^ospodarske iiotIc^. Redni ObČni Zbor Gospodarske Zveze, centrale za skupni nakup in prodajo se bo vršil v Ljubljani dne 7. oktobra t. 1. ob 16. uri v oradnih prostorih. Gospodarska zadruga v Ormožu. v ne- deljo, dne 14. t. m. se je vršil občni zbor Gospodarske zadruge za ormoški okraj. Naravnost sijajna udeležba članov celega okoliša je pokazala, da se kmetsko ljudstvo za zadruge v resnici zanima. V načelstvo ia nadzorstvo je izvoljenih 17 najuglednejših posestnikov ormoškega \ okraja. V ravnateljstvo pa veleposestnik Ivan j Petek na Hardeku kot ravnatelj, Martin Skoliber, > posestnik v Pušencih njega namestnik in Andrej Kovačič, posestnik na Dobra\i Ormož, kot član ravnateljstva. Blagajničarjem pa Peter Munda, veleposestnik v Cvetkovcih. Obstoj zadruge je zasiguran in je je želeti, da prične zadruga z obratovanjem v najkrajšem času. Podpore za dijake višjih in srednjih kmetijskih šol. Iz študijskega fonda za kmetijsko šolstvo je oddati več podpor slušateJjem višjih in srednjih kmetijskih šol v domovini in v inozemstvu (Dunaj, Praga, Klosterneuburg), ki jih žele v svrho svojih študij. Podpore bodo podeljene ] v taki višini, da omogočijo študij tudi v inozemstvu. Nekolkovanim prošnjam je priložiti študijska spričevala, krstui in domovinski list ter nradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah, v katerem je posebej navesti, ali prosilec že uži- | va kako ustanovo. Na tozadevno že vložene | prošnje se bo istotako oziralo. Prošnje je vložiti \ do 30. septembra t. 1. in jih nasloviti na Slo- I vensko kmetijsko družbo v Ljubljani. Pojavila SB je kliga slinovka in parkljevka v mnogih občinah okraja celjskega ia tudi v nekaterih dvorcih okraja slovenjegraškega. trna SVinjSka kuga (pljučna) se širi. Zanesli so jo k nam iz južnih krajev. Železničarji so kupovali tam male prašiče za nizko ceno (komad po 30—40 K) in so jih pri nas drago prodajali. j Tako se je zanesla ta kuga, ki je nevarnejša | kot rdečica, v naše kraje. Proti pljučni kugi tu- | di cepljenje nič ne izda. Živinozdravniki svetu- | jejo kot edino sredstvo proti tej kugi: snago. l Pobelite evinjake (pod in stene) močno s svežim f apnenim beležem, dajajte svinjam na dan več- I krat sveže vode in svežo krmo. Pazite, da kak | tujec ne pride v bližino hleva in svinj. Vsak | sumljiv slučaj takoj naznanite bližnjemu živinozdravniku. ^f--* ~-'~ "~^€ft iP Bogata vinska trgatev Uugosi. Ekonomista" poroča, da bo ob Neretvi v južnl Dalmaciji letos zelo bogata vinska letina. Trgatev se je pričela \ že 15, septembra. |SadJG. V Slov. goricah je sadno drevje (ja- | bolka) dokaj dobro obrodilo v Šmartinu pri Vur- jfoergu, na Vurbergu, pri Sv. Barbari, Sv. Rupertu jn še nekaterih drugih krajib. Sadjarje pozivamo siaj si napravijo čim več sadnega mošta, ker bo imel isti zelo lepo ceno. Hmelj- Žatec, dne 11. septembra. Na deželi se živahno kupuje po 1250—1300 K (čeških) za 50 kg — izvanredno lepo blago tudi 1325 — prav čvrato pomalem se dvigujoče cene — tu na trgu se je prodalo 30 bal po 1260—1300 K Niirnberg mirno, pa čvrsto 490—550 mark za 50 kg. Za davkaprosto kuhanje žganja je treba letos naznaniti najpozneje do 15. novembra pri pristojnem oddelku finančne straže. ElektriČna Sila za kmetske obrate. Slovenska Kmečka Zveza je poslala vladi nujno zahtevo maj se električna sila iz Fale napelje tudi v kmetske kraje. Električna sila se bo dala uporabiti za gonilno moč pri mlatilnicah, slamorezflicah, domačih mliaih, žagah itd, ter tudi za razsvetljavo. Tudi občine kmetijske podružnice, okrajni zastopi in krajevne organizacije KZ naj napravijo take vloge na vlado. Za 200 milijonoi/ robe dobi Jugosiavija iz tujine, tako poroča zagrebški ,,Jugoslov. Ekonomista". Jugosloyanski veliki trgovci so sklenili zvezo z trgovci v Ameriki, na Francoskem in Angleškem. Dobili bomo za zimo bolj ceno blago za obleko, perilo in obuvalo. Dobili bomo tudi stroje, petrolej, sveče, bencin, gumi, zdravila itd. Težavne dobave sladkorja iz češke. Največ sladkorja na svetu pridela bogata Češka. Sedaj se vse države pulijo za češki sladkor. Švicarska ponuja najvišje cene. Francoska vlada je sklenila s Čehi dogovor za 2000 \agonov sladkorja. 100 vagonov češkega sladkorja za Francosko je dospelo pred 10 dnevi v Hamburg. Z izvozom sladkorja na Francosko, v Švico in Anglijo si je OeSka dvignila denarno vrednost (valuto). Francozi namreč plačajo čehom sladkor z zlatom. Ker je šlo in še bo šlo toliko sladkorja v zahodne države, je izostalo obljubljenih 600, vagonov sladkorja za Jugoslavijo. flngleška SOl za Jugoslavijo. Anglija je pofilala s 4 parniki velike nmožine fine bele soli za Jugoslavijo. Parniki, naloženi s soljo so dospeli dne 2. septembra v Dubrovnik, odkoder se bo sol razpošiljala po naši državi. Veiiko tovarno strojev so ustanoviii v Subo- tici v Slavoniji. Tvornica bo izdelovala predvsem poljedeljske stroje. Stroji Za mesaiie. Urad za pospeševanje obrti ima za oddati sledeče, že rabljene mesarske stroje : 1 stroj za mešanje, 4 stroje za basanje, 2 stroja za rezanje, 1 stroj za mečkanje. Interesenti se naj blagovolijo zglasiti pri omenjenem uradu na Dunajski cesti št. 22. Kisik (Oxigenium). Tvrdke, ki se zanimajo za nakup kisika, ki se je začel izdelovati tudi v naši državi, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov dotičnega tuzem- vira. AvstrjjSka krona je v Švici sedaj vredna samo 8 l/2 centimov (vinarjev), Tako daleč so zavozili Nemci. Denarni polom Nemške Avstrije je neizogiben. Razrce cene. Cene za skorje se sedaj gibljejo med 40 K za 100 kg, zn čresiovino pa med 42 do 41 K za 100 kg od postaje nakladanja. — Cene za razne sveže živalske kože so sedai, kakor sledi: Konjske kože komad 50—68 K, goveje kože (vsakovrstne) 15—14 K za 1 kg, tplečje kožp 15—16 K za 1 kg: za suhe kozje in ove.je kože 12—16 K za komad. za kože jagnjet 6—8 K komad. — Cene za raznovrstnn v.\ta so v Jugoslaviji nekako sledeče: Pšenica 100 ka 210-260 K. rž 200-220 K. ječmen 200—220 K, koruza 200-220 K, oves 200-220 K, ajda 160-170 K in fižol 220-260 K za 100 kg.