S št. 3378 DR. FRAN ŠIJANEC KIPAR FRANCE GORŠE SLIKAR MIHA MALEŠ NARODNA GALERIJA Specialna knjižnica KiPar France Gorše 317/1991 S 3378 DR. FRAN ŠIJANEC: KIPAR: JAKOPIČEV PAVILJON V LJUBLJANI 51. MAJA — 2 1. JUNIJ A 1 9 4 2 - X X TISKALA ZADRUŽNA TISKARN A (M A KS BLEJEC) V LJUBLJANI FRANCE GORŠE Mnogo bolj umirjen in enakomeren kot je bil zagon umet¬ nostnih trenj v slikarstvu je bil razvoj slovenskega kiparstva po letu 1918. Nele pomanjkanje močnejše tradicije, ki v danem primeru niti ni odločilne važnosti, tudi splošni zakoni kipar¬ skega ustvarjanja ne dovoljujejo toliko abstraktnega in estet¬ skega strojarskega teoretiziranja, kakor je to bilo vedno možno v vsebinsko in formalno prilagodljivejši slikarski panogi upo¬ dabljajoče umetnosti. Zato je v nekem pogledu popolnoma za¬ doščalo, da se je novo prebujajoče slovensko kiparstvo v svojih začetnih letih oprijelo mogočne stvariteljske sile, ki je vezala predvojne in povojne umetniške generacije — Ivana Meštrovlča. V tem znamenju je zagrabil za dleto tudi France Gorše. Od Goršetove prve kolektivne razstave v Ljubljani (1931) pa do današnje je poteklo 11 let. Ni mnogo, a za redko katerega umetnika pri nas pomenijo toliko, kakor prav za Goršeta: po¬ menijo čas neumornega dela in dobo najbolj zgoščenega raz¬ vojnega napredka. Na Goršetovih delih lahko razberemo nele stopnje njegovega lastnega vzpona in spopolnjevanja, temveč tudi splošne razvojne faze slovenskega kiparstva, ki jih je naša polpretekla umetnost preživela in ki jih bo treba sčasoma tudi precizirati v sistematski obravnavi. Prvo večjo monografsko študijo o slovenskem kiparju je zares dobil Gorše (Kipar France Gorše, Rajko Ložar, Bibliofilska založba, Ljubljana 1938). Ce primerjamo najnovejše statuarlčne like te razstave z zadnjimi pomembnejšimi deli iz leta 1937 in 1938, tedaj imamo pač vso razliko med starejšim in novejšim Goršetom kar naj¬ bolj jasno pred seboj. Gorše je hotel na tej razstavi prikazati le svoja zadnja dela (1940 do 1942); preteklo leto smo videli le »Primulo«, »Sramežljivega amorja«, »Puta« in »Portret ge. D. M.«, ki je nastal dve leti prej. V čem je torej razlika n. pr. med »Amaconko« (1942) na eni strani in »Dekliškim aktom« (1938), »Prisluškovanjem« (1937) in bronato »Evo« (1938) na drugi? Gorše je prešel iz frontalnega stojnega motiva prejšnje povezanosti in zunanje sklenjenosti k sproščeno razgibani kom¬ poziciji. Zadržane kretnje so bile prej izraz notranjega nemira, sedaj pa segajo daleč v prostor, ga razširjajo, a obenem pože¬ nejo v dinamično kroženje. Gorše se je lotil docela novih kipar¬ skih problemov v oblikovanju telesnih gibov in harmonizacije notranjega ravnovesja sil. Figura Amaconke je zavzela pozo, ki morda na prvi pogled spominja na klasično atletski gib me¬ talca krogle ali kopja, — Mironov Diskobolos je temule proto¬ tip, — toda Goršetova prava namera ne leži v zunanji analogiji posameznega športnega giba, niti ne v določeni plesni kretnji, marveč le v notranjem stopnjevanju simbolično prikazanega ritma na podlagi Idejne vsebine. Amaconka je v resnici zamiš¬ ljena kot delna figura večjega skupinskega cikla, ki bi naj obsegal prikaz določene idejne zasnove. Prav tako bo zavzel po tem načrtu svoje mesto kot moški pendant kip »Težaka«. Odločilne važnosti za presojo novih umetnikovih pridobitev v oblikovanju gole človeške figure je dejstvo, da je postala mo¬ numentalna skulptura prvič zares okrogla plastika v pravem pomenu besede, v svojem vrtenju okrog osi preračunano za pogled od vseh strani, tako da prehajajo delni gibalni momenti drug v drugega in da se spajajo vsestransko v eno samo celoto. Prejšnja mirno razkoračena stoja je zamogla togo frontalnost zaprtega bloka do neke meje oživiti in omiliti, Amaconki pa je poskočilo telo v elastični napetosti, polni energije in drznega elana. Gigantova sila korakajočega Težaka, ki nosi težo svo¬ jega tovora na orjaških plečih, je nabrekla njegovo mišičevje in pripognilo telo v jedva zmagujočem odporu. Gorše je pričel v vseh svojih novejših delih že opuščati nepotrebno in forslrano stilizacijo plastičnih oblik; glava, trup in udje so organsko vzrastli iz funkcije svojega položaja, so torej živi deli nepo¬ sredno in realno motiviranega razgiba. Kiparski volumen, kakor ga je nakazala narava in v kolikor ga oblikuje umetnik v težnji po plastičnih poudarkih, je vodilno načelo tudi Goršetovi umet¬ nosti, toda tolikšne zrelosti, iskrenosti izraza in duševne topline, kakor je postalo očitno na razstavljenih delih, gotovo ne bi bilo brez najgloblje umetniške zmogljivosti. Gorše je razvil svoj talent z redko marljivostjo, z gorečnostjo in vztrajnostjo fana¬ tika, ki mu je umetniška izpoved notranja potreba. V duhu tradicionalnih izročil verskih upodobitev je irrealno stilizirana le ustrezajoča religiozna motivika: plavajoča figura »Zveličarja«, torzo »Oznanjene«, ekspresivno idealizirane v meh¬ kobi in nežnosti linij, in relief »Matere božje z Detetom«, ti¬ pična Goršetova snov miline in materinstva. Krog omenjenih del predočuje kiparjevo čustveno podoživljanje tipiziranih lepot¬ nih idealov, kakor jih je ustvarjala cerkvena umetnost od sred¬ njega veka pa do ekspresionizma. Glavna tema umetnikovega kiparskega izraza pa je danes nedvomno figuralni koncept ženskega in otroškega telesa v študiju pregiba. Tu je Gorše svoj plodonosni in izpodbujajoči študij v glini nadaljeval in dosegel kvalitetno dovršenost. Na mirno zročem »Dekletu s kapuco« ni več nobenega sledu tistih arhaičnih trdot, ki so bile možne pred 10 leti. Renesančna pol¬ nost okroglin v strogem tektonskem redu in portetna indivi¬ dualizacija obraza, — gre dejansko za portret, — sta glavna momenta žal previsoko odrezane figure. Koliko notranjega živ¬ ljenja, sočne svežine, koliko občutljivih, fines je otipal umetnik, tokrat poln razigrane in vedre volje, v manjših glinastih figu¬ rah, n. pr. v »Poletju«, »Radovednosti«, »Primuli«, »Amorju«, »Magdaleni«. Da, tudi Magdalena, kakor koli bi to patetično plesalko imenovali, nima toliko tragično vzvišenega v sebi, da je ne bi raje zaradi svoje bujne igrivosti uvrstili v omenjeno skupino njenih naivnih in prikupnih sovrstnic, tovarišic po mla¬ dostnih letih in nagibih. — Prav moderni plastični realizem je poleg drugega približal današnjemu kiparju delokrog, ki po¬ meni zanj mnogo večjo preizkušnjo fantazije in znanja kakor običajno mislimo: obnovil je portretno umetnost, glej odlična primera ge. O. M. in g. M. P., pritegnil žanrsko snov, otroka, grotesko, žival, skratka elemente drobne plastike, tako figu- rino kot vrtni arhitekturi prilagodeno vrtno plastiko, izdelke rezbarstva in medaljerstva, plakete itd. Gorše je danes domač v slehernem kiparskem materialu, v kamnu, lesu, bronu in glini ter ustvarja, čeprav stoječ med obema generacijama ekspre¬ sionizma in najmlajših, v polnem razmahu svojih sil. Veliki figuralni slog je pri nas prvenstveno pridobitev zad¬ njih 25 let razvoja. Počenši z Lojzetom Dolinarjem sega črta mostu in v njem Goršetov lok onkraj skrivnostne reke propasti in pozabljenja v svet najmlajših, v svet bodočnosti. Kulturno ustvarjanje je neminovno v življenju naroda: tako sodobna v svojem času in prisebna kakor v preteklih letih še slovenska upodabljajoča umetnost ni bila. Kiparstvo samo je v najkraj¬ šem času dohitelo največja obzorja iz lastnih sil in s talenti, ki nas častno zastopajo. Mati božja z Detetom - 1941 Zveličar vstaja - 1942 Oznanjena - 1942 Magdalena - 1941 Amaconka - 1942 Težak - 1942 Poletje - 1942 Radovednost - 1941 MIHA M A L E Š Kritik, ki bi skušal dognati Maleševo umetnost z vrečo določene stilne znamke, je ne ujame zlepa in bo vselej prepo¬ časen ali prenagel, merila in pravila uporabljenih predsodkov o sosledici modernih umetnostnih časih pa bodo preozka ali pre¬ široka, skratka, neskladna z bistvom in stvarnostjo umetniko¬ vega dela. Malešev perfekt kake podobe naj stilni gramatičar ne izdaja le za imperfektivno vztrajanje »v iskanju novih poti« in obratno, hipno dovršene rešitve so v resnici lahko »lučke«, ki jih je nanizal veliki tok še nedognanih časovnih obzorij. Kakor koli motrimo umetniške stvaritve kot produkte kra¬ jevnih in časovnih razmer, najgloblji vznik spočete osebnosti je tako tajinstven kakor piva kretnja življenja in rasti sploh, tako povprašujoč v svojih pogledih, da lahko vzbudi brez vsega tisoč zmedenih odgovorov. Oklep neštetih zunanjih protislovij pa varuje lahko v sebi večno resnico samo in s tem pravico do življenja. Sodobno moderno umetnost je prešinila groza pred nagromadenim intelektualnim balastom, nekaj je tudi strahu in izmučenosti spričo ogromne peze tisočletne dediščine, saj je bilo v splošni zamenjavi vlog med varuhi in varovanci toliko žameta plemenitih tradicij pohojenega, in tudi ključi do varo¬ vanega bogastva, do idealne lepote in resnice so bili trenutno založeni. Predvsem je v stiski takih preizkušenj osamel človek, preprosto in nerazumljeno bitje, ki ga je bilo treba spet odkriti ter mu vcepiti voljo in smisel za novo prerojeno življenje. To silno hotenje po odkrivanju trajnih človeških prvin iz dna vsega živega in vrednega je postala osnovna poteza navidezno izma¬ ličenih oblik sodobne moderne umetnosti, ki je doživljala že v brezdušnem ozračju, fin de siecle-a svoja pubertetna leta. To se je dogajalo prav tedaj, ko so se oglašali prvi dvomi nad nezmotljivostjo znanstvenih dognanj impresionizma. Občutek de¬ kadentne prenasičenosti, muke in naveličanosti se je izživljal najostreje v eri kubizma, ki je pomenil le prvo olajšanje v na¬ stopajoči umetnostni krizi, ne pa ozdravljenje. Kako ne bi razumeli pretresujočih krikov razbolelih zagrenjencev, Van Go- ghovih legijonarjev, Matissovih fovistov ali Picassojevih kopi- stov v borbi za najabstraktnejše pozicije najnazornejše umetno¬ sti, to je »upodabljajočega« slikarstva. To dejansko paradoksno situacijo poimpresionističnih šol si razlagamo običajno kot hibo formalistične estetike, ki je pripravila sijajno blesteče posode čudovitih oblik, a je nehote pozabila na vsebinsko ali idejno plat umetnostnega ustvarjanja. Infiltrati zunanjih sredstev po- duhovljenja (ekspresionizem, primitivizem in podobno) visečega položaja stvari niso spremenili, manjkala je idejna podlaga no¬ tranje povezanosti v celotni strukturi socialne in umetnostne miselnosti. V kaotični poplavi epigonskega formalizma so se rešili le poedinci, osebnosti, le najvidnejše izjeme, ki jim ni bilo mogoče odrekati originalnosti v smislu duhovne ali idejno sa¬ mostojnosti. Maleš se je šolal v zapadnjaškem kulturnem krogu, kjer je to, kar imenuje Malešev monograf Emile Schaub-Koch sred¬ njeveško in vzhodno bizantinstvo,, to je ploskovito in linearno shematiziranje oblik, sprejel pariški krog primitivistov po isti poti kot vse druge prevzete importe in vplive nefrancoskega ali tujega izvora. Zahod in vzhod se križata preje v Parizu nego v Pragi, Ljubljani in Monakovem, ljudska umetnostna tradicija cerkvenih kompozicij pa gotovo ni šla preko baroka in klasi¬ cizma. Maleševa figuralna stilizacija nima nič skupnega z Bizantinci, a freskanta Cimabue in Giotto gotovo nista nepo¬ sredna vzornika kljub zunanji sorodnosti dekorativnih učinkov obeh tako oddaljenih dob. Skoraj za slehernega evropskega umetnika bi našli po tej metodi primerjave, številne analogije in primere iz vseh delov in območij naših umetnostnih zaklad¬ nic. Res je pa to, da je Maleševo vizijonarno liriko ter obli¬ kovno in tehnično vsestranost napajal aroma najbolj izbranih mešanic. Vselej je bil umetnikov odmev stvarem mehkoben do nežne sanjavosti, ki se najraje poigrava okrog poetičnih spomi¬ nov in v zastrtih konturah pravljične preprostosti. Zato nas po¬ pelje le tja, kjer nas prijetno preseneča v skrivnostno neznani sceneriji. Prikazal bi nam morda tudi džunglo v salonu, nekoč tudi sonce na Marsu, bi rekli naivni ljudje, če bi ne vedeli, da so fantazijske prispodobe v slikarstvu prav tako dovoljene kot v Nikodemovih baladah in romancah. Notranja moč Maleše¬ vega izraza temelji tako zelo na umetnosti svobodne kompo¬ zicije in kombinacije, da bi imenovali v tej zvezi med njego¬ vimi sovrstniki v slovenskem slikarstvu morda le Maksima Sedeja. Prednosti in izkušnje grafičnega in risarskega študija lahko Maleš danes deloma uporablja kot slikar oljnih kompo¬ zicij, kljub temu, da so te po materialu, tehniki in formatu drugače pogojene. Gre le za čut kompozicijske izrabe ploskve, ki je potreben tako enemu kot drugemu. Izšolan je Maleš v vseh grafičnih in ilustracijskih tehnikah, v gravuri, lesorezu, monotipiji itd. že nekaj let sem pa ga srečujemo tudi sredi najintenzivnejšega slikarskega zanimanja (keramika, steklo, freske) — in danes ga gledamo prvič na njegovi umetniški poti kot pravega mojstra oljnega slikarstva. Naravno je, da kažejo na prebujenega slikarja, ki je kot grafik žel toliko naporov, z običajnim pomislekom, češ, sledovi grafičnega risala so še vidni in podobno. Prav v Maleševem primeru tako in podobno razlikovanje in ločevanje nikakor ni na mestu. Maleš uporablja tudi barvo v svojih oljnih delih, čeprav ponekod kredastega kolorita, kot enakopravno in samo¬ stojno izrazno sredstvo, ki je naturalizmu sicer tuje, a zato tem bližje duhovno neposrednim kompozicijskim in dekorativnim valeurjem. To je v načelu tudi miselnost »Četrte generacije« (1928) in tudi način pojmovanja barvne koordinacije v skupini »Neodvisnih« (1937). Maleš se je na zadnjih razstavah »Tro¬ jice« (z G. A. Kosom in F. Goršetom) v Ljubljani (1936, 1938), v Rimu (1937) in v Milanu (»Časa d’Artisti«, 1939) uveljavil kot temperamenten osvajalec visokega in nepokritega barvnega gradiva, ki razgrne s svojo pestro učinkovitostjo pravo knjigo s podobami, slikanice, vso ljubko pisanost neprisiljene domač¬ nosti. Otroški ton »plldkov« in preprostih podobic, nabranih kakor kitice prav dolge pesmi, preljubo veselje in ž njim po¬ mešana prav rahla otožnost, sreča ali nesreča in še dosti takih stvari na tem svetu, vse to so čustveni elementi slikarjeve pod¬ zavestne ubranosti, ki je slovenski umetnik Maleševega kova tudi v manj Intimni formi, v še tako velikem formatu stenske podobe in kljub pravilom modernih Parižanov ne more zatajiti. Kakor v obsežnem in bogato razčlenjenem področju, tako je Maleš tudi v oljnem slikarstvu svojstvena in le na videz komplicirana narava. Z vidika neugnane igrivosti, trajne rasti in zdrave podjetnosti je razgled na Maleševa olja mnogo več kot poljubno razširjen seznam. Od barvaste monotipije pa tudi ni nujne poti ali izhoda k slikarstvu kot takemu, zato je izbor tukajšnjih del le dokaz novega tehničnega področja, ki je umet¬ nika mikalo iz notranje osebne ambicije. Tako so se razodele samotne tivolske poti, drevesa v skrivnostnih oblačilih in po¬ govorih, hišice kakor lutkam namenjene škatlice, prijazni šopki cvetlic in pisane srake, ki so našle slikarjevo dopadenje nič drugače kot preprogasti vzorci tkanin ali prihuljena mačica na tleh ali otožno zamaknjene deklice v nemem pričakovanju. Vsa dragocena prelest bi romala v album, nad vitrino in v apartni kotiček, če ne bi spontane ustvarjalne lahkoče ravnala pristna umetniška fantazija in profinjen okus visoke estetske kulture. Skoro vsa kolekcija razstavljenih del je nastala v zadnjih dveh letih in je prvikrat na ogled. Med varljantami našega modernega slikarstva je tehtna brez utrujanja, učinkovita brez izumetničenega znanja, uglajena in ubrana predvsem onemu, ki ne želi preglasne zgovornosti, le nekaj neobvezne pazljivosti in prijetno osvežujoče preprostosti. Barka, olje - 1940 Cvetje, olje - 1940 Tivoli, olje - 1940 Sedeča deklica, olje - 1940 Metež v Tivoliju, olje - 1941 Lastna podoba, olje - 1940 Poletje v Tivoliju, olje - 1940 Spomin na Benetke, tempera - 1936 Oznanjenje, freska - 1931 - Cirkvena (Prezbiterij) Moj rojstni dom, monotipija - 1934 Sama, risba - 1927 Dekle z rožo, lesorez - 1926 Tiger, monotipija - 1931 Kipar France Gorše, risba - 1938- Moja delavnica, fotografija s NARODNA GALERIJA LJUBLJANA S 3378/1 019910317 COBISS © 020100227 COBISS © NARODNA GALERIJA LJUBLJANA s S 3378/2 Važno opozorilo! Pazite na številke na katalogih. Na vsakih petdeset vstopnic bo izžrebana po ena umetnina, ki je na ogled v razstavnih prostorih. — Žrebanje se bo vršilo po končani razstavi in bodo izžrebane številke objavljene v dnevnem časopisju. Tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani ESPOSIZIONE D'ARTE DELLO SCULTORE F. GORŠE E DEL PITTORE M. MALEŠ NEL PADIGLIONE JAKOPIČ DAL 31 MAGGIO AL 21 GIUGNO 1942-XX UMETNIŠKA RAZSTAVA KIPARJA F. GORŠETA IN SLIKARJA M. MALEŠA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU OD 31. MAJA DO 21. JUNIJA 1942-XX France Gorše e nato nel 1897 a Zamostec presso Sodražica nella Carniola Inferiore. Dopo la guerra mondiale, nel 1920, entrd alPAcca- deinia di Belle Arti di Zagabria ed ottenne il diploma nella scuola spe- eiale di Meštrovič nel 1925. Dal 1925—1931 visse a Trieste ed a Gorizia, ove incomincid a partecipare alle mostre. Ha visitato 1’ Italia e la sua priina mostra collettiva organizzo a Gorizia nel 1928. Nel 1930*, assieme ad altri artisti delle provincie di Trieste e di Gorizia, espose i suoi lavori alla Biennale di Venezia. Nella Venezia Giulia egli esegui nu- merose pitture, per le chiese di San Pietro di Gorizia, di Opacchiasella del Carso e di San Giovanni di Dnino, lavori che gli furono affidati dali’ Ufficio dei danni di guerra. Le decorazioni in legno a hordo del piroscafo »Conte Grande« sono pure opera del Gorše. Rientrato in Ju- goslaviia, espose per la prima volta a Lubiana nel 1931. Dali’ anno 1935 in poi, assieme ai pittori M. Maleš e G. A. Kos, organizzo delle mostre collettive a Lubiana (nel 1936), a Maribor ed a Belgrado. Nel 1939, assieme a Maleš, espose a Milano. Dal 1931 il Gorše partecipo in Jugo- slavia a tutte le mostre della scuola moderna slovena e spesso anche a Belgrado. Le sue opere si trovano: nella Galleria nazionale di Lu¬ biana, nel Palazzo del Governo a Lubiana, nel Museo del Risorgi- mento e nel palazzo della Prefettura di Gorizia, nel Museo Revoltella di Trieste e nella Galleria d’Arte Moderna di Milano ecc. Una mono- grafia dello scultore France Gorše e stala scrita dal Dott. Rajko Ložar (Edizione bibliofila 1939). Il Gorše esprime i sentimenti della sua na¬ tura con passione, alle volte 11 avvolige in un velo di intima aordia- lita, ma la sua individualita artistica e sempre pura e immediata. Rodil se je v Zamostecu pri Sodražici na Dolenjskem leta 1897. Leta 1920 je bil sprejet na umetniško akademijo v Zagrebu, ki jo je absolviral v Meštrovičevi specialni šoli leta 1925. Od leta 1925 do 1931 je prebival v Triesteju in Goriziji, kjer se je pričel udeleževati tamošnjih razstav. Prepotoval je Italijo, svojo prvo kolektivno razstavo pa je pri¬ redil v Goriziji 1928. S tovariši iz triestejske in gorizijske pokrajine se je udeležil razstave Biennale v Benetkah 1930. V Primorju je izvršil šte¬ vilna naročila, tako na primer za vojnoodškodžiinski urad: za cerkve v S. Pietro di Gorizia, pri Opacchiasella na Krasu in pri S. Giovanni di Duino. Dekoracije v lesu za triestski parnik »Conte Grande« so Gor- šetovo delo. Ko se je Gorše vrnil v Jugoslavijo, je priredil svojo prvo razstavo v Ljubljani leta 1931. Od leta 1935 dalje je prirejal skupno s slikarjema M. Malešem in G. A. Kosom kolektivne razstave v Ljubljani (1936), Mariboru in v Beogradu (»Trojica«). Leta 1939 je razstavil kolek¬ cijo svojih del skupno z M. Malešem v Milanu. V Jugoslaviji je Gorše (po 1931) sodeloval na vseh razstavah slovenske moderne umetnosti in večkrat tudi v Beogradu. V javnih zbirkah se nahajajo dela: v Narodni galeriji v Ljubljani, v vladni palači v Ljubljani, v Museo Risorgimento v Goriziji, v ta- ' mošnji palači Pokrajinske uprave, v Museo Revoltella v Triesteju, v Mo- . derni galeriji v Milanu itd. — Monografijo o kiparju Francetu Goršetu je napisal dr. Rajko Ložar (Bibliofilska založba, 1939). x Gorše poglablja in obrača čutnost svoje narave včasih patetično razborito, včasih jo obdaja spet s kopreno intimne prisrčnosti, a vsik- dar je njegova umetniška individualnost pristna in neposredno živa. JtUlia JUalel Miha Maleš e nato nel 1903 a Jeranovo presso Kamnik. Ha iniziato i suoi studi ali’ Accademia di Belle Arti di Zagabria, li centi-, nud poi a Vienna e li concluse nel 1927 a Praga. A scopo di studio ha visitato la Germania e Pltalia. I suoi lavori sono stati esposti colletti- vamente a Praga, a Zagabria, a Belgrado (1938), a Milano (1939) e piu volte a Lubiana. Maleš ha partecipato alla Mostra internazionale di Firenze, alla Mostra della pittura moderna slovena a Praga, ha esposto a. Leopoli, a Cracovia, a Varsavia, a Londra ed a Roma (1937). I lavori di Maleš sono esposti a Lubiana nella Galleria nazionale, nel Museo nazionale e nel Museo civico, a Roma il Ministro degli Esteri, Conte G. Ciano ha acquistato una sua tela, a Milano trovansi tele di Maleš alla Galleria d’Arte Moderna, alla Časa d’Artisti ecc. Nel 1931 e 1932 ha decorato la chiesa a Cirkvena nella Croazia, come pure le finestre della stessa, nel 1933 la chiesa di Vočin nella iSlavonia. Maleš e tra i pittori sloveni il piu produttivo di chiaro scuri, illustratore ed editore di pubblicazioni bibliofile. Dell’ arte di Maleš parlano le seguenti opere: Emilio Schaub-Kocb: Miha Maleš (Lubiana-Firenze, 1937), Dott. Stane Mikuž: Litlografie di Miha Maleš (Lubiana 1939), Dott. Rajko Ložar: Podobe Mihe Maleša (Ritnatti di Miha Maleš) (Lubiana 1940). Il pittore Maleš e inoltre fondatore e direttore della rivista »Umetnost« (L’Arte), che esce gia da sei annii a Lubiana. Il suo lavoro e per- meato d’ un esteticismo coltivato, il quale e spiritualmente piu affine al gruppo dei maestri deli’ Europa occidentale (per esempio Matisse, Modigliani). I pensieri di Maleš oggi n on sono piu delle ardite espres- sioni, ma bensi una pr o vata ed esper imen tata cura per il proprio for¬ mate raffinamento. Rodil se je na Jeranovem pri Kamniku leta 1903. Umetniško aka¬ demijo je posečal v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je zaključil svoje slikarske in grafične študije leta 1927. V študijske svrhe je pre¬ potoval Nemčijo in Italijo. Razstavljal je svoja dela kolektivno v Pragi, Zagrebu, Beogradu (1938), Milanu (1939) in večkrat v Ljubljani. Sodeloval je na mednarodni razstavi v Firenzah, na razstavi modernega sloven¬ skega slikarstva v Pragi, na reprezentativnih jugoslovanskih razstavah v Lwowu, Kraikowu, Varšavi, Londonu in v Rimu (1937). Maleševa dela se nahajajo v Ljubljani (Narodna galerija, Narodni muzej, Mestni mu¬ zej), v Rimu (odkupil na razstavi zunanji minister ekscelenca grof. G. Ciano), v Milanu (Galleria d’arte moderna, Časa d’artisti) itd. Leta 1931 in 1932 je poslikal cerkev v Cirkveni na Hrvatslkem (tu tudi slikana okna), leta 1933 je slikal cerkev v Vočinu v Slavoniji. Maleš je najplo- dovitejši slovenski grafik, ilustrator in izdajatelj bibliofilskih izdaj. O Maleševi umetnosti so izšla sledeča dela: Emile Schaub-Kocli- »Miha Mialeš« (Ljubljana-Firenze, 1937), dr. Stane Mikuž: »Litografije Mihe Maleša« (Ljubljana, 1939), dr. Rajko Ložar: »Podobe Mihe Maleša« (Ljubljana, 1940). Miha Maleš je tudi ustanovitelj in glavni urednik »Umetnosti«, revije za umetniško kulturo, ki izhaja že šesto leto v Ljubljani. Njegovo delo preveva kultiviran esteticizem, ki je bil najbolj du¬ hovno prilagodljiv krogu zahodnoevropskih mojstrov (n. pr. Matisse, Modigliani). Maleševe misli danes niso več poljubno smeli odmevi, tem¬ več preizkušena skrb za lastno formalno izbrušenost. ELENCO DELLE OPERE SEZNAM DEL Cfnuue. (j,oi'l('. 1. La resurrezione del Redentore 2. Annunzi>ata 3. Emona 4. L’ amaazone (dal ciclo) 3. Lavoratore pesante (dal ciclo) 6. Fanciulla col cappuccio 7. L’ architetto Mesar 8. Estate 9. Madjdalema 10. Madonna col Gesu Bambino (relievo) 11. Testa dl Gesu Cristo 12. II vescovo Baraga (rilievo) 13. In montagna 14. Signora Marta - 1939 15. Testa di fanciulla 16. Putto 17. Curiosita 18. Signora Olga - 1938 Scultura minuta 19. Lavoratrici 20. Ballerina 21. Bambini Davanti al padiglione 22. Fortuna 23. Agricoltura - 1938 Zveličar vstaja Oznanjena Emona Amaconka (iz venca) Težak (iz venca) Dekle s kapuco Arhitekt Mesar Poletje Magdalena Mati božja z Detetom (relief) Kristusova glava Škof Baraga (relief, pečnica) Na planini Gospa Marta - 1939 Dekliška glava Puto Radovednost Gospa Olga - 1938 Mala plastika Delavke Plesalka Otroška dvojka Pred paviljonom Gosjpa sreče Kmetijstvo - 1938 Vsa ostala dela so novejša, iz let 1940—1942 Jftiha Jllalel 24. Fanciulli di villaggio - Olio -1938 25. Madonna col Gesu Bambino - Olio - 1938 20. Madonna - Olio - 1938 27. Fanciulla con bambola - Olio - 1938 28. Ra^azza nuda - Olio - 1938 29. L’ Artista - Olio - 1938 30. Nudo di donna - Olio - 1938 31. Nudo di donna - Olio - 1938 32. Nudo - Olio - 1938 33'. Sulla riva (I) - Olio - 1938 34. Sulla riva (II) - Olio - 1938 35. Bieeordo di eatacombe di Cal- listo - Olio - 1937 Vaški otroci - Olje - 1938 (zas. last) Marija z Otrokom (po slov. nar. motivih) - Olje - 1938 Marija - Olje - 1938 (zasebna last) Deklica is punčko - Olje - 1938 Dekliški polalkt - Olje - 1938 Umetnik - Olje - 1938 Ležeči ženski polakt - Olje - 1938 Ženski akt - Olje - 1938 Akt - Olje - 1938 Na obrežju I - Olje - 1938 Na obrežju II - Olje - 1938 Spomin na Kalistove katakombe - Olje - 1937 36. Castello Bokalce - Olio - 1939 37. L’ inverno in Tivoli - Olio 1939 38. Sgelo in Tivoli - Olio - 1940 39. L’ autunno in Tivoli - Olio - 1940 40. Natura miorta - Olio - 1940 41. Fiori di campo - Olio - 1940 42. II Santo - Olio - 1940 43. Ninfee - Olio - 1940 44. Ragazza a ta vola - Olio - 1940 45. Ragazza con libro - Olio - 1940 46. Natura morta - Pasgua - Olio - 1940 47. Reber presso Žužemberk - Olio - 1940 48. Villaggio presso Žužemberk - Olio - 1940 49. II porto di Novi - Olio - 1940 50. Natura morta - S. Niccold - 1940 51. Ragazza con ellebori - Olio - 1940 52. Rose - Olio - 1940 53. Passeggiata a Tivoli - Olio - 1940 54. Tivoli - Olio - 1940 55. Le betulle a Tivoli - Olio - 1940 56. L’ autunno in Tivoli - Olio - 1940 57. L’ estate in Tivoli - Olio - 1940 58. Fiori - Olio - 1940 59. Anemoni - Olio - 1940 60. Fiori - Olio - 1940 61. Mattinata invernale a Tivoli ' Olio - 1940 62. L’ autunno in Tivoli - Olio - 1940 63. L’ estate in Tivoli - Olio - 1940 64. Autoritratto - Olio - 1940 65. Rami fioriferi - Olio - 1940 66. Chiesetta in Carniola inferiore - Olio - 1940 67. Magnolie - Olio - 1940 68. Crepuscolo a Tivoli . Olio - 1940 69. Bagnanti - Olio - 1940 70., Rose selvatiche - Olio - 1940 71. Testa di ragazza - Olio - 1940 72. Pešce argentino - Olio - 1940 73. Tivoli (I) - Olio - 1940 74. Tivoli (II) - Olio - 1940 75. Fiori - Olio - 1940 76. L’ inverno in Tivoli - Olio - 1940 77. Novi - Olio - 1940 78. Čase al mare (I) - Olio - 1940 79. Čase al mare (II) - Olio - 1940 80. Mare - Olio - 1940 81. Barchetta - Olio - 1940 Grad Bokalce - Olje - 1939 Zima v Tivoliju - Olje - 1939 Jug v Tivoliju - Olje - 1940 Jesen v Tivoliju - Olje - 1940 Tihožitje z mačicami - Olje - 1940 Poljsko cvetje - Olje - 1940 Svetnik - Olje - 1940 Lokvanj - Olje - 1940 Deklica za mizo - Olje - 1940 Deklica s knjigo - Olje - 1940 Velikonočno zatišje - Olje - 1940 Reber pri Žužemberku - Olje - 1940 Vas pri Žužemberku - Olje - 1940 Novi — pristanišče - Olje - 1940 Miklavževo zatišje - Olje - 1940 Deklica s telohom - Olje - 1940 Vrtnice - Olje - 1940 Izprehod v Tivoliju - Olje - 1940 Tivoli - Olje - 1940 Breze v Tivoliju - Olje - 1940 Jesen v Tivoliju - Olje - 1940 Poletje v Tivoliju - Olje - 1940 Rože - Olje - 1940 (zasebna last) Anemone - Olje - 1940 Cvetlice - Olje - 1940 Zimsko jutro v Tivoliju - Olje - 1940 Jesen v Tivoliju - Olje - 1940 Poletje v Tivoliju - Olje - 1940 Lastna podoba - Olje - 1940 (zaseb¬ na last) Sadno cvetje - Olje - 1940 Dolenjska podružnica - Olje - 1940 Magnolije - Olje - 1940 Mrak v Tivoliju - Olje - 1940 Kopalke - Olje - 1940 Divje vrtnice - Olje - 1940 Dekliška glava - Olje - 1940 Klen - Olje - 1940 Tivoli I - Olje - 1940 Tivoli II - Olje - 1940 Cvetje - Olje - 1940 Zima v Tivoliju - Olje - 1940 Novi - Olje - 1940 Hiše ob morju I - Olje - 1940 (za¬ sebna last) Hiše ob morju II - Olje - 1940 Morje - Olje - 1940 Barka - Olje - 1940 82. Porto - Olio - 1940 83. Motivo dala Carniola inferiore - Olio - 1940 84. Alberi a Tivoli - Olio - 1941 85. La lepre - Olio - 1940 86. Spazzine a Tivoli - Olio - 1941 87. Ragazza seduta - Olio - 1941 88. Dolina presso Mokronog - Olio - 1941 89. Vedutta sul Kum - Olio - 1941 90. Gabrijele presso Mokronog - Olio - 1941 91. Martinja vas presso Mokronog - Olio - 1941 92. Din torni di Mokronog - Olio - 1941 93. Nevischio a Tivoli - Olio - 1941 94. L’ autunno a Tivoli - Olio -1941 95. Alberi a Tivoli - Olio - 1941 96. Tivoli - Olio - 1941 97. Testa di ragazza - Olio - 1941 98. Nudo di ragazza - Olio - 1941 99. Tivoli - Olio 1941 100. Le ghiandaie - Olio - 1941 101. Fiori - Olio - 1941 102. Colombacci - Olio - 1941 103. L’ estate in Tivoli - Olio - 1941 104. Primavera in Tivoli - Olio - 1941 105. Krim (I) - Olio - 1942 106. Krim (II) - Olio - 1942 107. Anitre selvatiche - Olio - 1942 108. Luccio - Olio - 1942 109. Sole di primavera (Tivoli) - Olio - 1942 110. La gazza - Olio - 1942 111. La nascita - Tempera - 1936 112. Adamo e Eva - Tefnpera - 1936 113. Primo amore - Tempera - 1936 114. Acqua - Tempera - 1936 115. Baignante - Tempera - 1936 116. Gattino (I) - Guazzo - 1939 117. Fiori (I) - Guazzo - 1939 118. Fiori (II) - Guazzo - 1939 119. Fiori (III) - Guazzo - 1939 120. L’ inverno (I) - Guazzo - 1939 121. L’ inverno (II) - Guazzo - 1939 122. Natura morta - Guazzo - 1939 123. Pasqua - Guazzo - 1939 124. Riposo - Litografia - 1927 125. Amoretto - Litografia - 1927 126. Una via in Lubiana - Mono- tipia - 1936 127. Chiesa dei Francescani - Mo- notipia - 1936 128. Testa di donna - Monotipia - 1931 129. Gazzella - Monotipia - 1931 Pristanišče - Olje - 1940 Dolenjski motiv - Olje - 1940 Drevesa v Tivoliju - Olje - 1941 Divji zajec - Olje - 1940 Pometački v Tivoliju - Olje - 1941 Deklica na stolu - Olje - 1941 Dolina pri Mokronogu . Olje - 1941 Pogled na Kum - Olje - 1941 Gabrijele pri Mokronogu - Olje - 1941 (zasebna last) Martinja vas pri Mokronogu - Olje - 1941 Iz Mokronoške okolice - Olje - 1941 Metež v Tivoliju - Olje - 1941 (za¬ sebna last) Jesen v Tivoliju - Olje - 1941 Tivolska drevesa - Olje - 1941 Tivoli - Olje -^1941 Glava deklice - Olje - 1941 (zaseb¬ na last) Dekliški akt - Olje - 1941 Tivoli - Olje - 1941 Šoji - Olje - 1941 Rože - Olje - 1941 Divji golobi - Olje - 1941 Poletje v Tivoliju - Olje - 1941 Zgodnja pomlad (Tivoli) - Olje - 1942 Krim I - Olje - 1942 Krim II - Olje - 1942 Divji raci - Olje - 1942 Ščuka - Olje - 1942 Zgodnje pomladansko sonce (Tivo¬ li) - Olje - 1942 Sraka - Olje - 1942 (zasebna last) Rojstvo - Tempera - 1936 Adam in Eva - Tempera - 1936 Prva ljubezen - Tempera - 1936 Voda - Tempera - 1936 Kopalka - Tempera - 1936 Mucek - Gvaš - 1939 Cvetje I - Gvaš - 1939 Cvetje II - Gvaš - 1939 Cvetje III - Gvaš - 1939 Zima I - Gvaš - 1939 Zima II - Gvaš - 1939 Tihožitje - Gvaš - 1939 Velika noč - Gvaš - 1939 Počitek - Litografija - 1927 Ljubimkanje - Litografija - 1927 Ljubljanska ulica - Monotipija - 1936 (zasebna last) Frančiškanska cerkev - Monotipija 1936 Ženska glava - Monotipija - 1931 Gazela - Monotipija - 1931 130. Testolina - Monotiipia - 1934 131. Una fanciulla che ascolta - Acquatinta - 1928 132. Ballerina - Acguaforte - 1927 133. Prof. M. Murko - Disegno - 1937 134. Eva - Disegno colorato - 1931 135. La lettera - Disegno colorato - 1909 136. Sulla tomba - Disegno colorato - 1930 137. Fanciulla - Disegno colorato - 1929 138. Lo scultore F. Gorše - Disegno - 1938 139. Paesaggio - Disegno colorato 140. Gattino - Disegno 141. Nudo - Disegno 142. Nudo - Linoleum - 1928 143. II baccio - Linoleum - 1928 14+4. Fanciulla triste - Linoleum - 1928 145. Julija Primic - Linoleum colo¬ rato 146. Ragazza con fiore - Xilografia - 1926 147. L’ amore - Xilografia - 1926 148. II Poverello d’ Assisi - Xilo- grafia - 1926 149. Le sorelle - Xilografia - 1934 156. Castello - Xilografia - 1934 151. La notte - Xilografia - 1934 150. II villaggio - Xilografia - 1934 153. Gattino - Xilografia 154. Malinconia - Xilografia 155. Madonna dai motivi sloveni populari - Xilografia a co- lori 156. II Tempo - Xilografia a colori 157. Incisioni Glavica - Monotipija - 1934 (zaseb¬ na last) Poslušajoča deklica - Akvatinta - 1928 Plesalka - Ujedanka - 1927 Prof. M. Murko - Risba - 1937 (za¬ sebna last) Eva - Kol. risiba - 1931 (zasebna last) Pismo - Kol. risba - 1929 (zasebna last) Na grobu - Kol. risba - 1930 (za¬ sebna last) Deklica - Kol. risba - 1929 (zaseb¬ na last) Kipar F. Gorše - Risba - 1938 Krajina - Kol. risba Muc - Kol. risba Akt - Kol. risba Ležeči akt - Linorez - 1928 Poljub - Linorez - 1928 Žalostna deklica - Linorez - 1928 Primičeva Julija - Barvni linorez Deklica z rožo - Lesorez - 1926 Ljubezen - Lesorez - 1926 Asiški ubožec - Lesorez - 1926 Sestri - Lesorez - 1934 Grad - Lesorez - 1934 Noč - Lesorez - 1934 Vas - Lesorez - 1934 Muc - Lesorez Melanholija - Lesorez Marija po slov, narodnih motivih - Barvni lesorez Čas - Barvni lesorez Gravure Za tiskovni sklad k pričujoči monografiji so darovali : Neimenovani: L 200.—, 150.—, 105.—, 100.—, 50.—, 50.—, 10.—, 10.—, 10.—, 10.—, 10.—, 5.—; Karlo Bollaiio L 100.—, Vlasta Šenk 100.—, Ivan Gregorc 100.—, Franc Heinrihar 100.—, Ivan Jelačin 100.—, Franc Slamič 150.—, Omizje Lenka 65.—, I. Jelčič 100.—, Alojzij Košmerlj, župnik 50.—, Slavonija 50.—, Franjo Maršič 50.—, dr. Oton Bajc 50.—, dr. Ivan pblak 50. — , dr. Ivan Verčon 50.—, dr. Ivan Drobnič 50. — , dr. Robert Blumauer 50.—, Miro Zupan 100.—, Janko Pogačnik 30.—, Ivan Vilhar 30. — , tvrdka Mikeš 20.—, Joško Šmuc 30.—, vsi iz Ljubljane. Spoštovanim darovalcem se prireditelja razstave na tem mestu najiskreneje zahvaljujeta za blagohotno naklonjenost, ker so s tem omogočili izid te publikacije! France Gorše, akad, kipar Miha Maleš, akad, slikar GALERIJA OBERSNEL prireja stalno kolektivne razsta ve slovenskih umetnikov Največja izbira vseh vrst okvirov iz lastne delavnice! LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 3 Telefon galerije št.: 36-13 — Telefon delavnice št.: 48-78 Vsi okviri na tej razstavi so delo naše delavnice! LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 6, TEL. 44-24 Filatelija, antikvariat, umetnine, pisarniške in šolske potrebščine FRANC KOŠENINA KLEPARSTVO IN VODOVODNA INŠTALACIJA LJUBLJANA, TRŽAŠKA 119 - TEL. 27-40 Naročajte se na revijo »UMETNOST« - mesečnik za umetniško kulturo, kateri Vas seznanja z dogodki iz domačega in tujega umetniškega sveta v podobi in besedi! Celoletna naročnina L 80. — . »UMETNOST« izhaja že šesto leto. Naroča se na naslov: Uprava »UMETNOSTI«, Ljubljana, Tod Turnom 5. Tel. 22-88. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA I IZPLAČUJE „A vista vloge“ vsak čas, „na- vadne" in „vezane“ po uredbi Pu pil ar n o varna! Sodno depozitni oddelek, hranilniški, tekoči računi t Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA is />0 Oi/nacij Ob hi k LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 13 (dvorišče levo) K N J I G A R N A - PA P I R N I C A = L. SCWENTNER (LASTNIK A. ERBEŽNIK) === = Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 Dobavlja domače in inozemske knjige, časopise in muzikalije HRANILNICA LJUBLJANSKE POKRAJINE PREJ HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE Sedež Ljubljana Ekspozitura Kočevje , \ V ^>Z % KOS o prehodu Nebotičnika L J V B L J A N A nudi po zmernih cenah dela domačih in tujih umetnikov od najstarejše do na j mlaj še generacije. Oljnate podobe, plastike, grafike, pa¬ steli, akvareli in risbe Velika izbira kvalitetnih del, za katerih umetniško vrednost Vam jamčimo Okviri — antikvitete Ogl ed brezplačen Cene zmerne Ljubljana, sv. Petra nasip št. 23 Vse klišeje je izvršila MATERIAL LASTNIK MIRO VOVK TRGOVINA S STAVBENIM MATERIALOM TTLEFON ŠTEV. 27-16 LJUBLJANA,BLEiWEISOVA CESTA LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 13 (KOLIZEJ) TELEFON 38-97 Izdelovanje žičnih postelj¬ nih vlog in železnih postelj tidwuuL, d. d. LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 priporoča svojo tiskarno, knjigarno, knjigoveznico, kopirnico, svetlotisni papir ,,Jasnit" SLOVENIA TRANSPORT JOS. L. ŠILIH L U B I A N A LJUBLJANA P. O. B 2 5 9 MIKLOŠIČEVA CESTA Tel. 27-18, 37-18,37-19 VLADO JUSTIN TA P E T N I K IN DEKORATER LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 13 KNJIGARNA JChiiiuuuir & LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA dobavlja redno in hitro do¬ mače in inozemske knjige ter časopise in muzikalije Priporočamo zlasti: Vidmarjev učbenik o šahu Lir 28’50 ROBERT GOLI SPECIALNA ZALOGA PLATNA, BELEGA IN PRALNEGA BLAGA LJUBLJANA. ŠELENBURGOVA 3 KAVARNA NEBOTIČNIK LJUBLJANA RAZGLEDNA’ TERASA Vsak dan koncert Kroafska deželna banka d. d. PODRUŽNICA LJUBLJANA Centrala Zagreb. Ostale podružnice: Beograd, Crikvenica, Karlovac, Osijek, Sušak, Ujvidek Kapital in rezerve Kn 140,000.000'— Izvršuje vse bančne posle DR. FRANCE STELE: UMETNOST ZAPADHE EVROPE Oris njenih virov in glavnih dob njenega razvoja. — 346 strani s slikami. Cena knjigi vezano v platno Lir 53’— Oglejte si našo bogato izbiro domačih in inozemskih umetniških knjig in revij. — Zahtevajte cenike! Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred Škofijo 5 s NARODNO GALERIJA LJUBLJANA S 3378/2 020100227 Lepo, in počen '^č^^-acLu.zna tirfkaena v Ljubljani, BI e iro ei s o o a c. 1? COBISS o LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM V LASTNI PALAČI V LJUBLJANI - MIKLOŠIČEVA C. 6 NASPROTI HOTELA UNION sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugod¬ neje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu Posojilnica je bila ust anovlj ena leta 1895 KNJIGOVEZNICA IN KARTONAŽA J&norčie Juan LJUBLJANA. GOSPOSVETSKA C. 13 Telefon 36-76 — Čekovni račun 14.401