(Dalje.)
Še edna zevsema vlastovita vrsta ljudstva so plotniki. *) Velika večina vsih hiš v Ruskoj je iz lesa, i sicer iz zgol samoga lesa. Zato so plotniki v Ruskoj tako brojni (številni) i pomenlivi, da v niednej drugej deželi ne tako. Na vesnicah je po pravem vsak mužik zajedno tudi plotnik. Vsak zna hiše stenariti, soštaviti i vrediti. Plotniki po mestih posebno v Moskvi nisu tedej nič druga ko družba, to-varštvounih običnili kmetov; ne kakor vNem-čii navlašč cehovno izobraženi rokodolci; ven-der pak so tako čudovito prebrisane glave! Na plotnikih se vidi uni narodni značaj, une sposobnosti rnskoga ljudstva, ktere so jemu v ob-čnej zgodovini imenitno mesto uže do seh dob odkazale, i mužebiti pribodnič še bolj odkazale bodo, se vidi moč nepogojne pokornosti, tenki
*) Piotnik = stenar, tesar = Zimmermann.
Odgovorni vredn
občut za vsaku ineru, praktičen um za prilične naprave, dar neznatnim orodjem i malimi po-močki ne samo hipoma si pomoči, nego tudi kaj velikoga stvoriti, izverstno delo zgotoviti. Plotniki v Moskvi so zvezani v ednu popol-nama i dobro ustrojenu občinu svejami i panogami, s ebčinskimi hišovavstvi pod izobrammi starešinami, kterim gre nepogojna pokornost. Red i lepo zadržanje je pri njih ugledno; vse to pak se nikakor ni po ukazih i zakonih od zgor dol osnovalo, nego se je razvilo od zdol iz potrebe, po prirodnem sočutji i redoljubji ljudstva..
Zevsema čudovita mera na oko, lehkota in urnost i nagli progled vsaku zvijaču pri deli pohasniti, je pri plotnikih dapače, pri vsem ruskem ljudstvu.
Pravi ruski plotnik neima po navadi nika-kvoga druga orodja ko sekiru i dletvo. S sekiroj za pojasom prehodi državu od kraja do konča, on išče i naide dela. Neverjetno je kaj plotnik sekiroj opravi; vse mnogovrstno orodje naših učenih rokodeleov mu je zevsema nepo-
ik: Dragotin Me/ccr. — Založnik in tiskar
znato, pak vender njegovo delo ni lagoše do-pače prikladnie ko naših kam izobraženih rokodeleov. Večkrat ne boš verjeli da je mo-guče težkoj sekiroj in ednim priprostim debelim dletvom tako prelpibeznive kinčarie izrezati, kakve na brodili i ruskih hišah naideš.
Likurg je Spartanom prepovedal , drugo orodje rabiti, da bi vsaku kinčariu kav meh-kuženju mravov #) preprečil. Ruski plotniki bi lehko bili Likurga pokazali, da se prirod-jena nagnjenost za krasotu, lepota i kinč tem ne zaduši, ako se pomočki, pak doseže po-slednič vendar svoj namen.
Pravi plotnik u sredini države še za noiču pilu, kteru i pak moskovski plotnik jakedobroj rabiti zna. Na severu, kder je še obio lesa, podere on, ako ednu desku potrebujel, celo drevo, pak je seka od obiuh strani tako dolgo, dokler zaželjena deska ostane.
Mravi = Sitten.
(Dalje sledi.)
r Jožef Blaznik.
Vinilni list št. 73.
št. 880. Oznanilo dražbe. u»Oci
Ker pri dražbi 13. oktobra t. I. ktera je tukajšno c. k. okrajno poglavarstvo napravilo s razširanju in iztrebljenju ozke ceste pri Garčarevcu med milokazavnikama IV/11 in V/O s ponudbo 4717 gold. 26 kr. se ni mogel dober vspeh doseči, bo po ukazu častitega c. k. vodstva deželnih stavb od 15. oktobra 1851 št. 3232 druga dražba, ki je na 11. novembra t. 1. dopoldne od devetih do dvanajstih odločena, in h kteri se tisti, ki menijo to reč prevzeti, s pristavkom povabijo, da se zaniorejo zadevajoči obrisi, mera, in prerajtanje stroškov in pogoji dražbe, potem stavbeni popis, pri podpisanj okrajnej stav-binej vradnii pregledati, in de je za dover-šenje dela 10 % kavcija odrajtati.
Zapečatene ponudbe, ako so po predpisu sostavljene in s 5% vadiumum preskerbljene se le takrat prejemajo, če se pred ustno dražbo komisii izroče.
Ti stavbeni predmet zapopade.
a)	366° — 4' — O" merila skale izsekati poleg in pri cesti, iz ktere se bo kamen za često posuti, napravil,
b)	Zemlje prevoziti tnerila 126° — 1' — O" šest čevljev globoko in posutjem zmešane persti, jo speljati na take kraje, da so ne zgodi škoda ne cesti ne osebujnim ljudem.
c)	Stari zid zdreti v merilu 2° — 5' — 4" z razdeljenjem kamna in šote , iz kamnja se bodo dveljuknje zazidale pri oveli vo-dotočih.
d)	Naprava 24° — dolgega zida in treh vo-dotočev iz lomnenega kamnja in moltra v merilo 18» - 1' - 11".
d) Flaštranje treh vodotočev in enege poleg novega zidu v merilu 22" — 4' — 9" iz kamnjev 6 do 7 paleov globoko v zemljo položenih in okroglih iz skaloma.
f)	Pokritje treh vodotočev z 3' — 6" širo-cih, 2 do 2 '/e" dolgih in 9 paleov debelih ploš, v merilu 8° - 4' - 6".
g)	Priprava in prestava 240 navadnih okraj-nocestnik kamnjev (paračarov).
C. k. stavbina vradnija v Poslonji 23. oktobra 1851.
št. 9143.	Razglas.	0890s
Nasleduje se vsled visociga denarstvinega ministerstva 8. t. m. št. 14733 visoki patent 7. t. m. občno razglasi, s kterim se n. v. določbe zastran neposrednjih (nepremenljivih) davkov za upravno leto 1852 razpišejo. C. k. davkno vodstvo v Ljubljani 16. Otobra 1851.
Gustav grof Chorinskg I. r. c. k. poglavar.
Mi Franc Jožef Pervi, po Božji
milosti cesar Avstrijanski; kralj Ogerski in Češki, kralj Lombardski in Beneški, Oalma-tinski, Hrvaški, Slavonski, Gališki, Vladi-mirski in Ilirski, kralj Jeruzalemski i. t. d., nadvojvoda Avstrijanskl , velki vojvoda To-skanski in Krakovski; vojvoda Lotarinski, Sol-
nograški, štajerski, Koroški, Kraj nski in Bu-kovinski; velki knez Erdeljski; mejne grof Moravski; vojvoda Gornje- in Dolnje-Siležki, Modenski, Parmezanski, Piačenski in Kva-stalski, Osvetimski iu Zatorski, Tešinski, Fri-ulski, Oobrovaški inZaderski; pokneženi grof Habsburški, Tirolski, Kiburški, Goriški in Gradiškanski, knez Tridentinski in Briksan-ski; mejni grof Gornje - in Dolnje-Lužiški in Istrijanski ; grof Huhenembski, Feldkirchski, Hregenski, Sonnenberški i. t. d. gospod mesta Teržaškega, Ivotora in Slovenske meje, velki vojvoda vojvodine Serbske i. t. d. i. t. d.
Glede na potrebšine deržave, ki nastopijo v upravnem letu 1852, spoznamo za dobro, po zaslišanju Našega ministerskega zbora in deržavnega svetvavstva sledeče odločbe izdati:
1.	V upravnem letu 1852 se imajo zemljišni (gruntni) davek, davek od poslopij, pridob-nina in dohodnina (davek od dohodkov) s pri-kladi k tem dačam vred v tej izmeri in po teh odločbah odrajtati, ki so bile za upravno leto 1851 predpisane, kolikor Naš nasoči patent kaj druzega ne zapove.
2.	Kronovinain, v kterih se zemljišni davek po iznajdkih stanovitnega katastra nalaga, se za upravno leto 1852 priverstijo kronovina Siležka in Dalmatinska, po tem mesto Krakovsko in Krakovska okolica s tim pristavkom, da se ima ondi redni zemljišni davek s šestnajst odstotki čistega katastralncga doneska izmeriti.
3.	Ko se je stanovitni kataster v Krakovu in Krakovski okolici vpeljal , se bodo na mesti doslej obstavših, pod poprejšno vlado vpeljanih neposredn jih dač, tudi ostali pod 1) našteti neposrednji davki po odločbah za Ga-licio veljavnih jemali.
4) Ker se na Ogerskem, Erdeljskem, Her-vaškem, Slavonskem, v Serbski vojvodini in Temeškem Banatu dela provizorija zemljiškega davka v tekočem upravnem letu še niso mogle do konca dognati, se imajo v teh deželah po Našem sklepe 2. novembra 1850 za tekoče upravno leto zavkazani neposrednji davki tudi v upravnem letu 1852 poberati.
5. V lombardo-beneškeni kraljestvu se imajo neposrednji davki po odločbah Našega patenta 11. aprila 1851 v tisti izmeri poberati, ki za celo upravno leto 1852 pride.
Našemu ministru dnarstva je naloženo, te zaukaze izpeljati.
Dano v Našem poglavitnem in prestolnem mestu Dunaju 7. oktobra v letu tisuč osem sto eden in petdesetem, Našega cesarjevanja v tretjem letu.
Franc Jožef, s. r.
Schwurzenberq, s. r. F. Krauss, s. r.
Po najvišjem zavkazu : Ransonnet s. r. ministerskega zbora kancelijski vodja.
št- 9iii? Razpis konkurza. u^o^s
V krajnski kronovini je spraznjena stopnja okrajnega komisarja druzega razreda, s plačo letnih 800 gold." Kdor se za to stopnjo ali za konceplnega adjunkta z pripomočkom
400 ali 300 gold. oglasi, ima svojo osvedo-čeno prošnjo, ako je v deržavni službi, neposredno po predstojništvu vradnije in na vsako vižo do 15. prihodnjega mesca pri deželnem poglavarstvu vložiti.
Ljubljana 10. oktobra L851.
Gustav grof Chorinskg, r. s. deželni poglavar.
št. 2786. Oznanilo.
Od 1. novembra t. I. se bodo sedaj med Kočevjem in Ljubljano obstoječe trikratne poštne potovske vožnje na teden na petkratne pomnožile, s kterimi se v zvezi med Kočev-jiin in Černomljem obstoječo poštno vožnjo, ki bo od tega časa dvakrat na teden obstala, na tako viz.o vsakdanja poštna zveza vsta-novi.
Po tem takem bodo od te dobe vožnje iz Kočevja v Ljubljano vsak pondelik, torek, četertek, petek in vsako seboto odrinule ob petih zjutraj, in vsaki drugi dan se ob enakej uri zjutraj spet vernule, tako, da dospe v Ljubljano kakor tudi v Kočevje naj pozneje ob štirih popoldne.
Potovska pošta med Kočevjem in Cernoin-Ijem pa bo druga dva dni, t. j. vsako sredo, kakor dozdaj, in potem vsako nedeljo zjutraj ob šestih; iz Černomlja nazaj pa vsakbart drugi dan ob devetih zjutraj odrinula, tako, da bode v Černomelj naj pozneje ob treh popoldne, od tod v Kočevje pa ob petih zvečer dospela.
To se s pristavkom sploh naznani, da se imenovana potovska pošta z pisemskimi in vožnjopoštnimi poslatvami peča.
C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 21. oktobra 1851.
Hoffmann s. r.
št. to64o. Razglas 0"T"«
posojivcem zapustnine.
Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo o zapustnini 7. aprila 1851 umerlega posestnika pol zemljišča Janeza Čermana iz Žlebe hiš. št. 34, kakor posojivci kaj tirjati, 19. novembra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne mogli tirjati, razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 21. oktobra 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
Št. 10481.	Pl'OglaS.	(l 93.) c 3
Visoko c. k. deželno sodništvo v Ljubljani je z ukazom od 14. oktobra t. 1. št. 4180 Antona Cibarja iz Matenji vasi za zapravljivca spoznati za dobro spoznalo.
To se s pristavkom sploh naznani, da se mu je gospod Janez Gams iz Loke za varha dal.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 18. oktobra 1851.
Heinricher s. r.