1155
Cveto Preželj
V neskončni vrsti
VEČNO PREUREJANJE
Na strmi strani neba
je sonce pokončno.
Na moji
splašene sence
zbirajo preživele.
Večno stapljanje.
Večno preurejanje.
Če imaš obraz postrani
ali če sije v grški lepoti,
te skrije njen objem.
Najbližji te pobijejo,
te puste ponečediti golobom,
jastrebom strgati meso s kosti.
Le sence se rešijo
in si poiščejo družbo živih.
STRANI NEBA     Na nebu je sonce samo za okras.
Na prvi strani neba je tema
in le včasih se posveti iz teme
droben dež želja
in se zapodi med nas.
Ko se ga napijem,
se v drobno zvezdo spremenim
in v meglico skrijem.
1156
Na drugi strani neba je polmrak,
je dihajoči prastrah,
je krtina iz smolnatih podob,
je žvižgajoči veter,
je poapnjeni svet junakov.
KLAVNIŠKI    Na križišču
KROGI    narišejo mesarji klavniške kroge. Pogledujem po pokrajini. Nihče se jim ne približa, potuhnjeno čakajo. In ker čakanje ubija namen, mečejo nože v edino drevo, da se ranjeno zgrudi. Potem se spoprimejo. Poškropijo,
namočijo zemljo s krvjo. Klavniški krogi pa ostanejo. Za prihodnje rodove nerazumljiva znamenja na neki poti.
Kaj napisal sem, kaj prečrtal, kaj za vedno zaprl v svoj svet?
Iz črnega je dne vodila me neznana sila v varen je pristan.
-Poskrili so se pomagači, prastari vrači.
Odgrnil sem indijansko preprogo. V kotu je brbotala voda. S prsti na očeh
S PRSTI NA OČEH
1157
V neskončni vrsti
smo se spominjali mrtvih. V kotu je brbotala voda. Rdeče sonce je pomočilo posušene stopinje.
V NESKONČNI VRSTI
Nasmeh zaokroži priprte misli.
Presedimo
vsak svoje
število let
in si pripravljamo
prostor
za naslednja leta.
S pisanimi
obrazi
hlastamo
drug po drugem.
Režeči se zobje
pozvanjajo
v neskončni vrsti
zob.
NA POTI
V AJDOVSKI
DVOREC
Navadne stvari. Obsijane breze. Za razstavo pripravljene slike počivajo v kotu.
Sorica
plavega sonca
pijana
me pelje
v ajdovski dvorec.
Bom smel objeti ajdovsko kraljevstvo?
VEČNO    Na lobanji TEHTANJE    droben rez,
spoj dveh polovic. Simbol zapisovalca?
Na katero stran pomaknjena, prevagana lobanja?
Poznam zbiralce iz ulice?
Poznam
poduhovljene
uničevalce?
ČRN MOŽIC    Na črnem listu črn možic, postrani zadet, leži. Nič več in nič manj rdeč. Do vratu s kravato zapet.
Z velikimi čevlji v ritmu polke opleta. Zdaj na eno, zdaj na drugo stran, dokler se čisto ne umiri in me bled ne pogleda.
1158
Cveto Preželj