številka 36 / letnik 57 / Ljubljana, 15. oktober 1998 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Konferenca območne organizacije ZSSS Domžale je zaradi uspešnega dela v sedanjem mandatu podprla predlog, da Dušan Semolič še naprej vodi ZSSS. Konferenca je tudi sklenila, da ZSSS ne sme odstopiti od že sprejetega stališča, da mora 40 let delovne dobe zadoščati za upokojitev brez odbitkov. Več na strani 3 Albert Vodovnik: SKEI bo zahteval povečanje plač za kovinarje ^ r£ c __________ Sindikat kulture Slovenije je to sredo imel redno programsko, statutarno in volilno skupščino. Na fotografiji so člani novega glavnega odbora in funkcionarji sindikata, ki ga bo odslej vodil Doro Hvalica. O skupščini poročamo na straneh 4 in 5 Stavka v zdravstvu se začne v torek! Oba sindikata s področja zdravstva: samostojni sindikat zdravstva in socialnega varstva in sindikat zdravstva in socialnega skrbstva iz sestave ZSSS sta zaradi neuspešnih pogajanj o dodatkih za delo zdravstvenega osebja za torek, 20. oktobra, napovedala stavko. Tega dne bodo stavkali zaposleni v bolnišnicah, naslednji dan v centrih za socialno delo, dan kasneje v lekarnah, četrti dan pa v socialnih zavodih. V ponedeljek, 26. oktobra, bodo stavkali v zavodih za zdravstveno zavarovanje, 27. oktobra pa še delavci v zdravstvenih domovih. Če stavkovne zahteve ne bodo uresničene, se bo dan kasneje, 28. oktobra, začela splošna stavka, ki bo trajala do uresničitve zahtev. Glavni stavkovni zahtevi sta: - odprava vseh kršitev kolektivnih pogodb in zakonov (plačilo nadur, plačilo delovne uspešnosti...) ter - za deset odstotkov večje plače še v letošnjem letu in za enak odstotek večje tudi v prihodnjem letu. Stavkovna odbora obeh sindikatov vabita vse zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, naj sodelujejo v stavki, državljane pa prosita, naj stavko sprejmejo z razumevanjem. Zaradi popravkov plač v zdravstvu seje oglasil tudi sindikat vzgoje, izobraževanja in raziskovalne dejavnosti (VIR) iz sestave ZSSS. Njegov sekretar Bojan Hribarje sporočil, da bo tudi VIR zahteval povečanje dodatkov, saj bodo sicer plačna razmerja v negospodarstvu porušena. V ponedeljek seje sestal organizacijski odbor za pripravo 3. kongresa ZSSS. Določil je osnutke kongresnih listin: poročila, sprememb statuta in sprememb in dopolnitev programa. Dokončne predloge listin bo določil svet ZSSS na eni od prihodnjih sej. V četrtek pa bo svet ZSSS določil stališča in spreminjevalne predloge k predlogu nove pokojninske zakonodaje. Obravnaval bo tudi pripombe k predlogu novega zakona o delovnih razmerjih, kot sojih skupaj oblikovale vse štiri sindikalne centrale. Predlog programa Sindikata delavcev trgovine Slovenije stran 11 Predlogi kadrovskih rešitev v Sindikatu KNG stran 15 stran 7 Ob vse večjem zmanjševanju pravic delavcev in porajajoči se revščini je naslov tega prispevka kar pravšen. Nekako smo preživeli privatizacijo, ne vemo še, kako bo z denacionalizacijo in lustracijo, sedaj čakamo na interpelacijo. Vse to še za silo prebavljamo, čeprav nam gre počasi že na bruhanje, nikakor pa se ne moremo sprijazniti z zakonom, ki bi hotel reševati zgrešene vladne odločitve (neodločitve) ponovno na račun človeka - delavca. Razlogi za nastalo situacijo v pokojninskem skladu so znani. Država ni bila sposobna (ali pa ni želela) ohraniti številnih delovnih mest, lažje je bilo reproducirati “administrativne” upokojence vseh vrst. Da bi zakrpala luknjo, ki se je pojavila v pokojninskem skladu, nam naša “draga” vlada postreže z novim pokojninskim zakonom, ki bo preprosti slovenski raji omogočal direktno navezo s pogrebnim zavodom in odhodom Država (vlada), kdo bi tebe ljubil v večni pokoj. Kako preprosta rešitev za ohranitev pokojninskega sklada. V Sindikatu delavcev GiT Slovenije smo že od začetka nastajanja zakona sodelovali v razpravah in akcijah v okviru ZSSS. Ker je v naši panogi zaposlenih prek 70 odstotkov žensk in ker j e delo večine zaposlenih v gostinstvu in turizmu naporno, je za nas zelo pomembno, kako bo zakon urejal število delovnih let in starost kot osnovo za uveljavljanje pravic do pokojnine. Da bi bolje razumeli vsebino zakona, smo na pobudo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve organizirali okroglo mizo, na kateri so poleg predstavnika iz ministrstva sodelovali člani predsedstva in predsedniki sindikata iz večjih podjetij. Po njej smo bili v sindikatu enotni, da so določene korekture na področju pokojninske zakonodaje potrebne, ne moremo pa pristati na določila, ki bi ob današnjem standardu in delovnih pogojih delavce iz naše panoge ob upokojitvi postavila v posebno težak položaj. Ker je predlagatelj zakona v razpravah med razlogi za dvig delovne dobe za ženske navedel enakopravnost med zavarovanci, menimo, da bi morali v imenu ZSSS zahtevati presojo ustavnosti določil novega zakona, ki postavljajo določene kategorije državljanov v neenakopraven položaj (vse, ki sklepajo delovno razmerje z 18. letom starosti). Ali je z ustavo zajamčena enakopravnost, če bo moral v istem kolektivu delati kvalificirani delavec 47 let, diplomirani inženir pa 40 let za enak odstotek pokojninske osnove, oziroma če bo prvi pri 40 letih delovne dobe dobil le 52,36 odstotka pokojninske osnove? Enako velja glede bonusa za ženske, ki rodijo. Ali s tem določilom ne postavljamo v neenakopraven položaj žensk, ki ne morejo roditi ali jim materialne možnosti to preprečujejo? Nataliteta se ne ureja s pokojninsko reformo, temveč z ugodnostmi za mlade družine, kot so možnost zaposlitve, hitro reševanje stanovanjskih vprašanj, poceni varstvo in šolanje otrok. Poraja se nam misel, da je to določilo namenjeno določeni kategoriji držav- ljanov, ki imajo zagotovljeno vse, kar potrebuje mlada družina. Predlagamo: - naj bo osnova za pokojnino prvenstveno delovna doba, - kot zgornja meja naj se upošteva delovna doba 38 let za ženske in 40 let za moške, - polna starost naj bo za ženske 60 let in 63 let za moške, - upravičencu (moški 40 let, ženska 38 let delovne dobe) naj pripada 75 % od pokojninske osnove, - pokojnina naj se odmeri od najugodnejših 15 zaporednih let, - zavarovanje kmetov in državne pokojnine naj se izločijo iz zakona - določi naj se ustrezno razmerje predstavnikov sindikata v organih pokojninskega sklada, - zavarovancem, ki delajo prek polne delovne dobe, naj se prizna za vsak mesec bonus najmanj 10 %. Kot možno alternativo za manjkajoča leta do polne starosti predlagamo: - naj se začasno, to je do dopolnitve polne starosti upoštevajo malusi za vsak manjkajoči mesec v višini 10 %, - naj se s približevanjem polni starosti letno znižuje malus za 1,2 %, - naj s polno starostjo zavarovanec prejme celotnih 75 % priznane pokojninske osnove. Našteti predlogi so bistvenega pomena za vse, ki se bodo upokojevali po novi pokojninski zakonodaji. Če bo država uspešno poslovala in v nekaj letih dvignila našo življenjsko raven oziroma plače na raven Nemčije ter uredila še vse potrebno za zdravo in varno delo, verjetno tudi sindikati ne bomo tako črnogledi do nadaljnjih sprememb na tem področju. Ivan Jurše, sekretar Sindikata GiT Slovenije Osir-ati V osjem gnezdu se morebiti res marsikaj dogaja, vendar v članku s tem istim naslovom se, spoštovani minister Rop, ne dogaja to, vsaj zapisano ni tako, kot ste samo vi očitno prebrali. Sploh ne vem, kje se nadaljuje praksa zmerjanja, prepiranja in podtikanja, ker se pravzaprav ta sploh ni začela - vsaj z moje strani ne, v tem članku pa je zagotovo ni. Pa pojdiva po vrsti. V politiki sicer obstaja več vrst sestankov. So takšni, ko povabljeni in organizatorji storijo poprej vse potrebno, da do takega sestanka pride in se zgodi. Ta je bil, vsaj kar zadeva Svobodne sindikate Slovenije, tako zastavljen. So pa tudi takšni, ko se sicer nekdo navzven trudi, da do takega sestanka oziroma takega srečanja pride, sicer pa v zakulisju naredi vse, da ga na sestanek ni. Imam občutek, da je vaša odsotnost, minister, rezultat tega slednjega. Klobuk dol, da ste se pri razpravi o proračunu na Brdu, ki se je tistega dne sicer začel v popoldanskih urah, trudili za delež socialnega tolarja v proračunu, namreč ste minister za ta resor. Ne vem sicer, od kod vam sklepanje, da mi ni všeč, da ste bili že poprej med sindikati dejavnosti - nasprotno, še enkrat bi ponovil, kar je že zapisano: “Zagotovo je hvale vredno, da se je minister le poprej udeležil nekaterih razgovorov s sindikati dejavnosti, čeprav ima tudi ta palica dva konca, pa pustimo en konec pri miru." To je namreč zapisano v članku “ V osjem gnezdu". Še manj pa je korektna tista, da mi ne bi bilo všeč, da je bil na teh razgovorih strpen in razumevajoč dialog in da se bojim, da bi se na koncu sporazumeli o pokojninski reformi. Bog ne daj, da bi se že poprej sporazumeli na beli knjigi. Je pa zagotovo hvale vredno to, kar tudi sam minister ugotavlja, da bomo poiskali SKUPNE rešitve za varno starost vseh generacij. Namreč, to je velik napredek, ker prej je bila namesto besede “SKUPNO", beseda “ROPOVO". No, nekaj pa moram priznati - da mi res ni za takšen socialni dialog, kot ga razumete, minister, vi. Ko boste, minister Rop, prepričali zadnjega sindikalista, da ta vlada, v kateri ste minister za delo, socialo in družino, ne znižuje pravic delavcem, v socialnem in delovnopravnem smislu, vam bo še vedno ostal en sindikalist, ki pa ga ne boste prepričali, ostal vam bo Lesjak. Če je socialni dialog to, kar se je počelo z dvema zakonoma - tako imenovanim Kebričevim zakonom in zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - in če se socialni dialog vedno in zmeraj konča s preglasovanjem v državnem zboru, socialnega dialoga res ne razumem. Žal vam moram to priznati. In če se socialno partnerstvo uporablja toliko, kolikor ga vlada potrebuje za kuliso pred slovensko in evropsko javnostjo zato, da pač povemo, da se pogovarjamo in razumemo, stvari pa gredo v smer, da se bodo še naprej klestile pravice zaposlenim in brezposelnim, moram še drugič priznati, da tega socialnega dialoga ne razumem. In če si socialno partnerstvo res nekdo predstavlja tako, da se to konča s preglasovanjem v državnem zboru, ni v moji naravi, da za tako socialno partnerstvo zastavim besedo -nasprotno, vse bom storil, da ta model ne uspe, za ceno takih in drugačnih Že znanih pridevnikov iz vašega pisanja v preteklosti. In za konec, da ne pride iz navade: Ne glede na to, kolikokrat se izkaže, da je laž neosno-vana, se bo vedno našlo nekaj ljudi, ki ji bodo verjeli. Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Gospod Rop! Smo delavke tovarne INPOD iz Otiškega Vrha - nekakšen ostanek bivše tovarne TIO, ki je šla letos februarja v stečaj. Da bi bila stvar “omiljena", so bile med presežke uvrščene najstarejše delavke, ki so imele kakršnokoli možnost za upokojitev, in mlajše, da bi se lahko morda še prezaposlile. Torej ostalo nas je nekaj manj kot 300, večinoma tiste v poznih srednjih letih, z delovno dobo 20 do 30 let. Delovni pogoji v tekstilni industriji vsekakor niso idealni, naša generacija pa je izkusila Že mnogo slabše, za kar tudi nosimo posledice. Skoraj 90 % med nami je priznanih invalidov, ostale pa smo za to potencialne kandidatke. Lahko si mislite naše občutke, ko smo prebirale predloge za nov pokojninski zakon. Mi smo še tista generacija, ki je večina pričela delati s 15 leti in smo v glavnem tudi neizobražene, kar pa očitno zamenjujete za neumne, da nam v isti sapi, ko nam nudite olajšave za delovno dobo pred 18. letom in za vsakega otroka nekaj mesecev, ki bi jih lahko odštele od starosti, to onemogočate, saj že pri naši polni delovni dobi ne moremo doseči starosti, ki bi nam omogočala upokojitev. Sprejetje tega zakona pu bi za nas pomenilo “legalizirano izčrpavanje ljudi do onemoglosti. Priznavamo, da prinaša starost sama po sebi določene težave, toda delo v proizvodnji, še posebej normirano, pa je za človeka uničujoče. Prepričane smo, da bo svojo upokojitev dalj časa uživala ženska pri 63-ih letih, ki je delala 15 let, kot katerakoli od nas, s 30 do 35 let delovne dobe, ne glede na starost. Pri nas bi bilo sploh ironično govoriti o uživanju, bodisi da govorimo o višini naših pokojnin ali o naših fizičnih sposobnostih. Najbolj žalostno pri vsem pa je, da si bodo tisti ljudje, ki nam režejo vedno tanjše rezine kruha, sami rezali potico, ko bodo po poteku svojih mandatov zopet po hitrem postopku sprejemali zakone za lastno upokojitev in druge bonitete. Ne glede na to, ali bo to pismo sploh prebrano, smo morale izrazih svoje nestrinjanje s takšnim odnosom do človeka, če pa nam boste slučajno celo odgovorili, pa tega nikar ne začenjajte z besedami - razumeti morate - kajti zaradi našega razumevanja smo se v življenju že dovolj odrekale in plačevale in nočemo biti tiste, ki jih boste dobesedno žrtvovali za napake, ko so se ljudje v preteklosti nekontrolirano upokojevali z minimalno starostno in delovno dobo, zato da boste pokojnino lahko zagotovili prihodnjim generacijam. To pismo zaključujemo v prepričanju, da ne izražamo samo svojih občutkov in ogorčenja, ampak da govorimo v imenu celotne tekstilne industrije Slovenije. Delavke podjetja INPOD (podpise 177 delavk hrani uredništvo) I if,l SfT*? ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja Svet ZSSS, Dalma- 1’j v I E J i v Is U'l 11 vEl1 tinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-16-163, novinar urednik % , Tomaž Kšela • Naročnina 13-10-033, int. 272 . Posamezna številka stane 200 tolarjev . Žiro račun 50101 -678-47511 . Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo i za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Konferenca območne organizacije ZSSS Domžale Območna organizacija ZSSS Oomžale je ta torek organizirala konferenco, na kateri je obravnavala priprave na kongres ZSSS, predlog reforme Pokojninskega sistema in predlog novega zakona o delovnih razmerjih. Ker je bila ZSSS v sedanjem mandatu uspešna, v Domžalah podpirajo Dušana Semoliča in druge člane vodstva Pri kandidiranju za naslednje mandatno obdobje. Pri zahtevi, da niora 40 let dela zadoščati za upokojitev brez odbitkov, da Zakon o delovnih razmerjih ne sme delovnih razmerij preveč Prepustiti delodajalcem, pa po ninenjih sindikalnih zaupnikov iz Domžal ZSSS ne sme popustiti. Justi Arnuš, sekretarka območne organizacije Domžale, je dejala, da so pri kadrovskih pripravah na kongres ZSSS v Domžalah imeli velike zadrege, še posebej pri sindikatih dejavnosti. Omenila je nezanimanje za sindikalne funkcije, ki naj bi bilo povezano tudi z ogroženostjo sindikalistov, ki skušajo delovati v interesu delavcev. Sc hujše težave so imeli pri predlaganju kandidatov za funkcije v sindikatih dejavnosti, saj sedanjih nosilcev odgovornih funkcij, ker k njim niso prihajali, pri delu niso mogli spoznati. Drugače je bilo Pri ZSSS, najodgovornejše funkcionarje so lahko spoznali in zato podpirajo tudi njihove kandidature za prihodnje obdobje. V razpravi je predsednik ZSSS Dušan Semolič med drugim dejal, da ima organizacija čislo vest, saj vloge državnega zbora, ki je večkrat ravnal v nasprotju z interesi in zahtevami delavcev, ZSSS ne more prevzeti. Kongres je za Semoliča priložnost za strnitev vrst, s čimer naj bi bila ZSSS še močnejša in uspešnejša. Za Danico Merlin iz Tosarne je kongres priložnost, da bi prave ljudi postavili na prava mesta. Moti jo to, da sindikati in Zveza v nekaterih aktivnostih niso usklajeni. “Namesto pomoči jih dobiš po glavi. Vodij sindikatov dejavnosti ljudje niso spoznali, ker niso izražali želje, da bi se predstavili v podjetjih. Glede tega je Semolič velika izjema.” Tako Merlinova. Podpora stališčem in funkcionarjem ZSSS Razpravo o pripravah na kongres ZSSS je Justi Arnuš sklenila z željo, da bi organizacija še napredovala, tako kot Napredek, kije bil gostitelj konference. Za uvod v razpravo o reformi pokojninskega zavarovanja je Dušan Semolič povedal, da je k predlogu zakona predsedstvo sveta ZSSS oblikovalo kar 15 alternativnih predlogov. Poudaril je tudi, daje za ZSSS ključno, da mora 40 let dela zadoščati za upokojitev brez odbitkov. ZSSS bo še naprej zahtevala tudi večjo razliko med predlagano upokojitveno starostjo za moške in ženske. Vztrajala bo tudi pri podaljšanju prehodnega obdobja. Sporne naj bi bile tudi nacinalne pokojnine, saj jih bodo financirali zaposleni delavci. Semolič je vladi še zameril, daje predlog zakona poslala v državni zbor, čeprav ga prej ni uskladila s sindikati. Proti spornim rešitvam se bo ZSSS borila še naprej, pred začetkom obravnave bo okrog državnega zbora sklenila živ obroč. Pri tem bodo verjetno sodelovali tudi drugi sindikati, saj tudi oni nasprotujejo rešitvam, ki so nesprejemljive za ZSSS. V razpravi je Milan Kunavar želel izvedeti zlasti to, kakšne so možnosti za sodelovanje z drugimi sindikati, ki pri vladi žanjejo uspehe. Omenil je tudi avtoprevoznike. Za ministra Ropa pa je dejal, da govori tako hladno, da poslušalce stresa mraz. Semolič mu je odgovoril, da je tragično, da tisti, ki Justi Arnuš (desno) je konferenco pripravila vzorno. lahko zaprejo cesto ali mejni prehod, dosežejo vse. ZSSS skuša poleg pritiskov iskati tudi zaveznike, socialno čuteče posameznike, ne glede na stranko. Uspehi pri tem pa še niso zadostni. Edino merilo so volitve, če bo ZSSS delavcem odpirala oči, to počne v svojem glasilu, bodo mogoče volilci prihodnjič glasovali za drugačen državni zbor. Justi Arnuš je razpravo sklenila z ugotovitvijo, da domžalska organizacija podpira stališča predsedstva sveta ZSSS. Le glede nacionalne pokojnine je dejala, da solidarnosti ne nasprotujejo, so le proti temu, da bo denar zanje šel iz delavskih žepov. Glede zakona o delovnih razmerjih je Dušan Semolič pojasnil, da je najbolj sporno uvajanje fleksibilnih delovnih razmerij. ZSSS ne bo dovolila, da bi delodajalci delavce menjavali kot srajce. Fleksibilna razmerja so menda uspešna v ZDA, v Franciji sojih preizkusili, vendar niso omogočila večje zaposlenosti. Novi zakon o delovnih razmerjih po Semoličevih besedah ne bi smel uvajati sistema, da lahko kolektivne pogodbe določajo nižjo raven pravic zaposlenih kot zakon. Po sistemu, kot velja v EU, lahko kolektivne pogodbe določajo le višjo raven pravic kot zakon. Zakon o delovnih razmerjih naj bi zaposlenim dajal tudi pravico do regresa za dopust in prehrano med delom, odpravnin in še nekaterih materialnih stroškov. Ker so vse te pripombe na zakon dale vse štiri sindikalne centrale, se je vlada odločila, da se bo o tem zakonu skušala s socialnimi partnerji uskladiti pred začetkom procedure v državnem zboru. Razpravljale! so načeli zlasti vprašanje varstva delovnih invalidov, ki ni skladno z rešitvami iz predloga novega pokojninskega zakona. Justi Arnuš seje še posebej zavzela, da mora zakon o delovnih razmerjih vsebovati postopek pomirjanja in zunajsodnih poravnav. Dušan Semolič je ob zaključku povedal, da sindikaliste kličejo v tovarne običajno le takrat, ko se te potapljajo. Lepše je iti v podjetja, ki gredo naprej - kot Napredek. Predsednik sindikata Napredka Jani Mušič pa je dodal, da pri njih poskrbijo za starejše delavce tako, da jim dajo lažje delo. Pri njih je to mogoče, pri večini drugih podjetij pa na žalost ne, so ugotovili njegovi kolegi. Franček Kavčič Skupščina Sindikata kulture Slovenije je sprejela predlagane listine in izvolila nove organe in funkcionarje. Sindikat kulture Slovenije se bo odslej imenoval še Sindikat Glosa. Po besedah novoizvoljenega predsednika Dora Hvalice bo sindikat tudi v prihodnjem obdobju skušal udejanjiti prav vse naloge in cilje, v minulem obdobju je bil uspešen pri dveh tretjinah nalog. Funkcije v Sindikatu Glosa bodo nezdružljive s funkcijami v političnih strankah. Dosegli so tudi, da osnutek statuta ZSSS določa, da tudi člani izvršnega organa Zveze ne smejo imeti funkcij v političnih strankah. Sindikat Glosa bo član ZSSS, dokler program, statut in ravnanje Zveze ne bo v nasprotju s programom in statutom sindikata Glosa. Skupščina Sindikata kulture Slovenije - Sindikata Glose Nove listine in kadri za še plodnejše delo Po teh besedah je Semolič sindikatu zaželel še uspešnejše delo. Brane Štrukelj, glavni tajnik SVIZ in predsednik koordinacije sindikatov negospodarstva, je uvodoma govoril o potrebi po večjem povezovanju med sindikati negospodarstva. Ti so dosedaj zaradi različnih predpisov delovali bolj vsak zase. Sindikati bi morali skupaj onemogočiti, da bi država sprejela zakon o javnih uslužbencih, saj omejuje pravice zaposlenih. Gre za omejitev pravice do stavke v šolstvu, zdravstvu, gre tudi za uvajanje delovne obveznosti. Sindikati morajo onemogočiti sprejem tega zakona tudi zaradi tega, ker bo omejil pomen kolektivnih pogodb, zaposleni torej ne bodo mogli več vplivati na ceno svojega dela. Nataša Pihler, svetovalka vlade, je najprej opravičila ministra Jožefa Školča, kije nameraval priti, pa je bil zadržan. Predstavila je aktivnosti ministrstva za kulturo v zvezi s po- ložajem zaposlenih. Posebej je obrazložila možnost uveljavitve pravice delavcev do obresti, ker so v letih 1992 in 1993 prejemali premajhne plače. Razliko do polnih plač so že prejeli, glede obresti pa je ministrstvo čakalo na izid sodnih sporov. Pripravilo je predlog zunajsodne poravnave, pa katerem bi zaposleni dobili približno polovico zahtevanih obresti. Glede tega predloga so se že uskladili z ministrstvom za finance, z ministrstvom za delo pa pogovori še niso končani. Ministrstvo zato zaenkrat plača le tistim, ki so dobili pravnomočne sodbe. Pihle-rjeva je zaželela, da bi sodelovanje med sindikatom in ministrstvom tudi v prihodnje bilo tako dobro, kot je bilo v tem obdobju. Igralec in član državnega sveta Polde Bibič je povedal, da sodelovanje med ministrstvom in sindikatom ni tako zgledno, kot je govorila Pihlerjeva. Posebej je opozoril na Skupščine se je udeležilo 39 delegatov, naknadno sta prišla še dva. Skupščina je potekala v prijetnem delovnem okolju, na mizah so bili različni sadeži, tudi kuhan kostanj. Zaradi obilne jeseni naj bi bila tudi pomlad prijazna. Za prijetno dela-vsko-sindikalno ozračje so organizatorji poskrbeli tudi s pesmimi Iztoka Mlakarja. Uvodni govor je imel dosedanji predsednik Rajko Stupar. Orisal je delo sindikata vse od osamosvojitve Slovenije. Opozoril je zlasti na ne- Zakaj nov statut Pripravljanje sprememb statuta je pokazalo, da se nekatere temeljne rešitve bistveno spreminjajo. Sindikat kulture je dosedaj združeval le zaposlene na kulturnem področju, po novem pa se bodo vanj povezovali zaposleni skladno z novo klasifikacijo dejavnosti. V Sindikatu Glosa bodo tako poleg kulturnikov še: delavci, zaposleni v športnih objektih, delavci iger na srečo, delavci razvedrilnih centrov, zaposleni v tiskovnih agencijah in še številni drugi. Po besedah Dora Hvalice je Sindikat Glosa prvi sindikat, ki bo organiziran skladno z novo klasifikacijo dejavnosti. Kar zadeva novo ime sindikata, pa je Hvalica dejal, da gaje treba sprejeti z veseljem, kol otroka po krstu. Glosa pa je, če odmislimo vse drugo, le beseda. varnost projektnega financiranja kulture, ki bi lahko ogrozilo delovna mesta številnih kulturnikov. Skupščina je najprej sprejela poročilo o delu v preteklem obdobju. Sindikat kulture Slovenije - Sindikat Glosa-je zatem dobil tudi nov statut. Delegati so sprejeli programsko zaobljubo (objavljamo jo v celoti v posebnem okvirju) in več posebnih sporočil (resolucij). Sprejeli so tudi poročilo nadzornega odbora, statutarne komisije in častnega razsodišča. Vse listine so dobile soglasno podporo. Volitve so bile tajne. Predsednik, člani statutarne komisije, člani nadzornega odbora in člani častnega razsodišča so bili izvoljeni soglasno. V novi glavni odbor sindikata je bilo od predlaganih 10 kandidatov izvoljenih sedem. Skupščino je prvi pozdravil Dušan Semolič, predsednik ZSSS. Najprej je izrazil spoštovanje do dela sindikata kulture, tudi pri skupnih akcijah za obrambo pravic zaposlenih. »Življenje ljudi v tej državi je odvisno tudi od zadržanja sindikatov, od njihovega skupnega dela. V nadaljevanju boja za ohranitev pravic zaposlenih in izboljšanje njihovega položaja bodo sindikati potrebovali še več znanja. Močnejši bomo tudi v povezavi z drugimi sindikalnimi centralami. Le združeni delavci in sindikati se lahko uprejo logiki, da naj vsakdo poskrbi zase. Položaj nas zavezuje, da sindikati strnemo vrste tudi znotraj Zveze.« Zaščito si lahko zagotovimo le z družnimi močmi (Uvodni govor Rajka Stuparja) V času osamosvajanja - torej poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let so bili - to vsi vemo in tudi drugi priznavajo - prav kulturniki tista duhovna moč naroda, ki so prvi javno in nedvoumno postavili zahtevo po lastni državi-Znanstveniki in umetniki, disidentski intelektualci, člani pisateljskega društva, uredništvo Nove revije, pankerji, mladi ljudje, združeni v mladinski organizaciji, in nenazadnje tisti, ki smo se udeleževali javnih tribun (npr. tiste v Cankarjevem domu), in vsi drugi so tako ali drugače hrepeneli po končno zaresni in pravi spremembi. Sindikat se je še pravi čas distanciral od politike, in to iz dveh razlogov: prvič, ker je domoval v hiši na Dalmatinovi 4, ki je in za mnoge še vedno vetja za utrdbo političnih sil starega sistema, drugič pa zato, ker je moral vse sile usmeriti v bistvo sindikalnega boja: tj. zaščito tistih pravic kulturnikov, ki jim gredo iz dela. Zato so prva štiri leta minila v krčevitem prizadevanju za podpis kolektivne pogodbe za področje kulture. To je prvi in najpomembnejši pravni dokument v rokah kulturnikov. Vedeti je treba, da se je nova garnitura voditeljev in snovalcev kulturne politike že takoj po osamosvojitvi odločila, da kulturo postavi na tržne osnove, kulturnike pa na prepih in cesto. Naklep se je imenoval “projektno financiranje kulture ”, Z vso silo smo se uprli in dosegli vsaj to, da so strateški cilj preložili v prihodnost. Danes je sindikat kulture že dovolj enoten in močan, da se pričenja ukvarjati tudi s kulturno politiko. Navsezadnje ta določa socialne in vse ostale parametre - od nagrajevanja - torej politike plač-do zagotavljanja vseh drugih pravic, ki ti gredo iz dela. Kulturna politika pa je ta liip brez krovnega zakona dokaj neulovljiva in milo rečeno meglena. Slovenija seje Evropi predstavila z nacionalnim poročilom o kulturni politiki. Današnji ministerje v predgovoru poleg drugega jedko zapisal: Ali je mogoče izvesti kakršnekoli spremembe, ne da bi posegli v pridobljene pravice teh, ki so že na prizorišču, in ali je to sploh dopustno ? Odgovor sindikata je bil, gospod minister, jasen: ni dopustno in zato ni mogoče! Pridobljenih pravic ne damo zaradi naših članov. Ne damo, ker ne želimo gledati iztrošenih balerin in shizofrenih igralk, kako se prostituirajo, da bi preživele, ker svojih članov ne nameravamo prepuščati naključni konjunkturi /kulturniškega/ trga. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen Doro Hvalica. zakon o financiranju občin, ki bo številne kulturne zavode postavil v °dvisnost od županov, ti bodo zanj kar kralji na Betajnovi. Minister za kulturo po njegovem mnenju služi državi, ki staji sociala in kultura, ker nc dajeta profita, odveč. Majda Gr-bac je dodala, da omenjeni zakon omogoča financiranje na podlagi osebnih nagnjenj in okusov. Namesto dela v kulturi bodo po njenem mnenju plačevali kulise. Zaradi temeljite razprave pred skupščino so imeli delegati le malo Predlogov za dopolnitev listin. Večino tega kar so predlagali bo glavni odbor Novi organi Člani glavnega odbora so: DragoArko, Metka Fujs,Alenka Jovanovič, Mira Kjabaj, Božidar Kovačič, Fredi Sirk in Maša Uran. Predsednik sindikata Glosa je Doro Hvalica. Člani statutarne komisije so: Jelka Brvar, Janez Kocjan in Majda Osolnik. Člani nadzornega odbora so: Silvester Božič, Miroslava Grašič in Kristina Koglot. Delegati sindikata na 3. kongresu ZSSS bodo: Doro Hvalica, Rajko Stupar in Marko Simčič. dal v operativni program. Predlog o povezovanju dramskih igralcev v svetovno zvezo FIA bo nov glavni odbor skušal uresničiti še v letošnjem letu. V to zvezo bi se radi združili tudi člani prifesionalnih orkestrov. Glavni odbor se bo pridružil aktivnostim za presojo ustavnosti zakona o financiranju občin. Naloga glavnega odbora bo tudi ureditev pravice do izplačila materialnih stroškov, kjer je zdaj veliko nemorale. Glavni odbor bo imel veliko dela tudi s plačami, saj bi na primer delo ob sobotah moralo biti plačano kot delo na dela prosti dan. Poseben problem je sprožila Alen- ka Jovanovič iz Posavskega muzeja Brežice. Opozorila je nanezaščitonst strokovnega kadra v muzejih in drugih zavodih, ker direktorji od kusto- sov lahko zahtevajo tudi opravljanje povsem fizičnega dela. Doro Hvalica je pojasnil, da je glavni odbor sindikata že obravnaval direktorja tega muzeja, ki daje s svojo aroganco razbil kolektiv. Povedal je tudi, da je sindikat dosegel, da je minister tega direktorja povabil na zaslišanje. Ker od tega ni nobenega rezultata, takšni direktorji ministrstvu očitno »pašejo«. Sindikat se bo zato moral dogovoriti o ostrejši rešitvi. Karmen Leban je dodala, da bo treba doseči, da bi člani svetov zavodov iz vrst zaposlenih zaposlene tudi zastopali. Delegati so večkrat govorili tudi o večji prisotnosti sindikata v medijih. Ker v Novi Delavski enotnosti Sindikat kulture Slovenije ni obravnavan enakopravno, je skupščina sprejela posebno izjavo, v kateri predlaga razrešitev odgovornega urednika. Poročal: Franček Kavčič Prijetno delovno okolje je pripravila Jožica Anžel. Nadalje piše minister: Ali je smiselno pustiti vse tako, kot je, in govoriti samo o količini denarja kot zadnjem merilu zasidranosti kulture v družbi? Naš odgovor je: spremembe da, vendar šele potem, ko bo dobila kultura (seveda 'nerjeno v količini denarja) ustrezno mesto v družbi. Kaj ni to paradoks: Ko so osnutek ustave neodvisne države Slovenije delali v intelektualnih krogih, med znanstveniki in umetniki - torej na ravni civi-ine družbe, so prav ti naši kulturniki pozabili zapisati, da je kultura državotvorna dejavnost, ki ji država ne sme zagotavljati manj od 1,5 odstotka I1NP. In ker tega niso zapisali, se ne ve, koliko v resnici namenja. Vedno manj, zmeraj bolj na kratko - kakor v nekdanji Jugoslaviji. In kakor v prejšnji državi, tudi ta nova vladajoča nomenklatura, ki je izrinila kulturnike s političnega prizorišča, vidi moč države v institutih prisile - tj. sodstvu, vojski, policiji - in kar je posebej abotno: državni birokraciji. To si je razmnožila čez vse razumne mere. A ni še konec: hlapčevsko silimo v najbolj anahronistično militantno zvezo današnjega časa NATO, ki bo ‘zčrpaval državo za celih 5 odstotkov BNP letno. Za vero, dom, cesarja -so nekoč vzklikali vrli Slovenčki. Kulturi pa drobtinice - torej “projekte ” Za naslednje leto “softv projects" - naslednje “akcije", naslednje “zgolj tajnujnejše akcije ” in končno nič več. In če bodo kulturniki na cesti (torej Zaposleni za določen čas), tudi zakonskih osnov ne bo, da bi država krila vsaj plače, če za dejavnost nima denarja. In tako se lahko konča zgodba o slovenski kulturi (če bo šlo tako naprej). Minister v uvodu tudi namiguje: Danes je področje institucionalne kulture eno zadnjih, ki še ni doživelo omembe vrednih sprememb. Ker ga ni zadosti v hlačah, da bi rekel preprosto: “Institucije - Opero, Filharmonijo, NUK, gledališča, galerije-vse ukinjam. Odslej dajem samo za projekte! (Če bo kaj denarja za kulturo, seveda.) ” Tak naklep izpeljati po legalni poti s sprejetjem zakona, s katerim vse te Institucije porineš na pleča občin, je milo rečeno pritlehen. Ponudiš jim izvirne Prihodke, da bo vanjo ugriznila večina občin (malih!). Čez čas se ti postopoma odvzamejo, kulturne institucije odmrejo. Na ministrstvih se gnetejo na novo zaposleni uradniki - zmeraj manj učinkoviti in vedno bolj uradniški - v kulturnih ustanovah pa število zaposlenih stagnira ali celo upada že več kot deset let, velika večina kulturnih ustanov (80%) je bila ustanovljena v obdobju druge Jugoslavije, tehnološka °premljenost v njih se skoraj več ne posodablja, zaščita zaposlenih je vse bolj negotova. In prav tu, drage kolegice in kolegi, bom končal. Zaščita nas delujočih v kulturi nas mora vse bolj skrbeti. Utrditi se moramo v zavesti, da si jo lahko Zagotovimo le z družnimi močmi. Razmere postajajo take, da brez sindikata ne bo mogoče delati. V Poročilu evropske strokovne skupine je zapisano, da je “v Sloveniji velika varnost uslužbencev v kulturi. Velik političen uspeh je, da so spremenjene politične in gospodarske razmere komajda vplivale na splošno stanje zaposlenosti v kulturi. Skoraj vsi zaposleni so ohranili svoja delovna mesta, nihče ni bil odpuščen, zaposlovalne razmere pa so ostale skoraj v glavnem nespremenjene. V tej tradiciji dosmrtne zaposlitve za kulturne delavce je bila naloga sindikatov, da stvari ohranjajo take, kot so. Igrali so vodilno vlogo pri vodenju kulturnih ustanov, kar se ni zares spremenilo vse do danes. Danes je v Sloveniji približno 3500 trajno zaposlenih kulturnih delavcev, od katerih jih je 2700 ali 75 odstotkov članov sindikata. V sindikatu pa so tudi mnogi svobodnjaki. Skupaj s člani sindikata na slovenskem radiu in televiziji so moč, s katero je treba resno računati, izkušeni pa so tudi v stikih z javnostjo.” Tako ugotavlja evropska komisija - dve leti kasneje dodajamo: Sindikati Že dolgo v ustanovah ne vodijo vodilne vloge. Morda hi morali izkoristiti pravice do soupravljanja. Dejansko in absolutno vodilno vlogo imajo menedžgerji, umetniški vodje - in to ne glede na to, ali so uspešni ali ne. Njihovi financerji (ministrstvo) niso sposobni evalvirati njihovega dela in oceniti njihove uspešnosti. (Iz. samoupravne skrajnosti v drugo, avtokratsko skrajnost.) Sindikat kulture na kritični točki latentnega stanja, v kateri se ta hip nahaja, vizionarsko in drzno stopa v glosistično obdobje. Vse, kar ponujamo in smo pripravili danes, od novega imena, statuta in seveda novih ciljev z novimi kadri, ima jasen cilj: izoblikovati strokovno, ekonomsko in politično stabilno organizacijo, ki bo sposobna varovati člane in njihove pravice. Zet druge stvari, ki so v kulturi še kako potrebne, pa so dolžni poskrbeti drugi. Drage kolegice in kolegi! Kako lepo bi bilo, če bi si lahko sindikalne pravice izborili, pridobivali zgolj s plačevanjem sindikalne članarine (ki je mnogo mnogo nižja od katerekoli zavarovalniške vsote). Kako lepo bi bilo reči: zavarovan sem, plačam članarino in sem miren. Zame skrbi sindikat. O svojem položaju in usodi ne razmišljam. Koncentriram se zgolj na svoje delo; za pošteno plačilo in mojo socialno varnost skrbi sindikat. Lepo bi bilo. Tudi sindikat si to želi. Vendar oba vesta: ne sindikat ne posamezni njegov član nista povsem varna. Skupno sta na preži in budno pazita, da pridobljenih pravic povsem ne izgubita in zapravita. Kvečjemu obratno: s skupno zahtevo vseh delujočih v kulturi je treba pridobivati vedno več pravic, jih zamenjavati za nove in boljše. Kajti človek ne more izgorevati zgolj v iluzijah. Kajti človek ima tudi dom, družino, prijatelje in svoj človeški ponos. In za svoje delo ne pričakuje, ampak terja in zahteva pošteno plačilo, da bo živel človeka vredno življenje! Če naši podatki ne lažejo, ste v Sloveniji edini delavski direktor z izvršilnimi pooblastili, torej direktor po nemškem vzorcu in po željah združenja delodajalcev... Mislim, da so vaši podatki točni. Vsi preostali delavski direktorji, teh je po mojih spoznanjih v Sloveniji skupaj šestnajst, s katerimi sem prišel v stik, so delavski direktorji bliže angleškemu vzorcu ali povedano jasneje: nihče izmed njih nima izvršilnih pooblastil na kadrovskem področju. V Intereuropi smo se odločili za tip delavskega direktorja, ki je obenem tudi kadrovski menedžer in prav to me je pritegnilo h kandidaturi. Po našem prepričanju je za gospodarsko dmžbo bolje, če delavski direktor ni samo predstavnik delavcev v upravi družbe, ampak ima tudi izvršilne funkcije. V upravi družbe je opredeljeno večinsko določanje, torej funkcija delavskega direktorja ni le sodelovati na sejah in vplivati na sprejemanje odločitev, temveč aktivno odločati. Sem torej član uprave, delavski direktor v upravi, vezan na stališča zaposlenih, vendar ne z imperativnim mandatom. Hkrati sem direktor sektorja za kadrovske, socialne in splošne zadeve, v njem pa je moja vloga izvršilna. Katera vloga je primarna: direktor kadrovskega sektorja ali delavski direktor? V statutu družbe je določeno, da družbo vodi petčlanska uprava in da delavski direktor nima pooblastil za zastopanje družbe, ima pa vsa ostala pooblastila kot: pooblastilo za predstavljanje družbe, izvršilna pooblastila na področju, ki ga pokriva itd. Natančneje je mojo vlogo opredelil poslovnik o delu uprave, kjer piše, da “je član uprave Roman Cvetko zadolžen za področje kadrovskih, socialnih in splošnih zadev. Na področju, ki ga poslovno pokriva, je zadolžen za dajanje navodil in vodenje, organizacijo, koordinacijo in nadzor dela na svojem organizacijskem področju (sektorju, ki ga vodi, kot tudi v podjetju) in je predlagatelj politike podjetja na svojem področju (sektorju) in je predlagatelj politike družbe na svojem poslovnem področju”. Ker po statutarnem določilu kot delavski direktor nisem imel pooblastil, me je predsednik uprave posebej pooblastil, da kot član uprave - delavski direktor, izdajam sklepe o zaposlitvi, odločbe o sprejemu v delovno razmerje, o razporejanju delavcev in odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Kot delavski direktor pa že imam vsa pooblastila kot jih opredeljuje zakon o soupravljanju delavcev ter poslovnik o delu sveta delavcev družbe Intereuropa d. d. Po mojem mnenju sta obe vlogi, o katerih me Delavski direktor naj ustreza delovnemu okolju V Intereuropi d. d. zaposleni Roman Cvetko je edini slovenski delavski direktor, ki je obenem tudi kadrovski menedžer V delniški družbi Intereuropa se je svet delavcev konstituiral na pobudo reprezentativnih sindikatov v prvi polovici leta 1995. Na jesen tega leta je bil izpeljan tudi kandidacijski postopek za delavskega direktorja. Skladno z določili v statutu družbe Intereuropa d. d. je bil decembra 1995 od sveta delavcev predlagani Roman Cvetko imenovan za člana uprave - delavskega direktorja. In ta delavski direktor je posebnost: edini v državi Sloveniji je namreč hkrati tudi kadrovski direktor, torej menedžer z izvršilnimi pooblastili na kadrovskem in socialnem področju. To je bil eden od tehtnih razlogov za pogovor z njim. sprašujete, opredeljeni komplementarno, ne hierarhično. V isti sapi, ko govorite, da ste menedžer, govorite tudi, da ste delavski predstavnik. Po tem, kar ste mi povedali, imam občutek, da predstavnik delavcev niste. Kaj ste torej? Kot član uprave sem menedžer, kot delavski direktor sem predstavnik zaposlenih. Menim, da kot član uprave z izvršilnimi pooblastili bistveno lažje vplivam na njene odločitve, ker poznam tudi interese zaposlenih, kakšni so ti interesi mi sporočajo zaposleni in člani sveta delavcev. Zastopanje interesov zaposlenih pa ne gledam v absolutnem prenosu njihovih želja in potreb, ampak v kreiranju pogojev v kadrovski politiki tako, da so ti interesi zastopani. Če povzamem, moram reči, da mi je to, da sem kadrovski direktor, bolj koristilo pri opravljanju funkcije delavskega direktorja, kot škodilo in prepričan sem, da je v rezultatu prineslo več tudi zaposlenim. Kakšno kadrovsko politiko lahko kreirate kot član uprave- delavski direktor? V obdobju tranzicije in prilagajanja tržnim razmeram prihaja v podjetjih do “čiščenja” netemeljnih dejavnosti. Pogosto je posledica tega tudi ugotavljanje trajnih presežnih delavcev. Moja naloga ni v glasovanju proti sklepom o ugotavljanju trajnih presežnih delavcev, pač pa je v aktivnostih pri pripravi programov za reševanje tega vprašanja, pri iskanju rešitev, ki so za ljudi najmanj boleče ter pri koncep-tualizaciji ukrepov, da do tega ne pride. Intereuropa d. d. bo doživela velike pretrese po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, saj bo znaten del njene sedanje dejavnosti, carinsko posredovanje, čez noč od- padel. Moje poslanstvo in zastopanje interesov zaposlenih vidim v tem, da že sedaj usmerjam ljudi v dodatna izobraževanja in prekvalifikacije in na ta način povečujem njihovo zaposlivost, ki jo bodo potrebovali tedaj. Nasploh je ob ugotavljanju presežnih delavcev potrebna celovita presoja položaja, saj je treba ugotoviti, kaj te odločitve pomenijo za razvojne cilje podjetja. V združenju delodajalcev menijo, da je soupravljanje nepotrebno. Ali bi se ta vprašanja v Interevropi tudi reševala tako, kot pripovedujete, če v podjetju ne bi bilo delavskega direktorja? Družbo Intereuropa d. d. vodi petčlanska uprava, torej kolektivni organ upravljanja. S tem, da imajo v njej zaposleni individualnega predstavnika - delavskega direktorja, ki “zastopa interese zaposlenih pri kadrovskih in socialnih vprašanjih”, o katerih odloča uprava, zaposlenim prav gotovo ne more škoditi. Osebno ocenjujem, da nekaterih pridobitev zaposleni ne bi (več) ali že) imeli, če njihovih interesov ne bi argumentirano izpostavljali v odločanje upravi družbe. S tem pa seje okrepilo tudi prepričanje med člani uprave, da soupravljanje ni škodljivo in nepotrebno, marveč je participacija zaposlenih koristna pri zagotavljanju poslovnega uspeha. Ali gre pripisati zasluge za vse te pridobitve delavskemu direktorju? Vse pobude ne prihajajo iz sivih celic delavskega direktorja, vendar se v njegovi glavi mnoge vsidrajo, opremijo z ekonomskimi argumenti in ergonomskimi ugotovitvami. V današnjih tržnih pogojih ne smemo pozabiti, da imajo ekonomski argumenti v zadevi pri odločanju izrazito težo, zato je vloga delavskega direktorja predstaviti ostalim članom uprave pobude in predloge tako, da v njih vidijo več pridobitev in prihodek kot bo stroškov. V maju letos je svet delavcev razpravljal o predlogu enega izmed sindikatov, ki delujejo v podjetju, o vaši nezaupnici. Kaj je botrovalo temu? Ali ste bili nemara vendarle premalo delavski predstavnik v upravi? Ali je šlo za kaj drugega? Sindikat cestnega tovornega prometa v Interevropi je zahteval perso- Roman Cvetko: Zaposleni naj izberejo takšen tip delavskega direktorja, ki jim najbolj ustreza. Menim pa, ne zgolj iz teoretičnih izhodišč, pač pa tudi na osnovi lastnega dveinpolletnega praktičnega dela, da so možnosti za uspešnejše delo delavskega direktorja mnogo večje, če ima ta tudi izvršilna pooblastila, torej je hkrati tudi kadrovski menedžer. nalno ločitev obeh funkcij, ki jih združujem kot član uprave-delavski direktor. Po njegovi oceni delavski direktor ne bi smel izdajati za delavce neugodnih odločb o prerazporejanju ali prenehanju delovnega razmerja, moral bi imeti izrazit socialni čut in pripadnost delavstvu. Kot delavski direktor naj bi se prekršil tudi s tem, da sem po nalogu predsednika uprave nadomestil obolelega člana pogajalske skupine delodajalcev pri pogajanjih o branžni kolektivni pogodbi. Mislim, daje bilo prav to zadnje glavni razlog pobude za vložitev pobude za mojo razrešitev. Odgovoril sem s pregledom socialnih transferov v obdobju zadnjih treh let, s katerim sem dokazoval svoj socialni čut. Poudaril pa sem tudi, da sem že ob prevzemu kandidature in v predstavitvenem programu jasno povedal sindikatom in svetu delavcev, da ne bom kandidiral, v kolikor bo prišlo do statutarne spremembe, po kateri bi delavski direktor imel samo predstavniški mandat. Čeprav brez izkušenj sern že tedaj ocenil, da so moje možnosti pri uveljavljanju pravic delavcev bistveno večje, če imam izvršilna pooblastila. Svet delavcev je ugotovil, da nisem kršil nobenih zakonskih določil. Nekateri poznavalci menijo, naj praksa v podjetjih, oziroma potrebe zaposlenih in uprave dajo odgovor na to, kakšnega delavskega direktorja bi imeli. Kaj o tem menite vi? Srečujete se s kolegi, ki so vsi po vrsti drugačne vrste delavski direktorji. Kako se Pogovarjate? Na skupnih neformalnih srečanjih, teh je bilo dosedaj pet, smo delavski direktorji razpravljali tudi o tipu delavskega direktorja po angleškem oziroma nemškem vzorcu- Naše skupno stališče je, naj v delovnih okoljih sami izberejo ta ali pni koncept. Nismo se izrekali, ali jc kateri boljši. Oba lahko pripomo-feta pri gospodarjenju in menili smo, da bosta uspešna, če zrasteta iz notranjih okoliščin v podjetju. Pri tem ne bi smeli biti nestrpni. Prav jp> da se tisti, ki stopijo na ta pota, hipotetično bi lahko imelo delavskega direktorja v Sloveniji še Približno v 135 podjetjih), seznanijo z obema konceptoma. Omejevanje izvolitve delavskega direktorja le na podjetja z več kot 2000 zaposlenimi, to so spremembe, ki naj bi jih prinesla novela zakona, ki jo zahteva združenje delodajalcev, je administrativno in ga pravzaprav ne potrebujemo, saj je sedanjo možnost za imenovanje delavskega direktorja v podjetjih, ki imajo vsaj 500 zaposlenih, izkoristila le desetina teh podjetij. B.R. SKEI se bo že v prihodnjih dneh začel pogovarjati o spremembah kolektivne pogodbe dejavnosti in njene tarifne priloge. Albert Vodovnik upa, da bodo pogajanja kmalu stekla. Kot smo že poročali, bo SKEI zahteval za 20 odstotkov višje izhodiščne plače. To zahtevo bo utemeljeval zlasti z rastjo povprečnih plač v naši državi. Če predstavniki delodajalcev na pogajanja ne bodo pristali, bo SKEI pravočasno pripravil operativni načrt stopnjevanja sindikalnega pritiska. Ker ima SKEI dovolj argumentov, bo zahteve za povečanje plač utemeljil tudi na posebni konferenci, saj želi pridobiti tudi javnost. Na njej bodo svoje cilje dokazovali tudi s podatki o povečani produktivnosti, tako v dejavnosti kot v podjetjih. “Dokazali bomo, koliko k boljšim rezultatom prispevajo delavci. Prav oni namreč ustvarjajo novo vrednost, ki se mora kazati tudi v plačah,” je prepričan Vodovnik. SKEI bo skušal dokazati, da bi glede na raven ustvarjenega družbenega proizvoda plače v kovinski in elektroindusriji morale za 20 odstotkov presegati povprečje v gospodarstvu. Tako je namreč v razvitih kapitalističnih državah in tako naj bi bilo tudi pri nas, pravi Vodovnik. Na vprašanje, kakšni so prvi odmevi direktorjev in predstavnikov lastnikov na ta cilj SKEI, je Vodovnik povedal, da uradnih odmevov še niso dobili. Možnosti povečanja plač pa po Vodovnikovem mnenju niso odvisne od dejavnosti ali ožje skupine, ampak od uspešnosti posameznega podjetja. Povečanju neto plač pa podjetniki naj ne bi nasprotova- Pogovor z Albertom Vodovnikom, predsednikom SKEI Plače kovinarjev se morajo povečati Predsednik SKEI računa na skorajšnji začetek pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe dejavnosti in njene tarifne priloge. V ZSSS mora po Vodovnikovem mnenju priti do takšnih sprememb statuta, da bodo številčnejši in večji sindikati imeli sorazmerno večji vpliv kot majhni. SKEI vse bolj širi tudi mednarodno aktivnost, njegovi delegaciji sta minule dni obiskale kolege v Belorusiji in Veliki Britaniji, dogovarjali se je tudi s kolegi iz Avstrije. li, le glede večjih bruto plač naj bi imeli zadržke. Priprave na kongres ZSSS bo SKEI obravnaval prihodnji teden. Največ pozornosti bodo namenili statutu, ki bo po Vodovnikovem mnenju moral izhajati iz tega, da so člani ZSSS le sindikati dejavnosti, v katere se povezujejo zaposleni. Statut bo moral uravnotežiti odločanje v ZSSS, ki bo moralo upoštevati tudi število članov posameznega sindikata. Majhni sindikati po Vodovnikovem mnenju namreč ne morejo imeti enakega vpliva na odločitve ZSSS kot srednji in veliki. Nov statut bo moral na novo opredeliti tudi solidarnost med sindikati znotraj ZSSS. Albert Vodovnik je prejšnji teden z delegacijo SKEI obiskal kolege iz sindikata kovinarjev Belorusije. Ta šteje 200.000 članov in združuje zaposlene v kovinski industriji, strojegradnji in industriji delovnih strojev. Je največji sindikat in pomemben člen federacije belomskih sindikatov. Obisk je bil sestavni del programa mednarodne organizacije kovinarjev (IMF), ki skuša povezati sindikate, ki so tranzicijo že preživeli, s sindikati držav, ki z njo še nimajo dovolj izkušenj. V IMF ocenjujejo, da se je SKEI, ki je med tranzicijo izgubil dobršen del članstva, usposobil za delovanje v razmerah tržnega gospodarstva. Po Vodovnikovih besedah je bila delegacija v Belorusiji sprejeta izjemno prijateljsko, domačini so ji izražali velike simpatije. Obiskali so tudi več podjetij, kjer so se pogovarjali s kolegi iz sindikata in vodstvi podjetij.Tako so si ogledali podjetje, ki izdeluje velike transporterje, največji se uporabljajo v dnevnih kopih in lahko naenkrat prepeljejo kar 300 ton. S kolegi iz Belorusije so se pogovarjali o vprašanjih, ki se tam zdaj zaostrujejo, gre za socialno zavarovanje (še posebej zdravstveno zavarovanje), varstvo pri delu. Naši sindikalisti so jim svetovali, kako naj delajo, da bodo zaposleni obdržali čimveč pravic, kijih imajo še iz prejšnje ureditve. “V Belorusiji smo spoznali, da tranzicija v državah, nastalih iz bivše Sovjetske zveze, poteka na zelo različne načine in tudi z različno hitrostjo. Kolegi iz Belorusije pa so se pohvalili, da ta proces pri njih poteka pod nadzorom države, ne stihijno. V času našega obiska so se vodstva tovarniških sindikatov posvetovala, kako pomagati kolegom iz Rusije, ki jim gre zelo slabo. S kolegi iz te bivše sovjetske republike smo se dogovorili, da bo njihova delegacija kmalu obiskala našo državo. SKEI jim bo omogočil, da spoznajo tudi delo tega sindikata v naših podjetjih.” Tako Vodovnik. SKEI se na mednarodnem področju povezuje tudi z dmgimi sindikati. Tako seje s kolegi iz Avstrije dogovoril, da bodo njihovi strokovnjaki naše sindikaliste seznanili z evropsko zakonodajo. Za takšen seminar so se dogovorili zaradi tega, ker delodajalci in državni funkcionarji skušajo v javnosti ustvariti vtis, da EU določa maksimalne pravice zaposlenih, v resnici določa le minimum pravic. Delegacija SKEI, ki jo je vodil Janez Klančnik, pa je prejšnji teden obiskala kolege v Veliki Britaniji. Tam si je ogledala eno od jeklarn v Walesu, kjer so pri uspešni sanaciji sodelovali tudi sindikati. Franček Kavčič I Z 0 D N E PRAKSE Piše: dr. Aleksej Cvetko Razporejanje delavcev Delavec je lahko razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe, samo v primeru, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. (Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Vlil Ips 209/97 z dne 24. 3. 1998) Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da bi se razveljavila odredba in sklep organov tožene stranke z dne 6.1.1993 in 27. 2. 1993, na podlagi katerih je bil tožnik razporejen na delovno mesto veterinarja, stroške postopka pa naložilo tožniku. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča s tem, da je razveljavilo tako odredbo glavnega direktorja tožene stranke z dne 6. 1. 1993 kot tudi sklep delavskega sveta z dne 27.2. 1993, stroške postopka in pritožbene stroške pa naložilo toženi stranki. Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče v izpodbijani sodbi zavzelo napačno pravno stališče, ko je zaključilo, da ni bil pravilno uporabljen drugi odstavek 17. člena ZTPDR. Podane so bile nujne potrebe delovnega procesa, ki so narekovale razporeditev tožnika, saj je tožnik opravljal - po dalj časa trajajočih opazovanjih - svoje delo neodgovorno, bilje nekooperativen in ni poskrbel za primemo organizacijo enote, ki jo je vodil. Zoper njega je bil uveden tudi disciplinski postopek, vendar v času razporeditve še ni bilo pogojev za odstranitev tož- nika z delovnega mesta ali iz podjetja. Da bi mu preprečili nadaljnje opravljanje delaje bila v skladu z interesi podjetja izvedena sporna razporeditev. Revizijsko sodišče je revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in svojo sodbo obrazložilo: Materialno pravo v izpodbijani pravnomočni sodbi, po mnenju revizijskega sodišča, ni bilo zmotno uporabljeno. Sodišče druge stopnje je pri odločanju pravilno uporabilo določbe dmgega odstavka 17. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/ 89 in 42/90), ki se nanaša na razporejanje delavcev zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela. V postopku (niti pri toženi stranki) ni bilo nikjer pojasnjeno, kateri so bili razlogi, zaradi katerih bi bil tožnik na dmgo delo razporejen zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela. Delavec je glede na določbo dmgega odstavka 17. člena ZTPDR lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če sta izpolnjena dva pogoja, to je nujne potrebe delovnega procesa in poteka organizacije dela. Katere so tiste potrebe, ki so narekovale razporeditev delavca na drugo delovno mesto, mora biti opredeljeno in konkretizirano v razporeditvenem aktu. Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. I. RS, št. 37/96) za januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust in september 1998 v SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. Enostavna dela 1,00 52.786 II. Manj zahtevna dela 1,12 59.120 III. Srednje zahtevna dela 1,25 65.983 IV. Zahtevna dela 1,45 76.540 V, Bolj zahtevna dela 1,60 84.458 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 100.293 VIL Visoko zahtevna dela 2,25 118.769 Vlil. Najbolj zaht. dela 2,60 137.244 IX. Izjemno pomembna najbol j zahtevna dela 3,10 163.637 Eskalacija 0,5 % (JAN 98) * Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač. Ur. I. RS, št. 40/97, 3/98 ZAKON OMEJUJE LE RAST IZHODIŠČNIH PLAČ, NE PA TUDI RASTI MASE PLAČ! 2. Regres za letni dopust za leto 1998 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano OKTOBER 1998 - dnevnice - cela - polovična- - znižana - kilometrina (od 27. 3. 1998) 4. Nekateri drugi prejemki od 1. 1. 1998 JUBILEJNE NAGRADE: A: PO KPD ZA SKUPNO DELOVNO DOBO B: PO SKP ZA DELOVNO DOBO PRI ZADNJEM DELODAJALCU - za 10 let 42.958 SIT ena izhodiščna plača I. tarifnega razreda - za 20 let 64.437 SIT ena in pol izh. plače I. tarifnega razreda -za 30 let 85.916 SIT dve izhodiščni plači I. tarifnega razreda ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: 403.641 SIT ali* SOLIDARNOSTNE POMOČI: - smrt delavca 269.094 SIT ali* - ostalo 134.574 SIT ali* - daljša bolezen dogovor delodajalec in sindikat - nadomestilo za ločeno življenje 53.818 SIT ali* * Glej pojasnila 5. Drugo - najnižja plača (UR. L RS, št. 3/98) za AVGUST 1998 64.666 SIT - zajamčena plača od 1. 1. 1998 (Ur. I. RS, št.3/98) 37.045 SIT - povprečna mesečna bruto plača za JULIJ 1998 - na zaposlenega v RS 158.334 SIT - povprečna mesečna bruto plača za MAJ-JULIJ 1998 - na zaposlenega v RS 157.313 SIT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, št. 3/98) -bruto 134.547 SIT - neto 85.916 SIT Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: - usklajevanje po Zakonu o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, Ur. L RS, št. 40/97. Prva naslednja uskladitev minimalne plače in izhodiščnih plač se opravi ob izplačilih plač za januar 1999 oziroma ko rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1.1.1998 dalje pred potekom leta 1998 preseže 6,8%. Vir: Tarifna priloga k panožni kolektivni pogodbi (Ur. I. RS, št. 37/96) Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: Vir: KPD, SKP 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE: določene z uredbo - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.) Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (UR. I. RS, št. 72/93, 43/94, 62/94, 7/95, 5/98) KPD 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: osnova je povprečna mesečna neto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, SKP na novo uvaja tudi jubilejno nagrado za delovno dobo pri delodajalcu - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD, SKP Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. 1. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2,3 oz. 4,. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. I. RS, št. 3/98). (najmanj) 102.000 SIT 15.731 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.218 SIT 35,94 SIT Ta mora obvezno obsegati, med drugimi sestavinami, tudi ustrezno obrazložitev (103. člen ZDR, 14. člen ZDSS, 338. člen ZPP). Preizkus zakonitosti delavcu izdane odločbe o razporeditvi je možen le v primeru, če je razlog za njegovo razporeditev v njej jasno naveden. To je pomembno zato, ker je ugotavljanje utemeljenosti razporeditve povezano z ustreznimi dejanskimi zaključki, kijih sodišče samo ne more izvajati. Ob ugotovitvi, da tožena stranka uiti v odredbi glavnega direktorja z dne 6. 1. 1993 niti v sklepu delavskega sveta z dne 17. 2- 1993 ni navedla konkretnega razloga za tožnikovo razporeditev na drugo delovno mesto, je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje. Šele v sodnem postopku očitana ravnanja tožniku ne morejo biti predmet preizkusa razporeditvene odločbe. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa v 4. odst. 36.d člena, da lahko samo s soglasjem delavca preneha delovno razmerje delavcu (...), katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Ta določba vsebuje pojem “zakonec”, ne pa tudi pojma “zunajzakonski partner”, zato je od odgovora na vprašanje, ali je zunajzakonski partner izenačen z zakoncem, odvisen odgovor na uvodoma zastavljeno vprašanje. Temeljni zakon, ki opredeljuje in izenačuje zunajzakonsko skupnost z zakonsko skupnostjo, je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR - Uradni list SRS, št. 14/89). ZZZDR določa v 1. odst. 12. člena, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo (...), na drugih PRAVNA MNENJA IN NAOVETI Piše: Igor Pišek, dipl. iur. S Zunajzakonski partner ni varovana kategorija Ali lahko delavcu, katerega zunajzakonski partner je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje, kot tehnološkemu presežku preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja? področjih ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. Torej sta po ZZZDR izenačeni obe skupnosti le za potrebe tega zakona, za primere, ki jih urejajo drugi zakoni, pa sta obe skupnosti izenačeni le, če posamezni zakoni tako določajo. ZDR ne izenačuje zakonske in zunajzakonske skupnosti (slednje ne omenja niti izrecno niti opisno), zato delavec, katerega zunajzakonski partnerje kot nezaposlen prijavljen na zavodu, ni varova- na kategorija v smislu 4. odst. 36. d člena ZDR. V bodoče bi bilo primerno, da se v takšnih in podobnih primerih zakonska in zunajzakonska skupnost izenačita. Rubrika pravna mnenja in nasveti bo odslej redna. Bralce vabimo, naj nam pošiljajo vprašanja in opis svojih problemov. Odgovarjali bodo strokovnjaki zsss. Sindikalna lista Oktober 1998 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.218,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 62.925,00 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.7. 1998) - po SKPGD (na delovni dan) 548,(X) 548,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 50.532,00 42.958,00 - za 20 let 75.798,00 64.437,00 - za 30 let 101.064,00 85.916,00 2. Odpravnina pri upokojitvi 314.626,00 471.939,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca. če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 93.751,00 85.496,00 - ob smrti v ožji družini 46.875,00 - 4. Minimalna plača (od 1.8. 1998) 64.666,00 64.666,00 5. Zajamčena plača 37.045,00 37.045,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 84.800,00 - delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97 v višini 51.098,00 SIT). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon. Za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna slulba ZSSS Sindikalisti iz Audija na obisku v Pomurju Prejšnji teden je območno organizacijo ZSSS v Pomurju obiskala petčlanska sindikalna delegacija izAudija iz Ingolstadta v Nemčiji, s katero pomurski sindikalisti sodelujejo že skoraj 30 let. Delegacijo sindikalistov iz Audija je vodil Hari Lindner, delegacijo pomurskih sindikalistov pa sekretar območne organizacije Janez Kovač. Sindikalisti iz Pomurja in Ingolstata so izmenjali izkušnje, veliko pa so govorili tudi o posledicah nove pokojninske reforme, ki sojo v Nemčiji že uveljavili. Posledice so takšne, da sedaj že pripravljajo novi zakon o skrajševanju delovnega časa, ki naj bi delavcem, starejšim od 60 let, omogočil samo 4 urno delo za enake pravice, kot jih imajo doslej. Med obiskom v Pomurju sije delegacija izAudija ogledala tudi vrsto kulturnih in turističnih znamenitosti, gosti pa so obiskali tudi Oplovo tovarno v brezcarinski coni na tromeji med Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo. T K Denarna pomoč za 60 članov ZSSS v Podravju Območna organizacija ZSSS v Podravju je v avgustu in septembru razdelila solidarnostne denarne pomoči v vrednosti 368.000 tolarjev. Prejelo jih je 52 brezposelnih delavcev, 4 zaposleni delavci in 4 upokojeni člani ZSSS. Poleg tega so v območni organizaciji socialno ogroženim članom za šoloobvezne otroke razdelili 90 risalnih blokov, 173 zvezkov formata A4,160 zvezkov formata A5, 20 folij za ovijanje, 30 kemičnih svinčnikov. Ogroženim članom so razdelili tudi 30 kg pralnega praška in 30 paketov z živili. V minulih dveh mesecih je pomoč pri območni organizaciji iskalo največ članov sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije (21), SKEI (20), sindikata delavcev gradbenih dejavnosti in sindikata upokojencev. Sindikat upokojencev Slovenije Poziv k včlanjevanju Na seji izvršnega odbora Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), bila je v septembru, smo ponovno razpravljali o potrebi in načinu včlanjevanja upokojencev v Sindikat upokojencev Slovenije pri ZSSS. Na sklepe in stališča skupščine ter poziv našega sindikata, sprejete 25. 2. 1998, namreč ni bilo pričakovanega odziva in rezultatov. Večje včlanjevanje v sindikat upokojencev bomo skušali doseči s: - pogovori predsednika, obeh podpredsednikov in sekretarja SUS z vodstvi sindikatov dejavnosti, - sindikati dejavnosti naj o včlanjevanju v sindikat upokojencev razpravljajo na sejah svojih organov, - članom, ki bodo odšli v pokoj, je treba ponuditi pristopno izjavo za včlanitev v sindikat upokojencev, - da bi sindikat obnovil stike (ali preprečil njihovo prekinitev) z že upokojenimi (bivšimi) člani, jim bo ob priložnostnih srečanjih (npr. proslave v kolektivih, novoletna srečanja) ponudil program in pristopno izjavo, - tudi profesionalne kadre na vseh ravneh organiziranosti ZSSS pozivamo, naj skupaj s sindikalnimi zaupniki sodelujejo pri včlanjevanju v Sindikat upokojencev Slovenije. V sindikalnih gibanjih zahodnih dežel so upokojenci prek sindikalnih central organizirani v močno, množično silo, ki ne zastopa samo svojih interesov, temveč podpira tudi reševanje problemov zaposlenih, brezposelnih in socialno ogroženih. Takšna organiziranost upokojencev omogoča medgeneracijsko povezanost, medsebojno razumevanje in organizirano podporo. Zakaj ne bi v ZSSS tega uveljavili člani Sindikata upokojencev Slovenije?! Ivan Kramer, predsednik Novo vodstvo sindikata upokojencev Ljubljane in okolice Na zadnji seji območnega odbora sindikata upokojencev ljubljanskega območja je bil za novega predsednika izvoljen Lojze Meznarič. Območni odbor je razpravljal tudi o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Uvod v razpravo j e imel predsednik sindikata upokojencev Ivan Kramer. Iz razprave povzemamo nekaj pomembnejših misli, o katerih so bila mnenja udeležencev zelo enotna. Čas, ki ga živimo, nam v iskanju nove, boljše poti sedanjih in bodočih upokojencev, teče vse hitreje in ga starejši komaj dohajamo. Živo pa sledimo razpravam o reformi pokojninkega in invalidskega zavarovanja. Ne samo zaradi nas samih, temveč tudi generacije, ki nas je zamenjala. Solidarnost in vztrajnost pri zagotavljanju socialne varnosti za starost zajema vse sloje prebivalstva, zato ne more mimo nas. Potrebnost spremembe pokojninskega sistema sicer razumemo, vendar bi vsako znižanje realnih pokojnin močno prizadelo vse upokojence, zlasti pa tiste, ki s prejeto pokojnino že danes komaj shajajo. Zato naj bi starostne pokojnine tudi v bodoče ostale na ravni sedanjih starostnih pokojnin. S tem pa si seveda ne moremo in ne smemo privoščiti medsebojnih generacijskih sporov. Res, da kazalci pokojninskih skladov niso ugodni, zato pa morajo pri reševanju problema sodelovati vsi socialni partnerji. Tako upokojenci, ki smo s svojim aktivnim delom svoje pravice že uveljavili, kot vse sedanje in bodoče populacije. Pa tudi ak- tivna ekonomska politika z nacionalnim varčevanjem, naši poslanci in trdna medsebojna povezanost lahko zagotovijo socialno varnost sedanjih in bodočih upokojencev. Člani odbora so govorili tudi o bodoči organiziranosti in poživitvi dela območnega odbora, o sodelovanju z drugimi društvi upokojencev, še posebej pa o pridobivanju novih članov. Vse upokojence, še posebno pa delavce, ki so pred kratkim šli ali pa bodo šli v pokoj, vabimo, naj se vključijo in nadaljujejo svoje delo v sindikatu upokojencev. Moč sindikata je namreč odvisna tudi od števila članov. Ž aktivnim in uspešnim delom odbora območne organizacije sindikata upokojencev naj bi bila Ljubljana vzor vsem odborom širom po Sloveniji. Zato parola Več nas bo, močnejši bomo še vedno velja. Lojze Cepuš Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije Za 40 let delovne dobe Republiški odbor je obravnaval predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za živahno razpravo je poskrbel uvodničar - član ROS Franc Bratuša - kije sodeloval tudi na mednarodni konferenci o pokojninski reformi. Po razpravi smo sklenili, naj naš predsednik na seji sveta ZSSS zagovarja stališče, da mora 40 let delovne dobe zadoščati za pridobitev pokojnine brez odbiti ko v. Naš predsednik bo nasprotoval zmanjšanju vpliva sindikatov v skupščini pokojninskega zavarovanja. Opozoril bo, da mora država poskrbeti, da bodo prispevke plačevali vsi zavezanci. Tudi država je dolžna poravnavati svoje obveznosti. Za uveljavitev naših stališč moramo pridobiti argumente ustreznih strokovnjakov oz. institucij. Za zagotovitev večje zaposlenosti sindikat podpira možnost skrajšanja delovnega časa. Nasploh pa naš republiški odbor meni, da je treba spremembe zakonodaje s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in izobraževanja obravnavati skupaj. Meni tudi, daje treba zagotoviti enoten nastop sindikatov, tudi primerno strategijo pritiska za uveljavitev stališč. Na seji smo tudi evidentirali predsednika in sekretarja ZSSS, člana nadzornega odbora ZSSS in delegate sindikata dejavnosti za 3. kongres ZSSS. Za predsednika in sekretarja v predpisanem roku nismo dobili nobenega predloga ne od območnih odborov ne od organov ROS. Ker tudi na seji ni bilo drugega predloga, smo podporli dosedanja nosilca teh funkcij. Črtomirja Jaramasa iz KPL pa smo predlagali za možnega člana nadzornega odbora. Izmed več kandidatov smo za naše delegate izvolili Franca Bratušo izToplotne oskrbe Maribor, Vladimirja Stoparja iz Stanovanjskega podjetja Ljubljana in Boruta Srimška iz Varnosti Vič. Za nadomestnega delegata pa smo izvolili Milana Lubeja iz Komunalnega podjetja v Slovenj Gradcu. Republiški odbor je potrdil poročilo nadzornega odbora o primernem finančno-materialnem poslovanju in realizaciji finančnega načrta za 1. polletje. Na pobudo nadzornega odbora SKSG smo zaključili razpravo o predlogu pravilnika o dodeljevanju solidarnostne pomoči. Če bodo posamezni odbori dali umestne pripombe kasneje, jih bomo upoštevali. Miloš Mikolič, sekretar SKSG Pomoč trem članom iz Posočja Posebej smo obravnavali dodelitev solidarnostnih pomoči trem našim članom iz Komunalnega podjetjaTolmin, ki so bili oškodovani v potresu. Nepovratno pomoč našega sindikata prejmejo: Dragan La-zar(250.000 tolarjev), Karel Černuta (200.000) in Ivan Kofol (50.000), višina pomoči je bila odvisna od obsega ugotovljene škode. O tem smo odločali razmeroma pozno, ker smo škodne zapisnike dobili šele sedaj. Stavka v čistilnem servisu V čistilnem servisu Santro Mario v Murski Soboti so delavci na začetku tega meseca s stavko zahtevali plači za julij in avgust ter regresa za lanski in letošnji dopust. Delavci, vseh je 15, so od delodajalca terjali tudi redno izplačevanje jubilejnih nagrad po kolektivni pogodbi. Kakor so nam povedali na območni organizaciji ZSSS v Pomurju, delodajalec do konca petdnevne stavke ni izpolnil nobene od postavljenih zahtev, zato stavkovni odbor razmišlja o zaostritvi sindikalnega boja. Zdenka Šturm se že peto leto bori za svojo pravico Krivica vpije po pravici “Krivica boli,” pravi Zdenka Šturm, komercialna tehnica iz Cogetincev v Slovenskih goricah. Doživela jo je pred štirimi leti. V Kmetijski zadrugi Lenart, kjer je bila zaposlena, je sredi decembra 1992 postala poslovodkinja trgovine Kmečki hram. “Ker sem bila mlada, sem bila napredovanja vesela, vendar pa sem bila očitno tudi malce naivna, saj sem trgovino ^prevzela kar brez inventure,” se spominja Sturmova. Kako je nastal primanjkljaj v trgovini Prvo inventuro so v trgovini Kmečki hram v Lenartu opravili šele dobro leto potem, ko je njena poslovodkinja postala Sturmova. Inventura je pokazala za okoli 500.000 tolarjev primanjkljaja. Nato so inventuro opravili še dvakrat in ugotovili primanjkljaj v višini 327.000 tolarjev, kar je bila takrat v Podravju toliko kot bruto plača direktorja srednje velikega podjetja. “Takratni direktor mi je predlagal, naj primanjkljaj poravnam iz svojega žepa. Sama pa tega nisem hotela storiti, saj se nisem čutila kriva. Ker nisem ravnala tako, kakor je direktor hotel, meje obtožil, da sem se okoriščala in si prisvajala blago iz trgovine, kar pa ni res,” pravi Sturmova. V Kmetijsko zadrugo v Lenartu so takrat prišli tudi policisti Uprave za notranje zadeve v Mariboru in pregledali vso dokumentacijo. Prizadete so pisno obvestili, da v ravnanju Sturmove niso našli znakov kaznivega dejanja, zato so zadevo zaključili. Proti Zdenki Šturm ni bila nikoli vložena kazenska ovadba, kaj šele, da bi bila obtožena ali da bi proti njej na sodišču stekel kakršen koli postopek zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja. V zvezi s tem pa je naša ustava jasna: kdor ni bil s pravnomočno sodbo sodišča obsojen za določeno kaznivo dejanje, velja za nedolžnega. Tako je tudi v drugih razvitih državah, ki bi rade veljale za pravne in civilizirane. V kmetijski zadrugi so ravnali po svoje V Kmetijski zadrugi Lenart pa so ravnali drugače. “Direktor mi je v obraz rekel, da on že ve, da sem kradla in iz trgovine odnašala stvari, čeprav to seveda ni bilo res,” pravi Sturmova. Potem so se dogodki v Kmetijski zadrugi Lenart hitro odvijali. Na začetku marca je Sturmova dobila odločbo, s katero jo je vodstvo podjetja odstavilo z delovnega mesta poslovodenje in jo suspendiralo iz podjetja. Nekaj dni kasneje je vodstvo podjetja Proti njej sprožilo disciplinski postopek zaradi primanjkljaja 476.874,10 tolarja. Disciplinska komisija jo je je navedel, da zaradi materine prizadetosti trpi cela družina, kije v hudi psihični stiski. Schmidt je psihično stanje v družini ocenil kot resno in priporočil pravosodnim organom pospešitev celotnega sodnega postopka. Izrazil je prepričanje, da bo to pomagalo tudi njenemu sinu. Na koncu pisma pa je specialist kličnične psihologije zapisal, da bodo v tem primeru tako in tako zaslužili samo spoznala za krivo in ji izrekla ukrep prenehanja delovnega razmeija. Njene pritožbe niso ugodno rešili, zato ji je po zakonu spomladi leta 1994 prenehalo delovno razmerje. “Ker krivica boli, sem se odločila, da se bom borila za resnico in pravico,” pravi Sturmova. “Ob pomoči sindikata sem zato na delovnem sodišču v Mariboru vložila tožbo za varstvo svojih pravic.” Zadruga pa je Sturmovo tožila, da mora vrniti primanjkljaj. Sturmova, mati treh otrok, ki so se takrat še vsi šolali, se je skupaj z možem znašla v zares nezavidljivem položaju. Tako rekoč čez noč je izgubila vse dohodke, saj ji na zavodu za zaposlovanje niso priznali pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ker ji je delovno razmerje prenehalo v disciplinskem postopku. “Če mi takrat ne bi stal ob strani mož z otroki, ne vem, kako bi zdržala,” pravi danes s solzami v očeh Zdenka Šturm. “Veste, bilo je zelo hudo, saj se v manjših krajih vse izve. Ljudje so slišali, da so me odpustili iz službe, ker sem kradla, čeprav to ni res. Cela družina seje znašla pod strašnim psihičnim pritiskom. Zato sem se odločila, da bom na sodišču dokazala resnico.” Stres za vso družino Sturmova je o tem, da sojo izključili iz delovnega razmerja zaradi suma kaznivega dejanja, zaradi katero ni bila nikoli niti ovadena niti obtožena, kaj šele, da bi ji ga dokazali, obvestila tudi varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka. Pisala je tudi ministru za pravosodje, da bi njen primer prednostno obravnavali. V želji, da bi primer čim prej obravnavalo sodišče, je pisala tudi nekaterim drugim organom in ustanovam v državi. “Na odločitev sodišča mi ni bilo lahko čakati, saj sva z možem ob tej draginji težko z eno plačo preživljala petčlansko družino,” pravi Sturmova. “Še bolj kot pomanjkanje sredstev, pa meje peklila krivica, ki so mi jo storili.” “Vsa družina seje zaradi tega znašla v stresu,” pravi Sturmova. “Eden od sinov se je moral zateči celo po pomoč na oddelek za psihiatrijo v mariborski bolnišnici, kjer je bil hospitaliziran.” Takrat je pismo pravosodnim organom napisal celo specialist klinične psihologije Ignac Schmidt. V njem Zdenka Šturm: Vodstvo Kmetijske zadruge Lenart mi je storilo krivico, ki mi jo kljub pravnomočni sodbi sodišča noče popraviti. advokati, navadni ljudje pa bodo le grozljivo oškodovani!! Dolga pot do pravice Minila so leta 1994, 1995, 1996, 1997, sodni mlini pa so mleli in mleli. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo Zdenki Šturm, vendar seje Kmetijska zadruga Lenart pritožila. “Tudi višje sodišče je odločilo meni v prid, tožena stranka pa je vložila revizijo na vrhovno sodišče. Sodba višjega sodišča, ki je meni v prid, je bila pravnomočna 22. januarja letos. Vrhovno sodišče pa je v postopku revizije sodbo potrdilo 29. junija,” pravi Sturmova. “Iskreno pa vam povem, da nisem mogla verjeti, kako grdo so o meni pisali v zahtevi za revizijo postopka. Vztrajali so pri obtožbah, za katere nimajo nobenih argumentov. Kako je sploh mogoče, da se v sodne spise sme tako grdo pisati o ljudeh, še preden jim je karkoli dokazano.” V pravnomočni sodbi piše, da je sodišče ugotovilo, da za izrek suspenza niso bili izpolnjeni zakoniti pogoji, uvedba in izvedba disciplinskega postopka pa je bila bistveno kršena. Sodišče je razveljavilo disciplinski postopek in naložilo Kmetijski zadrugi Lenart, naj Zdenko Šturm pozove nazaj na delo in ji prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter ji izplača plače in druge prejemke za nazaj. Kmetijski zadrugi Lenart je tore/ sodišče naložilo, da mora Zdenko Šturm ponovno zaposliti in ji izplačati vse plače (gre za več kot 55 plač), prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, regrese za letni dopust in druge prejemke za nazaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Mrtve črke na papirju Vendar pa seje Zdenka Šturm, ko je januarja letos prejela pravnomočno sodbo sodišča, prehitro veselila. “V Kmetijski zadrugi Lenart sodbe sodišča niso upoštevali ali pa so si jo razlagali po svoje,” pravi Sturmova. “Direktorica zadruge meje poklicala na pogovor glede morebitne zaposlitve šele 24. julija letos, torej več kot 6 mesecev po pravnomočnosti sodbe. Med drugim mi je takrat dejala, da zame nima delovnega mesta in da me bo do 10. avgusta obvestila, ali me bodo ponovno zaposlili ali ne. Prav tako mi je dejala, da mi plač za nazaj ne bodo izplačali.” Sporočila o ponovnem sprejemu v delovno razmerje Sturmova ni dočakala, pač pa je avgusta prejela plačo za julij. Na plačilnem listku, na katerem ni ne pečata in ne podpisa, piše, da je julija delala 184 ur, čeprav je bila v tem mesecu samo na pogovoru z direktorico. Pravo presenečenje pa je Zdenko Šturm šele čakalo. Iz Kmetijske zadruge Lenart soji sporočili, da sojo opredelili za trajno presežno in odpustili, čeprav ni niti vedela, daje v zadrugi ponovno zaposlena. Zdenka Šturm je danes vesela, da je na sodišču po štirih hudih letih vendarle našla pravico. Boli pa jo, da ji podjetje, ki ji je krivico storilo, lete noče popraviti. Zato j e služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS v Podravju, ki jo zastopa, ponovno vložila tožbo na delovnem sodišču. Poigravanje z denarjem in usodami ljudi Tako bodo morali sodni mlini ponovno mleti, ljudje pa bodo, kakor je zapisal že specialist klinične psihologije Ignac Schmidt, ponovno trpeli. Zakaj in komu je vse to potrebno? Ali je pri nas raven pravne kulture in kulture odnosov med ljudmi zares takšna, da je mogoče zaobiti celo pravnomočne sodbe sodišč? Nenazadnje pa se postavlja tudi vprašanje, kdo bo vse dosedanje in bodoče stroške v tem primeru plačal?Tisti, ki so storili krivico? Delavci Kmetijske zadruge Lenart? Kmetje, ki poslujejo preko zadruge? In kdo bo zacelil rane, ki jih nove krivice povzročajo v srcih Zdenke Šturm in njenih najbližjih? ~\2. I »T3 j ' št. 36/15. oktober 1998 SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE Predlog programa dela Sindikata delavcev trgovine Slovenije za obdobje 1998-2002 Skupščina Sindikata delavcev trgovine Slovenije bo 28. oktobra v Ljubljani. Republiški odbor tega sindikata je sprejel predloge listin, o katerih bodo odločili delegati. Določil je tudi kandidate za najodgovornejše funkcije v sindikatu. Tokrat objavljamo predlog programa, za prihodnjo številko bomo pripravili še povzetek drugih listin. I. Uvod V zadnjih štirih letih po 2. skupščini Sindikata delavcev trgovine Slovenije je v Sloveniji prišlo do velikih sprememb, ki so jih najbolj čutili delavci. Še več in bistveno bolj usodnih pa država načrtuje v naslednjem obdobju. Spremembe pokojninsko-invalidske, delovnopravne in zaposlitvene pa tudi drage zakonodaje, kijih oblast načrtuje, bodo v temelju spremenile socialni in delovnopravni položaj delavcev. Že samo to dejstvo bo narekovalo povsem drugačno delovanje slovenskih sindikatov, kar velja tudi za Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Privatizacijski in denacionalizacijski procesi so v tem obdobju dokončno opredelili znane lastnike. Kapital oziroma njihovi lastniki postajajo prevladujoč dejavnik v gospodarskem pa tudi v političnem življenju. Država postaja iz dneva v dan močnejša, saj nam političnega, gospodarskega in socialnega sistema ne krojijo več družbeno-politične organizacije, temveč politične stranke in njihovi veljaki ter na tem temelju strankarsko sestavljen parlament. Položaj večine zaposlenih ni bil v ekonomskem, socialnem in pravnem pogledu še nikoli slabši, kot je sedaj. Slovenski delavci so v tem obdobju dokončno postali mezdni delavci v najslabšem pomenu besede. O njihovih pravicah odločajo novi delodajalci in člani nadzornih svetov, ki jim je interes le dobiček, s katerim razpolagajo sami. V preteklih štirih letih smo v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije uresničili marsikatero programsko nalogo, žal pa ne vseh. Zato potrebujemo program, ki bo določneje in jasneje opredelil nekatere cilje in naloge za njihovo dosego. II. Ohranjanje, uveljavljanje in izvajanje kolektivne pogodbe Z vsemi sredstvi, ki so in nam bodo na voljo, bomo ohranjali veljavno kolektivno pogodbo, v njej opredeljene pravice bomo skušali še izboljšati. a) V pogajanjih z delodajalci bomo uveljavljali višjo raven izhodiščnih plač za posamezne tarifne razrede, saj sedanje razmerje v primerjavi z minimalno plačo že povzroča uravnilovko, ki deluje nestimulativno in je lahko resna ovira za nadaljnji razvoj slovenske trgovinske dejavnosti. b) S sprotnimi analizami bomo ugotavljali raven izvajanja kolektivnih pogodb v posameznih podjetjih in družbah. Pri tem bomo interne akte oz. pravilnike, ki bi jih uporabili v podjetjih, zamenjali s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami. c) Bolj kot do sedaj se bomo morali poslužiti instituta tožbe ter ovadbe za tiste delodajalce, ki zavestno kršijo pravice delavcev iz delovnega razmerja in plač (kazenski zakonik-členi 205-209). d) S pomočjo strokovnjakov bomo pripravili nov model plačne politike, ki bo temeljil na dodatnem vrednotenju težjih delovnih pogojev, specialnih znanj in odgovornosti za prevzeto delo. III. Življenjske in delovne razmere članov a) Temeljito bomo spremljali izvajanje novega pravilnika o obratovalnem času. Kontrolirali bomo predvsem dodatke k plači za neugoden delovni čas in zagotavljanje dnevnega in tedenskega počitka zaposlenih. V to aktivnost bomo po potrebi vključevali delovno inšpekcijo. Vodili bomo aktivnosti za pripravo in vložitev zakona o obratovalnem času prodajaln v državni zbor. PROGRAM DELA SINDIKATA DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE 7.A OBDOBJE 1996 - 2002 b) Skupaj z drugimi sindikati dejavnosti v okviru ZSSS bomo temeljito spremljali spremembe nove zakonodaje (pokojninske, delovnopravne, zaposlitvene, pa tudi zakon o davku na dodatno vrednost, zakon o varstvu in zdravju delavcev pri delu ipd.). c) Od delodajalcev bomo zahtevali zmanjševanje deljenega delovnega časa za prodajalce, zmanjšanje nadurnega dela in dela ob nedeljah in praznikih. d) Ž drugimi sindikati v ZSSS bomo zahtevali prilagoditev slovenske delovnopravne zakonodaje in minimalne plače z Evropsko socialno listo. e) Sami in skupaj z ZSSS se bomo vključili v razpravo v zvezi s sprejemom zakona o varstvu pri delu ter se zavzemali za njegovo dosledno izvajanje. IV. Krepitev organiziranosti Sindikata delavcev trgovine Slovenije a) S sodelovanjem posameznih območnih organizacij ZSSS bomo krepili strokovno usposobljenost sekretarjev območnih odborov Sindikata delavcev trgovine Slovenije, organiziranost območnih odborov bomo postopno racionalizirali. b) V večjih trgovskih sistemih bomo z delodajalci skušali skleniti pogodbe, s katerimi bodo predsedniki oz. sindikalni zaupniki v času mandata v celoti razbremenjeni operativnega dela (profesionalizacija sindikalnih zaupnikov). c) Še naprej bomo krepili aktivnosti območnih odborov sindikatov delavcev trgovine s tem, da se bodo pravočasno odzvali na posamezne dogodke v svojem okolju, ko bo prihajalo do kršenja pravic delavcev. d) Delovali bomo tudi za združevanje sorodnih sindikatov v okviru ZSSS. e) Ustanavljali in akcijsko bomo krepili sindikate v družbah, ki jih bodo v Sloveniji ustanavljale tuje multinacionalne družbe. f) Za naše člane bomo organizirali nezgodno zavarovanje v eni od slovenskih zavarovalnic. V. Članarina in finančno-materialno poslovanje a) S sprejemom novega pravilnika o financiranju in finančno materialnem poslovanju v Sindikatu delavcev tigovine naj bi s 1.1.1999 spremenili višino članarine z 0,60 na odstotek od bruto plače. V zvezi s tem bo potrebno izdelati natančna navodila, posamezne obrazce in dodatne inštrukcije za večjo preglednost odvajanja in pretoka članarine. b) Oblikovali bomo stavkovne in solidarnostne sklade ter organe, ki bodo te sklade gospodarno in namensko upravljali. c) Opredelili se bomo do solidarnosti znotraj Sindikata delavcev trgovine Slovenije (dogradili pravilnik o finančno-materialnih pomočeh). d) Sodelovali bomo pri premoženjski bilanci v ZSSS oziroma sindikalnih centralah in preostalih panožnih sindikatih na ravni države. VI. Izobraževanje in usposabljanje Nadaljevali in intenzivirali bomo izobraževanje sindikalnih zaupnikov, sekretarjev območnih odborov, pa tudi drugih profesionalnih delavcev v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije. V ta namen bomo organizirali usposabljanje na osnovi programov, ki jih SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE št. 36/15. oktober 1998 i '13 [TTTtTTnTTT: 13 bomo pripravili sami. Del usposabljanja pa se bo odvijal v okviru programov v ZSSS. Organizirali bomo tudi usposabljanje za člane otganov upravljanja v podjetjih in družbah (sveti delavcev, nadzorni sveti, mali delničarji). Usposabljanje in izobraževanje bo potekalo za naslednja področja: - kolektivne pogodbe in njihovo izvajanje ter vloga in naloge sindikatov pri vključevanju inšpekcije dela in sodišč, - delovnopravna in druga zakonodaja (seznanitev z vsebino ter njihova uporaba in izvedba v primeru kršitev pravic delavcev), - uveljavljanje in izvajanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju - varstvo pri delu, humanizacija dela, - druge aktualne teme. VII. Informiranje in obveščanje - Nadaljevali bomo izdajanje biltena (“Informator” SDTS). -Tekoče bomo obveščali članstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije o aktualnih vprašanjih in problematiki trgovinske dejavnosti z objavami člankov v “Novi Delavski Enotnosti”. - Še naprej bomo dopisovali v strokovne časopise in revije. - Sklicevali bomo tiskovne konference z aktualno tematiko. - Pripravljali bomo redna letna poročila. - Z aktualnimi in medijsko podprtimi akcijami bomo krepili prepoznavnost SDTS. VIH. Mednarodno sodelovanje Nadaljevali bomo že začeto sodelovanje s sindikati sosednjih držav (Italija, Hrvaška, BiH idr.). Dokončno se bomo opredelili do članstva v svetovno sindikalno organizacijo FIET v Ženevi. S tujimi sindikalnimi organizacijami bomo glede na izkazani interes sodelovali tudi preko ZSSS. Pri tem se bomo bolj kot sedaj poslužili možnosti vključevanja mednarodne arbitraže v primerih kršenja kolektivnih pogodb v tujih družbah v Sloveniji. Konkretne načrte sodelovanja bomo oblikovali s programi za posamezno leto. IX. Drugo - Sindikat delavcev trgovine Slovenije se bo vključil v vse aktivnosti, kijih bo v naslednjem obdobju načrtovala in izvedla ZSSS (protesti, demonstracije, opozorilne in generalne stavke, posvetovanja itd.). - Vključevanje v razreševanje položaja delavcev v inštitucijah, v katerih ima Sindikat delavcev trgovine Slovenije svoje predstavnike (zdravstvo, šolstvo idr.). - Sodelovanje z inštitucijami državnega sistema, kadar bodo to zahtevali interesi članstva. - Po potrebi bomo sodelovali s posameznimi parlamentarnimi strankami in posameznimi člani državnega sveta. Program obsega le nekatera pomembna področja in konkretne naloge za naslednje štiriletno obdobje. Glede na aktualne razmere, v katerih se bodo znašli naši delavci, se bo dopolnjeval z letnimi programi. Pogovor s predsednikom sindikata in predsednikom sveta zavoda v Domu starejših občanov Črnomelj Delo v zdravstveni negi je premalo cenjeno “V našem zavodu je 96 zaposlenih in prav vsi smo člani Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva,” pravi predsednik omenjenega sindikata v Domu starejših občanov v Črnomlju Sergej Čas. “Sicer pa v Beli krajini deluje na področju zdravstva in socialnega skrbstva samo naš sindikat.” Dom starejših občanov v Črnomlju je bil zgrajen za 187 starostnikov, vendar pa imajo zaradi okoliščin v domu 208 varovancev. “Okoli 70 odstotkov varovancev sodi v tretjo kategorijo, kar pomeni, da so nepokretni in da potrebujejo vso nego,” pravi predsednik sveta zavoda Jože Metelko. “Kljub temu, da je v našem zavodu več varovancev, kot j e bilo prvotno predvideno, je čakalna doba za sprejem v naš dom še vedno dolga, na sprejem čaka okoli 50 varovancev.” Dom starejših občanov v Črnomlju opravlja še druge dejavnosti, ki jih narekujejo potrebe v mestu in regiji. “Naš zavod nudi zdravstveno nego tudi na ravni intenzivne nege. V zavod sprejemamo tudi bolnike, ki so po operaciji potrebni rehabilitacije. Na rehabilitaciji smo imeli tudi otroke. Iz našega doma vozimo starostnikom na dom tudi hrano, po potrebi pajim nudimo tudi nego na domu.” Za svojo dejavnost ima dom najsodobnejšo opremo in ustrezno usposobljene kadre. “V zavodu so zaposlene 3 višje medicinske sestre in 20 medicinskih tehnikov," pravi Sergej Čas, kije tudi sam medicinski tehnih, hkrati pa je izredni študent 2. letnika Visoke zdravstvene šole v Ljubljani - smer zdravstvena nega. v Kakor pravita Sergej Čas in Jože Metelko, je delo v zavodu zahtevno, odgovorno, pa tudi težko, saj morajo zaposleni varovance velikokrat dvigovati. Kako pa so delavci za svoje zahtevno delo plačani? “Glede na socialne razmere v Beli krajini, ki so hujše kot v Sloveniji nasploh, se ne smemo veliko pritoževati,” pravita predsednik sindikata in predsednik sveta zavoda. “Plače prejemamo po kolektivni pogodbi ali še celo nekoliko nad njo. Regres smo prav tako dobili po kolektivni pogodbi. Izplačan je bil meseca februarja. Zavod delavcem vrača stroške za prihod na delo in z dela. Imamo tudi urejeno malico. Res pa je, daje naše delo pri nas nasploh premalo cenjeno in da so tudi normativi prehudi. V tujini so delavci, ki delajo z nepokretnimi, ki so potrebni nege in človeške topline, veliko bolje nagrajeni, saj opravljajo delo, ki terja od človeka fizične in psihične napore. Vendarle pa nas bolj kot trenutne razmere skrbi nova kolektivna pogodba za zdravstveno nego, saj spravlja določene profile delavcev v slabši položaj, kot so ga imeli doslej.” Daje delo v domu starostnikov zares zahtevno pove tudi podatek, da imajo zaposleni vse sobote delovne, dvakrat ali celo trikrat na mesec pa morajo delati tudi čez vikend. Sindikat v zavodu, ki ga že dve leti vodi Sergej Čas, dela uspešno. “Naš sindikat korektno in dobro sodeluje z vodstvom zavoda in svetom zavoda. Direktor zavoda je diplomirani psiholog Milan Krajnc, ki uživa zaupanje kolektiva. Zato se na pogajanjih toliko lažje uskladimo o uresničevanju delavskih pravic. Poleg tega osnovnega dela pa sindikat organizira tudi družabne aktivnosti, športne igre, izlete, ob koncu leta pa obdarimo tudi otroke zaposlenih. Če je kdo v stiski, mu pomagamo s solidarnostno pomočjo. Dobro sodelujemo tudi z območno organizacijo ZSSS v Beli krajini in z njenim sekretarjem Jožefom Kočevarjem, ki nam pomaga po strokovni plati. Letos seje našega občnega zbora udeležil tudi predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Eri h Šerbec, ki nam prav tako pomaga s strokovnimi nasveti. Ker kakšnih večjih problemov v zavodu nimamo, se lahko zaposleni res v celoti posvetimo delu z našimi varovanci. Zato smo tudi tukaj!” pravi Sergej Čas. Ker zaposleni v Domu starejših občanov svoje delo opravljajo vestno in s srcem, nameravajo še razširiti svojo dejavnost. “Naš zavod ustanavlja varstveni center za starostnike. V njem bomo starostnikom nudili dnevno oskrbo, pri nas pa bodo lahko ostali tudi čez vikend. Gre za nekakšen “vrtec” za odrasle oziroma starostnike, kjer bodo lahko prijetno preživeli čas, ko so njihovi najbližji v službah ali na potovanjih,” pravita kar malce ponosno Sergej Čas in Jože Metelko. “To bo eden izmed prvih takšnih centrov v Sloveniji, zagotovo pa prvi v Beli krajini.” “Če je človek preveč prizadeven in delaven, mu v tej deželi lahko to tudi škoduje. To spoznava tudi sekretar v območni organizaciji ZSSS v Podravju Dušan Detiček, ki so ga zaradi njegovega uspešnega dela v teh dneh evidentirali za sekretarja Sindikata KNG Slovenije, hkrati pa hi ga največ bralcev slovenjebistriškega tednika Panorama rado videlo v vlogi novega župana v Slovenski Bistrici. Sedaj je Detiček v precepu: če se bo odločil za nadaljnje delo v sindikatu, se bo zameril svojim sokraja-nom, če bo kandidiral za župana, pa ne bodo veseli delavci iz drugih občin, kijih danes Detiček zastopa. Dušanu Detičku pa se verjetno ne bo težko odločiti: kot star sindikalist ve, da bo tudi delavcem iz Slovenske Bistrice lažje pomagal, če bo ostal dober sindikalist, kot če bi postal župan, saj imajo župani po našem zakonu o lokalni samoupravi bolj malo pristojnosti. Res pa je, da se Detičkove kandidature za župana menda nekateri že bojijo, saj bi lahko po sindikalnem zgledu tudi župani začeli organizirati kakšne stavke in protestne shode proti oblastnikom v Ljubljani. Skok čez plot “V čem je pravzaprav razlika med joggingom in skakanjem čez plot? Pri obojem se človek dobro re kreira." “O joggingu vsi govorijo, vendar se z njim le redki ukvarjajo. Čez plot pa skačejo skoraj vsi, čeprav o tem le redki govorijo." ‘‘Fantje, ali ste že slišali, da vlada pripravlja novi zakon o preprečevanju dela na črno. Po novem bodo vse, ki jih bodo zalotili, da delajo na črno, pošteno privili,” je pred dnevi pri malici v naši tovarni dejal strugar Lojze. "Potem pa naš direktor ne bo smel več delati v svojem zasebnem podjetju, ali ne?” sem povprašal. "Zakaj ne?" se je začudil skladiščnik Rudi. "Ali nisi slišal Lojzeta, da bo začela država preganjati delo na črno?” “Seveda sem ga slišal, vendar pa naš direktor ne dela na črno. On je samo podjeten in pametno obrača kapital ter ga nalaga v ustanavljanje novih podjetij. Če kdo poleg rednega dela vodi še nekaj podjetij, to ni delo na črno - to se dandanes imenuje podjetnost,” mi je pojasnil Rudi. “Potem pa se verjetno slabo piše našemu komercialnemu, ki popoldne na črno dela v računovodstvu konkurenčnega podjetja, ali ne?” sem vrtal naprej. “Ne bodi smešen, Jože! Naš komercialni ne dela na črno, temveč v konkurenčnem podjetju opravlja samo svetovalne storitve preko društva ekonomistov. On ne dela na črno, pač pa je samo aktiven član društva, ki za svoj trud prejema nagrado,” mi je ponovno pojasnil Rudi. “Sedaj pa naj mi samo še kdo reče, da tudi naš tehnični direktor, ki cele dneve riše načrte za privatne hiše, ne dela na črno." “Jože, Jože, kakšen odnos pa imaš ti do avtorskega dela ? Seveda naš tehnični direktor ne dela na črno, pač pa dela po avtorskih pogodbah. Gre za intelektualno avtorsko delo, ki bi ga morala država podpirati.” “Kaj pa naš računovodja, ki piše bro-šurice p davku na dodano vrednost?Ali tudi on ne dela na črno?” “Seveda ne. Njegove knjige so tako zapleteno napisane, da sodijo vsaj med znanstve- no publicistiko, če že ne kar na področje umetnosti. To z delom na črno nima nobene zveze. Za znanstvena in umetniška dela človeku po novem sploh ne bo treba plačevati nobenega davka.” “Lepo vas prosim, kdo pa potem pri nas še sploh dela na črno?" sem presenečeno vprašal. “Kdo? Kakšno neumno vprašanje. Brezposelni delavci vendar. Poglej Toneta, ki so ga lani opredelili za trajno presežnega delavca. Vsem sosedom pomaga pri zidanju garaž. Gorazd pa celemu bloku popravlja vodovodne pipe. Ali pa poglej Mirka, ki je tiuli brezposeln. Vsem sorodnikom na kmetih je jeseni pomagal pri spravilu letine. Veš koliko krompirja in jabolk je dobil za ozimnico in od tega ni plačal niti tolarja davka. Če ga dobi delovna inšpekcija ali pa nadzorniki zavoda za zaposlovanje, se bo znašel v hudih težavah, saj mu bodo odvzeli denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.” “Neverjetno! ” sem se začudil. “Tako je to, Jože! Takšni so pač v tej deželi zakoni, ki so napisani bolj na kožo gospodom in bogatinom kot delavcem in siromakom,” je dejal Rudi. Nekaj časa smo vsi molčali, nato pa je Lojze vzkliknil: “Če je tako, pa se tudi Tone, Gorazd, Mirko in vsi drugi brezposelni nimajo več česa bati! ” “Zakaj ne?" smo vprašali vsi v en glas. “Še danes jim bom svetoval, da naj med tem, ko bodo delali na črno, zraven še prepevajo. Če jih bo delovni inšpektor zalotil pri delu na črno, mu bodo lahko rekli, da k delodajalcu niso prišli delat, temveč prepevat. Prepevanje pa sodi med umetniške dejavnosti, zato zanj ni treba plačevati davkov," je veselo dejal Lojze. “Skratka: delavcu, ki dela na črno in si zraven prepeva, delovna inšpekcija ne more do živega, ali ne!?” Spanje "Doktor, prosim, pomagajte mi. V spanju govorim! ” “Ali ženo to moti?” “Ne! Samo v pisarni se mi vsi smejijo!” Prepozen obisk “Oprostite gospod, zgrešila sem sobo,” je rekla brhka mladenka, ko je vstopila v hotelsko sobo poslovneža. “Sobe pravzaprav niste zgrešili, samo petindvajset let prepozno ste prišli.” Pametna odločitev Mama je hčeri, ki je šla študirat v mesto, naročila, da v svojo sobo ne sme pripeljati nobenega fanta. "Preveč bi me skrbelo," je pojasnila mama. Čez nekaj dni se ji je hčijavila po telefonu: "Spoznala sem čudovitega fanta! ” “Ali si ga spustila v sobo?" se je ustrašila mama. “Kje pa! Raje sva šla v njegovo, pa naj skrbi njegovo mamo! ” Albert Vodovnik: »Gospod Jelko se mi zdi vedno bolj vprašljiv. Ko je šlo za različne poglede na Revoz, sem mislil, da je to pač slučajno. Zdaj pa v nasprotju z mojim prepričanjem govori, da Slovani - izjema so le Srbi - na Kosovu nimamo kaj iskati. Ne vem, ali je še primeren za funkcijo, ki jo zaseda v državnem zboru. « Kandidati za funkcije v sindikatu KNG Republiški odbor Sindikata KNG Slovenije je na seji 8. oktobra 1998 obravnaval predloge evidentiranih možnih kandidatov za funkcije v Sindikatu KNG Slovenije, člane nadzornega odhora in člane republiškega odbora. Za vse evidentirane možne kandidate smo do roka prejeli popisnice in soglasja. Republiški odbor predlaga sindikatom družb in območnim odborom sindikata KNG Slovenije v kandidacijski postopek: Za predsednika sindikata KNG: JUSTIN JANEZ, rojen 26. 10. 1946, strojni tehnik, zaposlen v Savi Kranj kot profesionalni predsednik sindikata družbe Pomembnejše funkcije: predsednik sindikata KNG Slovenije od leta 1992, član RO in lO, član Sveta ZSSS in Konference ZSSS (predlagatelji: OO sindikata KNG Podravje, OO sindikata KNG za Dolenjsko, OO sindikata KNG za Gorenjsko, OO sindikata KNG Ljubljane in okolice, OO sindikata KNG Koroške, OO sindikata KNG Zasavja in Posavja ter Sindikat KNG družbe Steklarna Hrastnik). Za podpredsednike sindikata KNG: BAMBIČ BRANE, rojen 2. 3. 1953, inženir strojništva, zaposlen v Krki Novo mesto kot profesionalni predsednik sindikata družbe Pomembnejše funkcije: podpredsednik sindikata KNG Slovenije, predsednik Območnega odbora sindikata KNG za Dolenjsko, član RO in IO sindikata KNG ter član Konference ZSSS (predlagatelji: Sindikat družbe Steklarne Hrastnik, OO sindikata KNG Ljubljane in okolice, OO sindikata KNG Za Dolenjsko, OO sindikata KNG za Koroško, OO sindikata KNG Gorenjske in OO sindikata KNG Zasavja in Posavja). CELCER MAJDA, rojena 1.11.1952, upravni tehnik, zaposlena kot planer v Prosanu Ruše Pomembnejše funkcije: članica RO in IO sindikata KNG, predsednica Območnega odbora sindikata KNG za Podravje, predsednica sindikata družbe Prosan Ruše, članica Konference ZSSS (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Podravja). KNEŽAK SONIBOJ, rojen 13. 5. 1962, strojni tehnik, zaposlen v Steklarni Hrastnik kot profesionalni predsednik sindikata družbe Pomembnejše funkcije: član RO in IO sindikata KNG Slovenije, predsednik Območnega odbora sindikata KNG za Zasavje (predlagatelji: OO sindikata KNG Zasavja in Posavja, OO sindikata KNG Ljubljane in okolice, OO sindikata KNG Gorenjske, OO sindikata KNG za Dolenjsko, OO sindikata KNG Koroške). ŠRIMPF ALBIN, rojen 13. 5. 1960, inženir varstva pri delu, zaposlen v Steklarni Rogaška Slatina kot profesionalni predsednik sindikata družbe Pomembnejše funkcije: član RO sindikata KNG Slovenije, podpredsednik sindikata KNG Slovenije v mandatu 1990-1994, član Območnega odbora sindikata KNG Celje (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Celje). ŽAGAR MARIN, rojen 16. 3. 1953, laborant, zaposlen v Cinkarni Celje bot profesionalni predsednik sindikata družbe Pomembnejše funkcije: član RO sindikata KNG Slovenije, član Območnega odbora sindikata KNG Celje(predlagatelj: Sindikat KNG družbe Cinkarna Celje). Za sekretarja sindikata KNG: BARL MARJAN, rojen 27. 7. 1947, elektrotehnik, zaposlen kot profesionalni sekretar območne organizacije ZSSS Koroške Pomembnejše funkcije: sekretar Občinskega sveta ZSS Slovenj Gradec, član sveta ZSSS, sekretar Območnega odbora sindikata KNG za Koroško (predlagatelji: Območni odbor sindikata KNG za Koroško, Območni odbor sindikata KNG Ljubljane in okolice). DETIČEK DUŠAN, rojen S. 12. 1947, višji upravni delavec, zaposlen kot sekretar na območni organizaciji ZSSS Podravja Pomembnejše funkcije: sekretar Območnega odbora sindikata KNG Podravja (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Podravja). MIRNIK MARJAN, rojen 15. 4. 1946, kemijski tehnik, zaposlen v Aeru Celje kot komercialist Pomembnejše funkcije: član RO in IO sindikata KNG, predsednik Območnega odbora sindikata KNG Celje, predsednik sindikata družbe Aero Celje (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Celje). Kandidati za člane nadzornega odbora so: STEVANOVIČ ALEŠ, Cinkarna Celje (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Celje)', ARTAČ JANEZ, Pfleiderer Novoterm Novo mesto (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG za Dolenjsko)', BOGATAJ JANEZ, Termo Škofja Loka (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Gorenjske)', ZIHERL-JELUŠ1Č KATJUŠA, Ilirija Ljubijana(predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Ljubljane in okolice)', KOGELNIK EVA, Henkel Ecolab Maribor (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Podravja)', PEPEL-NJAK BRANKO, Steklarna Hrastnik (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Zasavja in Posavja)', RORIČ RAJKO, Sinet Hrastnik (predlagatelj: Območni odbor sindikata KNG Zasavja in Posavja)', O dokončnem izboru kandidatov bomo odločali na seji RO - kandidacijski konferenci, ki bo 5. novembra. Kandidacijski postopek za člane RO: Območni odbor sindikata KNG Celje predlaga Dabanovič Milico (obm. org. ZSSS Celje), Mavrija Andreja (TIM Laško), Mimika Marjana (Aero Celje), Šrimpfa Albina (Steklarna Rogaška Slatina) in Žagarja Marina (Cinkarna Celje). Sindikat KNG družbe Cinkarna Celje predlaga Žagarja Marina (Cinkarna Celje). Območni odbor KNG za Dolenjsko predlaga Bambiča Braneta (Krka Novo mesto), Kaplana Alojza (Akripol Trebnje) in Zevnika Darka (Kolpa Metlika). Območni odbor sindikata KNG Gorenjske predlaga Ermana Janeza (Atotech Podnart), Jereba Bogomirja (Sava Kranj), Justina Janeza (Sava Kranj), Oman Romano (Sava Kranj). Območni odbor sindikata KNG Koroške predlaga Permanška Vinka (JC-NTU Slovenj Gradec). Območni odbor sindikata KNG Ljubljane in okolice predlaga Kozino Jožeta (Melamin Kočevje), Šušteršič Polono (Bayer Pharma Lj.),Trtnik Silvo (Teol Ljubljana) in Zobavnika Staneta (KIK Kamnik). Sindikat KNG družbe Helios Domžale predlaga Zupana Alojza (Helios TBLUS Domžale). Območni odbor sindikata KNG Podravje predlaga Celcer Majdo (Prosan Ruše), Lukačka Željka (Plastdispenser Ormož), Župančiča Sama (Swaty Maribor). Območni odbor sindikata KNG Zasavja in Posavja predlaga Kačiča Jožeta (TKI Hrastnik) in Knežaka Soniboja (Steklarna Hrastnik). Konferenca sindikatov kemične in sorodnih dejavnosti Višegrajske skupine Letošnje konference, bila je 28. in 29. septembra v Budimpešti, smo se udeležili predstavniki članic skupine V-5 in opazovalci iz Bolgarije in Romunije. Iz sindikata KNG Slovenije smo bili predsednik Janez Justin, sekretar Franjo Krsnik ter član IO in RO Marjan Mirnik. Za vse članice skupine V-5 je skupno, da smo zaradi lastninskega preoblikovanja in pluralistične sindikalne organiziranosti dobili celo vrsto novih gospodarskih subjektov in novih sindikatov. Organizacije sindikata v vseh državah tranzicije tej problematiki nismo posvečale dovolj pozornosti in zgodilo se je, kar se je zgodilo. Nekaj upanja nam je ponudila Mednarodna organizacija sindikatov ICEM, s tem ko je svoje aktivnosti usmerila v sklepanje sporazumov z multinacionalkami. S tem naj bi v državah, kamor širijo svoje dejavnosti, spoštovali zahodnoevropske standarde in vloge sindikata v družbah. Mednarodna organizacija ICEM je tudi na novo razdelila svoje članice na interesna področja. Tako sedaj tvorimo regionalno konferenco ICEM v Srednji Evropi članice: Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Češka, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, ZR Jugoslavija, Slovaška in Slovenija. Prva konferenca članic te regionalne konference bo leta 1999 na Poljskem. Pred konferenco se bodo predstavniki skupine V-5 srečali na Češkem. Kongres ICEM bo novembra 1999 v Južnoafriški republiki. Franjo Krsnik, Sekretar GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 36(15.10.1998): 1:...................................................... 2:...................................................... 3:...................................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljeno na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 26. oktobra letos. Pravilna rešitev gesel iz 34. številke Nove Delavske enotnosti: I. MALTA, 2. LA VALLETTA, 3. POSTOJNA. Nagrado 5000 tolarjev prejme Nataša Stražišnik, Levstikova 1, 2366 Muta. Nagrado bomo poslali po pošti. IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE!