zxzz':
Naslov — Address:
nova doba
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
(Tel. Randolph 3889)
NOVA DOBA
(NE
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE —
-Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rale of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917,
-1
“if
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo S. K. Jednole.
ERA)
FICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
;y
Authorized March loth, 1925.
MESTI IZ CLEVELANDA
l0itWi	...
rt
tj
id Cq1|1C’ 'n učenke višjega raz 1 venske mladinske šole S ^ . oma vprizorijo v sredo 17. f 1 <l zvečer zanimivo enode-
"Ti 7""»” » avditoriju Slo-a 1 e^a Narodnega Doma na
uio Ave- Vsi’ ki sezani-
r Za odraščeno, turojeno i 2S,k° mladino- katera, poselil ,ti“dinsko ^°1°> (*a se P° mož-llv r lzPopolni v znanju jezika
lom lTla^er očetov in vsaj i j) a seznani s kulturo, lepoto L?50c^0vino domovine svojih i,,! tV’ '}1 morali priti na gori 1 ,en(> prireditev, ako jim lc razmere dopuščajo. S šte-
»ta,
rcrf
tn<<'
s m niin
p . ^0set°m bomo tej mladi azali, da cenimo in vpo dni0 njen trud in njeno
OPbiif. JVan-'e v slovenskem dru rAK^:"1 'n kulturnem življenju. ** faJitov in deklet, ki brif'1? v’^' razred Slovenke e,-J'* e se požrtvovalne U'*e v naših kulturnih in ivn Ustanovah. Vidimo njih °st pri Čitalnici, pri So-
L'v*oj '’'''reditvah nižjih raz-itr' ,0venske mladinske šole L lai. koncertih, pri priredi-bornih društev itd lacli pomagajo z navdu-
TEDENSKI PREGLED
—jh
ftiomVaRilnost.i° 'n Ijubeznji-p' ..’ ' je lastna slovensko-
o£mladini-
jh, lo .^,rno tej mladini, da ce-
l eD..'lGno delo za vse, kar je oroW. cgn :	>
erik j on . e*ezimo se njihove.
r0 ^nJ’ene prve javne prire-vx^. ‘s^°Pnina je samo 50
	
>r°sta 0s,ebo. I^ri sledi ples
zabav;
'tv,61* apr^a se -ie usta-0 American Jugoslav 2a Cleveland
Jugoslovenski narod je potreba tega
re,ra ■'v,°,,u in okolico nlen^namen bo, da zastopa
inSgVa' Do sedaj ni bilo iti !*a^ero bi se mogel a)ap °n* umetnik, ki je ikan^jvrho domovine, tei ' so se \ _ "e*itihl0ra^ yčasi v zadnjih Orj j Sestavljati potrebni
avn; ^°^en .ie bil začasni n ni °dbo Pavii.
hi
31’ in odbor za sesta-
! ^teče«
io siovP:„nede«° -ie i)osetii ° Mr y 'ameriško metro-
^ 29 leti' Val-iavec> ki -’e 'i tu nekaj časa Urejeval
0(j an°vljeni slovenski
h pj1 Se J*e bil podal v New
^,va-;, ^aroda> katerega
'aJst ]e(.
Je v
N
. dePartmenta
;lG^r°v dom
Zadnjih de-službi pravo-
zvezne je v New "n
P’U, tori. iaclnj(, - 4 uradnih posli
b’ah	mudi največ po
i in (w	ky’ 0hio’ Michi-
k Vai • an°-
r	kateri	je	čitate-
r1’ oz11n-	znan P° svojih
f’'> je i !nih s črkami “V. nikoli jtbi , Zlyel belo nedeljo
LPfijateljevh rjm -tukaj' P1 uredili S1 Je prej
Nki XT tVo N°ve Dobe 8ko N,, ,0dni Dom, Slo-^ruSih v'-'0 Citalnico in š< N.Heibinia^ih točk v sloven
L°Vefisko 7
lJav Vfiri- famsko društvo v Sl /'0ri v nedeljo 21 ftl°vensk
10
929
na St n ' Warc
c.*,sr»
em Narodnem zanimi
't' aprilaVU0^°Ve Dobe se ->e
*Vete, iUv. asil upravnik
^Sa. v rr, Philip Godina iz v ^levek
o stro^ h**.
v p, 1U«P ^ |l,i>tvUlveVeland -ie dospel, Y ^ nek* društveni
uje
neki
za par mi-
rOKOJNI ameriški poslanik v Franciji, Myron T. Herrick, je na potu v svojo domovino k večnemu počitku. V Parizu je francoska republika počastila priljubljenega pokojnika z naj-višjimi vojaškimi častmi, francosko ljudstvo pa se je poslovilo od njega s tiho žalostjo v srcu. Oficijelni poslovilni govor za Ameriko je pripadel generalu J. J. Pershingu, v imenu diplomatskega zbora se je poslovil od pokojnega tovariša španski poslanik Quenones de Leon, v imenu francoske republike pa premir Raymond Poncaire. \ Brestu ga je najmodernejša francoska križarka Tourvile pozdravila z devetnajstimi streli, nakar so naložili krsto na isto
crižarko, da jo ponese preko Atlantika, častno stražo preko Atlantika bo tvorilo pokojniku 200 francoskih mornariških vo jakov. Poslanikova sinaha, Mrs. Parmely Herrick se pripelje \ New York na parniku Aquita nia.
IZ ADMINISTRACIJSKIH <rogov v Washingtonu so precej jasno namignili prohibicijskim agentom, da ne bodo trpeli gaže-nja temeljnih ustavnih pravic državljanov pri vsiljevanju pro-libicijskih postav. Svetost do ma se mora vpoštevati, in privatna stanovanja se sme preiskovati le na podlagi pravilno izdanih in dostavljenih warranty. Povod temu je dal brutalni umor Mrs. De King v Aurori. 111., katero je ustrelil neki pro-libicijski agent v njenem stanovanju, za preiskavo katerega ni imel postavne pravice.
LJUDSKO GLASOVANJE glede prohibicije, ki se je vršilo V državi Wisconsin dne 2. aprila, se je končalo z veliko zmago za “mokre.” Glasovalo se je sjlede odprave državnega prohi-'jicijskega zakona in za postavno izdelavo in prodajo piva, ki ne ai vsebovalo več kot dva in tri četrtine procenta alkohola. Oba predloga sta prodrla z veliko večino glasov. Državna legislatu-ra, ki je dala predloga ljudstvu na glasovanja, je sedaj vezana, da odpravi državno prohibicij-sko postavo. Sprejeti predlog glede izdelave 3.75% piva je seveda le teoretičnega pomena, ker to zabranjuje federalna Volstead postava.
V ZAKONIKU vsake države se nahaja večje ali manjše število postav, ki so se že davno preživele, ki nimajo za sedanje razmere nobenega pomena in jih seveda nihče več ne vpošteva. \ zadnjem zasedanju legislature države Ohio je bilo črtanih iz državnega zakonika 400 takili nesmiselnih starih postav. Za sedanje zasedanje je zbral kongresnik Morgan iz Clevelanda zopet okoli 900 postav, da se jih črta, ker nimajo nobenega smisla več. Med temi postavami je na primer tudi ena, ki določuje, da smejo mestni in vaški župani zapreti salune o priliki izgredov.
V LEGISLATURI države Pepnsylvanije so vložene predloge, glasom katerih se bo, če bo ena ali druga sprejeta, precej pristriglo peruti takozvani “pre-mogarski in železni policiji,” katera je komisijonirana od države, dasi jo zaposlujejo in plačujejo privatni podjetniki. Ta privatna policija je v mnogih slučajih zelo brutalno nastopala v premogarskih naselbinah. Veliko pozornost je zlasti zbudil hladnokrven umor premogarja Barkoskija po članih omenjene policije in med ljudstvom je za-
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL i$TH 1929
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. F. J. Arch, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote.)
“Pomlad.”
SREDA, 10. APRILA 1929
VOL. V.
LETNIK V.
naš južni Sosed -
MEHIKA
Pretečena zima je bila bržkone ena najostrejših, kar smo jih imeli tekom mnogih let. Z njo sta prišli in se precej razširili nevarni epidemiji influenca in pljučnica. Mnogi, ki so imeli katero gori navedenih bolezni, še n'so popolnoma okrevali od posledic iste in fizično še niso dosegli normale.
Nekako v tem letnem času imamo med seboj neko drugo epidemijo, ki sicer ni tako nevarna, kot ona pretečene zime. ki pa se prime skoro vsakega izmed nas. Imamo nekake srbeče, trudne in brezbrižne občutke, in kot vsak zna, diagnoza pokaže “spring fever.” Naše stare matere so mešale različna zdravila, ki naj bi razredčila kri in prizadetim vrnila telesno moč in duševno živahnost.
Pri večini nas je vsekakPr to spomladno razpoloženje posledica razlike v hrani in načina življenja tekom zimskih mesecev. Mi živimo zimske mesece več v zaprtih prostorih in v naši hrani največkrat manjka potrebnih sestavin, katere lahko dobimo v pomladnih in poletnih mesecih.
Potom pravilne preiskave se zamorejo najti nekateri vzroki poslabšanj, kot slabi zobje, bezgavke, neredi v,, nosni votlini itd., ki v zvezi z mehkim vremenom teh mesecev zelo pogosto povzročajo pomladne bolezni. Posebno previdne bi morale biti osebe, ki so imele “flu,” ker so mnogokrat bolj dostopne za obolenje dihalnih organov sledeče zimo. Sledijo mnogi slučaji revmatizma in poznejših srčnih napak, ako tekom poletnih mesecev niso odstranjeni in očiščeni vsi sledovi bolezni.
Le malokateri izmed nas v resnici potrebuje kakšna zdravila za “spring fever.” Kar mi v resnici potrebujemo, je dosti | solnca in gibanja na prostem.1 kar naj se veča ali daljša vsaki | dan, izprememba hrane, od obi-šajnih jedil zimskega časa naj svežo zelenjavo in sadje, dovolj vode, dalje dovolj svežega zraka podnevi in ponoči in nemoteno spanje. To nas bo napravilo prej fizično in duševno živahne, zdrave in močne, kot vsa zdravila, ki bi jih mogel zdravnik predpisati.
Prakticirajmo zmernost in regularnost v vseh zadevah, uživajmo več zelenjave in sadja, pijmo mnogo vode in mleka, skušajmo dobiti kar največ mogoče solnca in svežega zraka, in naša telesna odpornost postala bo kmalu zopet normalna.
-------o-------
DREVESNE VRSTE
Ernest E. Stuhr, profesor na državnem poljedelskem kolegiju v Oregonu, trdi, da raste v Zedinjenih državah 1,177 različni vrst dreves. Od teh jih je 137 Vrst, ki vsebujejo posebne zdravilne snovi.
vladala ogorčenost napram kom-panijskim gardistom.
NENAVADNO ZGODNJI vročini so sledili tudi zgodnji tornadi, ki so proti večeru 5. aprila divjali preko držav Nebraska, Wisconnsin, Iowa in Minnesota. Po prvih poročilih je bilo ubitih v različnih krajih vsega skupaj 15 oseb, nad 100 pa je bilo ranjenih. Podrta poslopja in razdejano električno omrežje predstavlja veliko materij alno škodo.
šolstvi}.
Zgodovina solsfya v Mehiki sega nazaj v šestnajsto stoletje. še predno so Pilgrimci prišli v New Englanci: je bila ustanovljena univerzagv mestu Mexico. Ali široke nrase niso dobile ono šolsko oskrbo, ki jo zaslužijo. Nepismenost v nižjih slojih je jako vispka. V zadnjih letih pa je zabeležiti tak razvoj na šolskem;polju kot nikoder na svetu. Tekom Callesove uprave (1924/1928) je bilo vzlic notranji® homatijam in zunanjim težavam ustanovljenih 4000 novih ljudskih šol Nepismenost, ki je j. 1910 znašala 80';, je padla na 62% . Revolucija.
Od 1884-1910 s<$ Je nahajala dežela pod despotism, dasi morda dobromiselnol diktaturo Porfirija Diaza, starega vojaškega junaka, ki: je bil resničen nekronani vladar. L. 1911 pa je izbruhnili« revolucija. Gibanje, ki je bilojžačetkom lc politično, je 1. 1®7 zadobilo socijalno smer. Novi voditelji so se zavzeli za povzdigo mas potom vzgoje in podelitve zemlje. Prijazno kiališee revolucionarnih vlad tut pram delavcem in kmetom! je imelo za posledico razvoj afogočne delavske organizacije.! Leta 1922 je bilo v Mehiki ;Si64. zveznih delavskih unij s 0||O,OOO člani
poleg nekaterih 'Jfenih neodvisnih unij, kot so organizacije železničarjev (47,000 članov) in unija pristaniških delavcev (15,000 članov). Soci jalna zakonodaja je razvita. Osemurno delo je določeno po zakonu. Nočno delo za ženske in otroke je prepovedano. Delitev dobička se nalaga. Zavarovanje proti nezgodam je uvedeno. Pravico do organizacije je zajamčeno po ustavi. Delavec, odpuščen brez razloga, mora dobiti trimesečno plačo itd.
Mehikanci v Združenih Državah.
Od uvedbe kvotnega zakona 1. 1924 so Mehikanci postali glavna priseljeniška skupina v Združenih Državah. Ljudsko štetje 1. 1920 je smatralo mehikansko prebivalstvo v Združenih Državah na
460.000. V svojem poročilu 1. 1926 je generalni priseljeniški komisar cenil, da en milijon Mehikancev v Združenih Državah je jako konservativna cenitev. Dandanes najdemo Mehikance širom Združenih Držav. Večina jih pa živi v ju-gozapadu. Los Angeles, Cal., jih ima čez 100,000, San Antonio, Texas, 75,000, El Paso
60.000, Detroit ima mehikansko kolonijo 7000 ljudi.
Poleg mehikanskih priseljencev imamo v Združenih Državah nekoliko stotisoč tu-rodnih Mehikancev. Ti so potomci izvirnih naseljencev v velikem ameriškem jugozapa-du, ki je nekdaj spadal k Mehiki. Največ jih je v New Mexico. Dočim tekom zadnjih desetih let se je priseljevalo v Združene Države povprečno po 50,000 Mehikancev na leto (ni kvote za Mehikance), je število ameriških državljanov, naseljenih v Mehiki, znašalo 1. 1926 le 15,219.
Odnošaji z Združenimi Državami.
■Vsled nekaterih radikalnih določb novih mehikanskih zakonov glede zemljiške lastnine in ekploatacije petroleja so
(Dalje na žesti strani)
VRTNARSKI NASVETI
Tisoči naših rojakov imajo male ali večje vrtove okoli stanovanj, zato ne bo odveč, ako se jih v zvezi s tem opozori na nekatera sezonska dela, katerih ni več za odlagati.
Skrajni čas je zdaj posaditi ali presaditi drevesa in grmiče, kjer je to potreba. Presajati grmiče ali drevesa, ko že ozelenijo ali ko njih popje močno odžene, je neusmiljeno in večkrat tudi neuspešno.
Obrežejo naj se vrtnice, kjer to delo še ni opravljeno. Pri vrtnicah velja nekako splošno pravilo, da se šibkejše mladike čisto odstrani, močnejše pa skrajša za tretino ali polovico.
Suha stebla lanskih rastlin, odpadla drevesna skorja in razno dračje, ki je raztreseno po vrtu, naj se pograbi na kup in sežge. V tem se največkrat skrivajo jajčeca in zalega različnih mrčesov.
Ako je trata pri hiši “plešasta”, naj se te pleše obsejejo s travnim semenom, katero se za prst debelo pokrije s prstjo. Močno plešasto trato je najbolje vso prekopati in travo vse-jati na novo. Ako trate nismo pognojili v jeseni ali pozimi, moremo to storiti še zdaj s tenko plastjo dobro pregnitega gnoja, komposta ali umetnega gnojila. Aprilsko deževje bo spralo gnojila k travnim koreninam.
Trjiežne ali večletne cvetlice se zamorejo še zdaj presaditi, ako tega nismo opravili že v jeseni. Velike grme teh cvetlic zamoremo pri tem razdeliti na več malih.
Na prosto, to je na sveže prekopane vrtne grede naj se zdaj poseje pomladna salata, peteržilj. korenje in redkvica. Med Slovenci je baš salata .jako priljubljena zelenjava, pa tudi Američani jo povžijejo vsako leto več. Poleg tega, da se smatra salata za zelo zdravo zelenjavo, ima tudi to dobro lastnost, da jo je mogoče pridelati povsod, kjer je le košček sveta na razpolago. Salata ljubi, kot skoro vse druge rastline, globoko 'oprerahljlano in gnojno zemljo, dovolj soln-ce in dovolj vode; kljub temu pa ni posebno izbirčna in pri-lično dobro uspe skoro na vsaki zemlji in vsaki legi. Poleg tega ne rabi skoro nikakega negovanja, izvzemši zalivanje ob suhem vremenu.
Seme zelja, kolerabe, ohrovta in paradižnikov paj se poseje na posebno gredico precej na gosto. Od tam se rastline v maju razsadijo v pravih razdaljah po gredah. Seme teh rastlin se tudi lahko vseje v hladne grede pod steklo, kjer so mlade rastlinice obvarovane poznih slan in se hitrejše razvijajo.
Na prosto .je zdaj pravi čas posejati tudi semena vseh enoletnih poletnih in jesenskih cvetlic. Med te spadajo astre, balzamine, kalendula (calendula), nevestice (scabiosa), verbene, petunije, zinije, turški naglji (marigold), mak, salvije, plavice, lobelije, sladki grah (sweet peas), sanvita-lija, zajčki (snapdragon), ko-zmos (cosmos),	ostrožnik
(larkspur), resedica (mignonette), kapucinarji	(nastur-
tium), duhteči vrtni tobak (ni-cotiana affinis),	plamenke
(phlox), portulaca, slak (morning glory), razne vrste solnčnih rož itd. Poleg nave-(Dalje na 6. strani).
/i n v rr,n
VSAK PO SVOJE
Med Jugoslavijo in Avstrijo so se vršila pogajanja za določitev skupnih železniških postaj na meji. Dosežen je sporazum in bodo skupne postaje v Mariboru, Jesenicah, Pliberku, Dravogradu in avstrijski Radgoni. Te skupne postaje bodo imele tudi skupno carinsko in policijsko osobje.
Po nettunskih konvencijah ima Jugoslavija pravico osnovati na Reki šolo za tamošnje Ju-goslovene. Prosvetno ministrstvo je zato preko zunanjega ministrstva povzelo korake, da se čim prej dogradi na Reki potrebno poslopje, tako da bi se mogla že s prihodnjim šolskim letom otvoriti jugoslovenska šola na Reki.
Poroča se, da bo ostarelemu ljubljanskemu škofu dr. Jegliču imenovan za koadjutorja ali pomožnega škofa, ki bo vršil večino škofovskih funkcij in pozneje postal pravi ljubljanski škof, dr. Gregor Rožman, profesor ljub ljanske univerze.
Dr. Rožman je koroški rojak, rojen 9. marca 1883 v Šmihelu pri Velikovcu, študiral je gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral 1. 1904 in bil po končanih teoloških študijah istotam posvečen v duhovnika L. 1908 je bil nameščen kot kaplan v Borovljah. Pastiroval pa je le malo časa. Dobil je dopust in se odpravil na nadaljevanje študijev na Dunaj, kjer je 1. 1912 dosegel doktorat teologije, nakar se j c vrnil v Celovec in bil postavljen za prefekta v knezoškofijskem deškem semenišču Marianum že naslednje leto je postal docent cerkvenega prava v celovškem bogoslovju, leto nato pa profesor cerkvenega prava in moralke.
Po ustanovitvi ljubljanske univerze .je bil dr. Rožman leta 1920 imenovan za docenta kano ničnega prava na ljubljanski teološki fakulteti ter je leta 192-1 postal izredni vseučiliški profesor.
Teološke spise dr. Gregorja Rožmana je že pred vojno ob javil “Voditelj.” Od prevrata dalje je dr. Rožman redni so-trudnik “časa” in “Bogoslovske-ga vestnika.” Profesor Rožman se uveljavlja tudi na nacijonal-nem polju ter je vnet sotrudnik manjšinskega muzeja Jugoslo venske matice.
V Gotovljah je dne 10. mar ca preminul po kratki bolezni šolski upravitelj v pok. g. Franc Brinar, star 64 let. Blagopokoj-ni je bil odličen šolnik, ki ni samo dobro učil in vzgajal mladino, temveč je tudi odraslim vedno nudil prosvetno in gospodarsko vzpodbudo in pomoč. Ljudstvo, med katerim je služboval, ga bo ohranilo v hvaležnem in častnem spominu.
-----
V Glasgow je odpotoval podpredsednik Prekomorske plovil-be Ante švrljuga, ki bo prevzel v tamkajšnji ladjedelnici zgrajeni novi parobrod “Korana” j 9000 tonami nosilnosti. Ladjt j c zgrajena po naj moder ne j š tehniki in predstavlja dragocenc akvizicijo ne samo za Prekomor ako plovitbo, marveč tudi za vse jugoslovensko mornarico. Ko mandant novega parobroda ji kapetan A. Tijanič.
V teh lepih pomladnih dneh, ko se vsa narava koplje v žametno mehkem solnčnem siju, objame večkrat povprečnega človeka čudovita lenoba in brezbrižnost. Kar najrajši bi delal družbo martinčkom, ki se ogrevajo na solncu, sanjaril, in za spremembo bi se včr.si igral skrivalnice z otroci.
Zdi se mi, da se je “spring fever” vgnezdil tudi onstran Rio Grande med mehikanfckimi vojaki in rebeli. Kar nič kaj jih ne veseli vojskovanje. Mislim, da večinoma polega.jo pod kaktusi, sanjarijo o zapuščeni!) senoritah in se včasi za izpre-membo malo igrajo skrivalnice.
$
Neki Joe Ray v Asheville, N. C., je bil obsojen na pet dni zapora radi pijanosti. Pijanost je bila težka in kazen tudi, oziroma jo je mož vsaj težko odsedel, ker tehta 580 funtov.
*
S potniškim aeroplanom sta nedavno dospela v Fort Bragg. N. C., mlad moški in ženska. Vljudnemu policistu, ki jima je pokazal najbližjo krojačnico, sta dala $100 napitnine. Krojač, ki se je potrudil, da je v najkrajšem času izgotovil jahalne hlače za žensko, je dobil $50 nagrad.', in šivilja, ki je prisila gumbe, .je bila deležna pet dolarjev priboljška. Kdo in odkod je bil radodarni par, nihče, ne ve. Z gotovostjo se pa lahko trdi, da parček ni bil Rockefellerjeve žlah-te, kajti dinastija oljnega kralja deli napitnine le po deseti cah.
*
študent univerze v Chicagu' namerava iti študirati življenje divjakov na otok Borneo. Fant bi boljše napravil, da ostane kar doma, kajti polje za tozadevne študije je baš v Chicagu obširnejše lcot na Borneu.
Na velikonočno nedeljo se je v Washingtonu vršil slavnostni zajutrk, katerega se je udeležilo 150 oseb, same takozvane elite, časniki so drugi dan priobčili na prvih straneh in z velikimi črkami novico, da se pri zajutrku ni serviralo nikake opojne pijače. To dokazuje, da je vpoštevan.je prohibicije v Washingtonu veli ka novica.
*
Da clevelandski Slovenci nikakor še ne mislimo tako hitro izumreti, kaže sledeči oglas, ki sem ga čital pred kratkim:
“Bališ ali balo (hišno opravo' zastonj, če se oženite na dan 1. junija, ko se bo vršila velika proslava v naši Ljubljani (Euclid, Ohio). Prijave sprejema ljubljanski “stric,” Mr. Jos. Plevnik, ustmeno ali pismeno, na 811 E. 185th St.”
Ker ni nobenih regulacij glede starosti in drugih kakovosti prospektivnih kandidatov, so prilike torej neomejene. Glede ideje same nimam še določene sodbe, če je idej a-plemenita, ji želim, da raste, procvita in rodi stoteren sad, seveda ne na moje stroške!
Leta 1914 se je v Nemčiji letno popilo približno 100 litrov piva na osebo. Leta 1928 pa je prišlo nekaj malega nad 80 litrov na osebo. To mora tudi najbolj zakrknjenega patriota prepričati, da so Nemci izgubili vojno.
*
V Milwaukee, Wis., je te dni dobil državljanske papirje Rus Leonid Kapinkin, ki je visok (Dalje na 6. strani).
<<r
“JVo-c?a. Doba”
v
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
J
DOPISI.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL. V.
83
NO. 15
Naša turojena mladina.
O naši turojeni mladini mnogokrat slišimo pritožbe, da ni taka kot bi morala biti. Po mnenju pisca teh vrstic so lake trditve in pritožbe v najboljših slučajih pretirane, dos tikrat pa docela krivične. Vzrok tem pritožbam je, ker se nismo mogli ali nismo hoteli vživeti v ameriške razmere, in pa, ker pozabljamo, da smo bili tudi mi nekoč mladi in polni kipečega življenja. Dalje je seveda resnica, da opazimo pri mladini neopravičljive napake in zablode tuintam. Pri tem pa radi pozabimo, da so to le posamezni, izjemni slučaji in da večine ne bi smeli soditi po nekaterih posameznikih.
Da v Ameriki rojena mladina hodi po drugačnih potih, kot smo hodili mi v stari Evropi, da ima o svetu drugačne pojme in nazore, kot smo jih imeli mi, da jo zanimajo drugačne zabave, kot so zanimale nas, to bi nam moralo biti samoumevno. Toda, včasi pozabimo na vse to in sodimo mladino po naših kopitih. Na ta način se seveda naši računi ne vjemajo. Pozabimo, da je ta mladina zrastla in je bila vzgojena v popolnoma drugačnih razmerah kot smo bili vzgojeni mi in da gleda in presoja svet s čisto drugačnega stališča.
Če vse to vpoštevamo, bi morali priznati, da je naša v Ameriki rojena mladina mnogo boljša, kot bi mogli v resnici pričakovati od nje. Pisec teh vrstic je imel priliko priti v dotiko s slovensko-ameriško mladino pri najrazličnejših prireditvah in slučajih. In če hoče biti pravičen, mora priznati, da je ta mladina dobra, navdušena za vse dobro in iepo, dovzetna za napredne ideje, ki so v skadu z mlado, napredno Ameriko, in da spoštuje tudi nas, če se skušamo prilagoditi duhu časa in naše nove domovine. Z lepo besedo, z dobrohotnim nasvetom zamoremo doseči pri tej mladini skoro vse, z ukazovanjem in nestrpnostjo ničesar. Za pasjo pokorščino v tej deželi, ki se je rodila iz revolucije, ni prostora. Nihče ni dovolj velik, da bi vladal množicam ljudstva brez privoljenja vladanih. V Ameriki pride vsa oblast ne od zgoraj, ampak od spodaj, od ljudstva samega. Vsako višjo avtoriteto se presoja po zmožnostih in uspehih, ne po naslovu. Dobre vzglede in dobre nasvete se vpošte-va, ukaze pa se prezira.
Ako izpustimo posamezne, redke in obžalovanja vredne rlučaje, moramo priznati, da je naša slovensko-ameriška, doraščajoča mladina v splošnem taka, da smemo biti ponosni nanjo. Spoštuje nas, ako smo kot ljudje spoštovanja vredni, skuša nas po najboljši možnosti razumeti, poštena, delavna, podjetna in samozavestna je. Hlapčevske staro-krajske ponižnosti ne pozna, ukazom se protivi, za dobrohotne nasvete in prijazno besedo pa je mehka kot vosek. Kdor je skušal spoznati to našo mladino, kdor se je trudil vživeti v njene misli, nazore, pojmovanja in ideale, kdor se je prepričal o njenem gentlemanstvu in toleranci, ta jo je vzljubil in je ponosen, da je naš mali narod dal tej veliki deželi lepo število prvovrstnih državljanov in na splošno dobrih članov človeške družbe.
V splošnem se vse premalo .zavedamo, kolike važnosti je za naše gospodarske in kulturne ustanove naša tu vzgojena mladina. Ako bi se dovolj zavedali, potrudili bi se bolj, da jo navežemo na vse to, kar je naše, namreč na to, kar je produkt našega dela v Ameriki. Na eni strani pozabljamo, da moč priseljene Slovenije peša z vsakim dnem, na drugi strani pa se ne zavedamo, da je naša mladina vredna in v vseh ozirih sposobna, da prevzame in upravlja našo dedšči-no, bodisi gospodarsko ali kulturno. In v tem je naša velika napaka.
Kot posamezniki in kot člani organizacij bi morali vzdrževati tesnejše zveze z našo mladino. S;aj je naša po krvi, po pridnosti, poštenosti in vsaj deloma po čuvstvova-nju in jeziku. Samo malo razumevanja je treba, pa bomo pridobili njeno mladinsko agilnost in navdušenost tudi za naše podporne organizacije. Člani in članice J. S. K. Jednote, pokažimo naši mladini, da želimo njenega sodelovanja v organizaciji, pokažimo, da spoštujemo njene ameriške ideale in da smo ji tudi pripravljeni dati gotove koncesije. Ako to storimo, smo lahko zagotovljeni, da se bodo vrste J. S. K. J. polnile z mladimi, zdravimi in agilnimi člani, katerim bomo, ko bo čas za to, lahko z zaupanjem in mirno vestjo prepustili vodstvo in upravo naše organizacije.
Chisholm, Minn.
Tem potom poživljam članice društva Danica, št. 150 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila dne 14. aprila. Na tej seji bomo morale še razpravljati glede plesne veselice, katero nameravamo prii'editi meseca maja, kot je bilo že poročano. Vsake članice dolžnost je, da se udeleži seje in na seji izrazi svoje prepričanje; vsaki izvedljiv predlog za v korist društva in Jednote se bo vpošte val. Na tej seji bodo tudi društvene nadzornice podale svoja poročila o poslovanju društva za prve tri mesece leta.
Poživljam dalje vse članice, da skušamo vsaka pridobiti vsaj eno novo članico v tem letu, da bo ob koncu leta tudi naše društvo deležno katere izmed nagrad, ki so razpisane od glavnega odbora. Vedno so še prilike za pridobitev novih članic, če se 1? potrudimo nekoliko. Saj organizacijo kot je naša, lahko z mirno vestjo priporočamo vsaki prijateljici. Prav bi bilo, da posvetimo nekoliko pozornosti tudi mladinskemu oddelku in skušamo spraviti v istega vso našo nedoraslo mladino. — S sestrskim pozdravom, Mary Žurga, tajnica dr. Danica, št. 150 JSKJ
Moon Run, Pa.
VABILO na plesno veselico, katero priredi na večer 13. aprila društvo sv. Frančiška, št. 99 JSKJ. Pravzaprav priredi samo slovenska mladina veselico za društvo št. 99 JSKJ. Vabljeni so torej vsi Slovenci in Slovenke te okolice, da se udeležijo omenjene zabave. Veselični odbor se bo potrudil, da bo preskrbel dobro postrežbo v vseh ozirih. Za odbor: F. Podmilšak.
Presto, Pa.
Društvo sv. Barbare, št. 4 JSKJ priredi na večer 13. aprila veselico v Slovenski dvorani na Presto. Pa. Začetek veselice ob osmi uri zvečer. Društvo vljudno vabi vsa tukajšna in okoliška bratska društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da nas posetijo na omenjeni večer. Za člane našega društva velja društveni sklep, da vsak plača 75 centov vstopnine, pa če se veselice udeleži ali ne, kajti to gre v korist društvene blagajne Za dobro godbo in točno postrežbo bo poskrbel pripravljalni odbor.	John	Demshar.
klonjenost izkazati pri vsaki priliki. Gotov sem torej tudi, da članstvo našega društva polnoštevilno poseti prireditev mladinskega društva na večer 14. aprila, in privede s seboj še svoje prijatelje. Očetje in matere, sinovi in hčere, da se vidimo v nedeljo 14. aprila ob 7:30 zvečer v Domu slovenskih društev!
John Schutte, tajnik dr. št. 21 JSKJ.
Morley, Colo.
VABILO NA VESELICO. — Društvo sv. Jožefa, št. 140 JSKJ v Morley, Colo., priredi v nedeljo 14. aprila prvo pomladno ve selico v Redmen Hall na Stark-ville. Veselica se prične ob 2. popoldne in bo trajala do polnoči. Godba bo iz Pueblo, Colo Vse Slovence in Slovane v tej okolici vabim, da posetijo naše veselico in se zabavajo z nami v Redmen dvorani na Starkville na dan 14. aprila.
Pri tej priliki tudi pozi vij air člane društva 140 JSKJ, da skušajo pridobiti kaj novih članov za odrasli ali mladinski oddelek Društvo bo le toliko napredova lo, kolikor se bomo člani v to svrho potrudili.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Kos, tajnik dr. št. 140 JSKJ
Joliet, 111.
člani in članice JSKJ, kakor tudi vsi njihovi prijatelji, so opozorjeni, da ne pozabijo na Card Party, ki se bo vršil v pe tek 12. aprila zvečer v Slovenia dvorani. Gotovo bo pozneje žal vsakemu, ki se te družabne prireditve ne bo udeležil, kajti nagrade, ki se bodo razdelile med Euchre in Bunco igralce, so v resnici lepe. Pričakuje se, da bodo nekateri prinesli še nekaj daril za nagrade na večer veselice. Vsem, ki so že dozdaj kaj prispevali v to svrho, najlepša hvala!
V bolnišnici sv. Jožefa je bila v četrtek 4. aprila operirana na slepiču naša sosestra Louise Kobe, stanujoča na 1502 Elizabeth St. Upamo, da v kratkem popol noma okreva. —- Pozdrav!
John L. Zivetz Jr., tajnik dr. št. 66 JSKJ.
ICritikovati je lažje kot delati in omalovaževati delo je se lažje. Najglasnejši kritiki ko navadno oni, ki o stvari najmanj razumejo, ali pa tisti, ki so za delo sami preleni. Najboljši odgovor na neopravičeno kritiko je dobro opravljeno delo.
>li	$	>{:
Če govorimo o naših .znancih, je boljše, da povemo o njih sto dobrih reči, kot eno slabo. Ako nimamo povedati nič dobrega o tem ali onem znancu, je najboljše, da predmet pogovora preme-nimo.
Cornwall, Pa
člane in članice društva sv Srca Jezusa, št. 159 JSKJ poživljam tem potom, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, katera se bo vršila 14. aprila v društveni dvorani. Pri tej priliki bo treba izvoliti novega društvenega tajnika, ker sedanji tajnik misli resignirati iz velevažnega vzroka. Poleg tega bo na seji za rešiti še več važnih zadev v korist društva in JSKJ. — Člane tudi poživljam, da bi se po možnosti nekoliko potrudili za napredek društva, s tem, da skušajo pridobiti kakšnega novega člana za društvo in pa da gotovo vpišejo svoje otroke v mladinski oddelek. S tem bomo storili dobro in koristno delo na obe strani. -— Pozdrav!	John	Yaklovich,
preds. dr. št. 159 JSKJ.
Denver, Colo. Tem potom sporočam članstvu društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, da smo povabljeni na igro, katero priredi mlado, angleško poslujoče društvo Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ, v nedeljo 14. aprila. To društvo, je bilo šele pred par meseci ustanovljeno, s pomočjo in vzpodbu do od strani društva št. 23 JSKJ. Naše društvo se je zavedalo in se še zaveda, da v mladini je naša bodočnost, ker je priseljevanje iz stare domovine skoro docela ustavljeno. Vemo pa tudi, da vsak začetek je težak, zato je naša dolžnost, da gremo naši turojeni mladini na roke pri društvenih in družabnih prireditvah. Dati jim moramo vzpodbudo, korajžo in dejansko pomoč. Agilna je ta mladina dovolj, in če bo videla, da mi starejši stojimo za njo, pripravljeni ji pomagati, bo gotovo dosegla lepe uspehe.
Igra, katero priredi društvo Colorado Sunshine, bo prva društvena prireditev mladega društva, pa, sem klub temu gotov, da bo zadovoljila vse poset nike. Igra sama na sebi bo izvrstna, kot je še nismo videli na našem odru, in uradniki, kakoi tudi ostali člani društva, se trudijo na vso moč, da bo prireditev res prvovrstna.
Torej sobrati in sosestre, ki živite tu v Denver ju, pa tudi člani, raztreseni po okolici, kor so naselbine Brighton, Eaton Purcell, Lafayette, Longmont Loveland in od drugod, ne pozabite priti na gori omenjeno prireditev, ki se bo vršila 11 aprila ob 7:80 zvečer v Slovenski društveni dvorani na 4464 Washington St. Vstopnice so po
35 centov za odrasle in po 15 centov za otroke, to je, za mladino pod 12 leti. Upam, da na* posetijo tudi prijatelji iz naselbine Frederick, Colo., da se zopet enkrat pozdravimo in medse bojno kaj pogovorimo.
Glede igre naj še omenim, da imajo izborne igralske moči, režiser je pa F. Grande. Posetni-ki bodo imeli tudi priliko slišati, kaj zna spraviti iz svoje harmo nike naš mladi sobrat J. F. Grande. Prepričan sem, da se bo mlado društvo potrudilo, da nam bo dalo res dobro zabavo, in s tem razširilo svetlobo “Co-loradskega solnčnega sija.” Da so člani tega mladega društva aktivni, kaže dejstvo, da imajo tekom par mesečnega obstoja že
36 članov in članic. Od teh jih je 10 prestopilo od našega starega društva št. 21 JSKJ, drugi so pa novi. In naše društvo, ki je dalo vzpodbudo in pomoč za ustanovitev društva Colorado vSunshine, št. 201 JSKJ, je ponosno na istega napredek, ter mu bo skušalo svojo pomoč in na-
Chisholm, Minn.
Društvo sv. Jožefa, št. 30 J. S. K. J. vprizorilo bo v nedeljo 21. aprila zanimivo igro “Zapravljivec.” Igra se bo vršila v Washington School avditoriju. “Zapravljivec” je čarobna pravljica v treh dejanjih in osmih slikah. Prva slika nam predstavlja Veselovo graščino, druga kraljestvo vil, tretja tatvino, četrta Veselovo snubitev, peta nočni beg, šesta čez dvajset let, sedma pri dobrih ljudeh, osma pa berača.
V igri nastopa 29 oseb. Igra sestoji iz dveh osnovnih prvin, to je iz realistične polovice in iz sanjske polovice. Prav to naredi igro zanimivo, ker je mešanica sanjske in realne igre medsebojno tako prepletena, da je eno gibalo drugega in obratno.
Bogati graščak Vesel razmetu j e svoje podedovano premoženje na vse mogoče načine. Končno zaigra in zapravi vse. česar ni sam razmetal in potrošil, za tisto ga je osleparil njegov oskrbnik. Konča kot berač. To je eno dejanje. Drugo dejanje pa nam kaže staro figuro poštenega, a omejenega sluge Tineta in njegove odločne ljubice in poznejše žene Roze. To dejanje posega v prvo rdečo nit igre, jo prepleta, vozi ja in končno razreši. Tretje dejanje je sanjsko. Vila Iveristana čuva nad Veselom, a ker ga ne more docela rešiti zle usode, mu jo skuša vsaj omiliti s tem, da mu pošilja na pot svarila, prošnje, skratka “vest” in “pridigarja” v obliki berača, ki je nekak “prst božji” za Vesela, in ga končno reši vsaj pred najhujšim, četrta nit pre-dočuje ljubezensko epizodo Veselovo z njegovo poznejšo ženo Malči, kateri stojita na strani literarna znanca: neizprosni oče in blazirani, otopeli zaročenec baron. Peta nit igre je lopov Volk, sleparski oskrbnik, ki sam obogati, ker krade gospodarju, kateri leze v revščino. Več ne bom pisal, ker želim, da pridejo rojaki tega okrožja sami pogledat, kako se bo igra vršila in razpletala.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. IS®*
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
It
f P jfoioi uth
le o
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland. 0.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412— 12th Ave. E„ Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa'di,sjnr
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago.1,
pni.
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	a,
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O.fleth,
pen
T]
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne polivke
|urrt
|is ia h fi
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na P® re sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bo* ‘' spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	,	.pHl
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in ‘Srtior membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Cleveland, Ohio.	:	ny
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan
Nel
za" obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z*§lfar tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev **1^ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »sta'novi z 8 Cl»®*| ' članicami.
Ib j ec
čaka z asesmentom do seje, ker (dolgove, oziroma asesiOT|a.,
seja se bo vršila šele 28. t. m., in takrat mora biti asesment že odposlan na glavni urad. Prosim članstvo, da to vpošteva.
Nadalje apeliram na članstvo, da bi se bolj številno udeleževalo sej, kajti za tako malo udeležbo, kot je običajna, se sploh ne izplača najemati dvorano. Članstvu je tudi znano, da so razpisane nagrade za pridobitev gotovega števila novih članov, in vsakega dobrega društvenika želja bi morala biti, da pripomore društvu do nagrade s pridobitvijo vsaj enega mladega in zdravega člana. Pristopnina je prosta in stroške zdravniške preiskave plača Jednota.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Anzelc, tajnik dr. št. 128 JSKJ.
Z bratskim pozdravom, John Brandstetter,
r
Farr«
V soboto 13. aprila priredilo bo slovensko društvo “Zvon” iz Cle'1 svoj koncert v tukaj šn^ ssib] venskem Domu. Priče*1 rt 0 sedmi uri zvečer. Pevsko )re^ vo Zvon nam je mnogih znano, in vsi tisti bomo prišli ga poslušat. PoW t tudi svojim prijateljem privabimo tisti večer v ski Dom, ker jim gotoV< žal. Zvon nam bo pel sl°' in hrvatske pesmi in tud1 v angleščini.
Na programu bodo .. Slovenec, Srb, Hrvat; ^f*eh
V igri bodo nastopale sledeče osebe: Uršula Loushin kot vila Keristana; Frances Praprotnik kot vila Azurka; John Bevka kot bogati graščak Julij Vesel; Frank Laurich kot Veselov prijatelj Ivan Gornik; Ignac Klančnik kot ravnatelj Andrej Resnik; Mary Bradach kot njegova hči Malči; Frank Champa Jr. kot baron Blejski; Frank Jenko kot Veselov oskrbnik Volk; John Pahule kot Veselov sluga Tine in poznejši mizar; John Rihtar kot berač; Angela Levstik kot Roza, Veselova hiši-n j a.
Joe Hočevar (Miha), Mary Smole (Liza), John Pahule (Ivanček), Joe Komidar (Jakob) in Joe Rose (Jožek), otroci.
Vrtnarja Bajca predstavlja Louis Ambrožič; starega oskrbnika Kovača John Komidar; zlatarja Zajca pa John J. Sterle; zidarska mojstra Kamenski in Maltnik sta J. Komidar in L Ambrozich; slugi Fric in Janez sta Stanley Bovitz in Matt Vesel Jr.
Vile predstavljajo:	Mary
Cvar, Anne Bradach, Antonia Medved, Frances Medved, Agnes Hočevar in Frances Smole.
Vljudno so vabljeni vsi Slovenci in ostali Jugoslovani iz vsega okrožja, da posetijo to zanimivo igro v nedeljo 21. aprila zvečer.	John	J.	Sterle.
Cleveland, O.
Naznanjam članstvu društva Krasni Raj, št. 160 JSKJ, da se je naš bivši tajnik, sobrat Frank Urbas, izselil iz naselbine, torej je moral pustiti tajništvo, katero sem prevzel podpisani. Apeliram torej na cenjeno članstvo, da vpošteva novega tajnika. Ob enem opozarjam vse,, da naj vpoštevajo jednotina pravila in da točno plačujejo svoje ases-mente, da ne bo nepotrebnih suspendacij. Vsak naj bi pom nil, da izgubi podporo, ako ga v času suspenzije zadene bolezen ali nesreča. — Bratski pozdrav Joseph Lever, novi tajnik,
10010 Prince Ave.
New Duluth. Minn.
Opozarjam članstvo društva Sv. Srca Jezusa, št. 128, naj ne
Yukon, Pa
Opozarjam člane društva Združeni Slovenci, št. 183 JSKJ da se malo bolj zanimajo za društvene seje, ki se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Slovenski dvorani Večkrat sem že povedal, da je napredek društva odvisen od vseh članov, ne pa samo oc uradnikov. Kdor ne more na se jo, da bi tam plačal svoj ases ment, naj pride k tajniku, kjer lahko plača vsak dan od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Vsak pa si naj zapomni, da mora biti asesment plačan vsaj do 25. mesecu; kdor tega ne stori, na, bo pripravljen na enomesečno suspendacijo od bolniške podpo re.
Vabim rojake te okolice, ki še ne spadajo k nobenemu društvu da pristopijo k J. S. K. Jednoti ki kot dobra mati vzorno skrbi za vse vredne člane, ki so v po trebi, člane našega društva pa prosim, da gredo nekoliko na agitacijo za nove člane, da bo tudi naše društvo koncem leta deležno kakšne nagrade. —• Končno še enkrat opozorim člane, da številno posečajo seje in da pravočasno poravnajo svoje
• I
>tikir that Tl ’ay i
'CfiSS
t&n
or.
; act
S Sl] Ht)y
na mili kraj; Fantovski* valeč; Napitnica; Slovel15 rodne pesmi; Kam; spomenik; Zagorski z'. Whispering Hope; Kaj bi vesela; U tebi dom0'1 jesenske duge noči; Brat1 li vsi; Je pa davi slane3 Na Gorenjskem je flet*1 janček poje, žvrgoli! kanglica.
Poleg navedenih bo
&e,
BS
ltl\
drugih za nameček pozabite priti, saj Zvonarji” so fantje i*1 od fare, kakoršnih se povsod. In tistega oJ^' pevovodjo Primoža tudi ?
ls°na
a
'&Ui
ed f ^at
Takih pa sploh ni dobit* n ^
tih farah. Poživljam !faU8l j atelje petja in dobre zOr ( se tega koncerta udel^Pce , koncerta potem ne bo^fi intake kmalu imeli, čist* je namenjen za Slovel11
Za prigrizek in druge
h b, m
bo poskrbljeno in tudi P tsiv, bomo lahko po zvokih
— Torej, na veselo svi
t%;.
ir
večer 13. aprila!
K
Še pred par skorja pokrivala
tedni zem^'
pa je v deželi že po
pimi pomladnimi dneV1
i)f
K
ified
=3(
pilo tudi novo življcIjj med mladino, kot med 111 u1 rejšimi. Nekako pi'e mesecema se je tu moški pevski zbor in ime “Prešeren”, po odličnejšem pesniku. f jits". je že 18 članov. Na v I V marca je zbor prired*J zabavo v prostorih r°^j| Bergerja; pri tej Pril‘1)[j( zapel nekaj krasnih vodstvom pevovodje ^ j> žiča. Udeležba je bila Jjc 0 voljna. Mr, F. Sto’1^^ pevskega zbora, j« ftoj prid zborove blagajnBv|lly ( ki je tisti večer šla j/pso, ( Hvala pevcu Stonich11 |es
(Dalje aa 5-
Supplement
Edited by Anthony L. G ar bas.
Current Thought. Sport Sense
*Bare Pactj.
|W
o.
nn.
pa.
Readers of new era SUPPLEMENT
*• is the immemorial usage for an editor who imposes
an editor wno imposes a 'Paper upon a group of people to question them as to their ^'s composition. Few people among the ranks of the l °f our organization have thus far contributed either favor-r*.	01 adverse criticism. From this we must draw the con-
:ago,' ,Slon that either there is total abstinence from our newspaper, Ruing insensibility to the movement of our organization or 6re may exist the attitude of unconcern after it is read.
L t J1'8 Pai’ticular column itself has received little response r it was utilized to rebuke the membership or to com-""I eiit them. No doubt some may find objections to reading k rrent Thought’' because it requires them “to think, and invariably spoken of as a great hardship, if not a posi-
Is is
fraud on the part of the editor. Individuals who wVild
*e
-°jfke -ucn
n ml fading
such a complaint have apparently not been in the habit b°l»y^l(,inS or talking at all except for amusement, and any dein wCt,C °n ^le'r reflective powers is regarded as a species of exlair l0ri' Although the purpose of our organization is serious, Juh Woul(* Prefer “light stories,” “pleasing anecdotes,” and sHf,/ i'ke to have all the serious matter with reference to the ev i(ftn i! *' the organization disposed of in at most half a col-juniv ■ Many no doubt feel all upset when the “Phunology” is
I	coblmn	i'1 length.
 Slimpse we get of the feelings of this class on this
sitieC’-f? 8ives one a tolerably fair idea of the influence the “New
has
far as can be judged, it seems to be
m, |rv t upon them, and, ter, ^ e flin£- It is no difficulty to infer that the majority of g ^ernbers never read the editorial articles, wr at most only 7&rte ,it>lr^ ^0lT'11 or linos, to get a faint idea of what the ila ®	driving-	at.	I	suppose	it	will	be necessary to develop
iskolr '*' ^Paragraphing” in which the weightiest questions of Cievi ^'Sanization are settled in from three to five lines vi šn^ San ]°W many belong to. this class of “lazy 5rič^ rt ) G say- From the absence of any >vsk° hr ^be members through argumentative subjects writter essly to arouse some interest, it appears as though all Slo
readers” it is come-back on
lm-
the
ogi*11 Re xinio 1 this
y°uth in our organization may be placed in this categoiy.
an
accur
•ate statement, it would puzzle one to make
_ i f .^.(nv an organization of young people can get along where
•	....	1	s\4-
't is painful.
ljetf1 :r v 5
otovo
iel slf n tud'
I is so carefully avoided by so a large a proportion of
iodo
that
The
a sooner that the present “laziness in thinking” is done ^ith, the sooner will the youth of the J. S. K. J. meet
š^s’ It is almqsjt),i^ji.,jmPPssibility, almost a cpntradictkm j for an organization of our size to be without an offi-"'tj	Ev°ry	member	is	supplied	with	a	paper	each	week
BASEBALL IS A CHILD IN OUR ORGANIZATION
To-date only two of our lodges have definitely decided to maintain baseball teams. The Pittsburghers from present favorable indications are geared to go very “hot.” From Waukegan we are constantly receiving news of reinforcements for their team and the forecasting of a formidable baseball club. Not many more days will wing their way into the past before the race for the culmination of these dreams and prophecies will be on. Each of tfiese teams will be competing with other nines for honors in the greatest American diversion. It being- the first season for these lodges, the members as fans should give their most curious attention, in this manner assisting the team to a triumphant finish. Present proper nursing of our embryo teams will develop them into strong and competent teams. Baseball in our organization will be the initial sport to be to a large extent supported by the Sport Fund which was established at the last convention. Therefore let us all be imbued with the belief that something really excellent can develop from careful nursing of our child—baseball. Let’s give it sufficient nourishment, -support, interest and it is bound to mature as a healthy and successful part of our organization’s sport program.
•kaifc t • the only means of interchanging thought and concert-f enls • Let’s take this article with much significance and »rti ^'^^t articles to prove that we are as active as the youth L |4 °*her organization.
0
K« ,
domo'1 1 Br# slanca fleti>f •goli
bo
*. H
saj tj
XCHAJVGES
^	Pittsburgh,	Pa.
fep x?embers of the Junior ’V 99 of the J. S. K. J. is	everyone	who	de-
son^KiW()nc,erful time at a by .e rate to their dance
u J?lven Saturday, April „ at the *anci
V«
Moon Run Hall.
JUGOSLAV AIR SERVICE
se fed Ul^ mi*sic has been pro-ra 0lWG°’' tbe occasion and re-1 tudi I’fthat , ^ aye been arranged
dobit’ 'I renevve thirsty and hungr;
I jam '-Paust ed tbeir energies when bre ,]'P enfu m Participating udel^fce husiastically in the
bo^F i)ricP ~ances- The admis-tor ladies ia °-
čist* J luen 7RUr ladles ia 35 cents’ ilovei^;11 be nu °ents’ while couples
ruge are !»frge^ but «.°0' I£ tud't* «ve „	of	an	incx-
1:1, t»( fear u time remember to okih . at this event.
il0	Pran.
ices E. Macek.
Cbi^mb.
tedni f
P°mlai( iJ
Cleveland, O.
i\o1S10of lhe Betsy Ross ifiecj SSCU are hereby
ftinn- 0Ur next regular 7:30 n be held APril 17th
cln<3'	*’ M- sharp, in the
Watf,v.i 0r^ingmen’s Home
id I ^eetij?0 ^•C*' ^usiness of asebai) t	orSanizing
unt k, ,eam> also other im-d. Al"lness is to be trans-ter the
iave
meeting we
ts \vii]C|^nc^ng an(l refresh-
served. p E. Svetina,  Wording Secretar
ILJG°SLAV rotary CLUB
i’y-
N»v
prir1il
ih roJ»!
j priii'
mih L
odjc i b
jeaS4c asaiLCll\b with Mr. Mar-’•	S	W'leu	J ®Sldent,	has	been
l'	. ine iS'i^tarv Chlreb’.	Jugoslavia-
l!,r vl y everv exists in prav-
T6’ centpvSeCtion ^be uni*
it of	all n;!tK in	tbe	large
lilt	1 nations.
šla :)nichu
5. stf»p
WHAT FLOWERS MEAN
You may not believe in evolution as far as the human race is concerned, but when it comes to flowers we do know there has been a constant change, often an improvement and frequently a mingling of the wild and the tamed which produces something more beautiful and gorgeous.
Maybe you never had a cen-turies-removed ancestor who was a fish or a monkey, but that modern miracle called the chrysanthemum took the Japanese long years to produce and no doubt it was once an ox-eyed daisy. For all you know it started from a lump of coal that got restless when a hummingbird’s bill kissed it and left some pollen on its black face—the yellow dust of a new life that had been fathered while fitting and flirting with far-away forest foliage.
Flowers do talk, and some folks contend they have souls. We know they smile upon us and they give us messages of hope and courage often more inspiring than mere words. The violet whispers love and modesty ; the honeysuckle under your window will murmur a morning story of mystery if you listen with a heart in tune to nature; the rose speaks of royalty and of aspiration; the dahlia of delights to come; the sunflower lifts its head proudly to the sun and talks brazenly to high heaven; the forget-me-not tells Us own story with its name; *he rosemary also calls for remembrance; the orange blossom tells the maiden of marriage; the amaranth speaks of immortality; the lily gives a thought of purity ; the asphodel tells of death, but at the same time breathes hope of a better world.
At a recent meeting of the Jugoslav Air Transport Company, which maintains the Belgrade to Zagreb service it was stated that negotiations are in progress for the opening of services between Belgrade and Skoplje and between Zagreb and Maribor. I11 this connection negotiations are also taking place in Vienna and Athens with a view to establishing an air service to link Vienna-Ma-ribor-Belgrade-Skoplje and Sa-loniki.
BATTLE OF SEXES
The battle of sexes is on in the camp of the George Washington lodge, and everyone is interested in prophesying the winning sex. An agreement has been made for the loser to arrange a party in honor of the sex that brings in the most members. It is said that, although the fellows exceed the girls in number, the girls are far more powerful as far as initiative is concerned. We hope, however, that the boys will not be on the tail-end posi tion of the contest.
NO ONE IS SAFE
If the puddles are big, the mud will fly far. Everyone in Cleveland is minding his P’s and Q’s these days. It is a sad commentary on the public’s suspicious state of mind that certain officials known to have perfectly clear records are moving about uneasily for fear that something they have done may be misinterpreted, to their everlasting discredit. The public, believing itself duped, is out for blood. Just recently some have attempted to get something' on Manager Hopkins, with no good results.
Origin of News. Popular etymology derives news from the initial letters of the name of the four cardinal points of the compass: North, East, West and South. It is said that before the time of newspapers it was customary to post events of general interest in public places under four columns headed N. E. W. S., the happening from the North being recorded under N., those from the East under E, and so on. Hence the word news. The theory is without foundation. News is merely the plural of the word new, and originally meant new things. If any proof were needed to show the absurdity of the popular derivation, it is supplied in the fact that in the 14th and 15th centuries the word was variously written newes, newis, and newys.
Mermaids. Mermaids are mythical beings of the sea supposed to have the form of a woman above the waist and that of a fish below. According to mythology, mermaids have great personal charm with which they lure amorous men to destruction in the deep. There is a slight physical basis for the myth. Certain marine animals resemble human beings when seen at a distance in cer tain attitudes. In some northern countries seals have a way of lifting heads from the water with a human, intelligent look in their faces, and they hug their young to their bosoms much like a human mother When Henry Hudson was on a voyage between Spitzbergen Nova Zembla in 1608, he reported that one morning in June two of his sailors saw mermaid who came close to the side of the vessel and gazed a; them intently. Her face anc breasts were those of a woman but below she was a fish as big as a halibut and colored like a speckled mackeral. If the tw sailors were not telling a yarn it is probable that they saw seal, an animal then little known to Europeans. A few years later Captain Richar Whitbourne reported seeing mermaid in St. John’s harbor 011 the coast of Newfoundlanc Whitbourne, like Hudson’s sai ors, was no doubt the victim of careless observation. Walruses seen dimly at a distance often appear like mermaids. Dug-ongs or seacows, as well as manatees, create a similar effect as they stand up in weedy shallows along the coast. The mother holds her young to her breast with one of her flippers, suggesting a mother and her baby. Many of the stories about Mermaids were probably invented by sailors to amuse their families. It is not uncommon to find credulous people even today who believe in the actual existence of mermaids and fake mermaids are frequently exhibited at cir cuses and other shows.
Origin of O. K. These letters have long puzzled etymologists. The first known use of O. K. signifying approval appears in the court records of Sumner County, Tennessee, October 6th, 1790. On that date Andrew Jackson, Esq., “proved a bill of sale from Hugh Mc-Gary to Gasper Mancker, for a Negro man, which was O. K.” James Parton, in his biography of Jackson, suggests that what appeared to be O. K. in the record may really be a poorly penned O. R., which was the abbreviation used for Ordered Recorded. Apparently O. K.
came into general use after Jackson was elected President in 1828. Old Hickory’s alleged illiteracy was one of the chief butts of his opponents during the campaign. Seba Smith, in a series of letters written to a Maine paper, under the name of Major Downing, seems to have originated the story that Jackson indorsed his papers O. K. under the impression that it was the abbreviation of All Correct, which he, according to the story, always spelled Oil Korrect. Later the same story was told of John Jacob Astor, William Henry Harrison and others. The Standard Dictionary accepts Parton’s explanation as the probable origin of O. K., while Webster’s New International dictionary says it is probably from the Choctaw okeh, which is pronounced -kay. According to Byington, in his Grammar of the Choctaw anguage, o-keli means “it is so and in 110 other way.” This theory was accepted by Wood-•ow Wilson who as President used okeh in approving state papers. It also appears on a series of popular phonograph ecords. There is not, however, i particle of evidence to support the okeh theory. Another theory derives O. K. from Aux Cayes (prounced okay )a town in San Domingo, from which the best tobacco and rum were imported in Colonial times Clerks, it is said, in billing the goods to retailers would use the phonetic letters 0. K. for the sake of brevity. Hence anything of good quality came to be. called. 0.. K. Here again evidence is lacking. Still another theory derives the slang expression from the circumstances that during the Civi War the War Department pur chased large quantities of crackers from the Orrins-Ken dall Cracker Company, of Chi cago, who marked the boxes with the initials of the com pany. Since these cracker were of exceptionally good quality, the letters 0. K., it is said, gradually came to be synonym for all right. This theory is proved erroneous by the simple fact that 0. K. was in use long before the Civil War.
I|TTTT tl'XTTTTTTTTYTTTTTTXT ttTTTTTYTTXTXTTXZXXUXITTTTXl
GEORGE KOZJAK
Slovenian Janissary,
Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life.
By JOSEPH JURClC English Version By John Movern
Phunology
BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES
At a certain church in a southern town it is the invariable custom of the pastor to kiss the bride after the ceremony. Now one young woman who was about to be married in his church did not relish the prospect and instructed her prospective husband to advise the minister that she did not wish him to kiss her. lhe bridegroom obeyed the instructions given. When the young man returned she asked:
“Henry, did you tell the minister that I did not wish him to kiss me?”
“I did, Florence.”
“What did he say?”
“He said that in that case he would charge only half the usual fee.”
Safer
“Why do you say you would prefer to have a lot of money 011 you if you were held up by bandits?”
“Because bandits get mighty peevish these days when they discover they have wasted their time and are pretty apt to furnish either the undertaker or hospital.”
HIITIIITITTIIITtTmTmTYTTTTTTTYITTTTTITTTTTmTm
(Continued)
No man who does not'love his neighbor nor a person of his own blood, could have so profound a love for his country that he would take sword in hand for her defense.
So Ludevik Kozjak, Peter’s relative, took Peter’s place as the commander of the Kozjak’s servants and those of the Zatich-na’s monastery.
The men in the cloister were busy repairing the damaged walls, hauling provision from the field into the cloister, and making all other arrangements necessary, so that they might successfully defend themselves against the Turks till the coming winter; because the Turks usually came into the Slovene provinces as a hailstorm, and after they had plundered and obbed enough and satiated their lust with the Christian blood, they again left the country. In this general excitement no one gave a thought to the gypsy in the prison. The servants who did not depart with Ludevik for the battlefield har a great deal of other work to do without watching the criminal. Consequently one morning the bird was in his nest no more. How he made good his escape no one seemed to know.
George Shenk and his small army, about 2000 men, met the ront guards of the main Turkish army. Thinking this to be the entire Turkish forces, the Slovene soldiers dashed bravely upon the Turks and before the sunset of the very same day over two hundred unscrupulous enemies were lying dead upon the battlefield. Those who escaped being killed took to their heels. Great joy prevailed among the men in Shenk’s army, as they were all under the impression that they had defeated the enemy and for the time being saved the country. The very same night Governor Shenk sent his serf throughout the country to announce to the people the happy news. Shenk thought that the following morning he would drive the enemy from the country beyond the boundary line.
The happy news that the Slovenes had defeated the Turks also reached the ?atichna’s monastery. As soon as Abbot Ulrik had learned about it, he issued an order that a procession be formed in the cloister and thence proceed to the church of the Holy Mary in the village of Muljava about four miles away from the cloister. He invited all the people of common birth in the neighborhood and the aristocrats. from the castles to participate in this gathering and to thank the Almighty God for having bestowed the victory upon the righteous Christian arms and for having averted from the country the terrible catastrophe which had threatened it.
While the Slovene people in the cloister were preparing themselves for the procession, the Slovene army had met with a terrible disaster. As soon as Ahmed Pasha had learned that a company of his front guards had been completely exterminated by the Christians, he became so enraged over the news that he at once issued an order to his five times larger army to surround and attack the Christian heroes. So that at the approach I of dawn the following morning, the Slovenes found themselves surrounded by a ten times larger army than they had met the previous day. Unprepared for battle and fear-stricken they again had to reach for their swords and defend themselves and their country. A bloody hand to hand battle was now raging of the most ferocious character; every soldier was a hero and no one gave his life in vain.
But nevertheless, the Slovene small army, tired and exhausted by the fierce battle of the previous day, was at last completely defeated. Among the captives whom the Turks did not want to kill, because they expected to obtain a large ransom for their return, were Governor Shenk of Corinthia, the Car-niolian nobleman Ludevik Kozjak, and many other aristocrats. The Christian soldiers who escaped capture retreated hastily to the woods. Throughout the country no one knew yet about this horrible catastrophe. The Turks well knew that there was no army in the Slovene provinces strong enough to check their advance, they now went rushing forward into Carniola, and thence rapidly conducted their campaign toward the central part of the province.
The sun was shining gloriously and casting its golden rays upon the fields and plains belonging to the Zatichna’s monastery. The procession, so formed that two and two persons walked together on line, now began slowly moving forward out of the cloister, following the man who was carrying the Holy crucifix. In the first line in the procession walked the monks. These were followed by these noblemen: the humpbacked Peter Kozjak, John Mačerol of the castle Mačerol, knight Ravbar from the castle Kravjak; and many other aristocrats. In the rear lines following the noblemen a multitude of pious people, men and women, were slowly moving forward.
It is related in a story that the people from seven parishes, with their priests and their ensigns, congregated at the end of the large plain where stood the church of Holy Mary, which at one time was the out-parish of the Zatichna’s monastery, and that they danced there an old folkdance permitted by the ecclesiastic authorities. It seems that old men called this dance “overtnica,” the remnants of which dance are still permitted to be danced on the occasions of the Slovene pilgrimages. Upon the plain there was a great multitude of people. They were all resting in peace or were absorbed in their devotion.
(To be continued)
iiiiiimiiimmtmmiiiiiiiiiiiMiHuimiiimiiimtimimiiimiiimmimimimiiiiiiimmMimiiiiimim
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
iiIIIIIIIIIIlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllIIIIIII(IIIIIIIIIIIII!IIIIHliiill!gillllllIiIllIlliIlll!lll!l(llillllilUllllllllIIIIIIIIIIlllllltllllIIIBIIIIIII!IIIIIIIigi!]|ll9lllilllllllllig>llllliHIIIIIIilllllllll!lllllllillllillIllligill!lllllllllllliiill3l]llill!il)lllllinillllilllllIIIIIllll
BILLY’S FAMILY
When Billy Ward and his his brothers and sisters and father and mother moved out in the old Hancock farm, Billy was the first to discover that there were tenants there ahead of them.
Just where Mr. and Mrs. Bird had arrived and built themselves a home, nobody knew, but there they were with the nicest little nest you could imagine, tucked cozily under the little hood-like top of the mail box. Inside that riest were several, cunning little eggs, all speckled, and Billy was quite sure, ready to hatch into hungry little birds.
“We’ll have tc take that nest down,” Billy’s father remarked, “for it will be right in the way. And besides, I’m not at all sure but what there may be some mail for me in that letter box now, for I bought this farm a
the little crack he had managed to open, he could see letters lying in there. He couldn’t tell how many, but there were at least two, and perhaps three.
Maybe they were important. Well, wasn’t it important too, that little birds have a chance to hatch and sing and be hap-py!
Fortunately his father and mother were very busy getting settled and starting the farm work, so nothing more was said right away about taking the bird’s nest out of the mail box. Billy did some more thinking—and then he got an idea.
His Auntie Clara before he moved away from town, had given him a box of little packages of gum. It was very sticky gum once it was chewed up thoroughly for it came in little lumps from away up in
I
WARD
I
m
i	,
couple of months ago, you know.”
“It seems too bad,” remarked Billy’s mother, slowly, “to disturb Mr. and Mrs. Bird, for they were here first you know.”
Billy and his sister Fannie went out to inspect the situation together, and there the mother bird sat on her eggs, eyeing them calmly as if to say, “I trust you, I am sure you would not hurt me nor disturb our home!”
Billy had found the key of the letter box "on the mantel in the house, and he advanced very, very cautiously. But even at that Mrs. Bird became frightened and flew away, chattering quite excitedly, as she lighted on a branch of a nearby tree.
Billy was worried.
“Come back Mr. Bird,” he pleaded. “Your eggs will get cold and perhaps the little birds will not hatch out of the shells. Please come back!”
He and Fannie went away, and soon they had the satisfaction of seeing Mother Bird return to her nest.
But Bjlly was doing a lot of thinking on his own account, and when Billy set out to think about things, it usually amounted to something.
So the next morning he kept watch from the piazza to see when Mrs. Bird flew away for a little exercise, and he was all ready to run down to the mail box, slip the key into the lock and try to open the door.
He could just open it a little tiny ways. To pull it farther would have loosened and torn the nest. But even through
the Adirondack Mountains, and his Auntie Clara had told him that it was Spruce Gum. Billy knew that in his mother’s sewing table—right in the back of one of the drawers there were some long, bendy pieces of whalebone with little steel tips on the ends. These, his mother told him, used to be used in dresses and under-garments, so that clothing would fit very smoothly. She said she had them when she was a girl.
Billy found one of these pieces of whalebone, and then he waited the day for about the same time that Mrs. Bird had gone for a little trip the day before, and he had quite a lot of Spruce Gum all chewed up into a nice, big wad.
Sure enough Mrs. Bird flew away with Mr. Bird, who came and seemed to invite her to go with him. This was Billy’s chance.
He stuck the gum all along and over the end of the bendy whalebone until it made something that looked like a mallet Then he hurried to the mail box, opened the door just that little crack, and slipped in the implement he had made. He pressed it down firmly and little, he pulled one of the letters to the crack in the mail box door. ^
He was afraid Mrs. Bird wouuld come back and be frightened, but she was gone long enough that Billy managed to get one letter pulled out safely, for ii had stuck to the gum as he hoped it would do. Then he had to fish quite a while to get the second letter. But he knew what he had done
•• V
M. v. Ebner-Eschenbach:
ŠČINKAVEC
“Luks, Luks! Sem, takoj sem! Ti grda, grozna, zoprna žival!” Mukoma je Pija iskala v spominu še hujše besede, da bi jo rekla psu, preden je mogla prihiteti sama do njega in mu dejanski pokazati svoje zaničevanje.
Pes je bil velik, bel, kratkodlak ovčar. Pol glave, gobček in pol levega ušesa je bilo vranje črno, kar ga je delalo nekako izzivajočega, in pogledati te je znal s takim zaničevanjem, kakor noben drugi pes na svetu. Bežno je pogledal vitko osebico s plavimi, deško otriženimi lasmi, ki je hitela proti njemu, ter takoj spet posvetil vso svojo pozornost nečemu drobnemu, živemu, ki je trepetalo v travi. Povohal je tisto in s šapo zamahnil po njem.
S solznimi očmi in rdeča ko rak je Pija klečala v travi in držala v rokah tisto malo, živo stvarco, božala jo je, jo varno stisnila k licu, jo obžalovala.
Ljubo, ubogo, majceno! Sirotek'! Mlad ščinkavček. Prezgodaj si je upal iz gnezda na starem topolu, najstarejšem drevesu na vrtu, kjer je gnezdilo toliko ptic. Njegov vrh je segal skoro tako visoko kakor grajski stolp, njegove veje in vejice so bile kakor šuma.
Kako bo našel izgubljeni, upehani ptiček pot domov? Zdelo se je, da se živalca zaveda svoje nesreče, zdaj pa zda.i je obupno čivknila in mežikala v smrtnem strahu s črnimi, svetlikajočimi se očmi. Telesce je trepetalo, srce močno utripalo. Gotovo je bil ptiček težko ranjen. Lufcs ga je morda ugriznil in mu zmečkal prsa, se je bala Pija.
Tekla je v kuhinjo, prosila mleka in belega kruha in poskušala pitati ščinkavca. To umetnost je dobro znala. Tri vrabčke, ki so padli iz gnezda, je bila prošlo poletje zredila in dva zmed njih sta bila še mlajša od tega ščinkavca. Se-
before, he ought to be able to do again. And he did it!
The third letter bothered, for it was long and thin, but Billy wasn’t going to be discouraged, and he kept right on working quickly for fear Mr. and Mrs. Bird would return. And just as he was successful in getting the third letter, he heard a scolding chirrup in the tree over head, and there were four little black eyes regarding him anxiously.
“Don’t worry,” called Billy, “I’m all through!”—and he locked the door of the mail box and ran down the road to meet the rural delivery man who was talking to his father.
“I’ve got your mail, Daddy! I’ve got it!” he called before he got very near them.
“Well, well!” exclaimed his father, “this is the important letter I was talking to you about. How did you get it, Son?”
Billy explained.
“Well, after all that trouble not to disturb your bird family,” laughed the postman. “I reckon you’ll have to put up a wooden box on that maple tree down by the driveway, until your bird family grows up and flies away.”
“Oh, that’ll be fine,” cried Billy, hopping up and down gleefuily. “And the birds can stay, and we’ll get our mail without my having to go fishing for it!”
And so it was arranged, and Billy and his brothers and sisters had the pleasure of seeing the bird family grow up without being disturbed at all.
S veda so to bili vrabci, trdoži-: vi, navadni vrabci.
ščinkavec ni maral hrane, ki mu jo je ponujala deklica. In ko mu je z nežno silo odprla kljunček in mu vlila vanj kap-j ljico mleka, ga ni niti použil.
“Ti si moj ljubček!” je zašepetala ščinkavčku. “In jaz te odrešim vseh muk. Najlepšo I smrt vem zate, najlepšo smrt za ptička, še zadnji trenutek boš mislil, da letiš po zraku. In že bo vse končano. Pri ptičku je potem vse končano.”
Stekla je čez dvorišče, po hodniku in stopnicah, ki so vodile v izbo stolpnega čuvaja. Saj ni bil pravi čuvaj, le imenovali so ga tako, a bil je star upokojen sluga. Nič di*ugega ni delal, le tobak je njuhal in dremal. Stolp je smatral za svojo posest, in ker sam ni nikoli več zlezel do vrha, je moral spremljati obiskovalce njegov čmi maček. Vrata čuvajeve izbe so bila priprta. Pija je gredoč pogledala skozi špranjo. Starček je spal v svojem naslanjaču, maček je sedel ob njem na mizi in prežal. Ko je zagledal obisk, je skočil na tla. Zmuznil se je skozi špranjo, kakor baržunasta kača in se splazil za Pijo, neslišno, na prožnih šapah. Dohitel jo je, se priliznjeno stisnil k njej in jo motreče gledal s svojimi velikimi okroglimi očmi. Ali je slutil ptička v njeni roki?
Že nekaj časa ni ščinkavček več kazal življenja. Nenadoma pa se je premaknil, našopiril peresca, nožiče so zatrepetale. Končano . . . Ščinkavec je bil morda poginil. Pija je nosila v rokah mrtvo trupelce. Groza jo je stresla in pošepe-tala je ptičku: “Ne umri, ne umri v moji roki!” Stisnila ga je k svojemu licu, nežno dihala vanj — in vzkliknila. Maček ji je bil skočil skoro v obraz, jezno je pihal in godrnjal. V otroku je vstala bojazljivost, zamikalo ga je: “Daj mi ptička. Saj je mrtev . . .A morda vendar ni še popolnoma mrtev in se boji in bi čutil, če bi ga maček raztrgal. Ne, ne! Saj imam vendar srce in pamet.” — “Proč, proč, mačkon!” je vzkliknila, vesela, da je našla zanj tako žaljivo ime. Pogumno je hitela naprej.
Naposled je dospela do vra-tec, ki vodijo na ploščad. Skozi stara, razpokana vrata je prodiralo solnce, kakor zlati trakovi. Pija je odpahnila duri in stopila na ploščad. Maček ji je bil vztrajno za petami. Nič več se ga ni bala. še enkrat je poljubila ptička.
“Sedaj te odrešim, kmalu ne boš več trpel. Padal boš, padal, kakor v sanjah ti bo.”
Sklonila se je čez okrajo in pogledala navzdol. Sami vrhovi dreves, a najvišji — vrh starega topola, ki se je zdel tako blizu, da bi ga lahko dosegla. In prav v vrhu, v najmanjših vejicah, je begalo sem in tja. jokalo in klicalo; kakor je bilo majhno bitje, ki je jokalo, tako je bila velika in obupna1 bolečina, ki je zvenela iz klicev. Ali si ti ščinkavčeva mati? Si ti, ubožica? še boš videla svoje dete, a mrtvo. Pija1 je stegnila roko — v trenutku je bil maček tik nje na kame-j niti ograji.
“Ti ga že ne dobiš, ti ne!" je zaklicala deklica, zamežala j in odprla roko. Ptiček je zdrknil iz roke in je padal — le kratek hip. Potem — ljubi Bog — saj ni mrtev, saj je živel! Njegova krila so se razprostrla, iz njegovega grla je prišlo tiho, na pol plaho, na pol srečno čivkanje; letel je, malo nerodno in omamljeno, a zletel je v topolov vrh in od ondod je zvenel radosten, srečen klic. .Vmes pa važno, skrbno vpra-»
ROBIN IN THE SPRING
Robin knows the Spring is here when the April sun Melts the snowmen on the hill, slowly one by one;
Then he seeks a feathered mate in a budding tree And he sings in sweetest tones: “Will you nest with me?”
Then they set about to work, each one tries his best To bring twigs and leaoves and mud to build a comfy nest When the nest is quite complete, happy is the hour Robin sits and sings: “Sweet, sweet,” in his leafy bower.
Soon the robin flies alone to the Cherry tree Mother robin sits at home guarding eggs you see;
And when Springtime sun shines warm and balmy is the air Four wee hungry little birds will have joined her there.
Robin’s happy in the Spring, he knows that life is sweet At break of day his trilling notes the rising sun will greet And all the world is happy to when robin hails the day For ’tis a sign that Spring is here and Summer’s on the way.
THE HEAD GARDENER
,) f-’ Si
illliifiSiil
For ev’ry spot where flow’rs will glow in Spring’s half-hidden
dells;
From lowliest blooms to those that stand and flaunt their
fragrant bells—
The Fairy Queen appoints a sprite as gardener, who must work
To bring his flow’rs above the ground nor think his task to
shirk.
When all the world is full of blooms, with pleasant days at
hand,
The Queen commands her little men before her seat to stand,
And then the most successful sprite she gently beckons near
And makes the happy fairy boy Head Gardener for the year,
---------o----------
NAGRADE
Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca marca, so prejeli nagrade sledeči člani mladinskega oddelka: Pauline Zupančič, dr. št. 57, E port. Pa. $2.00; Martha Kum-sc, dr. št. G, Lorain, O. $1.00; Josephine Shuster, dr. št. 92, Rockdale, UL; Frances Korent, dr. št. 200, Ely, Minn.; Frances Nemgar, dr. št. 25, Eveleth, Minn., in Frank Usnlk Jr., dr. št. 78, Salida, Colo. — so prejeli knjige Slovene (Jugoslav) Poetry.
CICI—BICI
Cici-bici, po gorici, kje so naši stari strici?
V eni stari pletenici.
Kaj pa strici delajo?
Velike pipe pušijo, velike cmoke rušijo.
(Narodna).
šujoče čivkanje: “Kako ti je? Si zdrav? Ti nič ne manjka?” “Ne sedaj mu nič ne manjka!” Pija se je na glas zasmejala. Smejala se je mačku v okrogli, ploščati, kisli obraz. “Kar skoči za njim! Vzemi si ga, stari, neumni maček! Varen je pred tabo, pred vsemi J svojimi sovražniki, saj je pri : mamici.”
Nenadoma je utihnila, sc 1 zagledala v daljavo in ponovila: “Pri mamici!”
Kako je pri mamici, že dolgo ni več vedela . . . Saj je bila takrat še tako majhna . . . a lepo mora biti za ptička in i za otroka.
TONČKOVE SANJE
Sanjal je nocoj naš Tonček, da je žolta ribica, lepo pikčasta in gladka in tenka kot šibica.
Pa, da plava v beli vodi, pa to bela voda ni, in to je le sladko mlekce, ki se krog njega cedi.
Toda bela rosa pride, škrliček .^agostoli,
Tonček se zbudi ležeč še v svoji mehki postelji
(Dragotin Kette).
THC 'J'U/Y/Off
C°°*
FRENCH FRIED I’OTM>rt
n
Peel a half dozen nietig} sized potatoes.	;hfc
Cut into strips about tbl0n of your finger.	Jde,
Wash well and drain, i ^ Spread on a towel °rfons and dry thoroughly. anu
«y,
H:
Put two or three cupij fat or oil (we prefer one‘«jVe standard brands of cooki’^ now on the market) in pan. The amount of oil > will depend upon your c°‘ er. The fat should be 1’ me three inches deep.
Heat till a bit of dropped into the oil will in one minute.
Drop in the potatoes, at a time, being careful1 splash the hot oil
Cook briskly till the P® are brown. This shouk 20 minutes. If you have ular deep frying pan l,: wire rack and lift the P01 out simply by removing rack. This is much tW method. If you have 11# utensil, use a deep pan i in move the finished pota*1 > using a perforated spoofl’ e Place on brown pap8 n three minutes to drain.
Salt and serve at one6 ^
He
fh f
ean
tea
Uch
fie
iris
Uest
om
irro an en i
h,
ese ck ; *ion
'er
>y t co ‘'elfi inly e wn
i
Dy
ests,
MINULO JE TO
[H0\v
u’d
si
ere
%
Sneg pokriva polje, sneg pokriva grička in v dežele južne mraz pregnal je
pti^j
Slavec poje daleč ,ob obali morski, krokar pa in vrabec in škrjanec gorski so pri nas ostali. Lj. ?( Grdo krokar kraka: | “Kje dobim naj jesti ko je zima taka?”
In predrzni vrabček | trese se od glada: “Težko je živeti, ^ ko želodček strada!” ~ u In škrjanec gorski resno s čopkom mi#3 “Iščem, iščem zrnc* ali kaj, ko ni ga!
Slab se čas začel Jc’ težko za nas ptičke1 sneg pokriva polje, j sneg pokriva gričkej
/p Gf llc
‘ha
Sli
cr a
1)11 tl Ja
The twelfth night ^ Christmas d
Je ki fo,
eve
Danilo Gorinšek:
PUTKA NOČE V VODO
Mamka goska, gaga gag, izvalila jajčka, goske tri so, en gosak
— putka kratkosrajčka,
gaga gag.
Mamka goska, gaga gag, plavat že jih žuri, komaj pridejo do mlak,
— putka jo odkuri,
gaga gag.
Mamka goska, gaga gag, jo prizvati hoče, putka pravi: nak—nak—nak, putka v vodo noče, gaga gag.
Mamka goska, gaga gag,
solze jeze toči,
žaba v mlaki, kvak—kvak—
kvak,
— v smehu se razpoči.
Gaga gag.
In the olden days ^ celebrated in January ival of great pictm' which was known as Night or Old Christm*1, festival fell on the si*^ January and was fori*Ji occasion of elaborat6 balls and parties. 0^e features of these Pal\ the cutting of an imfl11’1^ in which had been co**Wh ring. The person f'11 ring in his or her pieC<j, was made the king or of the festival. Hig ( ords that Mary Qucd’ honored her maid .
lov(_> **>} i-e’s fin * air jig the, see Wa; •He
])GHll
tf1* d
&
111 th the s^n, ®toi
»n
A
by robing her in her " apparel to be the the Twelfth Night.”
It is an old custO^ by tradition, that oH every vestige of green and decorations: 8er taken down and bui'1’1, was done to placate. spirits and assure £° kk ,, the household. Thei^I ** er traditional yccOi^sL _ of the quaint Twd* 1	^
festival. One is Night Cakes and	.	11
old Wassail Bowl. J e are told are to T've 1
Mj
Vl
(Continued on
if
*
4
The twelfth nijjht 01* old Christmas
(Continued from page 4)
hat the tree is to Christmas.
ondon on the night before lls festival there are always tj°'' s before the baker shop I, 0Ws where the wonderful es are on display. There ® great cakes and small
{l es ornamented with mechanic	live	birds and a11
of grotesque decorations, ancient name for Twelfth i	was Wassail Eve, and
it tbC ^'assail bowl was always * Client in the revels of those . ,lclen days in. i -\Vitv,
[ of |on	80 many quaint tradi-
Ln,S. Clingintr to the night of cupfij aiy sixth it should be 0ne! v ’ Were one so inclined, to ;ooJ4 he a Twelfth Night Party, in a e lnvitations might show oil t re;^’ng bonfires with holly u* C°!uch .S !)^ec* bigh upon them, be V (a Party would be a good L • 0 dismate the house of its
of UestsmuS, greens- Let the L 1 P remove the boiiy rrQ ehind the pictures and -f. 0l's' Let them remove the from the Tree, and ; e branches. If you have egp6^tb on which to burn hings, a bonfire in the - 3i0/ar(*’ un(ler careful super-llifer t/Ila^es a cheerful sight. •Jly j e embers marshmallows e toasted or corn popped.
[elf°H,r8e\ you wou^ biave jjjj 1 Night cakes and cer-
j,e a large one, containing
potaCVnS°n of a ring. A paper
ipooflle 1T11Sht be provided for
paPlum/ eign*ng sovereign and
•ain- rest«Paper caPs for the other
onCePuld' h	Wassail Bowl
jble HVe Place upon the
: TO'ith fnd ^bis might be filled
lL|it punch or lemonade.
ilje, I
ričke’ I	0
The corner store
* - " a Place that I adore— never guess—the corner
will
oes,
eful
he
hou
have in he P01 iovirf h tW ve & pan
: ptič«
r fa'd
*bec'Ve
store.
■ski I e isn’t much that you 1. lal wish
a^a''[ Sn ^ there in jar or dish.
jest11 ^
,?» g'^ers> just beneath your y “s,
sb°uld see the cakes an(1 Pies
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
Ely, Minn.
Tu na Elyju smo imeli 7., 8. in 9. marca basketball tournament. Prišli so semkaj v Ely igrat iz Eveletha, Towera, Virginije in Gilberta. So se kosali z elyškimi igralci, pa ti so vse premagali. Oh, kako smo bili veseli in navdušeni! Kar na rokah so nosili zmagovalce. Kričali smo pa tako, da se je gotovo v Cleveland slišalo. Ali ste slišali g. urednik? (Nekaj se je slišalo, pa smo mislili, da je canadska burja. Zdaj vemo, kaj je bilo! Op. urednika). Jaz ves teden po tistem nisem mogla na glas govoriti, in bilo je še več takih. Na 15. marca so šli pa elyški basketball zmagovalci igrat na Eveleth. Tam so se skušali z igralci iz Chis-holma, Dulutha in Denfielda. Z njimi je šla tudi elyška šolska godba, ki šteje čez 50 igralcev. Tudi tam so elyški igralci zmagali, ter postali “regional champions”. Potem so šli v Minneapolis in so tudi tam zmagali. Mi tukajšni Slovenci smo zelo ponosni nanje, ker so med njimi štirje Slovenci, namreč Smrekar, Geržin, Govže in Banovetz. Na Eveleth je šlo z igralci tudi dosti drugih ljudi, tako, da je bil potreben posebni vlak. Mene zelo veseli basketball, in mi je žal, da nisem fant.
Ko to pišem zopet pada novi sneg, ko še stari ni skopnel. Vode je pa ponekod toliko, da čez ceste stoji, in je slabo za hoditi. Mraza pa, mislimo, ne bo več, ker so se že nekatere ptice selilke vrnile nazaj.
Pozdrav g. uredniku in vsem članom in članicam mladinskega oddelka!
Francka Korent, 15 let članica dr. št. 200 JSKJ.
ibček , ida: I ti, jd k
ac*a' t si?18 W^b sugar piled like •ski L
1 nii^'f 1(am puffs standing in zrnca- a row.
? I
& •
jai’G S^ves in big glass ife’s
made in sticks
a«d bars,
hanjj68 lon£er than your
01	think	are simply
mas d j„
le kini,^ndow are the toys th‘l foi- iS *or and some •iyS .	<1	e! boys-
We cannot buy
aft 4l»	00k	and	«T.	“0h-
tičke1 >ol jezičke
(P-
ijjht
■n 1
ristm:l;,
4 »tore
fiii0St0l^s d°wn town so j f0itf>L , *e and big
1)01 QPe^	mal<e y°u dance a
therp, ,
Sey too many things to
coif want fir/-- tfie.
Blaine, O.
Cenjeni g. urednik: — Sporočam vam, da sem prejela knjigo “Slovene (Jugoslav Poetry”, mislim, da je darilo od Nove Dobe. Zdaj pa ne vem, kateremu bi se zahvalila zanjo. Sem jo prav vesela in jo tudi z veseljem prebiram. Je pa ravno za mene prav poučna, ker ima slovenske pesmi in iste prestavljene tudi na angleško. Meni gre namreč še zmiraj slovensko čitanje bolj gladko kot angleško. Seveda se bom tudi angleško naučila, saj se bom morala.
člane in članice mladinskega oddelka prosim, da le naj se večkrat oglašajo v Novi Dobi, s povesticami ali pesmicami. Jaz prav rada kaj takega prebiram.
Sedaj pa še enkrat prav lepa hvala za knjigo tistemu, ki mi jo je poslal. (Te knjige je kupila J. S. K. Jednota, da z njimi nagradi pridne dopisnike mladinskega oddelka. Op. urednika). Vsem članom in članicam mladinskega oddelka lep pozdrav!
Ludmila Ilovar, dr. št. 155 JSKJ.
were clean as that and that makes John Silver feel like a million dollars.
Silver had his breakfast at 8:15 A. M., and, of course, everyone knows what he had for breakfast. He had “ham and eggs,” his favorite food. He washed his dishes after having breakfast and made up his mind to take a stroll down the street. Now, who do you think he met? He met one of his old pals, Jim Hawkins, “Howdy, old timers,” cried Silver breathlessly with the most inexpressible joy.
“Say, is that you, Silver? I’m surprised, you don’t look a bit older to me than you did when I last saw you,” replied Jim Hawkins.
They both walked about a mile away from the place where they met. Jim Hawkins told Silver that he was married for quite a long time already. Jim Hawkins told Silver that married life was much better than to be an old sailor as they used to be in the past.
“Silver, why don’t you get married to some woman aroun’ here? I know of enough of widows that would be willing to get married. I’m sure, just if they had some one to get married to. Now, there is Widow Mern, she is a fine lady for a chap like you,” said Hawkins to Silver. “You know her, don’t you?”
“Why most certainly,” replied Silver. But you see I-I’m-a-I’m stuttering a little, I’m bashful to talk to a woman,” said Silver.
“But don’t be bashful,” said Hawkins. “Show that you’re a man.”
“Allright, old scout, I won’t be bashful from now on,” replied Silver to Hawkins.
Well I think we’ll have to part now,” replied Hawkins. “Ill see you later. So-long.”
>e Pa 1 imme
:en on
tig
you cannot get for „r th:pG«iiie« 1
Would rather take,
>r piec<j
tfist*!611 dud
c°mes home, and
id
her
the
1
the rht.” cu<
ip j house and out vj c*°or
iat on
of
0-
at the corner
'rat*»I,JAG0NETKA
d, b“te t' '"Jafa1;1"’0 in sem bel°' kar Sem jel°-
Therc
»CCOIJJ5 R
tli«,.^čite vi 0ram reči>
is ;>,k»ie ;Vl n»Jveei
id an £|	^a	vas
lowl- . ul to T*e
on
a rajši 1
e vi y, • a rt
naJ mlajši!
(A. Gradnik).
JOHN SILVER IN THE FUTURE
Stiff and cold, with every muscle aching, John Silver awoke that gray November dawn and looked around dazedly. He looked out of the window and said to himself:	“I
am done with this sea-faring stuff. I have been and old fool in the past, but now I have made up my mind to live happier in the future,” said Silver.
Silver now livtes in an old shack that was good enough for him. The shack had two rooms. He had a few necessary utensils in an old cupboard that was built in the wall. But one thing he kept very neat and clean were his crutches. He said that when he’d walk down the street, the people wouldn’t laugh at him, but would talk nicely of him, how he kept nice care of his shack if his crutches
When Silver came back to his own dear little shack, he looked at the clock and saw that it was 5:30 already. “But time flies when you meet someone you didn’t see for a couple of years,” Silver said to himself. He prepared his dinner, washed the dishes, swept the floor, he did almost everything to make his shack look clean. This is the first time he worked so hard in his shack. He dressed himself in his best suit of clothes. He took a book and seated himself and began to read the book out loud.
Knock, knock, it was somebody at the door, Silver thought to himself. He slipped his book 011 the table and went to open the door. It was Jim Hawkins and a woman whom he thought was Jim’s wife. Jim Hawkins introduced his wife to Silver, Mrs. Hawkins and Silver were pleased to meet each other.
Jim Hawkins and his wife told Silver that they have come over to go to Widow Mern’s house. Silver agreed that they should go.
Widow Mern lived about a mile and a half away from Silver’s shack. The house that she lived in didn’t look very nice from the outside, but it looked very beautiful inside. The floors were just covered with beautiful Persian and velvet rugs. The furniture was made of light oak colored wood. The house was the most beautiful that any of them have yet seen. Mrs. Mern entertained them by playing the piano, telling them of her husband that had died, telling them some of her experiences that she had during her life. Mrs. Mern was very interested in Silver. He surely wasn’t bashful tonight, but stepped up to her and asked if they could get married. She certainly did not refuse him, but said, “Yes.” They decided that they’d go to the preacher immediately so
he united htem in marriage. Jim and his wife went with them to be as witnesses. After the preacher pronounced them ds man and wife, they went over to one of the largest restaurants in town and had a regular party or honeymoon dinner, whichever they wished to call it. They had a very good time.
Mr. and Mrs. Hawkins left for home and Mr. and Mrs. Silver left for a honeymoon for a couple of weeks.
When they came back they lived in a house which was Mrs. Silver’s house. They lived very happily ever after.
Draga Yovanovich (Age 14), Roslyn, Wash..
Joliet, 111.
The name Ohio was given to
beautiful girl who was the daughter of rich parents. When Ohio was old enough for marriage, she married a brave, youthful, warrior named Muskingum.
About a year after their marriage they bore a son whom they named Muskingum. The father often took his son hunting.
One day while they were coming back from hunting, a terrific storm was forced out, and they were now lost in the storm. The brave Muskingum was struck by lighting and immediately fell dead. The child began to cry, but received no answer.
When Ohio heard about her husband, she began to be terribly grieved. She then never let her son out of her sight, but brought him up with the most care.
A few months after the people had no water, they said that someone should sacrifice their life. Ohio immediately said that she would go, but they said no. Then little Muskingum said, “I want to go by papa.” When they heard his voice they left them go, many wept because of this.
The next day they jumped over a high cliff, and nothing more was ever seen of them. Some time after that rain came down in great torrents and the people said, “Ohio has kept her promise.” The cottage which Ohio lived in had been washed away, and in its, place there stands a big river, in the spot is the most important part. This river has been named the “Ohio” after the brave woman who sacrificed her live.
Catherine Cauko (Age 14), Lodge 66.
this years crops will turn out as well as they did last year.
There are things going on at our school which perhaps would be of interest. The boys are taught manual training and they certainly are producing some beautiful things from wood. The girls are learning to sew and cook. If we are not made good housewives it won’t be our teachers fault.
Mary Marinac, Lodge No. 84.
DOPISI
Export, Pa.
This is my second letter to the Nova Doba. My first was published in November and I certainly am glad that it wasn’t thrown into the waste basket. As a reward for my article I received a wonderful book. I find great enjoyment reading this book entitled Slovene (Jugoslav) Poetry. On one page it is written in Slovene, while directly across it appears the poem in English. Translations have been made by Mr. Ivan Zorman from leading Slovene poets. The book with its gold lettering reminds me very much of my sister’s latin book.
I thank the Nova Doba for their beautiful present and I promise to write better articles in the future.
Steffane Kuznick, Lodge No. 138.
MY FIRST JOURNEY
One warm sunny summer day while visiting my aunt we suddenly thought of the idea of visiting my mother. My mother was a good distance away, so we had to pack our trunks with clothes. The wagon soon came and hauled these trunks to the railroad station. Forgetting to pack my aunt’s hat, she was compelled to carry it.
After a long and tiresome journey we finally arrived at our destination. Of course, my mother was glad to see us and immediately, r^ade supper for us. After devouring all the delicious food that was before me I assisted in washing dishes and then went out to play. It did not take long to get acquainted with the children of this strange neighborhood. Several days later my aunt inquired whether I wished to return with her, but I never re-greted to leave the friends I had made on this first journey more than I did this time.
Fanny Germ (Age 12), Lodge No. 20 Gilbert, Minn.
(Nadaljevanje iz 2. strani)
vsem udeležencem pa za njih naklonjenost napram zboru.
Tem potom naznanjam tudi, da je Jugoslovansko stavbinsko društvo izdalo v petek 5. aprila novo serijo. Vabi vse Slovence in druge Jugoslovane, ki še niso delničarji tega gospodarskega podjetja, da pristopijo. Delnice so po 25 centov, in vsak si jih lahko nabavi toliko, kolikor misli, da bo mogel plačevati tedensko ali mesečno. Vloži se lahko tudi večje svote denarja, ki prinašajo višje obresti, kot na katerikoli banki. Za vsa nadaljna pojasnila naj se rojaki obračajo na direktorij, ki zboruje vsaki petek ob osmi uri zvečer v prostorih SNPJ na Lawndale Ave. in W. 27th St., ali pa na tajnika Jos. Steblay, 2636 So. Ridgeway Ave. — Za obilen pristop se priporoča Jugoslovansko stavbin sko in posojilno društvo.
John Zvezich, direktor.
 o--------------
Ely, Minn
NAZNANILO. — Članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ se naznanja, da bo na prihodnjem društvenem zborovanju dne 14. aprila več zelo važnih predmetov na dnevnem redu. Vsak društveni član je vabljen, da se zborovanja udeleži, pa bo zvedel, kaj bo novega. Posebno mladi fantje so vabljeni, ker oni bodo imeli poglavitne besedo na zborovanju. Rad bi videl, da pridejo vsi, kajti če jih bo le malo navzočih, iz one moke ne bo nobenega kruha. Torej naj pridejo vsi, ker vzroka in izgovora ni nobenega, da ne bi lahko prišli,, samo volje je treba. Na svidenje! — S pozdravom,
J. J. Peshel, zapisnikar.
Gozdar Lužar se je takoj napotil z drvarji v označeno smer, kjer se mu je nudil nenavaden prizor. Na divjem merjascu je čepel velik medved ter ga s šapami grozovito obdelavah Ker imajo gozdar in podrejeni uslužbenci strog nalog od kneza, da ne smejo streljati medvedov, nekaj časa niso vedeli kaj bi počeli. K sreči je medved čim jih je ugledal, spustil svojo žrtev in se urnih krač pognal v goščo. Merjasca je nato gozdar Lužar s par streli pogodil do smrti.
Merjasca je medved po hrbtu in po stegnih strahovito razmesaril. Videti je bilo, da se je vršila obupna borba, preden je medved dobil merjasca pod se. Merjasec je tehtal 150 kg. Njegovo niesq so prodali po 5 dinarjev kilogram črmošnjičanom in Topličanom.
V Beogradu je bila 24. marca slovesno otvorjena beograjska radio-oddajna postaja. Slovesne otvoritve se je udeležil tudi kralj, ki je imel pri tej priliki nagovor potom radija.
Zadušil se je v Rihembergu v Jakšetovi gostilni 24 letni Mirko Bandelj iz Štanjela na Krasu. Prenočeval je tam in predno se je viegel, je zaprl peč, da bi imel bolj gorko v sobi. Premog pa je še gorel in tako so se plini razširili do Bandija in ga zadušili. Dopoldne so ga našli v postelji mrtvega.
A BAD ROOSTER
It was in the morning when my sister wrent out to play. She went near the chicken coop to jump rope. The door of the coop was open, so of course, the rooster continually came out to see what was going on. Seeing my sister jumping rope must have made him angry for he started to run after her and she naturally ran as fast she could.
I let out a loud shout and my mother came out to see what the trouble was. Soon the neighbors came out and they all gathered around and watered our rooster chasing my sister. Perhaps he wanted to display ownership for every time my sister approached his home he instantly gave chase after my sister. The neighbors never dreamed that he would go after us, but this experience shows that even a rooster is bad humoured at times.
William Simanovich (Age 12), Gilbert, Minn.
El Moro, Colo.
Although a member of this lodge for a period of five years this is my first occasion to write for the Nova Doba.
In this part of the country the farmers are just plowing the ground and planting. The majority of them also have hot beds which already show signs of life. We all are hoping that
HASTE MAKES WASTE
My daily routine was to* collect eggs from the chicken coop. One morning I was planning to make a cake. I hastened to get some eggs. I placed the eggs in my hands and pockets. I then walked toward our house. I happened to gaze at the chimney cleaner on our neighbors roof when I fell with a “thump!” My dress was spotted with yellow. What was I to do? I hurried to change my dress then I ran with a basket for som'e new eggs. I was near the chicken coop when I discovered that I had lost the key. Not wishing to spend any valuable time searching for it, I crawled through the little chicken hole. Lucky was I to be that slender. I found only a few eggs and I placed them in the basket.
I tried to crawl out of the hole, but failed. I sat down and began crying. A boy heard me and got the key. Soon as I felt free, I ran back to the kitchen to prepare the cake, but the receipe called for too many eggs. I had to delay making it. I then decided to go out to jump rope to forget my misfortunes, but my thought constantly went back to the fact that if I had not made so much haste I perhaps would not have made the waste that I did.
Amelia Peternel (Age 11), Lodge No. 2, Ely, Minn.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnih src naznanjamo so rodnikom, prijateljem in znancem, da je za vedno zaspal ljub ljeni sin in brat
Frank Zupančič jr.
Poslovil se je od nas za vedno dne 25. marca, v najlepši mlade niški dobi, star šele 23 let. K večnemu počitku je bil položer dne 28. marca. Pokojnik je bil član treh društev, namreč dr. sv, Mihaela, št. 40 JSKJ, društvi V. S. I). B. F. in društva Owls, št. 1356.
Dolžnost nas veže, da sc tem potom zahvalimo vsem trem omenjenim društvom za krasne vence in vso bratsko naklonjenost, ki so nam jo pri tej prilik' izkazali. Hvala tudi sosednim društvom za udeležbo pri pogrebu. Društva, ki so se z zastavami udeležila pogreba, so: Brato-Ijub št. 7 SNPJ, dr. sv. Mihaela, št. 40 JSKJ in odsjek 378 HBZ. Hvala dalje za krasne vence sorodnikom in prijateljem, družinama Peter Lazar in Filip Galij, mladeničem in dekletom in njegovim trem prijateljem iz Detroita, Mich. Vsem znancem, sosedom in prijateljem bodi pri tej priliki izrečena prisrčna zahvala za naklonjenost in tolažbo v žalostnih urah.
Ti pa, ljubi sin in brat, ki si se poslovil od nas v naj lepši mla deniški dobi, počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška gruda!
žalujoči ostali: Frank in Anna Zupančič, stariši; John, Peter in William, bratje; Anna, Carlina in Elsie, sestre.
Claridge, Pa., dne 5. april; 1929.
Po dolgotrajni bolezni je v Laškem umrl trgovec g. Štefan Zorko v starosti 65 let. Dolga leta je g. Zorko vodil svojo trgovino vedno v malem obsegu, pa pošteno in solidno ter si pridobil ugled med svojimi tovariši in med občinstvom. Bil je odločen narodnjak tudi v onih težkih časih, ko je ležalo slovenstvo v Laškem poteptano v tla. Njegova rodbina je vzgojena v enakem narodnem in naprednem duhu.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Slovenščina na praški univerzi. Kakor javljajo iz Prage, je na tamkajšnji Karlovi univerzi atvorjen tečaj za slovenski jezik in literaturo. Predaval bo naš rojak lektor g. Josip Skrbinšek.
Tri dni na ledeni plošči od Prahova do Vidina. V dolnjem toku Dunava se led še ni popolnoma učvrstil in listi poroča-0 o čudnem dogodku nesrečnega človeka, ki ga je ledena ološča od Prahova odnesla po Dunavu do Vidina. Po tridnevni obupni borbi z mrazom in strujo se je pri Vidinu posrečilo, rešiti nesrečnega moža iz težkega položaja. Bil je sko-ro do smrti izmučen. Bolgarska policija je takoj obvestila o dogodku jugoslovansko obmejno oblast. Prenesli so ga v vidinsko bolnico.
V Mirni peči na Dolenjskem je umrl trgovec Josip Hude v 88 letu starosti. Bil je prava kmečka grča. V svojih mladih letih je hodil pred 1. 1848 na tlako na grad Podhmelnik. —■ V Kranju je preminul gospod Alojz Korošec, posestnik in poslednji kmet kranjskega mesta. Pokojni je oče g. dr. Viktorja Korošca, docenta ljubljanska univerze.
V prostranih gozdnih revirjih kneza Auerperga na Dolenjskem je mnogo srn, divjih prašičev in medvedov. Ko so bili zaposleni gozdni delavci, kakor tudi vlačilci hlodov v gozdu blizu Rampoha pri čermošnjicah, so iznenada začuli v daljavi strahovito rjovenje in cvilenje. Osupli so stekli po revirnega gozdarja, ki stanuje tam v bližini.
Ukinitev škofije na Krku. Povodom imenovanja dosedanjega škofa na Krku dr. Srebrniča za dubrovaškega škofa doznava beograjska “Politika,” da bo škofija na Krku ukinjena in bo Krk pridružen senjski škofiji. Projekt ukinitve krk-ške škofije izhaja še iz dobe, ko je ta škofija izgubila svoj prejšnji teritorij, ki je pripadel deloma Italiji.
Dobrodelni svatje. V Apa-tinu je bila velika poroka, ki se je vršila sicer po stari tradiciji, ali s to dobro razliko, da je oče neveste posestnik Martin Beld razdelil med reveže 300 hlebov kruha.
■
S
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje)
“No,”'je pristavil, potem ko jim je dal zdravil, katera so vzeli z naravnost smešno ponižnostjo, bolj podobni sirotam! kakega zavoda kakor pa s krvjo oškropljenim upornikom in j morskim roparjem—“no, za danes smo končali. Sedaj bi pa! rad malo govoril s tem dečkom, prosim.”
In brezskrbno je pomignil z glavo proti meni.
Jurij Merry je stal pri vratih in pljuval in izmetaval svoje neokusno zdravilo, toda pri prvi besedi zdravnikovega nasveta se je obrnil in zavpil: “Ne!” ter zaklel.
Silver je udaril s pestjo po sodu.
“Mir!” je zagromel ter se oziral okoli kakor lev. “Zdravnik.” je nadaljeval s svojim navadnim glasom, “jaz sem že premišljeval o tem, ker sem vedel, kako radi imate tega fanta. Vsi smo vam prav hvaležni za vašo prijaznost in vam, kakor vidite, zaupamo ter jemljemo vaša zdravila kakor grog. In prepričan sem, da sem našel pot, ki nam bo vsem všeč. Hawkins, ali mi svojo častno besedo daš, kot mlad poštenjak — kajti mlad poštenjak si, četudi revnega rodu — svojo častno besedo, da ne pobegneš?”v
Dragevolje sem mu dal zahtevano besedo.
“Potem, zdravnik, stopite izven ograje,” je rekel Silver, “in ko boste zunaj, pripeljem fanta dol in mislim, da se lahko pogovorita skoz ograjo. Z Bogom, gospod, in moj poklon sodniku in kapitanu Smolettu.”
Velikanska nezadovoljnost, katero so zadrževali dosedaj samo Silverjevi ostri pogledi, je izbruhnila, kakor hitro je zdravnik zapustil kočo. Silverja so očito dolžili, da igra dvojno igro — da skuša za svojo osebo doseči poseben mir — da žrtvuje koristi svojih sokrivcev in žrtev — z eno besedo, očitali so mu prav to, kar je v resnici delal. Toda on jim je bil vsem dvakrat kos in njegova zmaga v zadnji noči mu je dala veliko vpliva nad njimi. Imenoval jih je vse norce in tepce, dejal, da je potrebno, da govorim jaz z zdravnikom, mahal z zemljevidim pred njihovimi obrazi ter jih vprašal, ali hočejo v resnici prelomiti pogodbo prav tisti dan, ko so se namenili iti iskat zaklad.
“Ne, grom in strela!” je zavpil, “mi moramo prelomiti pogodbo, kadar pride čas za to; do tedaj pa bom vodil tega zdravnika za nos in tudi, če bi moral z brandyjem mazati njegove čevlje.”
Nato jim je ukazal, da narede ogenj, in odšel a svojimi bergljami pod ramo iz hiše, svojo roko pa je držal na moji rami ; pustil jih je vse zmedene, tako da so obmolknili bolj vsled njegove zgovornosti kakor vsled prepričanosti.
“Počasi, fant, počasi,” je rekel, “sicer pridejo nad nas, kakor bi mignil, samo če opazijo, da hitiva.”
Zelo oprezno sva torej korakala preko peska, kjer naju je čakal zdravnik na drugi strani ograje, in kakor hitro sva dospela tako blizu, da se je govorjenje lahko slišalo, se je Silver ustavil.
“Zapomnite si tudi to, zdravnik.” je rekel, “in fant vam bo povedal, kako sem mu rešil življenje in izpostavil svoje, bodite prepričani o tem. Zdravnik, če vozi človek tako blizu vetra, kakor jaz — in se takorekoč igra s svojim poslednjim dih-Ijajem — se vam gotovo ne bo zdelo preveč, če mu privoščite prijazno besedico. Pomnite, prorim tudi, da ni samo moje življenje, za katero gre — temveč tudi tega dečka; in zato govorite prijazno z menoj, zdravnik, in mi dajte trohico upanja za prihodnjost že iz samega usmiljenja.”
Silver je bil ves drug človek, kakor hitro je bil zunaj hiše in. kazal hrbet svojim tovarišem; lica so mu upadla in glas se mu je tresel; bil je v resnici čisto pri koncu.
“No, John, ali se bojite?” je vprašal dr. Livesey. “Zdravnik, nisem strahopetec; ne, jaz ne — niti toliko!” in tlesknil je s svojimi prsti. “Ako bi bil, bi ne rekel tega. Vendar odkrito priznavam, da me že spreletava mraz radi vislic. Vi ste dober in pošten človek; nikdar nisem videl boljšega! In vi ne boste pozabili, kar sem storil dobrega, ravno tako, kakor ne boste pozabili slabega, vem. Sedaj stopim na stran — glejte — ter pustim vas in Jakca samega. In to mi boste tudi v dobro šteli, kajti v tem sem vam šel zelo na roko, da!”
S temi besedami je stopil par korakov nazaj, dokler ni bil tako daleč, da ni mogel slišati, vsedel se na parobek ter začel žvižgati; semintja se je zasukal na svojem sedežu, da je včasih lahko videl mene in zdravnika, včasih pa svoje neugnane lopove, ko so hodili, marljivo zalagajoč, med ognjem in hišo, iz katere so prinesli svinjine in kruha in zajutrkovali.
“Toraj Jakec”, je rekel zdravnik žalostno, “tukaj si sedaj. Kakor si sejal, tako boš žel, fante. Bog ve, da mi srce ne da, da bi te grajal; toliko pa hočem reči, in naj bo prijazno ali neprijazno: ko je bil kapitan Smolett zdrav, si nisi upal pobegniti; ko pa je obolel in ni mogel preprečiti, je bilo tvoje ravnanje naravnost strahopetno!”
Priznam, da sem začel jokati pri teh besedah. “Zdravnik”, sem rekel, “prizanesite mi; dovolj sem se že sam grajal. Moje življenje je na vsak način zapadlo in mrtev bi že bil, če se ne bi bil postavil Silver zame; in zdravnik, verujte mi, jaz znam ijmreti, in lahko rečem, tudi zaslužim — bojim se samo mučenja, če me bodo mučili —”
“Jakec”, mi je segel zdravnik v besedo in njegov glas je bil ves spremenjen, “Jakec, tega ne morem trpeti. Skoči čez ograjo in zbeživa.”
“Zdravnik”, sem rekel, “dal sem svojo besedo.”
“Vem, vem”, je vzkliknil. “Nič ne moremo zato sedaj, Jakec. Jaz prevzamem vso odgovornost na svoje rame. vse skupaj, krivdo in sramoto, fant; vendar ne morem pustiti, da bi ti tukaj ostal. Skoči! Samo en skok in zunaj si, in potem bova tekla kakor antilope.”
“Ne”, sem odvrnil, “prav dobro veste, da bi vi kaj takega nikdar ne storili; niti vi, niti sodnik, niti kapitan; in jaz tudi nočem storiti tega. Silver mi je zaupal; dal sem mu svojo be sedo in vrnem se. Vendar, zdravnik, vi me niste pustili izgovoriti.
(Dalje prihodnjič)
NOVI NATURAUZACIJ-SKI ZAKON NE STOPI V VELJAVO DO 1. JULIJA.
Velikanska množica ljudi, ki so osebno ali pismeno vprašali Foreign Language Information Service za nasvet, pokazuje, da mnogo tisoč tujerodcev pričakuje odpomoči od novega natura-lizacijskega zakona (Vincent-Copeland-Schneider Bill, ki jo je predsednik podpisal dne 2. marca 1929 in ki je sedaj znana pod imenom Public Law No. 962, Seventieth Congress). Ljudje se zlasti zanimajo za oni del novega zakona, ki dovoljuje “lega-liziranje” njihovega bivanja. Zakon namreč dovoljuje, da se sme vpisati prihod inozemca kot zakonit, ako tak inozemec more dokazati, da je prišel v Združene Države pred dnem 3. junija 1921, da je od prihoda stalno bival v Združenih Državah, da je oseba dobrega moralnega značaja in ni podvržen deportaciji.
Sledečim vrstam inozemcev bo novi zakon znant.no odpomogel:
1. Inozemcem, ki so prišli čez Kanado v letih, ko niso na meji vodili zapiske o prihodih.
2. Inozemskim mornarjem, ki so pred 3. junijem 1921 izkrcali se in ostali v tej deželi nezakonito preko šestdesetdnevne dobe. ki jim La Folette Act dovoljuje.
3. Inozemcem, ki se nikakor ne morejo spominjati dneva prihoda ali imena parnika, ako sc prišli pred dnem 3. junija 1921.
4. Inozemcem, za katere ni mogoče najti zapis o prihodu, ker je bilo njihovo ime popačeno v zapiskih oziroma se je dogodila kaka druga pomota v zapiskih.
5. Inozemcem, ki so se vtihotapili nezakonitim potem ali so ostali tukaj nezakonito po preteku začasnega obiska.
6. Inozemcem, ki so prišli v Združene Države pod kakim drugim imenom in se ne morejo več spominjati tega imena.
7. Inozemcem, ki so prišli sem kot otroci in nikakor ne morejo doznati, kako so prišli.
Skratka zakon odpomore vsakomur, glede kogar ni zapisa v knjigah priseljeniške oblasti, pod pogojem, da odgovarja zahtevkom novega zakona. Glavni zahtev je pa, da treba dokazati prihod pred dnem 3. junija 1921. Posebna pravila o postopanju bodo izdana.
Novi zakon stopi v veljavo dne 1. julija 1929 in do tedaj ni mogoče storiti ničesar za le-galiziranje inozemčevega biva n ja.
Zakon pooblašča generalnega priseljeniškega komisarja, naj izda* po odobren ju s strani delovnega tajnika pravila (regulations) glede vpisa inozemcev v listo zakonitih prihodov. Ta vpis stane $20.
Pravila bodo določale, kaka dokazila bodo smatrana potrebnimi, kake tiskovine bodo služile v to svrho itd. Ta pravila niso bila še izdana.
Foreign Language Informa tion Service je doznal, da nekatere osebe že oglašajo, da so pripravljene pomagati inozemcem do legalizacije bivanju proti plačilu te ali one svote. Poudarjamo, nihče danes ne ve, kako bo postopanje. Novi zakon pa sploh stopi v veljavo še le 1. julija in radi tega se sedaj ne more prav nič ukreniti.
Foreign Language Information Service je vedno na razpolago z nasvetom in upa, da bo po 1. juniju v stanu dajati popolne informacije glede postopanja za legalizacijo bivanja onih, katerih se ta zakon tiče. FLIS ---------------o------
PROBLEMI
TUJERODCA
ostane tukaj, ne da bi bilo jej treba povrniti se v Evropo in
potem priti nazaj izven kvote? —L. S., Los Angeles, Calif.
ODGOVOR: Edini način, da more Vaša žena in otroci ostati tukaj stalno, je ta, da odpotujejo iz Združenih Držav in se potem povrnejo kot žena oziroma otroci ameriškega državljana. Najboljše za njih je, da odpotujejo v sosedno inozemsko ozemlje, namreč v Mehiko. Ni treba bati se, da bodo morali tam čakati dve leti, predno morejo vstopiti v ameriško ozemlje. To pravilo velja le za inozemce, ki so pHšli čez morje v Mehiko na parnikih, ki ne odgovarjajo ameriškim predpisom. Priporočljivo je, da se pred odhodom j prijavijo na priseljeniški postaji j v Los Angeles, da se identifi-I d rajo kot stanujoči v Združenih : Državah.
Pred odhodom vložite prošn jo i (Form 633) za izvenkvotno vizo ; ženi in otrokom. Storite to takoj, čim dobite državljanski papir. čim Vas obvestijo, da je bilo prošnji ugojeno, naj se žena in otroci podajo v mehikansko mesto, navedeno v prošnji (najboljše v mesto, kjer se nahaja ameriški konzul). Ob povratku bo seveda žena in otroci podvrženi priseljeniškim predpisom, | zlasti kar se tiče telesne in duševne sposobnosti. Ako uredite stvar pravilno, jim bo treba >stati v Mehiki le eden ali dva dni.	FLIS.
 o------------
OBLJUDENOST EVROPSKIH DEŽEL
Urad Mednarodnega statistič-lega zavoda v Haagu je izdal jregled prebivalstva na svetu. 'n a podlagi podatkov je razvid io, da živi na našem planetu 'krog dve milijardi ljudi. Po-
samezne dežele v kole obljudene:
Evropi so ta duš
Albanija šteje	800.000
Belgija	7,800.000
Bolgarija	4,500.000
Danska	3,377.000
Nemčija	62,505,000
Španija	21,350.000
Estija	4,100.000
Finska	3,500.000
Francija	39,500.000
Anglija	42,700.000
Irska	4,250.000 •
Grška	6,000.000
Italija ,M.	41,000.000
Norveška	2,700.000
Nizozemska	7,420.000
Avstrija	6,500.000
Poljska	20,000.000
Portugalska	5,433.000
Rumunija	13,000.000
Evrop. Rusija	115,000.000
švedska	6.000.000
Švica	3,900.000
češkoslovaška	13,600.000
Evropska Turčija 2,000.000	
Madžarska	8,000.000
Jugoslavija	13,000.000
Končno pristavlja statistični	
VESTI IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
nut oglasil tudi sobrat Joseph Zalar iz Jolieta,* glavni tajnik KSKJ, vračajoč se iz Pennsylva-nije, kjer se je mudil po uradnih opravkih.
pregled, da sta najgostejše obljudeni deželi na svetu, v Evropi Belgija, izven Evrope pa otok Java.
  —o------------
Izumrli ptičji velikani.
V Novi .Zelandiji so še pred par stoletji živele ptice, imenovane “moa,”	ki so	bile	za	dva
moža visoke.	Teh	ptic	je	mo-
•alo biti mnogo, če sodimo po številu okostij, ki se najdejo. Kakšna katastrofa je uničila to vrsto ptic, ni znano. V Patagoniji so nedavno izkopali okostje ptice,	ki je	bila	še	večja kot moa,	in je imela	kot
konj veliko glavo. Znanstveniki so ji dali ime “phororhacos,” ki je dovolj čudno tudi za izumrlo ptico.
Dne 5., 6. in 7. aprila vladala je v Clevelandu in okolici prava poletna vročina, kar je povzročilo, da so nenadoma'ozeleneli vrtovi in zacvetela mnoga sadna drevesa. Vročina je parkrat dosegla 84 stopinj in več. Gorki val je objel skoro vse vzhodne države Najvišja dnevna temperatura je znašala v nedeljo v Washingtonu, D. C., 94 stopinj, v Raleigh, N. C., 90, v New' Yorku 86 in v Bostonu 84. Celo v Floridi in Calif orni ji je bilo vreme hladneje. V Denverju, Colo., so istočasno dobili sneg.
Zgodaj v pondeljek zjutraj je v Clevelandu in okolici začelo deževati in temperatura se je znatno ohladila. Ako bi zdaj pritisnil mraz, napravil bi veliko škodo posebno na sadnem drevju, kajti pomlad je skoro dva tedna bolj zgodna kot po navadi.
NAŠ JUŽNI SOSED — MEHIKA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
nastale diplomatične težave z Združenimi Državami, ki so nekoliko časa vzbujale medsebojno razburjenje. Imenovanje Dwight Morrow-a ameriškim poslanikom v Mehiki pa je prispelo k ustanovitvi najbolj prisrčnih odnošajev med Združenimi Državami in njihovim južnim sosedom. Večina prepornih točk je bila poravnana diplomatičnim potom in je bil pripravljen nov dogovor prijateljstva in trgovine. Col. Lindbergh s svojim poletom do mehikanskega glavnega mesta in mehikanski “as” Carranza s svojim poletom do Washingtona sta prispela k vzajemnosti. Izleti ameriških trgovcev, dijakov in turistov v Mehiko se čim dalje več po-množujejo. Mehikanska univerza v glavnem mestu je imela tekom zadnjih osmih let posebne letne tečaje za Ameri-kance, tako da se stiki med obema deželama v zadnjem času znatno pomnožu je jo. Obe deželi se čim dalje bolj spoznavata in vzajemno spoštujeta, kar je dober znak za ustanovitev trajnega miru ob blatnih obalih “Velike reke”.
F.L.I.S.
vse to, zdaj ko je čas, in si nabavijo semena ali sadike.
Grmiči malin, črnih in rdečih, naj se obrežejo zdaj. Vsa stara stebelca naj se odstranijo, istotako tudi slabejši poganjki lanskega leta. Močne mladike pa naj se prireže dva ali tri čevlje od tal.
Za zgodnje cvetje na malih gredicah so zelo porabne mačehe (pansies) in marjetice (daisies). Za mal denar zamo-remo kupiti že cveteče rastlinice pri vrtnarjih.
 o--------------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
šest čevljev in pol. Z njim je Amerika “veliko” pridobila.
*
V mestu Cincinnati, O., se je na bolniški postelji poročil Henry A. Granbery, star 70 let. Njegova nevesta jih ima 58. Revež mora biti res hudo bolan *
Thomas Pillion v Chicagu se je v nekem gledališču smejal ta ko na glas, tako dolgo in mestoma navidezno tako brez vzroka, da so ga uslužbenci postavili na cesto. Mož je upravo gledališča tožil za odškodnino in sodnija mu je priznala «$300.00. Zdaj se šele prisrčno in glasno smeje!
*
Neki pariški profesor je prišel na dan z izjavo, da je zaljubljenost, oziroma ljubezen, v resnici neke vrste bolezen, nevarna in huda, kot so na primer koze, cšpice ali oslovski kašelj. Ta zadnja označba bo menda še najbolj prava.	A.	J.	T.
1SK0VIN1
od najmanj^ do največje za
društva
in posameznik«^ izdeluje lično moderna slo-; 1 venska unijska tiskarna!
Ameriška Domovi«'
V]
6117 ST.CLAIR A VE'L]Q
CLEVELAND,OHlO|ieVe]
-O-
VRTNARSKI NASVETI
(Nadaljevanje iz 1. strani)
denih je še več drugih enoletnih cvetlic, katere je mogoče skoro povsod vzgojiti brez po sebnega truda.
Domač kuhinjski vrt ni popoln, ako nima majrona (marjoram), timijana (thyme), pelina (wormwood), mete (peppermint), kimlja (caraway), janeža (anise), žajbelja (sage), bazilike (basil), pehtrana (tarragon) itd. Prav je, da naše gospodinje mislijo na
ŠOLA ZA ODRASLO MLADINO
Odrasla slovenska mladina v Clevelandu ima lepo priliko za izpopolnjenje znanja materinskega jezika v Slovenskem Narodnem Domu vsaki petek zvečer. Začetnike poučuje Mr. Edwin Primoshic od polu sedmih do osmih zvečer, višji razred pa Mr. Vatro -Grili od osmih do poludesetih zvečer.
Legaliziranje bivanja družine ameriškega državljana.
VPRAŠANJE: Moja žena in dva otroka so bili pripuščeni na začasni obisk. Jaz kmalu postanem ameriški državljan, bržkone predno mine čas dovoljene dobe njihovega obiska., Kaj naj storim, da mi družina i
MIKE UNETICH
SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC, PA.
Opravlja točno in korektno vse v notarsko stroko spadajoče posle. 1’hone: 181-J, Republic, Pa.
ZASTAVE, REGALIJE
in vse drug® društvene potrebščine. Pišite po vzorce in cene na rojaka, sobrat8 •" večletnega trgovca (Agency for Sparton Radio):
IVAN PAJK, 24 Main StM Conemaugh, Pa.
XXXXXXZXXXXXXXXXXCO
nnunntntnnnniniininmtnininittfflttttmnmtntmumtmmtmrotmfl^ iv
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butier Street,
Joseph H
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesoto
OPRAVLJA TO NO IN KOREKtt VSE V NOT^I^t SKO STROKO t, oh SPADAJOČE POSLE ;7"
ne t 'm i Žan ‘ilom »U [bi ž'vai
pse
Pittsburgh«
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporo* vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameri™ stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
L«
F
zdaj [Več'
ibiva  Pik
Najveeja in najntarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki- (felcgv Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radia vs*" l .
• •fJallrA«! j	MM«	!	J^J
in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
«1)33 St. Clsir A«. fu 93« E. 79th St.. Cl«t«lud, O
J?
GLAS NARODA
NAJSTAREJSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je natbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli k* bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St„ N«w York, N. T.
J?
IZŠEL JE Slovensko Amerika111
KOLEDAR
za leto
1929
Cena 50c Naročila pošljite
Slovenic Publish Co.
82 Cortlandt St« NEW YORK, N. *•
«lo
<Ho
*jo
StVf
fni
Ne
izpn
da j
hu]e Ntf( r je h c
sha]
°vai
!ažeiii 0 nil i, če Mat« ljval
a Z\
GLAVNI	;I
-	SPOMLADANSKI IZLET	[om0(
priredimo	0	tar
dne 10. maja 1929
s parnikom	t&irnj
“ILE DE FRANCE”	>t,
najnovejšim, najhitrejšim in največjim parnike'1 jpt-av] francoske parobrodne družbe.	,
MANJ KOT 6 DNI PO MORJU IN SAMO 2 DNI PO ŽELEZNICI Dodeljeni so nam najboljši prostori.
Vsak naj si čim prej zaara kabino.
Prihodnji izlet priredimo dne 22. maja 192$ po Cosulch progi s parnikom PRESIDENTE WILSON Za vsa nadaljna pojasnila pišite na
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET
ftvil ,
i°8ta
L p(
fn(
‘ilh U:
l^ec
'otn s kor h
NEW YORK 4^
šče Jo,
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
te
ati
rO*1
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko *,fl spadajoče posle.	.
933 E. 185th St.	Cleveland,	Ob*V
> ct, fe Oj (