Kaf i>se pišefo o učltelfstvu, šoll, prosvetl ln JUU —1 Omalovaževanje veronauka. Pod tem naslovom piše »Domoljub« od 25. XI.: »Nekateri učiteljeki zbori ne priznavajo verouku mesto, ki mu gre in ga smatrajo kot stranski predmet, ki nima za prestop in neprestop učenca v višji razred nobenega pomena, čeprav je \erouk tudi v izpričevalu stavljen na prvo mesto. Opozarjamo prizadete, da s povedano prakso prenehajo.« —1 Patriotizem in vera. »Domoljub« od 25. XI. piše med drugim: V roke mi je prišla šolska čitanka naših osnovnih šol, menda za 5. razred. Kakor se je po Sveti deželi cedilo nekdaj mleko in med. tako se ta čitanka cedi samega ljubega patriotizma. To je tako zoprnega, tako saharinsko sladkega, tako ne-okusnega, da pameten človek res ne ve, kaj bi z njim počel. — Ljubezen do domovine je nekaj vestnega in svetega, zato želimo, da se naši mladini in vsemu našemu narodu ne podaja na nači-n, kakršen je zašel sedaj v šolske učbenike, pač pa naj nas vodi in podpira pri rešitvi tega važnega vprašanja res in edino naša sveta vera. —1 O dveh zaplenjenih Erjavčevih knjigah poroča ponovno »Kmetski list« od 25. XI. in priporoča Cankarjevo zgodbo v prepričanju, da bodo čitatelji marsikaj razumeli. —1 V Oneku na Kočevskem je dosedanji šol. upravitelj prestavljen in so otroci brez pouka. (»Gottscheer Zeitung«, 20. XI.) —1 V Beogradu je nad 400 slovenskih šoloobveznih otrok, kateri se niti verouka ne morejo učiti v materinem ieziku. — Zahtevamo, da se ustanovi v Becgradu slovenska ljudska šola s slovenskim poukom in s slovenskimi učitelji (»Straža v vihariu« od 26. XI.) —1 Ob 25 letnici pomožne šole v Ljubljani je izšla posebna brošura, ki govori o razvoju te šole in še o marsičem. Brošuro ocenjuje »Slovenski narod« od 27. XI. prav ugodno. Glede razvoja pomožne šole Dri nas pa prinaša tale pasus: Ko bere človek te podatke, se kar čudi, da je mogla »Pomožna šola \ Ljubljani« doseči v 25 letih tak razmah. V svoji skromnosti omenja g. Iv. Dimnik gg. Skalo, Brankoviča in Ramadanovida, zdi se pa, da ima naiveč zaslug za krasni razvoj te šole Ivan Dimnik sam. —1 Več vzgoje za praktično življenje! pi- še »Trgovski list« od 10. XI. v uvodniku. Tu pra\i med drugim: Naša miadina se uči preveč mrtvih reči, pa premalo praktičnih. Namen šole bi moral biti, da vzooji mladino, ki ima najpotrebnejše znanje za življenje, dejansko pa vzgaja le kandidate za državno službo. Šole nudijo preveč teoretičnega znania. V šole spada tudi pouk v strojepisju. Najprej naj bi se učenci učili jezik sosedov in potem druge. Vsak absolvent srednje šole bi moral imeti nekaj pojma o knjigovodstvu. Pouk bi bilo treba čisto reformirati, nredvsem pa je treba zboljšati Drofesorjem in učiteljem plače, da se bodo mo<?li čisto posvetiti šoli. Odpravijo naj se prevclike oočitnice, nenotrebna praznovanja in številne manifestacije. Glavo je treba dvigniti nad valove, kajti valovi se poležejo. Napoleon —1 Nacionalistični studentje v Varšavi so se zabarikadirali na univerzi in jih je morala policija pregnati s plini-solzavci. (»Mariborer Zeituno«, 28. XI.) —1 O novi šoli v Mariboru, katera je ena največjih in najmodernejših šol v državi, poroča obširno »Maribor. večernik« od 27. XI.. »Jutro« od 29. XI. in »Mariborer Zeitung« od 28. XI. —1 Okoli 400 češkoslovaških učiteliev je odšlo v Rusijo. (»Del. politika«, 28. XI;) —1 Kritika današnje šole. Josip Bodulič kritizira v »Šibeniški tribuni« današnjo srednjo šolo in pravi med drugim: Šola se mora vrniti na svojo začetno podlago. da bo zopet učni zavod, a ne tvornica spričeval, na temel;u katerih se lahko dobi državna služba. Današnjim časom, zlasti pa naši državi so potrebni možje uma in značajnosti, a ne posestniki diplom kot etiketo \otlih rtlay.