Poštnina plačana v gotovini.
L. V., st. 41 (»Jutro44 XnM <3$a)
Ljubljana, ponedeljek la. oktobra I93I
Cena 2 Dir
Upravni&vo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon St 8122. 8121 3124 8125, 5126 bisera tn i oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul - Tel 8492 in 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta a 13 - Telefon it 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
St % - Telefon 61 190. Podložni«*; Jesenice: pri kolodvor« št S*>
Podružnica Noto necto: Ljubljanska
eesta tt. 42 podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Batna-eartnorja
Ponedeljska izdaja
Pooedeljska izdaja »Jutra« tzbaja vsak ponedeljek zjutraj Naroča M posebej in »elja po pošti prejo-mana 4 Din. po razna šalcib dostavljena 5 Din mesečno
Uredništvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. SI 23 3124. 3125 m 3128. Maribor Aleksandrova cesta IS To-
lefon 5t 2440 (ponoči 25H2) Celje: Kocenova uL S Telefon St 190
Rokopisi a* ne vračajo — Oglasi oo tarifu
Slovenci in volitve
Govora ministrov dr, Kramerja in Puclja na volilnem sestanku zastopnikov vseh občin iz ptujskega sreza - Slovesna otvoritev velike banovinske sadne razstave pod pokroviteljstvom bana Marušiča
Ptuj, 11. oktobra, o. Danes je bila v Ptuju na slovesen način otvorjena prva banovinska sadna razstava; pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel ban dravske banovine g. dr. Marušič, ki je danes razstavo osebno otvoril.
Istočasno je bil za danes v Ptuj sklican kandidacijski sestanek za ptujski srez za volitve v Narodno skupščino dne 8. novembra. Z jutranjim potniškim vlakom iz Ljubljane so dospeli minister za zgradbe g. dr. Kramer, minister brez portfelja g. Ivan Pucelj ter ban dravske banovine g. dr. Marušič. Na kolodvoru v Ptuju so jih pozdravili predstavniki lokalnih oblasti, mestne občine in veliko število uglednih ptujskih meščanov.
Ob 9. dopoldne se je pričela sreska kandidacijska konferenca, za katero je v vsem ptujskem okraju vladalo največje zanimanje; zato so bile na sestanku zastopane vse občine iz sreza. Med navzočimi je bilo opaziti posebno tudi veliko število pristašev nekdanje SLS. Ko so prišli v dvorano oba ministra in ban, ki so bili toplo pozdravljeni od vseh prisotnih, se je pričela konferenca pod predsedstvom uglednega ptujskega narodnega delavca g. dr. Senčarja, ki je v svojem pozdravnem govoru naglasil veselje vsega sreza, da sta prišla dva odlična člana kraljevske vlade, da pojasnita vladno politiko ter se informirata o razmerah in potrebah tega sreza. Toplo pozdravljen je povzel besedo
minister Ivan Pucelj,
ki je v svojem obširnem in pazljivo poslušanem govoru orisal koristno delo šestojanuarskega režima in posebej naglasil važnost volitev v Narodno skupščino, ki bodo 8. novembra. Volitev naj se udeleže vsi, ki žele močno in urejeno državo. Oni, Id ne bi šli volit in bi s tem pokazali, da nočejo sodelovati pri tej veliki vsenarodni akciji, zagreše velik zločin proti svoji lastni državi. V drugem delu svojega govora je minister g. Pucelj pojasnil velike naloge, ki čakajo vlado in novo Narodno skupščino in "katerim bo treba posvetiti vse moči in sposobnosti. Zato sedaj ni časa za strankarska prerekanja, temveč si moramo vsi složno zavihati rokave in prijeti za delo.
Navzoči so govor ministra Puclja sprejeli z velikim odobravanjem. Kot star narodni borec in javni delavec je bil nato z velikimi ovacijami pozdravljen
minister dr. Kramer,
ki je imel velik in z največjo pazljivostjo sprejet govor o političnem položaju. Izvajal ie med drugim:
Udeležba na volitvah dne 8. novembra je narodna dolžnost za vsakogar, ki hoče, da se ta naša država razvije v srečnejšo bodočnost. Na volitve nas ne pozivajo stranke, niti ne posamezni politiki v nekdanjem smislu, marveč nas poziva obzir do nas parnih in do naših lastnih interesov, a nas Slovence še prav posebej. Mi smo za Jugoslavijo sicer važna postojanka, pa tudi težka. Vi vsi veste, da so naše slovenske razmere posebno komplicirane. Obstoja cela vrsta raznih slovenskih vprašanj, ki jih moremo v zadovoljstvo vsega naroda urediti samo v veliki in močni skupni državi. Slovenci tvorimo samo eno desetino vsega naroda. Šest in dvajset poslancev, kolikor jih pride na dravsko banovino, je številčno dokaj malo. Zaradi tega moramo mi našim poslancem dati še drugo silo in moč, dati jim moramo avtoriteto, večjo od njihovega števila. Dati jim moramo legitimacijo, da zastopajo enodušno voljo slovenskega dela jugoslovenskega naroda; ^ izvoliti jih moramo z res impozantnim številom glasov. Ako bi jim pri volitvah dali premalo glasov, bi to pomenilo, da smo jim posekali noge baš tedaj, ko bodo morali v najvažnejših trenutkih zastopati poleg jugoslovenskih interesov še posebne interese dravske banovine. Ako ima kateri del našega naroda pri teh volitvah dolžnost in interes, pokazati svojo voljo in svoje navdušenje za to državo in našo državno jugoslovensko misel, potem smo to baš mi SIovencL
V prošlosti smo se mnogo borili drug proti drugemu, si medsebojno »sekali« glave, drug drugemu povzročali škodo, ne ozirajoč se na važna vprašanja, ki bi morala biti nam vsem skupna. Sedaj pa nam 8. november proži priliko, da zaradi velikih narodnih in državnih interesov izključimo iz svojih vrst vsako neslogo, ki nas je poprej delila. Vsa ona vprašanja, ki so nas delala za sovražnike, naj ostanejo na strani, ker so na dnevnem redu mnogo važnejša vprašanja. Ko pa bomo enkrat prilike v državi uredili tako, da bo vse zadovoljno in da bo zavladalo v državi splošno blagostanje, potem bomo zopet lahko izvlekli svoje meče in začeli strankarsko borbo, ako res ne bomo mogli brez nje živeti. Sedaj pa je taka borba luksuz, a današnja doba luksuza ne prenese. Okrog nas se podira svet; gospodarska kriza je zajela celo narode m države, o katerih se je mislilo še pred šestimi me-
seci, da so njihove valute in njihovo gospodarstvo nepremagljive trdnjave.
V vrstah, ki hočejo, da bo 8. november izraz volje celokupnega naroda, v teh vrstah naj iz ptujskega sreza nihče ne manjka, tudi ne pristaši bivše SLS, čeprav se iz gotovih krogov širi nasprotna propaganda. V zadnjih dneh so mnogi duhovniki, pripadniki nekdanje SLS odkrito izjavili, da smatrajo za zločin odvračati Slovence od pozitivnega in aktivnega sodelovanja v državni politiki. Ostati 8. novembra doma bi pomenilo desinteresirati se na državi. A kje je oni Slovenec, pa naj bo še tako zagrizen, ki bi si upal reči, da noče močne in urejene Jugoslavije?
S tovarišem ministrom Pucljem nisva prišla semkaj kot kraljevska ministra, marveč sva prišla, da vam iskreno pojasniva politiko vlade in vam poveva, da sva se v popolni zavesti svoje odgovornosti odzvala pozivu in zaupanju vladarja, da skupno z ostalimi člani vlade pripomoreva k temu, da se v naši drža^ enkrat za vselej ustvari atmosfera medsebojnega zaupanja in miru ter iskrenega, koristnega in pozitivneera ustvarjajočega dela. Prihaiava v vašo sredino z apelom: Sodelujte! Ako vam je do urejene in močne Jugoslavije, ako vam je do slovenske stvari, potem ne stojte ob strani! Po vašem delu in sodelovanju se bo določil položaj, Iti ga bomo zavzeli Slovenci v naši državni in narodni zajednici.
Minister dr. Kramer je končal svoj govor z besedami; »Nova državna politika ne pozna nobenega neprijateljstva ali sovraštva do tega ali onega stanu ali plemena. Ta politika je zasnovana na globokem spoštovanju onih krščanskih čustev, ki žive v Slovencih ln tudi v drugih delih našega naroda. Ta politika ne pozna borbe proti nobeni veroizpovedi, cerkvi ali duhovščini. Kakor sem že naglasil, je mnogo katoliških duhovnikov že izjavilo in bo to tudi z dejanji dokazalo, da smatrajo za svojo dolžnost sodelovati pri tej veliki narodni stvari. Mi pozivamo v vrste sotrudnikov vse brez izjeme. Izbrišejo naj se med nami vse stare razlike ter se pokaže narodna sloga, ki bo v naši Jugoslaviji uvedla trajen red in mir ter Dovedla ves narod na pot treznega in složnega narodnega življenja, kojega edina garancija je narodno edinstvo. V tem duhu vas pozivam, da se porazgovorite o vprašanju vašega sreskega kandidata ter da razvijete svojo akcijo tako, da bo ptujski srez na dan voiitev 8. novembra enodušno nastopil ter zaklical vsem in vsakomur: Vsi za narodno in državno, a s tem tudi za slovensko politiko!«
Govor ministra dr. Kramerja je bil sprejet z burnim odobravanjem in dolgotrajnim ploskanjem. Nato se je vršil
razgovor o sreski kandidaturi, končno pa je bila z velikim navdušenjem sprejeta pozdravna brzojavka nosilcu državne liste, ministrskemu predsedniku Živkoviču.
Otvoritev sadne razstave
Po sestanku so odšli gg. ministra, ban in ostali zastopniki občin na otvoritev prve banovinske razstave sadja. V okusno okrašeni dvorani Društvenega doma se je zbralo več sto najuglednejših predstavnikov gospodarstva dravske banovine, med njimi predsednik Kmetijske družbe Oton Detela z inž. Lahom in tajnikom Kafolom, banska svetnika inž. Petkovšek in inž. Sadar, predsednik Zveze industrijcev ravnatelj Krejči, zastopnik zbornice za TOI dr. Koče, predsednik Vinarskega in sadjarskega društva za dravsko banovino Lovro Petovar, predsednik Društva trgovcev s sadjem Pere, zadružni ravnatelj Rudi, ravnatelj srednje vinarske šole v Mariboru Priol, sreski podnačelnik dr. Bratina, mariborski podžupan dr. Lipold, ptujski župan Brenčič, kmetijski svetnik Trampuž, številni sadjarji ter mnogi drugi zastopniki naših gospodarskih organizacij.
Predsednik pripravljalnega odbora g. U m e k je v svojem govoru najprej pozdravil ministra gg. dr. Kramerja in Puclja ter bana dr. Marušiča kot pokrovitelja razstave. V svojem nagovoru je orisal lep razvoj sadjarstva v dravski banovini in bodril sadjerejce k nadaljnjemu složnemu delu.
Nato .ie povzel besedo pokrovitelj razstave ban dr. M a r u š i č, ki je v lepem govoru poudaril pomen te prve banovinske sadne razstave za gospodarske interese cele banovine. Pozivajoč prebivalstvo k slogi in aktivnemu sodelovanju v splošnih narodnih poslih je ban dr. Marušič proglasil razstavo za otvor-jeno.
Nato sta govorila še ministra gg. dr. Kramer in Pucelj, ki sta podčrtala pomen narodnega dela na gospodarskem in političnem polju v duhu narodne sloge. Govore obeh ministrov so sprejeli navzoči z burnim odobravanjem, ki je trajalo več minut.
Člani razstavnega odbora so nato raz-kazali obema ministroma, banu in ostalim gostom razstavo, ki je napravila najlepši vtis in izzvala vsestransko priznanje organizatorjem kakor tudi raz-stavljalcem. Po otvoritvi se je vršila v Narodnem domu zakuska, na kateri je bilo prav tako izrečenih več govorov, ki so vsi izzveneli v pozivu k nadaljnjemu složnemu delu za dobrobit celokupnega naroda in države. S popoldanskim brzo-vlakom so se oba ministra in ban odpeljali nazaj v Ljubljano.
Borba za zaščitne carine v Angliji
Volilni proglas delavske stranke proti zopetni uvedbi zlatega standarda
London, 11. oktobra n. Volilna borba se vedno bolj razvija v borbo med pristaši zaščitnih carin in pristaši svobodne trgovine. Vsa ostala vprašanja so stopila popolnoma v ozadje. Niti de^vska stranka se ni mogla izogniti tema problemu. Glavna voditelja te borbe sta na eni strani Baldwin, na drugi strani Lk>yd George.
London, 11. oktobra AA. Delavska stram-ka je objavila včeraj manifest, ki v glavnem soglaša z načeli, izraženimi na delavski konferenci v Scarboroughu. Proglas poudarja, da je treba bančni in kreditni sistem nacionalizirati in ga postaviti pod narodno nadzorstvo. Nadalje obsoja inflacijo in deflacijo ter se izreka proti povrnitvi funta k zlatem-u standardu. Glede na carinsko vprašanje pravi, da carine ne bode omilile brezposelnosti. Proglas zahteva reorganizacijo industrije in obljublja povišanje podpor brezposelnim in plač državnim uradnikom.
Prav tako je izdala svoj manifest narodna liberalna zveza, ki so ga podpisali Her-bert Samuel in drugi liberalni ministri. Proklamacija poudarja, da bo edinole dr-
žavniška modrost obnovila na svetu normalne razmere in gz obvarovala katastrofe. Liberalna stranka je smatrala, čeprav se je protivila volitvam za svojo dolžnost, da sodeluje z ministrskim predsednikom pri delu za ohranitev trdne in stalne vlade vseh strank.
Liberalni ministri izjavljajo, da bodo zasilne odredbe le začasne in da se bodo ukinile, čim se povrnejo normalne razmere. Pri tem pa .poudarjajo, da je svobodna trgovina edini trajni temelj imperijalne in svetovne trgovine. Manifest končno naglaša, da bi izvedba finančnega programa delavske stranke preprečila uravnoteženje državnega proračuna in povzročila inflacijo.
Lloyd George j« objavil proglas, v katerem ostro obsoja volitve in konservativce, kd so jih zahtevali. Izreka se odločno za svobodno trgovino ter naglaša, da je napravila Anglijo za najbogatejšo državo v Evropi. Lk>yd George pravi končno, da bi podpiral, če bi prišlo do odkritosrčnega sporazuma, vsakega pristaša svobodne trgovine.
Borba za špansko ustavo
Madrid, 11. okt. d. V parlamentu je prišlo v debati o določbah ustave, ki govore o razmerju med cerkvijo in državo, do hudega spora. Poslanci iz ba-skiških pokrajin in Navare so zapustili parlament, ker so radikali in socialisti, ki imajo večino, zahtevali popolno ločitev cerkve od države, kakor tudi razpust verskih redov in zaplembo cerkvenega premoženja. Za prihodnje dni se pričakuje izgon jezuitov. Predstojniki njihovega reda so že zaprosili v Belgiji za dovoljenje, da bi se lahko tamkaj naselili.
V Andaluziji se je položaj v zadnjih par dneh izredno poostril. Kmetje v pokrajini Cordobe so pregnali veleposestnike in se zabarikadirali v prista-
vah. Njihovemu pokretu se je pridružilo tudi 30.000 brezposelnih. V Grana-di so strokovne organizacije proglasile splošno stavko.
Preiskava DN na Madžarskem
Budimpešta, 11. okt. d. Preiskava gospodarskega položaja na Madžarskem po komisiji Društva narodov se je pričela. Komisija bo najprej zaslišala uradne organe, nato pa zastopnike zasebnega gospodarstva. Njeno delo bo trajalo približno deset dni. Ob koncu oktobra bo izredna seja finančnega odbora Društva narodov, na kateri bo predloženo poročilo komisije.
Spominjajte se slepih!
Hoover proučuje evropski položaj
Predsednik Hoover in francoski min. predsednik Laval bosta na svojem sestanku razpravljala o olačilni sposobnosti posameznih evropskih držav
Washington. 11. okt d. Predsednik Hoover razDravlia z voditelii ameriškeea kon-eresa o možnosti reviziie voinih doleov. Kot ooeoi za znižanie zavezniških doleov bodo morda Zediniene države zahtevale od zaveznikov znižanie nemških reoaracii-skih olačil za 25 odstotkov in močno omejitev oboroževania v Evropi. Predsednik republikanske stranke v senatu James E. Watson. ki se ie vedno odločno izreka! Droti črtaniu evropskih doleov ie včerai obrazložil zastopniku Internationa! New Service svoi načrt, oo katerem nai bi se izvedla oooolna reviziia doeovorov o meddržavnih doleovih in voinih doleovih na oodlaei plačilne sposobnosti. V enaki meri kakor ti doleovi nai bi se znižale zavezniške reoaraciiske zahteve oroti Nem-čiii in obenem nai bi se ustavilo eraienie vseh novih voinih ladii za 10 let ali oa takoi zmanišalo sedanie voino brodovie vseh pomorskih držav za 25 odstotkov.
Pariz. 11. okt. d. V nristoinih kroeih označuieio vest nekeea ameriškeea lista, oo kateri bo ministrski predsednik Laval Dredlaeal. nai zmanišaio vse države svoie voine proračune za 25 odstotkov če bo predsednik Hoover znižal voine doleove.
kot fantaziio Ministrski ored.«<.dnik Laval ni podal nobene iziave o razeovoru. ki ea bi imel s Dredsednkom Hoovrom nr> svo-iem oosetu v Washinetonu
Pariz. 11. okt. d. Kakor Doroča Aeence Havas iz VVashinetona. Dredsednik Hoover ne namerava oo mneniu esebnosti. ki v tesnih zvezah z belo hišo Dredlaeati na-dalinieea oodaiišania nemškeea moratoriia Vorašania doleov ne misli rešiti z novim moratoriiem ali oa s črtaniem doleov. Droti čemur ie itak vedno zavzemal odklonilno stališče, temveč namerava proučiti samo olačilno soosebnost posameznih držav.
Visok uradnik vvashinetonske vlade ie iz-iavil doDisniku Aeence Havas. da predsednik Hoover nikakor ne namerava ori sestanku s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom Dredlaeati kak določen načrt za razpravo, ki bi ea mora! Lavai odklonit; ali Da SDreieti orisilien. Franciia ne bo oh priliki Lavaloveea ooseta v Wa-shinetonu oostavliena Dred nobeno eotovo deistvo. ker hoče Hoover z Lavalom iz-meni£t5 le v nriiate!"skem duhu nazirsnia o evrooskem finančnem noioža u in olač'1-nih sposobnostih posameznih držav.
Turški državniki v Budimpešti
Turški ministrski predsednik in zunanji minister ne bosta posetila Mussolinija
Budimpešta, 11. okt. d Turški mi-nistreki predsednik Izmet paša je dane« dospel v spremstvu zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja v Budimpešto, da vrne svoječasni poset bivšega ministrskega predsednika grofa Bethlena in zunanjega ministra Valka v Angori V Budimpešti so na čast turških gostov izobesili zastave. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da bo sestanek turških in madžarskih državnikov znova ojačil prijateljske odnoša-je med Turčijo in Madžarsko.
Carigrad, 11. okt. d. Ministrski predsednik Izmet paša je odklonil Musso-linijevo povabilo za poset v Rimu, češ, da mu primanjkuje časa. Mussoliniju se nasprotno ne zdi primeren turški pred'og za sestanek v Benetkah, zaradi česar bo turški poset v Italiji izostal. Turški ministrski predsednik Izmet paša in zunanji minister Ruždi bej se bosta iz Budimpešte vrnila preko Trsta naravnost v Carigrad.
Tukajšnji turSki listi zagotavljajo, da je pričakovati med Turčijo in Grčijo za-kljueitve vojaške konvencije.
Nove težkoče dr. Briininga
Popolna negotovost, ali bo dobil dr. Briining za svojo novo vlado v parlamentu večino
Berlin, 11. oktobra, d. Včeraj so se vršila mnoga posvetovanja političnih strank, ki sicer niso razjasnila položaja nove Brii-ningove vlade v parlamentu, vendar pa so pokazala, da bo ostal do poslednjega trenutka izredno napet. Bavarska ljudska stranka, ki je nezadovoljna, ker .posega zadnja zasilna odredba v pravice posameznih dežel, je sklenila, da bo vložila izpre-minjevalne predloge k zasilni odredbi in da bo uravnala svoje stališče od vprašanja, ali bo vlada nanje pristala. Vsekakor bavarska ljudska stranka ne bo glasovala za nezaupnico vladi, če dr. Briining ne bo dal zadovoljivih izjav, pač pa za razve-Ijavljenje zasilne odredbe.
Veliko bolj nevarna za Briiningovo vlado je izjava gospodarske stranke, ki poudarja, da je vedno stremela po izrecno desničarski vladi in da je prav tako nasprotna novi Briiningovj vladi, kakor je bila prejšnji V tej izjavi pa se ne napoveduje, da bo gospodarska stranka glasovala za nezaupnico proti Briiningu, zaradi česar 6matrajo, da so mnenja v njej deljena in da bodo morda posamezni njeni pristaši glasovali proti Briiningu, drugi pa zanj ali pa se vzdržali glasovanja. Naj-ostrejše stališče proti Briiningovi vladi je izmed zmerne desnice zavzela doslej nemška ljudska stranka, kjer pa se je prav zaradi tega pojavilo nesoglasje. Kakor stoje sedaj razmere, bosta dve tretjini stranke i voditeljem Dingeldeyem glasovali proti vladi, dočim ena tretjina noče slediti tej politiki.
Državni kancelar dr. Briining bo stopil v stike z vsemi strankami in je mogoče, da se bodo razmere zanj razvile ugodnejše, toda za enkrat je še dvomljivo, če bo spravil skupaj potrebno večino. Vzrok za odklonilno stališče mnogih parlamentarcev je bržkone mnenje, da parlament sedaj še ne bo razpuščen, zaradi česar ne smatrajo rizika padca vlade za prevelikega. Možnost neuspeha dr. Briininga v državnem zboru je torej še .edno verjetna in obenem tudi možnost, da pride za njim izrecno desničarski kabinet.
Harzburg, 11. oktobra, d. Danes so se sestali voditelji nacijonalne opozicije, zastopniki nemške nacijonalne stranke, narodno socijalistične 6tranke ter organizacije »Stahlhelm«, da sklenejo dogovor o sodelovanju. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki agrarcev in raznih gospodarskih korporacij. General Seeckt je osebno zastopal desno krilo ljudske stranke. Navzoči so bili tudi mnogi zastopniki nemške industrije. Vodja narodnih socijali-stov Hitler je izjavil, da je narodno soci« jalistična stranka pripravljena prevzeti vlado skupno z nacijonalnimi strankami, ki so v opoziciji. Ta vlada bi bila pripravljena sodelovati z vsemi ostalimi državami, ki bi podpirale Nemčijo proti boljševizmu pod pogojem, da se razveljavi versailleska pogodba. Nacionalistični voditelj Friok je v svojem govoru zahteval razpust parlamenta in razpis novih volitev.
žrtve eksplozije v Gdyniji
Doslej so izkopan izpod razvalin
Gdynija, 11. oktobra, d. Zaradi velikih razvalin, pod katerimi leže žrtve katastrofalne eksplozije, se nadaljujejo reševalna dela le počasi. V petek pop. so odkopali še tri trupla, s katerimi se je zvišalo število smrtnih žrtev na 12. Ni izključeno, da je še več žrtev pod razvalinami. Tri ravnatelje tvrdke »Gasolinoc, ki je izvršila plinske napeljave v porušeni hiši, so aretirali. Detonacija eksplozije je bila tako močna, da so jo čuli celo v 20 km oddaljenem Gdansku. Odgovornost za katastrofo nosi menda mestna plinarna v GdVniji, ki je namesto svetilnega plina, katerega Se nedovršena plinarna ni mogla izdelovati, upodabljala iz Galicije poslani zemeljski plin. ki je brez duha in ki je uhajal skozi prepuščajoče cevi v velikih množinah v kleti hiš ter se sam vnel. Najhuje je bil 8 katastrofo prizadet inž. Be-rezowski, ki mu je ubilo mater, ženo in 13-letno hčer. dočim je sina smrtno nevarno ranilo.
Gdynija, 11. oktobra, n Doslej so izkopali izpod razvalin norušene hiše 14 trupel. Domnevajo, da je pod razvalinami pokopa-
14 trupel, pogrešajo pa še pet ljudi
nih še vedno 4 do 5 ljudi. Ranjenci, ki so v bolnici, so tako hudo poškodovani, da zdravniki nimajo upanja, da bi jih ohranili pri življenju. V petek popoldne je prispela ▼ Gdynijo z letalom posebna preiskovalna komisija, ki je pustila takoj aretirati inženjer-ja, direktorja in monterja plinske družbe, ker 90 odgovorni za slabo montažo plinskih cevi. kar je povzročilo strašno nesrečo
Skrivnostna najdba okostnjakov
Milan, 11. okt g. Pri restavracijskih delih v podzemeljskih prostorih stare cerkve v Milanu so delavci prišli do bloka iz marmorja, ki so ga odstranili. Zagledali so globoko votlino, iz katere je prihajal strašen smrad. Ko so delavci kasneje z bak-ljami vdrli v votlino, se jim je nudil strašen prizor. Na 17 marmornih stolih je sedelo 70 človeških okostij, od katerih se je večina že sesedla. Uvedena preiskava jo dognala, da so bila ta trupla pokopana L 1700.
Poostritev spora na Dalfnem vzhodu
Japonsko bombardiranje važnega železniškega križišča v Mandžuriji - Kitajski ultimat japonski vladi — Posredovanje velesil
Peking, 11. oktobra, d. Pri bombardiranju z japonskih letal je bilo železniško križišče Taonan popolnoma porušeno. Po kitajskih vesteh je bilo pri tem bombardi ranju ubitih 30 oseb in 40 ranjenih, med njimi 16 kitajskih uslužbencev železnice. Japonske čete se branijo, da bi zapustile Mandžurijo in se pripravljajo za skrajne ukrepe. Konzuli raznih držav so bili na-prošeni, naj se pripravijo za odhod.
London, 11. oktobra, d. »Times« poroča iz Tokija, da se je japonska vlada z letalskim napadom na Taonan le na kratko bavila. Ministri so sicer pripetljaj obžalovali, vendar pa ni nihče predlagal ukora generalu Honju, poveljniku japonskih čet v Mandžuriji, čeprav je vojska spravila japonsko vlado zopet v nepriliko, se zdi, da hoče kriti njene namene, ki obstoje v tem, da se obnove generalnemu guvernerju Mandžurije čanghsiliangu dana svarila, po katerih mu ne bo več dovoljeno prevzeti oblasti nad Mandžurijo. Ker je nastopil so-
vražno proti Japonski na ozemlju, aa katerem ima Japonska svoje življenske interese, se zahteva njegov odstop kot pogoj za ureditev spora.
ženeva, 11. oktobra, d. Tajništvo Društva narodov je objavilo snoči besedilo note kitajske viade Japonski, v kateri zahteva kategorično, skoro v obliki ultimata, naj Japonska izpolni pred svetom Društva narodov podano obljubo za 'zpraznitev Mandžurije. Generalni tajnik Društva narodov je to noto sporočil takoj vsem članom sveta in vladi Zedinjenih držav.
Obenem je napovedala japonska vlada noto, v kateri vnovič upravičuje svoje ukrepe v Mandžuriji ter dolži Kitajsko kršitve pogodb' napram Japonski.
Kakor se doznava, se bo izrednega zasedanja sveta Društva narodov o sporu v Mandžuriji udeležil tudi italijan. zunanji minister Grandi. Zastopnik Zedinjenih držav v ženevi Gilbert je imel včeraj razgovor v tajništvu Društva narodov o kitajsko - japonskem sporu.
Pariz, 11. oktobra d. »Echo de Pariš« poroča, da sta Briand in lord Reading zagotovila svojo udeležbo pri izrednem za sedanju sveta Društva narodov za poravnavo japonsko - kitajskega spora. Tudi ameriški državni tajnfk Stimson se je izjavil pripravljenega sodelovati z Društvom narodov
Pariški listi smatrajo položaj na Dalj nem vzhodu kot izredno kritičen. Francoska liga za človeške pravice je pozvala Društvo narodov, naj posrednje v interesu svojega ugleda. Pri tem zahteva, naj Japonska takoj ustavi mobilizacijo ter umakne svoje čete iz Mandžurije.
VVashington, 11. oktobra, d. Japonski poslanik Debuhi je včeraj izjavil državnemu tajniku Stimsonu, da bombardiranje čineava po japonskih vojaških letalih nikakor ne pomenja prehoda k agte-sivni .politiki proti Kitajski, temveč je le osamljen vojaški pripetljaj z obžalovanja vrednimi posledicami.
Volilni sestanki
Beograd 11 okt. p. Iz Niša poročajo o lepo uspelem političnem zborovanju, ki ga je imel danes v Nišu minister brez portfelja Nikolaj Uzunovič. Zborovanje je poteklo nad vsako pričakovanje les po. Minister Uzunovič je obrazložil gospodarski in politični položaj ter je bil z vzklikem izvoljen za sreskega kandidata niškega pri volitvah v Narodno skupščino.
Zasreb. 11. okt. n. Pri Sv. Ivanu v Zeleni ie bil danes shod. na katerem sta govorila minister Neudorier in minister Matica. Minister Neudorier ie Doudarial. da bo dolžnost nove Narodne skupščine ublažiti siosDodarsko stisko. Vlada ie že vse storila. da olajša Doložai kmetov ter- bo v tei smeri nauaiievala svoie delo. Minister Matica ie Doudarial. da ie orišel nov čas. ko nastooaio v nolitški nova zibala.
Split. 11. okt. n. Na današniem zboro-vaniu delezatov iz vseh občin splitskeza sreza ie zovoril naiDrei dr. Ivo Grisogono nato na minister dr. Grča Anzielinovič. ki ie Doudarial. da so bili Dalmatinci vedno iskreni Juzosloveni. zaradi česar bodo tudi 8. novembra Dri volitvah manifestirali svoio volio za narodno in državno edinstvo in odobrili Dolitiko. ki io ie vlada uvedla 6 ianuaria 1929. Z zborovania ie bila od-Doslana udanostna brzoiavka Ni. Vel. kraliu in oozdravna brzoiavka oredsedniku vlade.
Pogreb zaslužnega narodnega borca
Beograd, 11. okt. p. Popoldne je bil pogreb polkovnika in znane.ga novinarja, 60trudnika »Politike«, uglednega beo* grajskega meščana P. Lazareviča. Pokojnikove poslednje poti se je udeležilo zelo mnogo Beograjčanov in se lahko reče, da ga je počastil ves stari Beograd. Pokojnik je bil tudi zaslužen sokolski delavec. Pokojniku je izkazala kot bivšemu oficirju poslednjo čast bater:ja artiljerije. Pogreba se je udeležil tudi maršal dvora, general Aca Dimitrijevič ter vsi beograjski novinarji. V imenu »Politike« 6e je poslovil od pokoinika bivši narodni poslanec G'igo-rije Božovič, v imenu bivših bojevnikov pa invalid Dušan čirič.
Zastopstvo »Jadranske Straže« v Parizu
^ Pariz, 11. oktobra. AA. Včeraj ob 11. dopoldne so člani beograjske sekcije Jadranske straže položili na grob Neznanega junaka venec z napisom »Jadranska straža iz Beograda« — francoskemu neznanemu junaku ;. Tej svečanosti sta .prisostvovala dva tajnika jugoslovenskega poslaništva v Parizu ter predstavnik francoske vojske. Popoldne so člani beograjske sekcije »JadTanske straže« odpotovali na izlet v Fontainebleau.
Avtomobilska nesreča udeležencev pravniškega kongresa
Priština, 11. okt p. Včeraj se je pripetila v bližini Prištine avtomobilska nesreča na cesti v Gazimegdan.. V avtomobilu je bilo 7 udeležencev pravniškega kongresa iz Skoplja, ki so se vračali z izleta v Ohrid. Pr' nekem ovinku se je avtobus prevrnil in so se močno poškodovali vsi potniki, štirje sodniki in tri soproge. Vse kaže, da je za nesrečo odgovoren šo-feT, ki še ni bil dovolj izurjen na tej progi. Policija je uvedla preiskavo.
Nov sokolski dom
Sremska M i t r o v i c a , 11. okt. p. Danes je bil tu svečano otvorjen novozgrajeni sokolski dom. Med mnogimi odličnimi udeleženci lepega slavja so bili tudi delegati saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.
S tretjega nadstropja padel
Zagreb. 11. okt. n. Ob doI 2. Doooldne se
ie oriDetila huda nesreča v rodbini inka-satoria Ivana Berzleza in niezove sooroze Eve. Ko sta šla do obedu starša SDat. se ie Dovzoel štiriletni sinček Ivica na hodniku na okno in nadel s tretieza nadstroDia na dvorišče. Bil ie takoi mrtev.
Mandžurski spor
Na notranje homatije v Kitajski se je 6vet že privadil in jim ne posveča več mnogo pažnje, razen kadar posežejo izven ožje kitajske sfere in privedejo v konflikt z eno ali drugo vnanjo silo. To pot pa je stvar v toliko drugačna, da je konflikt izzvala vnanja sila sama in da se ta konflikt razrašča v spor s celotno Kitajsko brez ozira na tamkajšnja notranja nasprotja.
Kaj je sprožilo oborožen konflikt, še •danes ni dovolj pojasnjeno za vnanji svet, ker se Kitajci in Japonci medsebojno obtožujejo v tem pogledu. Za spor sam tudi ta moment n' več odločilne važnosti, ker je zavzel že večje dimenzije in se načenjajo pri tem problemi z drugačne strani. Ena konstatacija pa se zdi pri tem zelo važna, namreč ta, da se je odnošaj med Mandžurijo in Japonsko v toku zadnjega leta močno spremenil. Dokler je bil živ stari čangcolm, je bilo razmerje med njima zelo dobro. Ta stari maršal, ki ji prijel svojo karijero kot vojaški guverner dežele, je vladal v Mandžuriji kot samo* stojen vladar m se za ostalo Kino ni zmenil, saj je bil od nje dejansko popolnoma nezavisen. Na 6voj! izjemni poziciji se je držal tem lažje, ker je užival podporo Japoncev, katerim je mogla biti dejanska samostojnost Mandžurije seveda samo po godu.
Toda ko je stari maršal umrl in je vlada prešla na njegovega tudi zelo ambici-joznega, toda za kitajsko skupnost bolj zavzetega sina. se je ->tvar spremenila. Novi dejanski vladar Mandžurije se je pričel približevati Nankingu in je sklenil končno r nankinško vlado sporazum, po katerem je mogel svojo oblast raztegniti čez severno Kitajsko s Pekingom, hkrati pa se je podredil skupni vladi v aNnkingu Sedaj je pričela očiv:dnu stvar postajati neprijetna Japonci Zakaj njenim mandžur-skim aspiracijam je konsolidacija Kine ne-| ugodna, posebno še, če se razteza tudi na i Mandžurijo.
i Zdi se, da moramo imeti to ozadje pred : očmi, ako hočemo z uspehom iskati vzro* kov za nenadni konflikt v Mukdenu Da smo pri tem precej na pravem potu. o tem nas potrjuje dejstvo, da so Japonci hiteli v Mandžuriji aranžirati ustanavljanje separatističnih ali avtonomnih vlad, ki bi tesnejši skupnosti z ostalo Kitajsko zopet napravile konec.
Moramo pa takoj pristaviti, da ne kaže mandžurskemu sporu pripisovati prevelikega pomena z vidika svetovne politike, vsaj za enkrat ne. Predvsem je Kitajska danes še tako slaba, da nikakor ne more misliti na kakšno vojno z moderno oboroženo Japonsko; tega se v Nankingu prav gotovo zavedajo, zato si bodo desetkrat premislili, preden bi poskusili konflikt gnati na ostrino sablje. Njihovo najmočnejše orožje sta pač gospodarski bojkot ter apel na Društvo narodov. Kaj 6e more iz tega razviti v bodočnosti, to je ; seveda drugo vprašanje, danes pa je za : Kitajsko Društvo narodov mnogo zanes-: ljivejša pomoč kakor lastna vojska. Kons i kretneje vzeto je težišče na instituciji : Kelloggovega pakta, kjer je v prvi vrsti | angažirana Amerika, ki ima na protija-! ponski akciji v Kini še prav poseben mte-j res. Morda je Japonska ravno sedaj spro-| žila konflikt v Mandžuriji zato, ker je i VVashington močno angažiran s finančno ! sanacijo, lastno in evropsko, pa bi se gotovo reševanju vzhodnoazijskih problemov izognil ter jih preložil na ugodnejši čas.
Se ena država je, ki je zainteresirana na usodi Mandžurije. Sovjetska Rusija, dedič ! carske Rusije, ki je imela v severni Mandžuriji iste pravice, kakor j.ih v južni Man-| džuriji še sedaj uviža japonska Rusiji je i pa ta dežela še bolj potrebna nego Ja-| ponski. zakaj tod pelje železnica na Vla-j divostok, na morje, glavna gospodarska ■ arterija Sibirije proti vzhodu Vendar si i bo tudi Moskva temeljito premislila izko-| ri&titi situadjo v Mandžuriji, dasi bi }i moglo b;ti to po starih vidikih samo v k,o-I rist, zakaj boliševiška politična tenmino* i logija takih akcij ne pozna in jih ne sme j poznati. Da pa bi Rusija nastopila kot za-ščitnica kitajskih interesov zoper Japon-! sko, k temu prav gotovo ni nagnjena in
Vsi si oglejte davno, veselo, temperamentno in melodiiozno E. KALMANOVO opereto
PUSTNA VILA
Subreta iz »THEATRA AN DER WIEN« ANNT AHLERS Harry Halm, Ernst Verebes, Szoke Szakall
Krasno dopolnilo!
Predstave ob 4., -,4 8. in 1/4:10. zvečer.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
kaj takega nikakor ni pričakovati.
Zato sodimo, da sc bo mandžurski spor polag oma polegel ter končal z ojačenjem japonske pozicije v deželi, vendar brez znatnejše dejanske izgube za Kino; ostalo pa bo po njem še večje nasprotje med Ki-tajci in Japonci, nasprotje, ki bo moralo končno dovesti do temeljnega obračuna.
Za *nožem še žena v smrt
Tragedija žene, ki ni mogla preboleti smrti svojega
moža samomorilca
Kongi
res
hišnih posestnikov
Zagreb, 11. oktobra. Včeraj in danes se je vršil v Zagrebu zbor hišnih in zemljiških posestnikov. Naj; prej je bil včeraj d>po'dne VIII. redni glavni zbor Zveze hišnih lastnikov in zemljiških posestnikov bivše Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Medjimurja. Po poročilih funkcijonarjev je bila na dnevnem redu točka o izprunembi društvenega imena in se je sklenilo, da se društvo imenuje odslej Zveza društev hišnih lastnikov in zemljiških posestnikov savske in primorske banovine (Savez društava kučevlasni-ka i zemlionosjednika savske i primorske banovine). Ako bo pristopilo k zvezi tudi Sarajevo, se bo dopolnil naziv organizacije še s pridatkom- in dzinske banovine.
Pri slučajnostih se je vršila diskusija o vprašanju pokrajinskih zvez. Gre za to, ali naj te zveze obstojajo za sebe ali na naj se združijo v eno glavno zvezo. To vprašan ie se za enkrat še ni rešilo.
Po zaključku tega zbora se je z;aeel VI. redni glavni zbor Glavne zveze udruženj zgradbnih in zem'j:ških lastnikov kraljevine Jugoslavije. Predsednik je pozdravil delegate iz Beograda, Splita, Sarajeva, Osi-jeka, Karlovca. Varaždina. Ljubljane. Mas ribora. Celja in drugih mest in je naglasil, da se bodo po kongresu vršile seje. na katerih se bodo obravnavala važna vprašanja, ki se nanaša io na ekonomske razmere članov zveze. Naposled so se ustanovi-le^ naslednje sekcije: sekciia za organizacijo in zbornico, sekcija, ki bo obravna-Va^avv vr>rašan;e davkov in samoupravnih davščinah, sekcija za denarne zavode in zavarovanje in sekcija za stavbarstvo.
Razvila se je debata o stanovanjskem vprašanju. V glavnem sta o tem vprašanju govorila gg. dr. Pi'ar in Frelih. Naposled <se je prepusti'o sekciiam, da razpravljajo
0	tej zadevi. Pri volitvah ie bi! izvoljen dosedanji predsednik. Prihodnji kongres bo v Sarajevu.
Na današnjem nadaljevanju kongresa hišnih posestnikov so zborovalci poslali udanostno brzojavko Ni. Vel. kralju in pozdrave predsedniku vlade. Po kratkem govoru predsednika ie nozdravil zboroval-ce g. Frelih. predsednik Društva hišni.h posestnikov iz Ljubljane. Nato sta sledMi predavanii o ■/hoTn'001'"	noc^r^Vov
in pa o novem gradbenem zakonu. Posamezne sekcije so snrei^V nrimerne resolucije. ki .se t"'?«*io vnmšinj zn;žanja najemnin državnih drvkov in «amoirpravnih dnvšč;n i"stemovi+v» Vr<%'d;fTiib	^js-
nib 'astn:ikov in zemi^TMh pos^ttvVov in vp^šania o^onovan^Vh M->ovedv Zborovalci so namreč zahteva'!, d* dnlo?? za vsr> kra!;"vino er"k" stanova"icVo odpoved. kolikor ne do'o?ifa stranki V*i drugega.
Rezultat natečaja za generalni regulacijski načrt Zagreba
Zagreb, 11. oktobra. Včeraj dopoldne je dokončalo svoja dela razsodišče za generalni regulatorm načrt mesta Zagreba in je razglasilo rezultat. Mestna občina je prejela 52 načrtov. Razsodišče je razdelilo v celem pet nagrad in je odbralo pst načrtov za nakup.
Prva nagrada se ni podelila. Dru^o nagrado v znesku 100.000 Din je dob'1 načrt pod gesom »Jelačič«, katerega avtorji 60 Erich Kotzer in Ewald L;edecke in obenem inž. Peter Ko;lar in Kari Wehrmei-ster iz Berlina. Prav tako je prejel dru«o nagrado v zne-ku 100 000 D:n izdelek »Metropoli«« inž. Hansa Liibkeja. arh. Edija Reissnerja in inž. NVillvja Schoneja iz Berlina in iz Haileia na Saali. Tretja nagrada v znesku 80.000 Din ie bila pode'jena načrtu »Bijeli Zagreb«, ki so «a izdelali inž arh. Zdeniko Strižič iz Zagreba, arh Hans Holzbauer iz Berlina in inž. Karlo Peteln iz Zagreba. Potem sta bili podelieni še dve četrti nagrad^ po 47.W Din projektu z geslom »Radia!« (avtorji dr. inž. Max Saume inž. Giinther Hafemann in inž. Hans Gros-ser iz BerFna) in projektu z ne='nm >Grad Hrvata« (avtorja inž. arh. Čari Christof Lorcher in VVerner Fabrucci iz Berlina)
Po 25.000 Din so b'li odkupi ieni nasled-nii načrti: »Savakrone« (arh Richard Haffner iz Augsbvrga, Hans Maver iz Briixa in Anton Obfnvefer iz Die^sena). v,Fi!o« (profesor Paul Bonatz b Stuttgarta) »So« (gradbeni nad.svetnik Meffert in p*d-inženier August Wo'f iz Hanno^era\ ,Bi ieli Zagreb« (gradbeni ravnatelj Mav Arlt. prof. dr. inž Ono Scbub°rt ?7 Dres^n?: | 'n inž. VePrair S*iasnv 'iz Zagreba^ in' »F.in
1	fj»ch, kJar. w?rt.«rb«»ftltcb» (p">f Ado1* j Muesmann i z Dresdena in prof. dr. inž. ' Blum iz Hannorvera).
Sarajevo, 11. oktobra
Včeraj se je odigrala v Sarajevu rodbinska žaloigra, ki je izzvala v vsem mestu globoko sočutje. Kakor so časopisi že
poročali, je izvršil pred dvema mesecema samomor inkasant družbe »Kosmos« Voji slav Platenik Našli so ga s prestreljen: mi senci mrtvega na neki mizi v prostorih r>Kosmosa«. Od tistega dne je pokojnikova žena Pavla kazala znake hude duševne depresije Tragična usoda njenega moža je porazno učinkovala na ubogo ženo, poleg tea;a pa so jo obiskale po moževi smrti tudi hude materijalne n ep r i like
že pred osmimi dnevi je neka soseda dobila obupano ženo v sobi, kjer si je obupanka prosto zažgala oglje in se zastrupila z ogljikovim monoksidom. Sosedf se je posr ečilo obuditi nesrečnico z umetnim dihanjem zopet k življenju.
V petek zjutraj pa je Platenikovaneznano kam izginila. Pri njej je . stanoval kot podnajemnik neki bančni uradnik. Ko
Samopomoč akademikov in naša javnost
L.iubliana. 11. oktobra.
Minilo ie že leto dni. kar smo se obrnili na našo zavedno iavnost s orošnio. da nas DodDre ori našem delu v korist in oodnoro revnih akademikov s tem. da se v vsakem Drimeru. ko ootrebuie kakeaa instruktoria. Drevaialca. Dreoisovalca. risaria itd. obrne na Akademski urad dela na univerzi v Liubliani. Javnost se ie tudi v oreceismem številu odzvala in s tem Dokazala, da ie oriDravliena družno z nami delati na tem. da se omozoči studii tudi nairevneisim akademikom. Zato ii naša naitooleiša zahvala v imenu vseli akademikov.
Obenem se oonovno obračamo na vse brez izieme. da nas tudi v bodoče Dodoro Dri našem delu. Zato se vedno, ko potrebujete kosa. ki nai bi oomazal vasi deci Dri študiiu. obrnite pravočasno na nas urad. ki vam bo oonolnoma zanesliivo Dre-skrbel akademika-sneciialista v stroki za katero ea DOtrebuiete. Ravno tako se obrnite na nas v vseh drueiii primerih, ko DOtrebuiete kako delovno moč.
Zavedaite se. da nam boste na ta način Domacrali vršiti veliko človekoljubno nalo-sto in vši oni. katerim boste tako ooniazah.
vam bodo hvaležni.
Akademski urad dela.
Zbor ljubljanskih invalidov
Ljubljana, 11. oktobra.
Izredni občni zbor Udruženja invalidov v Ljubljani se je vršil danes v veliki dvorani Mestnega doma. Udeležba je bila precejšnja. Zbor je bil sklican predvsem zaradi volitve novega odbora, ker sta morala odstopiti predsednik g. Rape in pod* predsednik g. Gregorin.	. .
Občni zbor je vodil g. Vekoslav M.ckuz, ki je predlagal pozdrav Nj. Vel. kra ju \leksandru I. kot najvišjemoi zaščitniku vojnih žrtev. Predlog so prisotni iskreno aklamirali. Nato je g. Mlokuž poudarjal, kolike težkoče mora prenesti odbor organizacije v današnjih razmerah, ko je članstvo moralno in materijalno popolnoma uničeno.
Posamezni odborniki so apelirali na organizacijo, naj javnost, predvsem pa caso-p;sje bolj zainteresira za invalidsko vprašanje. Časopisje naj bi prinašalo kolikor mogoče obširne članke o tem žalostnem
vprašanju, da zainteresira splosnost za upravičene invalidske težnje.
Po poročilu posameznih funkcijonarjev, ki je beležilo veliko prizadevanje organizacije za gmotno pomoč najbednejšemu članstvu, je bil izglasovan odboru absolutorij
s pohvalo.	t j
Nato je povdarjal g. Mlekuz, da vlada med člani nezadovoljstvo, ki leti predvsem na odbore, dasi se ti neumorno trudijo, da bi ustregli inva'id'kim zahtevam.
G Benedik od oblastnega odboTa je po-zivai članstvo na složnost in vztrajno skupno delo, da dosežejo, kar jim gre. Oblastni odbor ne zamuja prilik, da ne bi povsod nastopal in predlagal invalidskih zahtev. Kakor se čuje, se zbira v ministrstvu za sociialno politiko in narodno zdravje materijal za popravilo invalidskega zakona in ie upati na ugodno rešitev.
Naposled so bi'e volitve in so bili izvo* 1 jeni: za predsednika g Mlekuž. v odbor a«. Pintarič. Božič Češnovar in Preša. v nadzorstvo pa gg. Drmaša, Trebušak in vojna vdova ga Novakova.
Tatvina motornega kolesa
Ljubljana, 11. oktobra.
V roči od sobote na nedeljo so do sedaj še neznani tatovi ukradli zavarovalnemu inšpektorju Marjanu Verbiču skoraj novo motorno kolo s prikolico, znamke Harley Da-
vidson 1200 cm'.
Verbič. ki stanuje v vili svojega očeta v koloniji Stan in dom ob Tržaški cesti, je pustil svoje vozilo v soboto zvečer doma za hišo. ki stoji v ograjenem vrtu. Zgodaj zjutraj je nameraval na izlet in je v prikolici že prejšnji večer vse potrebno pripravil, med" drugim tudi škomie in športno obleko, kakor jo nosijo motociklisti. Danes zjutraj, ko je hptel na pot. pa je opazil, da mu je bil motocikl ukraden. Seveda je tatvino takoj prijavil policiji.
Po izpovedbi mitničarja na Tržaški cesti je več nepoznanih moških nekako ob pol 3. ponori vleklo motor od Stan in doma proti Glincam. Res ie sled koles vodila proti Glin-cam ob garažah Kavčičeve mehanične delavnice mimo tovarne »Pekatete« proti železniškemu nrelazu v Rožno dolino, kjer je zmanjkalo sledi.
Tatovi so morali poznati domače razmere, da so se drznili ob času, ko je vendar še nekaj ljudi na cestah, tako neopaženo Odpeljati motorno kolo Verbič trpi okrog 35 tisoč dinarjev škode.
je ta v petek zvečer prišel domov, n5 mogel odpreti svojega stanovanja. Pa si iz tega dejstva ni napravil mnogo skrbi in se ie podal v hotel, kjer je prenočil Včeraj dopoldne pa so prišle k bančnemu uradniku sestre Pavle Platenikove in ogorčene Spraševale, zakaj je zaklenil svojo sobo, tako da sedaj nihče ne mor<= v stanovanje Uradnik jim je pojasnil ves dogodek Bilo je jasao, da sp je zgoiiia nesreča
O dogodku je bila obveščena tudi policija, ki se je obenem s sorodniki podala v stanovanje in odprla vrata podnajemni-kove sobo. Odpiranje je bilo prav težavno, ker j"1 bil od znotraj naslonjen na vrata neki težek predmet. Ko so odirli sobo. so videli obešeno nesrečno vdovo. Samomorilka je bila že mrtva in ji ni bilo več pomoči V sobi so našli oprostilno pismo, v katerem prosi samomorilka svoje sestre, naj skrbe za njuna dva otroka.
Ogromen tun je skočil
na suho
Šibenik, 11. oktobra.
Šibenik je včerai zjutraj doživel veliko ribjo senzacfio Okrog 6 ure zjutra' so liudje ^aculi poleg lesnega pristan^ča na Obali kralia Kr^imira. Vier pristajajo ribiške 'adj°. neohičaiep šum. I- morja ie namreč skočil pr: lovu za n^to ribo ve'ik tun s tako silo, da je priletel kakih 6 me-
trov daleč od morja na suho Na suhem
je začela žival obupno tolči okrog sebe. Hitro so pritekli na lice mesta štirje moški in pobili ogromnega tiina s koli.
Tun je še držal med zobmi okrog 2 kg težko ribo zaracTi katere ie moral dati živ= ljenje. Znano* je sicer, da ie tun na lovu zelo nasilen, toda primeri, da bi skočil kar šest metrov daleč na suho. so redki. Tun je bil dolg 2.30 m in težak 185 kg. Ubitega tuna so takoi odnesli v ribarnico in ga v eni uri razprodali po 14 Din za kg.
Vlomilec na besni ubit
Banja Luka, 11. oktobra.
V Gornjem Pervanu je vaščan Nikoia Dragojlovič vlomil v hišo Cvije Gjuriča. Ko je pobasal plen, se je pognal v beg. Tatvino so domači opazili in so bratje Gjuriči začeli tatu zasledovati. Ni dolgo trajalo, pa so že imeli nepridiprava v rokah. Bratje niso mnogo ugibali, kaj naj store z vlomilcem, nego so takoj padli po njem in ga ubili. Nezakoniti sodniki se bodo morali zagovarjati pred pravimi sodniki.
Ženi je odrezal jezik
Beozrad. 11. oktobra.
V %-asi Hranči pri Srebrenici se ie od-izral nenavaden snooad med dvema zakoncema. Kmet Zdravko Miloševič se ie večkrat DreDiral s svoieelavno in Drecei za-dirčno ženo Cveto. Ona ie navadno izzvala DreDir. nato na večkrat nobeznila z doma nazai k staršem in se ie vračala še'e čez daljši čas.
Pred oar dnevi se 'e Zdravko vračal z ženo iz mlina. ZoDet ie nastal DreDir zaradi moke in nekeza denaria. Ves srdit na niene osovke ie mož oriiel ženo. io orive-zal na domačem dvorišču k nekemu stebru ter ii s škariami — odrezal iezik. Cveta ie strahovito vDila. da so ii Drlhiteli sosedi e na pomoč. Mož bo seveda imel ocravka s sodiščem. A kakor ie uzotovi! zdravnik, bo žena še lahko nemoteno zovorila. ker ie Drikraišana samo za sorednii del iezika.
Obiave
Na splošno željo še danes »Montblanc« v Matici. Včerajšnja predstava čarobnega alpskega velefilma »Vihar na Montblartcu« ob 11. dopoldne je kljub najlepšemu solnčnemu vremenu privabila v ljubljansko Matico ogromno množico navdušenih ljubiteljev divne prirode. Z nekako mirno pobožnostjo kakor tam gori na visokih planinah so ljudje sledili prekrasnim naravnim slikam iz čarobne narave. Divili so se lepim planinam, občudovali so drzne plezal--', urne smučarje in smelega pilota Ernsta Udeta, ki je s svojim letalom pristal na ledenikih montblan-škega masiva. In v vse te lepe slike iz božanske narave je vpletena krasna nežna Iju-bavna romanca dveh mladih src. Ni čuda tedaj, da je film, ki je topot na sporedu filmskih predstav ZKD, izredno uspel in imel na vse gledalce najgloblji vtis. Ker je bila včeraj velika večina turistov na nedeljskem izletu in si zato filma ni mogla ogledati, je sklenila ZKD predvajati film še danes nepreklicno zadnjikrat ob 14.15 istotako v kinu Matici. Vsi zamudniki, ki filma doslej še niso videli, naj si ga danes ob zadnji priliki vsekakor ogledajo. Ne bo jim žal!
Plesne vaje obeh državnih učiteljišč v Ljubljani se bodo vršile redno ob torkih ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
JNAD Jadran v Ljubljani vabi na otvoritev svojih plesnih vaj v četrtek 15. t. m. v veliki dvorani Trgovskega doma, pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja in vodstvom g. Jenka. Igra Odeon-jazz.
Najboljše knjige za mladino so življenjepisi velikih mož. Koliko velikih mož je izšlo iz skromnih kmečkih koč? Tak mož je tudi prof. Pupin, ki ima v svetu slavno ime. Napisal je svoj lastni življenjepis, kako je iz pastirčka postal učenjak. Nemci imajo njegovo delo v krasni izdajL To je tako zanimiva povest preprostega kmetskega dečka, da jo bo mlado in staro čitalo z največjim užitkom, če še niste, poravnajte pravočasno naročnino za Vodnikovo družbo, da ne pridete prepozno.
*
Redni občni zbor plavalnega podsaveza.
Včeraj dopoldne se je vršil v Ljubljani redni občni zbor LPP, ki je potekel vseskozi stvarno in ob splošnem zanimanju delegatov Udeležba žal ni bila polnošte-vilna. Poročila posameznih funkcijonarjev so bila sprejeta brez dolgoveznih debat in za prihodnje poslovno leto je bilo z neznatnimi spremembami izvoljena dosedanja uprava s predsednikom prof. An-drom Kuljišem na čelu. Med važnimi sklepi včerajšnje skupščine bi bilo omeniti, da se bo oodsavezno prvenstvo za teto 1932 vršilo v Kamniku, kjer je bilo. kakor znano, letos dograjeno moderno športno kopališče. O ostalih sklepih skupščine bomo še ooročali
Zopet težak poraz celjske bazenske družine. Včeraj je na igrišču SK Ilirije nastopila mlada družina SK Celje k prvenstveni tekmi z drugo hazensko družino iz Ljubljane, proti SK Iliriji. Mlade Celjanke domači družini niso bile v nobenem oziru dorastle in so morale kloniti z dvoštevil-čno razliko 0 : 15 (0 : 8). Napad ilirijan-ske druiine je bil izborao razpoložen: rekord uspelih strelov je imela to pot Papeževa, ki j.ih beleži 11. Tekmo je sodil g. Keresturi iz Morske Sobote.
ten zbor
naših Korošcev
Kcsreskega kluba
Celje, 11. oktobra.
Včeraj dopoldne se je vršila v Celju ob enajsti obletnici žalostnega koroškega plebiscita tretja glavna skupščina Kluba koroških Slovence" v Ljubljani. Otvoril jo je ob veliki udeležbi članstva in gostov predsednik g. dr. Julij Felaher iz Ljubljane, ki je presrčno pozdravil vse navzoče, posebej pa še številno zastopstvo ljubljanske in celjske »Soče«, sodnika dr, Bavdeka kot predsednika celjske podružnice Jugo-slovenske Matice in vladnega svetnika g. Emilijana Lileka, ki se je v svojih znanstvenih zgodovinskih delih odločno in odkrito zavzel za pravice slovenskih Korošcev na njihovi rodni grudi. Soglasno in z navdušenjem je bilo sklenjeno, da se odpošljejo vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru ter pozdravni brzojavki banu dravske banovine g. dr. Marušiču in koroškemu rojaku, ljubljanskemu škofu dr. Rož-manu. Ko so bile prečitane številne pozdravne brzojavke in pisma iz raznih krajev države, je pozdravil zborovanje najprej v imenu ljubljanske primorske organizacije »Soče« g. dr. Ražem _ in sporočil iskrene pozdrave tovarišev Primorcev bratom Korošcem, njegovim besedam pa je sledil dališi, krepki pozdrav predsednika celjske podružnice JM g. dr. Bavdeka.
Posebno poročilo ie bilo posvečeno današnjim razmeram na Koroškem. Slovenski del jugoslovenskega naroda je bil z usodnim plebiscitom 10. oktobra 1920 prerezan na dva dela. ki pa spadata po vseh človeških in božjih postavah neločljivo drug k drugemu. Z nesrečno usodo se je bilo pač treba sprijazniti, dasi vsakega zavednega narodnjaka boli današnje životarenje našega življa v Korotanu. V vedno težji položaj prihajajo koroški bratje in vse obljube, ki so jim iih dajali današnji gospodarji ob plebiscitu, so se izkazale kot prazne, pulile. Ped silo razmer prehajajo slovenska posestva v roke nem-štva, v večini slučajev celo rajhovskih mogotcev in pruskih kolonistov. Upravne in sodne oblasti naše ljudi vidno zapostavljajo in često se dogodi, da po-
stane naš človek pred sodiščem iz to-žitelja obsojenec. V vsem brezupju vztrajajo koroški bratje le še zaradi svoje trdne narodne zavesti, ki jih sili k vzdržanju težkega križa in pa zaradi upanja na lepšo bodočnost. Zato je sveta dolžnost slehernega Jugoslo-vena, da po vseh svojih močeh pomaga rodni, bratski krvi onstran Karavank, da ne bo velika vera trpinov v same sebe in našo solidarnost zaman. Ob sleherni priliki, kljub težkemu gospodarskemu položaju, v katerem se nahajamo, moramo vedno najti možnosti, da podpremo agilni in požrtvovalni Klub koroških Slovencev, ker njegove naloge in delo so svete in vzvišene nad vse vsakdanje.
Poročilo glavnega odbora je nato podal predsednik g. dr. Felaher. Klub je izvedel v preteklem poslovnem letu več velikih, pomembnih akcij. Veliko je bilo storjenega tudi drugega dela, vendar se je pa pokazalo, da še marsikaj manjka in da bo v bodoče treba delo podvojiti.
Sledili sta poročili tajnika g. Uršiča in bla^ainika g. Miilleria. ki sta bili spreieti in odobreni Nato sta poročala za mariborski pododbor Kluba g. Hoch-miiller in za celjski pododbor g. dr. Re-bernik. Pogosti sestanki članov so se izkazali kot nuino potrebni, želeti bi pa bilo, da bi bila udeležba članstva številnejša. Tudi naša inteligenca se premalo udeiV+vuie v koroška orsrarn^ciii in na koroških prireditvah Tudi doma še nikakor ne smemo opuščati vzbujanja narodne zavesti. Na predlog preglednikov računov, ki sta našla vse v najlepšem redu. ie bil odboru podeljen absolutorij, agilnemu blagajniku pa ie bila še posebei izrečena topla zahvala. V smislu novesa društvenega zakona in pa ker se ie pokazala ootreba. ie bilo iznremenienih nekai točk klubovih pravil. Pri volitvah ie bil z malimi izpre-membami izvoljen stari odbor.
Vsa skupščina kakor tudi vse bivanje koroških rojakov v belem Celju sta potekla v najlepšem razpoloženju in sta izzvenela v trdni prisegi bratske ljubezni in vzajemnosti.
Zopet krasita ljubljanska nedelja
Potekla je živahno, a dostojno — Nekaj se je vendarle
zgodilo
LJubljana. 11. oktobra.
LeDo iesensko vreme se vztrajno drži dalie. Niesrov naiboiiši oorok ie seveda barometer, čizar konica le redko zdrkne izpod 775 mm. Dan za dnem oozlačuie solnce orostrano liubliansko Dokraiino. ki Drelestno odseva v svoiih čudovito leoih barvah. Tako smo dane«? zopet imeli Dre-krasno nedelio. ki so io Ljubljančani vnovič temeliito izkoristili. Nebo ie bilo ves dan lasno, edino Dlanine so bile zasrrniene s tanko Drosoino medico, kar iim ie Da daialo še ooseben čar. Solnce ie v doDol-danskih in Drvih ooooldanskih urah orisrre-valo tako toolo. da ie naravnost mamilo neštete izletnike, ki so Dohiteli z vozili, največ oa Deš v ieoo okolico. Čas mošta ie. čas kostania. Dečenic in drusrih dobrot. Ob tako leDili nedeliah se razblini celo vsakdanie tarnanie o krizi, naoolniio se srostilne. kaiti Liubliančani iiDoštevaio znani oreaovor: Kdor oiie in ie. umre. kdor ne Diie in ne ie. tudi umre. Ersio?
Dan ie notekel brez nezsrod. Na ooliciii so imeli kakor že Dar nedeli doslei blažen mir. reševalna oostaia ni bila Dozvana niti
enkrat na oomoč. oa tudi v soreiemnem j uradu liublianske bolnice niso zabeležili nič DOsebnesra Maniša rabuka ie bila na Vidovdanski cesti, kier ie nekdo med ruvanjem sunil s Destio v obraz 29-letneea brezDOselneea delavca Franca Jenčiča m : ie sledniemu tako oteklo oko. da ie* moral i v bolnico. Kakor nam ooročaio ie stanie ! težko ooškodovaneca voznika Keržiča. o katerem smo včerai ooročali da >e oadel Dod voz. še vedno zelo resno Ker Da ie , močne konstituciie zdravnik' uDaio da bo : morda le okreval.
Neznatna orometna nezzoda se ie okrocr j 18. orioetila ored oalačo Liublianske kreditne banke na Dunaiski cesti Tik nred lekarno Piccoli ie v omenienem času obračal svoi voz neki šofer istočasno ie oa Drivozil do desnem tiru od oošte' novi tramvai in zadel nekoliko ob zadni' dei avtomobila Na avtomobilu se ie skrivil zadnii levi blatnik in levi odbiiač razbila se ie tudi svetilka, toda druse oosebne škode ni bilo. Karambol ie oa orivabil množico liudi. Nu. nekai se ie vendarle zgodilo...
Obilje sadja ln krompirja na frgn
šetnfa ob tržnem dnevu po ljubljanskem živilskem trgu
Ljubljana, 10. oktobra.
Takega vrvenja na sadnem in krompirjevem trgu že kmalu ni bilo, kakor v so-boto. To' vam je bila prava slika letošnje bogate jesenu Trg na debelo je kazal običajno sliko, tam ni bilo večjega dovoza. Drugače na trgu na drobno. Dovoz ogromen. Trg nepričakovano bogato založen z najlepšim sadjem. V javnosti so se zadnji čas pojavile vesti, da ni na trgu do-m-Iega sadja v takem izobilju, kakor bi bilo to želeti. Kako da ne! Vse na razpolago: krasna štajerska jabolka, tako čebu-ilarji in belfler iz ptujske okolice, dalje jabolka iz bližnjih krajev, iz Dobrove. Do brunj, Domžal, s Posavja, z Gorenjskega. Prvovrstna jabolka po 4 Din kg, kosmatinci po 3.50 Din. Lepe maslene hruške so
ibile po 6 Din, ostale od 2 do 5 Din. Kmetje iz Tuhinja so prinesli kar velike koše sladkih hirušk, ki so jih nudili po 2 Din kg.
In grozdja je bilo! Osobito iz Bele Krajine. Cene normalne. Belokranjice so snloh najskromnejše prodajalke; ostajajo ves teden v Ljubljani in jim domačini dovažaio vsak dan grozdje na trg. Ljubljanske gospodinje marljivo segajo po njem. Vsak si ga lahko privošči, kolikor hoče. toda ne bo odveč, če omenimo, kaj je o grozdju (mislil starina Valentin Vodnik, patron našega živilskega trga. Oktober, vinotok. aH po njegovem kozapersk, je mesec grozdja in mošta. Zato je v svoji pratiki 1. 1795 pripomnil: »Grozdja se nikar preveč ne •najej! Tudi mošta nesmasno ne ni! Starina je starina!« —
Sezona cešpljevih cmokov pojenjuie. Nn trgu so bile samo še bosanske slive I zdajali so jih po 2.50 Din kg, toda zaboj po 40 Din. Po trgu so' se glede teh sliv. ki so bile nekoliko slabejše kvalitete, raznesle govorice, da so šle najprej na Dunaj, a so jih potem dirigirali v Ljubljano. Nekdo je celo pripomnil, da so prišle iz Bosno preko Berlina. Umevno, da so bile take govorice nesmiselne, ker bi morali Bosanci prvič plačati na meji za nje carino, če bi prišle z Dunaja, drugič so predpisi na dunajskem sadnem trgu zelo rigorozni: tam zaplenijo vse slabe slive, polijejo jih s karbolno kislino.
Že uradno poročilo mestnega tržnega nadzorstva ugotavlja, da Liubljana kon-sumira vsako leto več sadja. lzk~z mestne ga dohodarstvenega urada za avgust navaja di je bilo v mesto uvoženega: a) domačega svežega sadja 395.383 kg, b) suhega do-' mačega sadja, limon in rožičeve moke 2G0.169 kg in c) južnega sadja 11.655 kg. Statistika zi september še ni na razpolago Tako zvani krompirjev trg na Sv Petra nasipu od Zmajskega mostu do Fajmnštra je kazal nenavdno živahno sliko Od 8. nanrej so se trumoma vrstili težki kmečki vozovi s krorrmirjem Nastala je snječa za prostor Želeti bi bilo, da policijska uprava d' tam službujočim organom točna navod:la, kako naj razvrščajo vozove, da se ne bo pr:neti,la kaka večja nezgod; PriDeljanih je bilo okoli 70 vozov gorenj skesa in ižanskega kromnirja Največ so Sa dovedl' kmetje W okolice Medvod Cer-keli. Vnd:c. obeh Brni,kov. Kamn:ka in *'nr->vč Veki kmet iz ^marce je nririelia! velikanski vo/. ki ie teMal okoli 1500 k<? Cene Vrnmniri" «<"> ribale do kakovosti od 1.10 da l.^ D:ti Mnos' so ;zraža'i bojazen. da b" f<* veliVa množina ostala ne-nokunlierin T^d1 nb 11 dopoldne je na trrtu o^tolo le še nar vozov Stari veteran Čve^režmik je c+eM«1 na drobno 74 vreč kromnirja no 60 do 7^ kg. Na?e eo-snodi nje pa so se tudi že organizirale tako da so kuoile kT cel voz kromp:rja ki jim sa je kmet rade volje odneljal na dom. kjer so ga stehtali Cene krompirhi na debelo so e gibale med 1.10 do 1.35 Din kg
Zelinatih slav je bilo na trsu malo Samo okoli ?0 voz. Cene so b'le različne, od 0.70 do OSO D:n kg. za pos'mezno glavo pa po 0.75 Din. Zahteval? na je pr^daial-ka za glavo 'ud: 1.75 Din. Zato je zelje šlo slabo v promet.
Pomembno učiteljsko zborovanje v Krškem
Krško. 10. oktobra.
Po večmesečnem odmoru se je včeraj zbralo učiteljstvo krškega sreza v/ telovadnici meščanske šole v Krškem, da raz-motriva o stanovskih zadevah in šolskih, kakor tud.i društvenih prilikah. Predsednik g. Janko Vanič je s pozdravom na sre- { skega referenta g. Leopolda Levstika ter ostalo učiteljstvo — preko 60 po številu — otvoril zborovanje in prečital pismo Nj. Vel kralja Aleksandra učiteljstvu, kar so j navzoči poslušali stoje in sprejeli z vzkli- j kanjem našemu naroduemu kralju, kateremu je bila odposlana brzojavka z zagotovilom neomajne zvestobe in vdanosti. Ravno tako je bila z navdušenjem sprejeta brzojavka ministrskemu predsedniku z zagotovilom, da ostane učiteljstvo neomajen borec jugoslovenskega državnega in narodnega edinstva. Brzojavno je bil sporočen pozdrav tudJ prosvetnemu ministra kot tolmaču visokih idej.
Obširno poročilo o banovinski skupščini je podal g. Moderndorfer, ki se je dotaknil stanja društva nasiroti organizaciji in drugih vprašanj. V živahno debato so posegli Brezovar, Vanič, žnidarčič in Moderndorfer. Slediilo je poročilo o državni skupščini v Beogradu, kjer je društvo zastopal delegat Vanič. — Tajnik g. žnidarčič je v letnem poročilu izkazal delo društva kot dovolj aktivno, saj !e krško društvo eno najmočnejših in ima 151 članov, ki so imeli pet zborovanj z mnogimi predavanji visoke kvalitete in tri odborove ' seje. Prečitali so se važni donisi in se ie o njih razpravljalo. Zelo obširna je bila aktualna razprava o odtegljajih za natu-ralna stanovanja in stanarina. Govorili so: Brezovar, žnidarčič, šinigoj 'in Pire. Sklenilo se je, da vse članstvo takoj zbere podatke, tičoče se stanovanj. Dopis sekcije o nameščanju in premeščanju učiteljstva je blagodejno yplival na vse navzoče. Sprejeta je bila tudi založba knjigovodskih dnevnikov, kar bo smotreno pod.prlo razredno štednjo na šolah v srezu. Krajšim
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno pre-napolnenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, he-moroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za vstrebljenje črevesja zjutraj in zvečer po četrtinko »Franc Jožefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franc Jožefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
poročilom jo sledilo še blagajniško porodilo, nakar je bila na predlog preglednikov odboru podeljena razrešnica. S tem je bilo zaključeno poslovanje starega društva, ki je skozi 45 let delovalo v slogi, vzajemnosti in solidarnosti.
Glede na predlog sekcije, da se društvo v srezu deli v dva dela, kar je toplo zagovarjal tudi g. Brezovar, so navzoči enoglasno sklenili, da se društvo ne deli, temveč da se glede na težavni položaj prenese sedež društva v Mokronog.
V smislu novega uradniškega zakona je bila s soglasnim sklepom izvedena likvidacija starega ter ustanovitev novega sreskega društva. Volitve so se izvršile z vzklikom ter so bili soglasno izvoljeni v upravni odbor gg. Brezovar Matija za predsednika, žnidarčič Rudolf za nodrired-sednika, Lunaček Franc za tajnika, Turk Franc za blagajnika ter trije odborniki:
Herbst Pavel, Maleiič Janko, Knejsel Zora, kot namestniki pa gg. Vanič. Kraker
in Birjsn. V nadzornem odboru pa so Levstii« Vlastimila kot predsednica, Moderndorfer kot tajnik in Pečnik kot blagajnik; kot namestnika pa Babnik in Verdir Slava. Določil se je proračun za novo upravno leto, ki izkazuje prilično iste postavka kakor lanski članarina se je določila na 16 Din, za poročene učiteljice na 4 Din.
Sprejeta je bila resolucija o zadevi in-ternatske vzgoje učiteljskega naraščaja in predloga a) da učiteljstvo ljudi pouči, da v nepoučenosti ne nasedajo vznemirljivim vestem, b) da se naprosi merodajne faktorje, da se v bodoče vsi počitniški tečaji razpišejo vsaj do Velike noči vsakega leta Uspelo zborovanje, ki je kazalo izraz vsestranske delavoljnosti, je bilo nato zaključeno.
orslci
Maribor, 11. oktobra.
Snoči smo imeli samo eno važno prireditev: koncert gojencev mariborskega moškega učiteljišča pod vodstvom profesorja glasbe g. Pahorja. Koncert se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma, ki je sicer kazala precej praznine koncert pa je zaslužil več pozornosti našega občinstva, zlasti onih krogov ki toliko zabavljajo, da se naša mladina posveča samo športu in da nima smisla za umetnost in za drage podobne probleme. Videli bi bili kako resno naš
učiteljski naraščaj
pojmuje baš umetniško stran svojega poslanstva. Tako orkester kakor tudi pevski zbor sta zares nudila prvovrsten užitek in vsi, ki jsmo bili navzoči smo bili iz srca hvaležni. Zasluga pa gre seveda v prvi vrsti g. Pahorju znanemu našemu glasbeniku. ki je vsej produkciji vlil svoj tipični izraz samobitnosti. Prejel je tudi prav zasluženo lep lovorov venec in šopek cvetlic. Kljub slabemu obisku pa materi-jelni efekt koncerta, kakor čujemo, ni slab, kar je spričo dobrodelnega namena prireditve samo razveseljivo.
Danes je bila zopet
krasna oktoberska nedelja.
Vinogradniki po mariborski okolici, ki so »očakali s trgatvijo, so se zadovoljno ozi-ali oo svojih vinogradih, lepo obloženih z težkim grozdjem, ki pod vplivom toplih jolnčnih žarkov pridobiva na sladkorju. Mariborske meščane je lepa nedelja kakor običajno zopet v velikem številu izvabila na izlete .deloma na Pohorje in na druge gorske ture, deloma popoldne v romantično okolico.
Avto zavozil na brane
Št. Jernej, 10. oktobra.
Kronika naših krajev je beležila že znatno število nesreč in drugih dogodkov, ven« dar je dogodek, ki se je primeril v noči od srede na četrtek, edinstven primer fantovske hudobije, ki zasluži vso obsodbo. V kaki zvezi naj bi si bila avto kot prometno sredstvo m brana kot nedolžno poljedelsko orodje, da misliti. Zlikovci so z neke njive nobrali 2 brani, ju zavlekli sredi ceste, dobro zvezali in obrnili zobe navzgor. Da bi jih prikrili vozačem, so ju pokrili z vejami in gotovo skriti čakali na uspeh.
Ko se je mehanik iz Krškega g. Buršič Ferdinand z Markov;čevim tovornim avtomobilom vračal v spremstvu nekega trgovca iz Ljub'jane, je okrog polnoči privoli! iz smeri Novo mesto — St. Jernej nr:b'ižno do 1 in nol km oddaljene vasi G^-ad-V^e Zavozil je na brani V hipu so seveda popokale vse pnevmatifše in je avto v temni noči obtičal sredi ceste. V dubaprisotnost' se je vsai mehaniku posrečilo avto bl;=Vovito /*vret; ;n tako pre-nrečiti še »večjo nesrečo Pnevmatike so bile po 8 do 10kr.at predrte in 60 zahtevale šHriurnega krpanja, preden je mogel avto dalje.
PolicijsKa in nezgodna kronika
današnjega dne ni kaj pestra. Od snoči do danes je bilo šest aretacij in sicer to bile aretirane tri lahkoživke, tri osebe pa zaradi razgrajanja in pretepa. Zabeleženi sta bili tud* dve tatvini koles. Izpred gostilne Ahtig na Tržaški cesti je bilo odpeljano kolo mizarskemu mojstru Karlu Rafoldu. iz veže bolnice pa kovaškemu vajencu Rudolfu Termeku. Zaradi pretepa v gostilni »Kosovo« so bili aretirani Ivan C., Ivan Sch. in Andrej K., znani potepuh Edmund G. pa je bil aretiran zaradi razgrajanja v gostilni Plavc na Koroški cesti. Skušal se je tudi stražniku v gostilni upreti.
Pretep
s težkimi posledicami je nastal snoči pri delu na Aleksandrovi cesti med delavcem Antonom Rumpljem in Leopoldom Novakom. Rumpelj je udaril Novaka z lopato tako močno po glavi, da ga je težko poškodoval in so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnico.
Novo senzacijo 30 danes doživeli v mariborski splošni bolnici. Okrog pol 6. zjutraj so pobegnile z dermatološkega oddelka 281etna Neža P-, Poletna Ljudmila ž in Marija H. S sebej so odnesle seveda tudi plašče in srajce, last bolnice, pa tudi več parov čevljev, last drugih pacijentk. Begunk še niso izsledili. V splošni bolnici je bilo danes vsega skupaj 375 bolnikov, na infekcijskem oddelku pa 25.
V Jarenini pri Mariboru je snoči po daljšega bolehanju umrl znani posestnik in gostilničar Ma.tin C v i 1 a k. star šele 36 let. Vrlemu možu, ki je bi1 splošno spoštovan, bo ohranjen blag spomin.
Vse kaže, da je bilo to napravljeno tik pred prihodom avtomobila, zato torej namenoma. Storjeno, je vse, da se zlikovci i/'slede in prejmejo zasluženo plačilo. Škoda, povzročena na pnevmatikah, se ceni na 6000 Din.
tAmSi
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra: »Takšna je prava«. D. Sreda, 14. oktobra: »Vest«, premiera. Izven. OPERA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 12. oktobra: Simfonični koncert
opernega orkestra v Unionu. Izven. Torek, 13 oktobra: »Viktorija in njen hu-
zar«, repriza operete. Izven. Sreda, 14. oktobra: »Sneguročka«. Red E.
VABIMO VAS, obleate se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trenchcoate, suknje, obleko, perilo i. dr.
"Ssi '
LftsljSfana, Sv. Petra c. 14
Dramska premijera. V sredo bo v naši drami premijera francoske drame »Vest«, ki ima zelo pretresujočo vsebino. Napisal jo je francoski pisatelj Maurice Rostand, sin znamenitega pesnika, ki je napisal »Cy-rana de Bergeraca«. Dramo režira g. Ciril Debevec, v glavnih vlogah pa nastopijo Marija Vera, Boltarjeva, Skrbinšek. Premijera bo izven abonmana.
Današnji simfonični koncert se prične točno ob 20. uri v unionski dvorani. Spored je prvovrsten. Izmed tujih avtorjev se izvajata Brahms (II. simfonija) in Čajkovski (klavirski koncert). Kot solist nastopi naš izvrstni pianist g. Ivan Noč. Orkester je sestavljen iz treh skupin, in sicer iz opernega, matičnega in konservatorijskega. Skupno nastopi 70 godbenikov. Generalka, ki ss je vršila včeraj dopoldne, je izvrstno uspela, vse točke so dovršeno naštudirane, predvsem tudi obe domači deli, in sicer Lajovi-cev »Caprice« in pa škerjančeva »Lirična ouvertura«. O vseh delih smo podrobneje že pisali, danes prav toplo priporočamo obisk. Sedeži vseh vrst se dobijo še v predprodaji v teku dneva v Matični knjigarni, od pol 20. dalje pa pred unionsko dvorano. Cene običajne koncertne.
Rudolf Kresal:
Dogodki med tednom
Pri nas je človek ves teden zaprt' v s^-dem dni. Nikamor se ne more ganiti. In v te sedem dni mu solnčni žarek prav tako redkokdaj prisije kakor jetniku med štiri zidove. — Ljubljana mu je tesna celica, po kateri hodi neprenehoma gor in dol, gor in dol — pa se kdaj nenadoma zamisli, oo-vsem nenadoma! — obstane pred kakim mostom, pred frančiškanskimi mostovi -na primer — in pravi:
Hm.
Spet gre dalje. Kamorkoli — in misli na mlaje na obeh novih betonskih mostovih za pešce. .— Torej sta le dograjena. — Vendar
—	kako je vse čudno in neumno zastarelo, da morajo nekateri vsako reč ljudem s prstom pokazati — ko jo gledajo že nekai tednov.
Ne dra^i naš samotni znanec! Dogodke je treba v Ljubljani - in morda tudi po
v*em svetu — okrasiti.
*
Strahotno je to naše dolgočasje. - V r.;em se dogajao zelo pogosto grozne stvari, j Vmoči — ko mirni meščani spe — sanjajo
—	ali pa ljubijo — se po nekaterih cestah , sprehaja — čas. Izprehaja se tisti nepre-
mični čas — ki bi mu človek mogel reči duh človeka na zemlji. —
Bled je, upalih lic, raztrgan — in zelo mrk.
Prav zadnji teden je bil ta duh — dekle. Lepo, dvajsetletno, slabo oblečeno dekle je šlo pred polnočjo na cesto. To dekle je govorilo s človekom, ki ga je po golem naključju srečalo, o poklicnih kristjanih, o morali, o bolezni, o lakoti, o smrti. Pa nI lokalo, niti malo se ji niso zabliščale oči. Ostale so suhe. Le svetle so bile — in uporne. Vse, o čemer se je govorilo — je bilo preprosto dejstvo — hladno kakor siv jesenski dan — ko človeka ne zebe — niti mu m toplo. Njen smeh _ kakor bi nekdo lahno in zategnjeno bil s topim predmetom po kamnu. Noč krog nje je z njo kamenela.
»Pokliani kristjan mi je rekel, da dobi lahko vsak dan po dvajset deklet za tri sto dinarjev na mesec, ki mu delajo po dvanajst ur na dan. Tako. Tako! —«
tako, Človek, ki ga je nagovorila — ki ji je odzdravil kakor dobremu prijatelju, s katerim je pričela govoriti — ni pričakoval da se bo razburila.	(
Ni vse golo, suhoparno dejstvo v tej naši | ječi »Sedem dni<. Kdaj pa kdaj zavpaje kamen
•
Tistih dvajset krat iks mladih ljudi hod; skozi jutra, skozi opoldneve, skozi- večera
vseh sedem dni. Pa je malo sohičnih žarkov in se mladost le smehlja.
Mladost se rada smehlja.
Tako se kje rodi olrok — Otrok kljub vsemu — zadnji teden se je rodilo tudi nt>-kaj otrok.
K.0 bi se kako dalo urediti. — Namreč: da bi kakega človeka kdo plačal zato, da b' obiskal vse tiste sobe, v katerih se rodi otrok. Tiste sobe — v katerih je otrok sam. Pa da bi tisti človek imel pomočnika in voz in konja — pa na vozu polno dobrih reči. Materam, mladini materam, kj se jim rodi otrok kar tako — ni nič kaj dobro. — Ali to: s človekom — z vozom in s konjem in z dobrimi rečmi je zelo neumno. Saj vsi res še niso neumni. Pa tudi vredno ni Takih dogodkov v sobah, v katerih zdaj zdaj nekaj zaječi — je veliko. Tiste reči, ki jih je zelo veliko in ki utegnejo dolgo živeti, so bolj brez vrednosti.
Časih pa kaka mlada mati umre. Tudi otrok lahko kmalu umre. Potem pa pride pred sobo voz in človek in njegov pomočnik in konj — kar dva konja. Pot je lažja. Nif ne de. Tudi bolj veselo je. če sta dva konja. Ljudem je to — z dvema konjema hudo všeč. Časih si kdo zaželi še harmoniko. Godba je boljša — boli poskočna. . Pa »b sodbi človek tudi lažje joka. Rogovi tako .otožno tulijo. . .
Ljudje imajo radi pogrebe. Lepo se oblečejo. Ce le mogoče, v črno svilo ;n s cilindrom. Lak je zelo priporočljiv. Ko se človek vrne s pokopališča, mu ie čevlje treba samo z mehko cunjo obrisati.
Zadnji teden je bilo tudi nekaj pogrebov
—	V resnici pa se ni nihče kam preaeli) Iz teh naših sedmih dni se ni moči nikamor preseliti. Saj komaj čakamo, da se nam, ki še ne mislimo na to, da bj nam ljudje krasili i*robove, kdo umakne. Tesno je, zraka ni. solnca tako malo, da ga krademo drug drusemu.
*
Uboj. bratomor, očetomor, rop. tatvina
Ubijalec, morilec, tat, razbojnik
Ples»
Da. Od tretjega oktobra in skozi ves zadnji niesee so se vršile svečane otvoritve plesnih šol.
Lak. svila. šum. omamni vonji, nove sa-moveznice. sladke frizure ali — in: trajno kodranje: 250 dinarjev, sodba, parket, luči, ljubezen, šepet: ali mi posodiš 50 dinarjev?
—	ali. oprosti — ves sem Tvoj. — Smeh, ljubeč pogled — v kakem kotu prvi večer
—	zaušnica.
Ali je vredno govoriti: O mladih materah, o nraznih restah. o sobah, n mlajih na mostovih in hišah, o treh kavarnah na ne- ; botičniku;	.-...,..,..*
Nam se hoče plesa in mladosti, zlata m dragih kamnov, varnosti pred samokresi in pijanci —
V	tej ječi: sSedem dni«.
Ali vse to je mesto.
To je naše mesto, v katerem se človek domisli čudnih stvari, da bi popisal vožnjo s tramvajem po Ljubljani.
Zunaj mesta pa, na poljih in v hribih in v vinskih goricah pada vse življenje že v tišino.
V	vinskih goricah, okrog zidanic in med trtami je še slišati pesem in vrisk.
še malo, pa bodo vse vinske gorice izgubile svoj zlatorumeni nasmeh. Solnce se bo pobesilo.
potem bo tudi tam zunaj, kjer ljudje niso omejeni od velikanskih štirioslatih skaL zavladala tesnoba. Ljudem tam zunaj bo dihal v obraz hladni šum mesta, kjer se ljudje vesele in lepo oblačijo in umirajo sami v votlih skalah brez nasmeška — trudni in brez zemlje, brez njenega diha. v umetnem kamnu.
O, tudi tam zunaj bo kmalu čutiti tesnobo, jetnika, ki je zaprt v:
»Sedem dni«.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Jubilej angleškega ministrskega predsednika
Ž upnikova kuharica — možak
73-letno župnikovo kuharico v Riedu na Gornjem Avstrijskem Marijo Baumgart-nerjevo so te dni prepeljali zaradi neke operacije v bolnišnico in tu se je izkazalo, da je — moški. Seveda so bili vsi presenečeni, kajti nikoli ni bila tega izdala ne v svojem vedenju ne drugače in celo veščim očem zdravnikov je bila resnica ušla, ko je bila dolgo let kuharica v bolnišnici. Operacijo je dobro prebila in edina posledica te avanture bo ta, da se bo odslej namestu Marija imenovala — Ma-
rij.
ciji na drugo mesto s povprečno hitrostjo 112.300 km na uro.
Prvo mesto je zasedel Louis Cbiron na Bugattiju, ki je dosegel povprečno hitrost 117 900 km na uro. Ce pomislimo, da Je prevozil vseh 498 km s to povprečno hitrostjo po cesti, ki ni posebno za dirke grajena, bomo morali priznati, da je ta povprečna hitrost res izvrstna.
Da je bila proga res težka preizkušnja za
vozače in njihove avtomobile, potrjuje tudi dejstvo, da je v kategorija težkih dirkalnih avtomobilov, katerih je bilo na startu 16, prišlo na cilj le šest
Tudi druga kategorija ni imela več sreče, tudi tukaj je bilo nekoliko padcev. Zmago je odnesel Schmidt na avtu Bugatfc, ki jo dosegel povprečno hitrost 99.67 km/h. Drugo mesto je zasedel grof Arco (Amilcar) kljub temu, da je imel na progi nezgodo.
Jesenska pesem na poljanah
Štrk in labod
Prebivalci iz Gross Werterwitza na Me-klenburškem, ki so se nedavno sprehajali ob Planskem jezeru, so bili priča razburljivemu prizoru. Eden labodov, ki je stra-žil pred bivališčem svoje družice, se je zakadil v mlado štorkljo, postopajočo okoli njega. Močno jo je tolkel s perutjo, da je padla v vodo; potem pa jo tiščal pod gladino, dokler ni utonila. Nekateri ža-bogolti so videli ta umor. Zbrali so se na osredku, se bržkone posvetovali, nato pa brez vrišča jeli krožiti nad labodom, se mu bližali in ga kljuvali v glavo. Labodi-co ki je prišla svojemu družetu na pomoč, Je zadela ista usoda. Ko sta bila mrtva., so štorklje porinile njuni trupli v jezero in porušile njiju bivališče. Zatem so se oddaljile in zmagovite vreščale.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
Ubogi meščani! Po parkih jx>sedajo in so i polni žalosti, ko jim pleše krog glave suho listje. Mlečnozobi pesniki hodijo okrog po-vešenih glav in tugujejo za izgubljenim življenjem, še preden so sploh začeli živeti in izžemajo dozorevajočim šolarkam bridke solze ganotja. Tako nastaja literatura, vsa okužena z duševno jetiko in malodušnostjo, ki jo je treba zalivati cele noči s črno kavo po zakajenih beznicah. Ko gledam te žalostne prikazni naše pišoče cerkve se mi, sam ne vem zakaj, vedno vsiljuje podoba mrzlega nosu s kapljico na koncu. O vi nahodni cerkovniki!
Zunaj pa dihajo sveže zorane brazde kar pomladno življenje. Topel jug prebira z nevidnimi prsti bledo zelenje pravkar iz zemlje pribodlega ječmena. Kakor otroku plev-nico je materinsko zrahljala nerodna brana črne brazde ,da se udira noga sejalca, ki stopa kakor svečenik, da prikliče iz grude mlado pšenico. Veselo se zajčkajo v solncu svetle motike, ko varno grebejo, kakor da lovijo krte, iz ogrebkov krompir, ki se ves gol stiska ob prst in bo najraje zlezel nazaj v varno gnezdo. Navidez je tako delo dolgočasno toda le za nekmeta. Vedno nova presenečenja odkriva motika. Ko gosja jajca so gladki v enem grobu gomolji, v drugem se jih drži troje skupaj v čudoviti spaček. »Suša!« Pri tretjem grobu zaman stika motika po zemlji, dvoje šišk je vse, kar je zraslo. Pod košatim šopom krompirjevke pričakuje radovedno oko bogatega gnezda, toda le cap gnilobe dvigne motika. Razočaranja in presenečenja se vrstijo, kakor da nisi pri kopanju krompirja, temveč čitaš napeto pustolovsko knjigo. Za kopači hitijo otroci s trebušastimi tarčami v rokah, da poberejo krompirjevi zarod, kakor slepci se tiščijo drug drugega pobirači in se tipljejo usločenih hrbtov za pleketom motik.
To se prileže jabolčnik k črnemu kruhu za malico. »Hudo nas je udarila suša. Kar je njej ostalo je pobrala toča«, modruje sosed Jernač. »Huda bi bila za seme, ko še pšeničnih plev ni, kaj šele zrnja v koštih. S krompirjem, repo in korenjem bomo že pretolkli sebe in prašiče, da ne bo lakote. Lahko bi me metal tri dni brez prestanka ob tla, pa bi ne padlo niti deset par od mene, kje bi pač dobili stotake za seme. če seješ, imaš vsaj upanje, da boš žel, brez setve pa niti upanja nimaš.« Deset let se ni nihče spomnil kmeta, ko ga je vrag jemal po suši in toči. Sedanja vlada našega očetovskega kralja pa nam je dala potrebnega semena. Pa se še najdejo ljudje, ki pravijo, da jim pri nas ni všeč. Tistim potepuhom seveda ni všeč, ki so se redili od
mi trupla ponesrečencev in zlagali skupaj glave, trupe, noge in roke, da bo ljubi bog na sodni dan laže spoznal šarže in jih temu primerno nagradi].
Delo ie bilo sila težko. Tri dni so odnašali bruna in železne konstrukcije s Švejkove gomile in tretjo noč, ko so prodrli že prav v notranjost ruševin, so zaslišali, kako je prijeten glas pel:
»Hej, to je bilo klanje tam pri Solferinu! Kopali smo se v krvi kakor pijanec v vinu.
Hop, hop, hop!
Pri svitu bakelj so se preriti h glasu, ki je pel:
Gazili smo po krvi. kakor kmet po mrvi Osemnajsti polk, naprej!
Hop, bop, hej!
In pri svitu bakelj so reševalci našli iz železnih konstrukcij in brun nastalo jamo, v katere enem kotu je sedel dobri vojak Švejk. ki je položil pipo kraj sebe, salutiral in javil: »Pokorno javljam, da ni nič novega m da je vse v redu.«
Izvlekli so ga izpod ruševin in ko se je dobri vojak Švejk znašel pred službujočim oficirjem, je drugič javil: »Pokorno javljam da je vse v redu. Prosim, da me zamenjat*-zakaj šest je že proč in menažo za ta čas. ko spm bil pokopan, bi tudi rad dobil.«
Hrabri vojak Švejk je bil edini v vsem arzenahi, ki je to katastrofo preživel.
tega, da se je kmetu slabo godilo. Nas kmetov ne bo premotil nihče, da bi ne bili hvaležni državi za pomoč v naši stiski. Pa vpijejo, kako ie slaba pri nas in nič ne pomislijo, kako je drugje. Naš Jože mi piše iz Amerike pismo, kakor da čujem evangelij o izgubljenem sinu. Iz Francije prihajajo fantje nazaj bosi, ki so se stepli pri nas s kruhom. Da bi ne šli osmega novembra na volišče, prigovarjajo zgovorno neki gospodje. Ko smo stradali, nas niso videli, sedaj jih pa mi ne poznamo. Brez njih bomo vsi glasovali za takšno državo, ki se briga za nas v nesreči.« Pritrjujejo v delu osivele glave, ki jim je dovolj strankarskih bojev in želijo le eno: red in mir v močni državi.
V nizki koruzi se sklanjajo ženske ter otrgavajo drobno štokovje. Nihče se ni nadejal po suši obilnega pridelka. Zamišljeno gleda gospodar za poizkušnjo oličkane stoke. Kakor zobje v čeljustih stoletnih starcev je redko zrnje. »Bomo mleli pa štokovje, kakor so ga dedje v letih neteka«, se obujajo spomini na hude čase. »Kopri-vovo čorbo je vlila gospodinja na prešce iz štokovja. Dokler so mlele čeljusti, je še šlo Ko je vstajala družina od sklede, je pa že mislila na večerjo. Hujši časi so bili, pa kmeta le ni bilo konec. Tista gospoda, ki se koplje še danes v izobilju, pa godrnja in nas sili v svoje telege. Ko bi le en dan bili ti nezadovoljneži v naši koži, deset rok bi dvignil vsak, da bi ostalo pri starem. Le kmet ve, kako se gospodari v hudih letih, zato razume težave gospodarstva v naši mladi državi. Ko prevzame mlad gospodar zadolženo in zanemarjeno posestvo, ne sme gledati na uro in ne šteti krvavih žuljev na rokah. Garati je treba, ko ne gre le zanj, temveč predvsem za potomce, ki še niso spočeti. Ljubezni na odpoved ne poznamo kmetje ne pri svoji grrudi in tudi ne pri državi. V roke je treba pljuniti pa pas pritegniti« modrujejo kmetski možgani o državni politiki in imajo prav, saj jih je naučilo življenje več kakor gospodo skladovnice učenih knjig.
šumi pod grabljami listje in so vesela lica grabl.iačev, ko vidijo, koliko mehkega listja se navali v mreže, da ne bo v dolgi zimi trda za nastilj in bo na pomlad dovolj gnoja za vedno lačne njive. Pod večer pa se prične prazniško delo kožuhanja. koruze, ko speši delo s pesmijo kakor hitijo trudne noge s poskočno koračnico.
še polnoč sreča razposajeni vrisk in vesela pesem neugnan® mladine, kakor da ne vriskajo fantje, temveč vedno mlada polja in loke.
Janko Kač,
Njemu na čast so zvečer v mestu vojaški krogi priredili majhen banket v oficirski kazini. Obdan od oficirjev je dobri vojak Švejk pil in ves njegov okrogli, dobri obraz je sijal od veselja.
Naslednji dan je, kakor v vojni prejel odškodnino za tridnevno menažo, čez tri tedne pa je bil povišan v kaplarja in dobil je veliko kolajno za hrabrost.
Ko je z njo in z zvezdico okrašen stopil v tridentinsko vojašnico, je najprej srečal poročnika Knoblocha, ki je zadrhtel, ko je ugledal grozno, dobrodušno lice dobrega vo-' jaka Švejka.
»Si pa spet kaj lepega napravil, nepridiprav?« mu ie dejal.
Dobri vojak Švejk mu je smehljaje se odvrnil: »Pokorno javljam, da sem se učil rokovati s strelnim bombažem.«
Visoko vzravnan je stopil na dvorišče, da poišče svojo kompanijo
Tisti dan je dežurni oficir prečital moštvu razglas vc,nesa ministrstva o ustanovitvi letalskega oddelka v armadi s pozivom, naj se prostovoljci javijo.
Tedaj je junaški vojak švejk stopil naprej, se javil dežurnemu oficirju in dejal: »Pokorno javljam, da sem bil že v zraku, da sem torej tega navajen in da hočem Nie-■ovemu Veličanstvu cesarju služiti tudi v ?raku.«
Tako je potoval dobri vo?ak Šveik čez teden dni k letalskemu oddelku, kjer se ni izkazal nič slabše kakor v arzenalu, kar boste takoj videli.	(Dalje prih.)
Danes 12. oktobra praznuje premier angleške vlade R. Mac Donald (v krogu) bo-letnico svojega rojstva. (Pogled na angleški parlament s Temze).
Ko se je po Londonu razvedelo, da stikajo s posebnimi aparati za poslušalci radia, ki ne plačujejo naročnine in ko so nekatere že tudi izsledili in kaznovali, se je londonskih komarjev polastil tak strah, da so se v gručah nastavili pred uradom radiofonske družbe, da poravnajo naročnino, dokler še ni prepozno.
Jaroslav Hašek:
1 švejk pred vojno
4. Švejk v arzenalu In zgodilo se je tako, kakor je bil pre-častiti feldkurat prerokoval: »Švejk. ti lopov, če že hočeš na vsak način služiti, potem boš služi! v arzenalu. Mogoče te bo tam minilo veselje.«
Tako se je torej Šveik v arzenalu učil rokovati s strelnim bombažem. Polnil je z njim torpede. Takale služba ni nobena zabava, zakaj zmerom si z eno nogo v zraku z drugo pa v grobu.
Toda dobri vojak Švejk se ni bal, kot pravi vojak je zadovoljno živel med dinamitom. ekrazitom in strelnim bombažem in iz barake. v kateri je polnil torpede s tem strašnim eksplozivom, se je razlegala njegova pesem:
»Postavi straže svoje na trdne si mostove, Piemont, Piemont, Nam ni za straže tvoje, podrem o vse mostova
Hop, hop, hop! Hej, to je bilo klanja tam pri Solferinu! Kopali smo se v krvi kakor pijanci v vinu.
Hop, hop, hop! Gazili smo po krvi. kakor kmet po mrvi.
Osemnajsti polk, naprej! Hop, hop, hej!
Po tej lepi pesmi, ki je dobrega vojaka Švejka izpremenila v leva, so prišl« na vrsto druge vžigajoče pesmi, kakor ona o cmokih, velikih ko glava. Dobri vojak Švejk je namreč jedel cmoke z nepopisnim tekom.
In tako je zadovoljno živel sredi strelnega bombaža, sam samcat, v eni izmed arzo-nalovih barak.
Nekega dne je prišla inšpekcija, ki je hodila od barake do barake in gledala, če i« vse v redu.
Ko so inšpekcijski oficirji stopili v barako, v kateri se je dobri vojak Švejk učil rokovati s strelnim bombažem, tedaj so po oblakih dima, ki so se valili iz njegove pipe, spoznali, da je dobri vojak Švejk neustrašen vojšeak.
Ko je Švejk ugledal oficirje, je vstal, vzel pipo iz ust kakor ie bilo to predpisano, in jo položil prav poleg sebe, namreč v od Dri jeklen sod, poln strelnega bombaža, zraven pa je še salutiral in zaklical: »Pokorno javljam, da ni nič novega in da je vse v redu!«
V človeškem življenju so^ trenutki, ko >e prisotnost duha izredno važna.
Najpametnejši v vsej družbi je bil gospod oberfd. Iz strelnega bombaža so se vili majhni kolobarji dima in zato je deial: »Švejk, kadite naprej!«
To je bila pametna beseda, zakaj dosti bolje je, da je goreča pipa v ustih, kakor da je v strelnem bombažu. Švejk je salutiral in izjavil: »Pokorno javljam, da bom kadil.« Bil je namreč poslušen vojak.
>ln zdaj pojdite v stražnico, SvejkU
Avtomobilizem
Ruska avtomobilska
Razpust angleškega parlamenta
Stari angleški običaji zahtevajo, da prečita glasnik kraljev ukaz o razpustu spodnje zbornice. Tudi sedanja gospodarska kriza ni mogla razrahljati angleške tradicije.
Radie komarji se zbirajo
industrija
V nekem londonskem časopisu je izšlo poročilo o ruski avtomobilski industriji m iz njega posnemamo, da je vlada investirala v tovarno avtomobilov v Nižjem Novgorodu 250 milijonov rabljev. V tej tovarni so predvideli letno produkcijo 200 000 avtomobilov. Mora biti gotova v najkrajšem času ter je pri gradbi sedaj zaposlenih nad 20.000 delavcev. V tej tovarni bodo v prvi vrsti sestavljali avtomobile iz delov, ki jih bodo prejemali iz Amerike, t. j. prav za prav fz Fordovih tovarn, ki so sklenile z rusko vlado posebno pogodbo. Po pogodbi, ki je veljavna par let. ima Ford dobavljati tudi vse potrebne konstrukcijske načrte.
Rusi upajo, da bodo po štirih letih lahko gradili avtomobile samostojno, t. j. samo lz ruskega materijala.
Druga tovarna je v Moskvi. V tej se izdelujejo samo okviri za avtomobile in hočejo letno izdelati 30.000 takih okvirov, v prvi vrsti za tovorne avtomobile. V mestu Sta-lingrad nameravalo Rusi odpreti tovarno, ki na.f bi letno zgradila 50.000 traktorjev, stala pa' jih bo okrog 80.000 rabljev. Razen teh imajo Rusi še nekatere tovarne, v katerih gradijo težke traktorje in posamezne dele za avtomobile.
Velika dirka pri Brnu
Proti koncu dirkalne sezone so se pri Brnu, na progi, ki gre deloma skozi državno, deloma skozi deželno cesto, zbral« vozači mednarodnega slovesa, da pribore veliko nagrado predsednika CSR. Med temi vozači smo videli može znanih imen kakor: Ca-racciola, Chiron, Varzi, Morgen, Stuck, Ma-serati, Lehoux, Nuvolari, Borzacchini in drugi. Na startu je bilo vsega skupaj 20 voza če v.
Proga sama je dolga 29 km in so jo morali tekmovalci prevoziti 17 krat.
Na startu in cilju ter ob vsej progi je bilo zelo veliko publike in računa se. da je prisostvovalo dirki nad 100.000 gledalcev, ^ za naše pojme vsekakor nenavadno visoko število.
Največje težkoče so imeli vozači s prehitevanjem, ker je cesta, posebno na nekateri; . rih mestih, zelo ozka in je ravno zaradi prehitevanja ostal na progi znani nemški mojster Caracoiola, ki se je v trenutku, ko je hotel prehiteti Chirona, najnevarnejšega tekmeca, zaletel v drevo poleg proge. Tako je moral končati dirko, ko se je ravno obetala najhujša borba med njim in Chironom. Tudi Morgen se je zaletel ob cestni kamen, vendar je defekt po par minutah popravil in kljub tej nemili zamudi je prevozil vse predpisane okroge in dosegel povprečno hitrost 110.090 km na uro. Plasiral se je s to hitrostjo na tretje mesto. Zato pa je Hans Stuck, ki je istotako vozil avto znamke Mercedes - Benz, vozil mnogo bolj previdno in je že takoj v začetku pustil druge, da so se prehitevali. Prišel je v končni klasifika-
»Pokorno javljam, da to ne gre, zakaj jx> predpisu moram ostati tu do šestih zvečer, dokler me ne pridejo zamenjat Pri strelnem bombažu mora namreč zmerom kdo biti. da se ne pripeti kaka nezgoda.«
Inšpekcija je izginila. Ucvrla Jo je proti stražnici, kjer so gospodje izdali ukaz, naj gre patrulja po Švejka. Patrulja je šla sicw nerada, toda šla je vendarle.
Ko je prišla pred barako, v kateri je ždel Švejk z gorečo pipo sredi strelnega bom baža, je kaplar za vpil: »Švejk, ti nepridi prav. vrzi pipo skozi okno in pridi ven'«
»Mi niti v glavo ne pade! Gospod oberst je ukazal, uaj kadim naprej in jaz bom kadil, pa če me tudi na kosce raztrga!«
»Pojdi ven, ti govedo!«
»Pokorno javljam, da ne grem ven, zdaj je štiri in šele ob šestih me lahko zamenjate. Do šestih moram ostati pri strelnem bombažu, da se ne zgodi kaka nesreča. Jaz sem vendar tako previ . . .«
Zloga »den« ni več izgovoril. Mogoče ste tudi vi čitali o veliki eksploziji v arzenalu. Barake so druga za drugo letele v zrak. dokler v tričetrt sekunde ni bil uničen ves ar z en al.
V baraki, kjer se je dobii vojak Šveik učil rokovati s strelnim bombažem, se je vs« skupaj pričelo in na tem mestu se je nalik grobu nagomililo brun, desk in železnih konstrukcij, ki so priletel« od vseh strani, da hrabremu voiaku Švejku. ki se ni bal strelnega bombaža, izkažejo poslednjo čast
Tri dni so pionirji iskali med razvalina-
Ilirija — do pomladi prva
Kjer se prepirata dva, tretji • • • Ilirija je porazila Svobodo, železničar pa Maribor, tako da je vrstni red do nedelje: Ilirija, Maribor, Primorje — V državnem prvenstvu sta zmagala samo BSK in Concordija — Velika kolesarska prireditev na igrišču ASK
Primorja
Z balkanske olimpijade v Atenah
V lahkoatletskih tekmovanjih se je Jugoslavija s SS točkami dvignila na drugo mesto za Grčijo, ki vodi s 83 točkami — Važni sklepi o bodoči organizaciji balkanskih olimpijad
Ljubljana, 11. oktobra.
Današnja prvenstvena nedelja za prvenstvo LNP je prinesla dvoje srečanj, in sicer v Ljubljani med Ilirijo in Svobodo, v Mariboru pa med Mariborom in Železničar-ii. Dočim se je prva tekma končala z zma-
favorita — ki pa je bila do odmora Se /e!o problematična — je Maribor doživel proti Železničarjem veliko razočaranje, ker je moral po zasluženem porazu odstopiti dve dragoceni točki domačemu rivahi in tudi zamenjati z lepim startom zasluženo prvo mesto v tabeli z drugim, ki na bo po vsej priliki ostalo nepremenjeno le za teden dni. Prihodnjo nedeljo bo imelo namreč Primorje skoraj zrelo priliko, da si bo izvojevalo še dve točki od Svobode in se z dobro razliko golov lahko dvignilo pred njega. Tako je z današnjim prevratom v prvem delu tabele situaciia za spomlad še bolj zapletena in boji, ki se obetajo v drugem delu letošnjega prvenstva, bodo vse-kakor zelo napeti. Železničarji so z dana-šnj) zmago po čudnem naključju in najbolj ustregli vodilnima kluboma iz Ljubljane, kar je spričo vztrajnih teženj Maribora, da bi dubil vsaj eden izmed njegovih klubov doston v tekme po ligah, prav za prav renka kaplja v njihovem veselju.	__
Prvenstvena tabela kaže na predzadnji termin jesenskega prvenstva naslednjo slfi-
k°'\. Ilirija	5	4 0 1	r: 9 8
>. Maribor	5	3 11	17 :10 ,
3.	Primorje	4	2 11	9:45
4.	Železničar	4	112	5:6 3
5.	Svoboda	4	0 2 2	6:11 2
6.	Atletiki	4	0 1 3 5:14 1
Ilirija: Svoboda 4:1 (1:1)
Par sto ljudi se je zbralo na igrišču Iliriie, da prisostvuje njeni poslednji letošnji borbi za točke. Tudi rezervi obeh moštev sta pomerili moči v borbi za točke. Jn je rezerva Ilirije zasluženo zmagala s 3 : 0 H : 0) po nadmočni igri. Predtekmo je sodil g. Zupan.
V glavni tekmi sta nastopili moštvi v postavah:
Ilirija: Krvina-Janez, Berglez Pogačnik. Dekleva. Untcrreiter-Janko, Hanzi, Košak. Oman. Mirko.
Svoboda: Krivačič-.Teršek, Potekal-Bon-celj, Habiht, Bogme-Zemljak, Janežič, Ma-kovec, Bončair, Starman.
Sodil je g. Jordan.
Tekma se ni prav nič razlikovala od drugih letošnjih jesenskih prvenstvenih borb. Moštvo Ilirije gotovo ni trčilo v Svobodi na protivnika velikega formata ali posebne klase. pa se vkljub temu ni povzpelo niti do one igre, ki jo je dalo p<red tednom v borbi s Primoriem. Tako zaostajajo naša moštva po vrsti, nedeljo za nedeljo, za svojo običajno formo, in je prava sreča, da bo jesenske prvenstvene kampanje kmalu konec — da se bodo preko zime zbirale moči za novo borbo. Upajmo, da bo tedaj boljše.
Ilirija je nastopila v isti postavi kot v nedeljo proti Primorju.
Zmago je pošteno zaslužila, tudi že v prvem polčasu vkljub neodločenemu rezultatu. Že v tem delu igre je imela več od igre in je bila njena premoč, dasi ne tako otipljiva kot pozneje, v drugem polčasu, plod skupnega dela med krilci in napadom. Kot celota je Ilirija prekašala svojega nasprotnika predvsem v napadu, ki je s' primerno podporo iz ozadja držal neprimerno dalj žogo v protivni polovici kot Svobodin napid. Pač pa si ni znal dolgo izdelati zrelih šans, ki bi bile' omogočile uspeh, nasprotno, skoro vsaka, še tako dobro zamišljena akcija, je postala plen nasprotne obrambe. V napadu je manjkalo prave povezanosti, kar sta predvsem zakrivili obe zvezi, ki se nista posebno izkazali niti v konstruktivnem delu, še manj v zaključnih akcijah. Košak je bil dober vodja naosda prvi polčas, potem je prešla iniciativa na krili, zlasti na levo. Krilci niso imeli spričo pomanjkanja kombinatornih sposobnosti nasprotnega napada pretežkega posla, pa tudi v takih okolnostih niso mogli povsem zadovoljiti. Precej slab je bil Uroterreiter, v prvi vrsti glede podajanja. Ožja obramba ni dala običajne zanesljive igre, branilca sta se ponovno dala presenetiti po nasprotni taktiki prodorov, nakar so pogostoma nastale kočljive situacije pred golom.
Svoboda po predvedeni igri
ni mogla reflektirati na boljši uspeh.
Ponovno se je že izkazalo, da igra moštvo samo prvo polovico, potem zapade izčrpanosti. Za razmeroma dober rezultat — *saj po poteku igre — gre hvala v prvi vrsti oži i obrambi, kjer sta se odlikovala vratar in levi branilec. Vratar ie v prvem polčasu obvladoval zelo kočljive situacije^ s priznanja vredno sigurnostjo, med drugim je držal par bomb v stilu, ki bi dela,čast marsikateremu vratarju. Edino četrti gol gre na njegov račun Desni branilec je v tem tercetu nekoliko zaostajal. Krilci so bili postavljeni pred težko nalogo defenzivne igre. pa jim za napad ni nreo-starlo mnogo. Požrtvovalno ie igral Habiht. Napad kombinatom o ni uspeval. Posluževal se ie igre na predore in prenosa žoge z ostrim startom. T: napori so seveda največkrat obtičali na nogah nasprotnih branilcev. vkljub temu se je izdelalo nekaj jako nevarnih položajev, pa ni bilo razpoložljivih sil. da bi jih tudi izkoristile. Moštvo je za svojim nasprotnikom zaostajalo zlasti v kombinaciji, odlikuje ga pa žilava vztrajnost, dobra volji in pogumen start. Če se ta poslednji ne bi včasih izgubljal v nepotrebno ostrost.^ b5_ napravilo moštvo mn-ogo simpatičnejši vtis.
Potek igre
Prvi polčas je potekel neodločeno _ Sprva so se napadi naglo menjavali, čedalje boli pa se je opažala različna taktika: Ilirija je pridobivala teren s kombinacijami, v zrelejših pozicijah je tudi pridno streljala, Svoboda pa je pnfa-gaTa mani važnosti na kombinacijo, tembolj pa na dolge prenose,
ki so bili le redko točno podani. V 17. min. otvori Košak seore, iz. težke situacije je z bliskovitim obratom iznenadil vratarja. Potem dobrih deset minut trajajoča ofenziva Ilirije, ki ostane brez uspeha. Končno sc Svoboda osvobodi objema, napadi se menjavajo, v 40. min. lepa kombinacija Star-man-Bončar, ki doseže mimo golmana izenačenje.
V	drugem polčasu si belo-zeleni že v začetnih fazah osigurajo zmago. V 6. min. Mirko lepo prodre po krilu, poda Košaku na nogo in ta doseže iz neposredne bližine vodstvo, 2 : 1 za Ilirijo. — V H- min. strelja Mirko kot, žoga pride tik ob prečki do desnega kota in Dekleva jo potisne noter, 3 : 1 za Ilirijo. — V 18. min. foul na vratarja Svobode, povsem nedolžna zadeva, sodnik pravilno žvižga, toda del občinstva udre na igrišče. Zakaj? Ali naj se spet ponavljajo neprijetne scene izza liginih tekmovanj? Taki prizori zelo kazijo naše nogometne prireditve, prav po nepotrebnem! —• Svoboda leze čedalje bolj v obrambo, njeni napadi se vršijo le sporadično, igra se skoro neprenehoma na eni polovici. Po 30. min. se igra odpre, pa je na obeh straneh dokaj raztrgana. Ali sedaj ima Ilirija priliko za opasnejše napade, obrambni zid Svobode je zrahljan. V 36. min. zbeži Mirko, pripelje do neposredne bližine gola, njegov center-šut stopa vratar v mrežo, 4 : 1 za Ilirijo; edina težja napada drugače dobrega vratarja. — Do konca doseže Ilirija še serijo kotov, iz katerih ne utegne izbi ti pozitivnega uspeha. — Razmerje kotov S : 1 za Ilirijo.
Železničar : Maribor
3 :1 (1:1)
Maribor, 11. oktobra.
SK železničar: Majhnec—VVagner, Konrad—Antoličrie, Frangeš, Ronjak—Bačnik, Pavlin, Pezdiček I., Pezdiček II., Konrad II.
Maribor: Koren—Bertoncelj, Savo—Pri» veršek, Kirbiš, Ketiš, Miro—Bertoncelj II., Hreščak, Tergletz, Žemljic.
SK Železničar, ki je v zadnjih tekmovanjih pokazal nestalno formo, je danes
zaigral kot redko. Težišče moštva je vsekakor v zadnjih delih enajstorice, dočim napadalna vrsta ni bila baš najboljši del moštva. Pezdiček I. kot vodja napada je očividno podlegel hudemu tempu in je proti koncu, dasi je napad odlično vodil, popolnoma odpovedal. Nevarni Paviinovi streli so bili redkost, cločim se Pezdiček II. šele polagoma uveljavlja. Vsekakor je zelo prodoren in bo po treningih in z rutino lahko še izboren član napadalnega tria. Med krilci je bil boljši Bačnik na desni, dočim se Konrad ni mnogo izkazal, dasi je imel posebno po odmoru več prilike kot tovariš na desni. V krilski vrsti je bil zopet izredno požrtvovalen neumorni Frangeš, ki se pa tudi ni znašel takoj po otvoritvi. Defenzivno nenadkriljiv je bil Ronjak, dočim je imel Antoličič težiko delo. Obramba je bila mnogo zaposlena, storila je pa v polni meri svojo dolžnost
Maribor, ki je nastopil brez Ježa in Konica, v splošnem
ni napravil najboljšega vtisa. Postava moštva je bila dokaj čudna. Pri-veršek, izrazit napadahe, je igral levega krilca, desnega pa Ketiš mlajši, ki je bil obenem najslabši mož na polju. Tudi Kir» biš, drugače steber moštva, je odpovedal in nosi v glavnem krivdo za poraz. V napadu tudi ni bilo vse v redu. Miro je mnogo prepočasen, notranji trio se je sicer trudil, ni pa dovolj streljal in se je spuščal često tudi v nepotrebno igračkanje ter izgubljal žogo. Žemljic na levem krilu je bil prešibak. Ožja obramba je bila najboljša formacija moštva, vratarja za dobljene gole ne zadene neposredna krivda. Očividno je vsa enajstorica podcenjevala nasprotnika, kar je povzročilo katastrofo.
Igra je bila od začetka do konca napeta in ostra, tempo živahen. Rezultat odgovarja poteku in je bila zmaga Železničarjev popolnoma zaslužena. Goli so padli v 21. min. po Pezdičku I„ v 32. je izenačil Miro, v drugem polčasu v 30. min, je bil zopet uspešen Pezdiček I. in v 35. min. je Pezdiček II. iz kota postavil končni rezultat 3 :1. Sodil je g. Mikuličič iz Zagreba zelo dobro.
V	predtekmi je rezerva Železničarjev v prvenstveni tekmi porazila rezervo Maribora s 3 : 1 (0 : 0). Sodil je g. Nemec.
Ljubljanski I. razredi
Na ierišču 2SK Hermesa sta se včeraj vršili tudi dve važni prvenstveni tekmi liublianskeza I. razreda, ki sta Drav za prav obe prinesli male senzacije. Kot favorita sta šla v boi Grafika in Hermes; Grafiko ie doletela usoda, da ie izzubila obe točki. Hermes Da ie moral odstopiti eno. Obisk prireditev ni bil naivečii. kar se ie SDričo krasneza iesenskeza oopol-dneva_ itak oDazilo na vseli ieriščih. Prišli so pač le oni. ki iim nedelia brez nozometa ni Dravi svetek.
Slovan : Grafika 3:1 (0:1)
Isra ie SDrva Dotekala v vidni Dremoči Grafike, ki si ie tudi do odmora zasieurala zol naskoka Ze do odmora oa ie Graiika izzubila zaradi blezure izralca in nato vztrajala do konca samo z 10 izralci. Slovan ie do odmor« naDel vse sile in si oo-nolnoma zasluženo izvoieval leno zmazo. Tekmo ie sodil e. Dolinar.
Jadran : Hermes 1:1 (1:0)
Tudi ta iera se ie otvorila v Dreceišnii premoči Hermežanov. ki oa so do svoii tradiciionalni šibkosti zooet oklevali ori zakliučku številnih lepih akcij. Jadran ie j vedno boli pridobival na terenu in res še ! do meniania prostorov dosezel vodilni eo!: krivda zani zre deloma tudi na račun vra-
taria. ki žozi ni nosveti! vse potrebne pozornosti. Po odmoru ie Hermes živahno izral na izravnavo, kar se mu ie oo precejšnjem naporu dobrih 15 minut ored koncem tudi oosrečilo. Jadran ie ieral zelo do-žrtvovalno in b; mu obe točki ne bili Dre-maihna natrrada za storjeno. Tekmo ie sodil z. Mahkovec.
Tekme za državno
prvenstvo
BSK : Mačva 3:0 (2:0)
Šabac, 11. oktobra.
Igrišče Mačve je nudilo danes sliko kot pred tremi tedni, ko je morala Mačva nastopiti proti splitskemu Hajduku. Tudi danes je prispelo nad tisoč glcdalcev z avtomobili in vlaki, tako da jc bil poset na igrišču prav rekorden.
Mačva je nastopila brez dobre leve zveze Mila Jovanoviča. Igralo se je zelo živahno in zanimivo z izmeničnimi obojestranskimi napadi. Beograjčani so imeli srečo, da so khko že kmalu po pričetku ustrelili svoj vodilni gol. V 46. min. prve-ga polčasa, ki ga jc sodnik iz neznanega vzroka podaljšal, je Virič centriral žogo, ki je bila žc v outu. Marjanoviču, ki je iz nje dosegel drugi gol — nepravilno.
Po odmoru je Mačva nastopila s poškodovanim Vojisavljevičem in predvedla prav mizerno igro. Tudi BSK je kopiral njen sistem, tako da igra po odmoru ni nudila nobenih tehničnih zvez in je začela publika odhajati z igrišča. Oba nasprotnika sta dala zelo slabo igro, dasi velja ■ravno BS!K kot najresnejši kandidat za državnega prvaka. V 38. min. drugega polčasa je poslal Vojisavljevič lahko žogo v kot, ki ga je streljal Tirnanič. Virič ja dal nato tretji gol.
Tekmo je sodil g. Podgradski iz Velikega Bečkereka slabo, zmedeno in v škodo obeh moštev.
Concordi|a : Sašk 5:1 (2:0)
Sarajevo 11. oktobra.
Za prihod bivšega državnega prvaka je vladalo v Sarajevu veliko zanimanje in je bilo na tekmi tri tisoč gledalcev. Igra je bila z obeh strani fair. V 8 min. je kot za Concordijo. Martinovi«! strelja, Valjare-vifi ujame z glavo, žoga se odbije od levega branilca in pride do Raliča, ki .pošlje neubranljivo v mrežo 1 : 0 za C. Sašk skuša izravnati, toda Demič je na ■preži. V 29 min. strelja Praunsperger kot, ki ga ujame Ralič tn plasira 2 : 0 za C. Sašk se še vedno trudi, da bi zmanjšal razliko, toda Demdč čisti zelo nevarne situacije sigurno.
Po odmoru se je tempo igre še bolj po-ositril. V 19. min. strelja Premrl iz velike daljave ostro v gol. Vratar Saška obrne žogo v kot, iz katerega sledi takoj nato gol. 3 : 1 za C. V 35. min. je gneča pred Saškovimi vrati, kjer dobi žogo Radič in jo zopet pošlje v mrežo 4 : 1. V 39. min. strelja Premrl zopet iz velike daljave in vratar brani v kot. Žogo strelja Praun-sperger, dobi jo Saškov igralec Gec na glavo in daje lasten gol 5 : 1. Gol za Sašk je padel med drugim in tretjim golom za Concordiijo. Concordija je do konca v premoči in ima tudi simpatije vse publike za seboj.
Tekmo je sodil g. Joksič iz Beograda — do odmora prav dobro.
Gradjanski : Hajduk 1:1 (0:0)
Zagreb, 11. oktobra.
Tekma je bila izredno zanimiva in razburljiva ter ponekod tudi ostra. V 25. min. je bila napetost na vrhuncu. 3000 gledalcev se je razburilo zaradi sodnikovih odločitev. V 12. min. po kotu za G. je Duko-vič streljal iz 2 m daljave v mrežo, toda sodnik je žvižgal offside. Občinstvo glasno protestira. Najbolj napet trenutek je bil v 25. min., ko napade Hajduk po Bo-naoiču. Miheloič je komaj rešil in je žoga udarfla le ob drog in odletela od gola visoko v zrak. Prvi polčas* 0 : 0.
Takoj v prvi minuti drugega polčcsa od« da Bonačič žogo Kragiču, ta pa jo pošlje neubranljivo v levi kot gola. 1 : 0 za H. Pred golom G. nastane nato gneča in v 3. min. zabije Deškovič regularen gol z glavo. Sodnik ga pa ne prizna in odredi udarec iz gola. Hajdukovi pristaši protestirajo, toda igra se nadaljuje. Sodnik je padel v nemilost na obeh straneh. Po »fou-lu« Pikica enajstmetrovka za G. Hajdu-kovoi protestirajo. Dukovič strelja, a Ču-lič se vrže in brani. V 14. minuti zbog »foula« prosti strel; Kokotovič 6trelja in uspe 1 ; 1.
Ostale nogometne tekme
Celje: Celje : Šoštanj 12 : 0 (8 : 0); Olimp : Atletiki rez. 4 : 1 (2 : 0). Visoka zmaga Celja za prvenstvo.
Zagreb: Sokol : Grafika 4:0fl:0). Jugoslavija : S'av;ja 5 : 5 (4 : 1), Viktoria : Ferraria 4 : 0 (2 : 0), Železničarji : Sparta
5	: 1 (3 : 0).
Beograd: Jugoslavija : Soko 4 : 1 (2 : 7). Prijateljska tekma v korist podsavezne blagajne, ki se je vršil* namesto odpovedane medmestne tekme Sofija : Beograd. Igra je bila na obeh straneh slaba in nezanimiva.
Praga: Slavija : Cechie-Karlin 3 : 2 (3:1), Sparta : Kladno 6 : 2 (2 : ©). DFC : Če-hoslovan-Kosire 2 : 1 (1 : 0), Viktorija (Plzen) : Teplitzer FC 3 : 1 (1 : 0). Bohe-mians : Nachod 0 : 0.
Dunaj: BAC : Rapid 2 : 0 (0 : 0). WAC : Nicholson 4 : 1 (2 : 0), Austria : Wa-cker 1 : 1 (1 : 1). Admira : Slovan 2 : 0 (1 : 0), Vienna : Hakoah 1 : 1 (1 : 0).
Budimpešta: Hungaria : Kispest 6:2 (2 : 0), Ujpest : IH. okraj 6 : 4 (4 : 1). Vasas : Nemjfeti 5 : 2 (3 : 1), Attila : »11«
6	: 3 (3 : 0). FTC : Szabaria 3 : 1 (1 : 0) in Bocskay : Somogy 1 : 0 (0 : 0).	i
Atene, 6. oktobra.
Ker panatenejski stadion ne ustreza vsem zahtevam za metanje diska, se je ta disciplina vršila danes popoldne v drugem manjšem, toda prikladnejšem stadionu Panhele-niosu. Jutri bo tamkaj tudi metanje kladiva.
Slabi rezultati so presenetili. Zmagovalec ni dosegel niti znamke 40 m. Jugoslovane sta zastopala dr. Narančič in Spahič. Sigurni favorit in dvakratni zmagovalec v tej disciplini dr. Narančič je imel izredno slab dan in se je plasiral kot drugi. Metalce je oviral močan veter. Zmagovalec Rumun Havalec je pokazal zelo lep stil.
Rezultat: 1. Havalec (R) 39.75 m, 2. dr. Narančič 39.23 m.
Atene, 7. oktobra.
Danes popoldne se je v stadionu Pan-heleniosu vršilo metanje kladiva. Zmagal jč sigurno favorit Jugosloven Gojič. Tudi drigi Jugosloven Gašpar se je izredno dobro držal. Gojičev rezultat je mednarodne kakovosti.
Rezultat: 1. Gojič (Jugoslavija) 46.84 m, 2. Bodra (R) 41.55 m. 3. Gašpar (J) 36.24 m
4. Maneas (G) 31.18 m, 5. Fritz (R). *
Atene, 10. oktobra.
Današnji rezultati balkanskih iger so bili:
200 m: 1. Manatikas (G) 22.4, 2. Mehmed Ali (T) 23. 3. Skok (J).
Tek na 400 m z zaprekami: 1. Milopulos (G) 56.8, 2. Hadžigeorgijev (G), 3. Vitelos (R), 4. Dremil (J).
Troskok: 1. Papanikolas (G) 14.7 m, 2. Mijokovič (J) 13.6 m, 3. Panait (R).
Tek na 5000 m: 1. Namos (G), 2. Zuka-los (G), 3. Pavluk (R), 4. Predanič (J).
Met diska (grški stil): 1. Pančev (B). 2. Karabias (G), 3. Maridopulos (G), 4. dr. Narančič (J).
Balkinska štafeta: 1. Grčija, 2. Jugoslavija. 3. Rumunija.
Po dosedanjih rezultatih vodi Grčija s
83 točkami, na drugem mestu je Jugoslavija s 55, na tretjem Rumunija z 42. na četrtem Bolgarija s 16 in na petem Turčija s 15 točkami.
Balkanske igre se bodo jutri končale.
(AA)
Balkanski lahkoatletski kongres
Na bodočih balkanskih igrah bodo tudi dame in rokoborci
Atene, 7. oktobra.
Davi se je v dvorani grškega lahkoatlct-skega saveza vršil balkanski lahkoatletski kongres pod vodstvom predsednika Kctse-asa. Jugoslovenski lahkoatletski savez so zatopali predsednik 1'grinič, blagajnik Kohn in tajnik Frančič.
Debato je otvoril g. Ugrinič o številu atletov nastopajočih na balkanskih igrah. Odločeno je bilo, da bo prirediteljski savez plačal stroške za 21 atleto vračunr funkcijonarje, h za 4 igralce renisa. — Ru-muni so nato predlagali dobro utemeljen načrt o sodelovanju dam na balkanijadi. po katerem bi dame tekmovale v petih disciplinah. Po kratki debati in po posredo-vanju g. kolina je bil program spremenjen tako, da se bo tekmovalo v šestih disciplinah (SO m zapreke. 100 m, skok v vis, skok v daljavo, kopje in 4 X 1<V) m) in ako se prijavijo najmanje trije narodi. —• Tudi Turki so predložili nov načrt, da bi se programu balkaniiade dodala še grško-rimska rokoborba. Ta predlog je bil sprejet kakor tudi predlog o sodelovanju dam. Prijaviti se bodo morali trije narodi. Tekmovalo se bo v treh kategorijah (lahki, srednji in težki) z najmanj tremi tekmovalci. — Nato je odbor pretresal najvažnejše vprašanje, ustanovitev medbalkanske-ga športnega odbora po vzorcu olimpijskega odbora. Določeno je bilo, da naj vsaka država izvoli svoj narodni odbor, iz katerega bosta dva delegata odšla v medbalkan-ski odbor. Ti funkcijonarji bodo izvoljeni za dobo petih let. Dela kongresa, so se nadaljevala v petek: o poteku bom še poro-
Motocikiisflka in kolesarstvo
Kolesarske dirke ASK Primorja
Uspela oroslava 10-Ietneza jubileja kolesarske sekcije
Včerai ie kolesarska sekcija ASK Pri-moria proslavila svoi 10-letni iubilei z zelo uspelimi dirkami na lastnem isrrišču na Dunajski cesti. Naklonjenost do ASK Pri-moria in kolesarskeza sDorta so pokazali razni športni meceni s poklonitviio krasnih daril, izmed katerih moramo omeniti predvsem darili bana dravske banovine, c. dr. Marušiča. in načelnika mesta Liubliane. e. ar. Puca. ki sta darovala dva krasna srebrna prehodna darila. Tudi mnoze ljubljanske tvrdke sn darovale za zmaeovalce poedinih disciplin lena darila, zlasti Draktič-na. ki iih bodo mladi dirkači lahko koristno porabili.
Občinstvo ni Dosetilo te zanimive orire-ditve. kakor ie bilo pričakovati: bolj so se izkazali dirkači, ki so prihiteli iz raznih kraiev dravske banovine, na čelu niih drž. reDrezentant Perunovec Rozman iz Maribora. izborni Fanineer. član SK Postela iz Maribora in celo ekiDa Viktorije iz Siska.
Seveda smo videli na startu elito domačih dirkačev, med niimi Abulnaria (kol. klub Ilirija), močno ekiDo Save iz Ljubljane. Diska iz Domžal. SK Kamnika. SK Tri-elava. SK Vrhnike. Ljubljanice in naravno — tudi kompletno ekiDo prireditelja, med njimi odlično eardo Prodana. Grabca. Za-noškaria. Krušiča in druze.
Pričetek se ie nekoliko zavlekel: discipline so se vrstile nekoliko počasno, do-zneie Da ie bilo bolie in se ie" prireditev končala Dred mrakom.
Prirediteljem ie treba k leoemu uspehu vsekakor čestitati kaiti oolez leDih usne-hov. ki so iih doseeli niezovi člani, iim ie uspelo zbrati na startu preko 40 odličnih dirkačev, članov 10 kolesarskih klubov.
V naslednjem potek tekmovania:
1.	Otvoritvena dirka (5 krozov). Za dirkače. ki niso na dirkališčih še dosezli na-zrad. Startalo ie v dveh predtekih 20 dirkačev. V finalu ie redosled bil naslednii: 1. Kačič Jule 3:19.5. 2. Krušič Salvador 3:20. 3. Snoj 3:20.2 (vsi ASK Primorje).
2.	Dirka iunloriev (5 krozov). Na startu 14 tekmovalcev. Zmazal ie Redenšek Ivan (Disk) 3:17.6, 2. Snoi Cene (ASK Primorje). 3. Kesič Kari (ASK Primorie).
3.	Dirka ciliev (12 krozov). Po vsakih treh krozih se Dlasman na ciliu sešteva. Startalo ie 10 dirkačev. Tukai so se prvič srečali kanoni: Rozman (Perun. Maribor). Faninzer (Postela. Maribor). Redenšek (Disk. Domžale) in Prodan. Zanoškar ter Grabeč (vsi ASK Primorie). Večina ie med tekmovanjem odstopila, ostali so do konca samo triie DrvoDlasirani. Zmazal ie Fanineer Bruno (Postela) 8:39.8. 2. Prodan Edo (ASK Primorje). 3. Redenšek Ivan (Disk. Domžale). Zmazovalec ie bil dvakrat Drvi in dvakrat druži.
4.	Dirka senioriev (3 kroži). Startali so triie »stari Dani« do 45 let in eden preko 45 let. V orvi katezoriii ie zmazal Maver Ivan (ASKP) v času 2:13.2 pred svoiim klubskim kolezom Vosoernikom kot tretii ie oriše! na cili Lakorič Franc (Sava). V katezoriii nad 45 let ie »solo« zmazal Flor-jančič Franc (Sava).
5.	Glavna dirka (10 krozov). Na startu sami kanoni: Rozman (Perun). Faninzer (Postela). Zanoškar. Grabeč in Prodan (vsi ASK Primorie). 1. Rozman Štefan (Perun. Maribor) 7:28.4. 2. Faninzer Bruno (Postela. Maribor). 3. Prodan Edvard (ASK Primorie). Odlična in taktično posrečena vožnia obeh Mariborčanov.
6.	Dirka za prvenstvo Ljubljane (10 krozov). Otvoriena samo za člane liublian-skeza okrožia. Na startu 11 dirkačev. Zmazal ie Grabeč Ivan 6:49.7 za četrtino dolžine kolesa ored Edvardom Prodanom. kateremu ie 7, malenkostno razliko sledil Zanoškar Srečko (vsi ASK Primorie),
7.	Dirka v oarib za orehodno darilo župana Ljubljane e. dr. Puca (20 krozov) Na startu 3 oari orireditelia in do eden Poštele in Diska. 1 ASK Primorie I (Grabeč. Zanoškar) 13:31.8. 2. ASK Primorie II (Prodan. Krušič) za ool dolžine kolesa. 3. Postela. Maribor (Fanineer. Floriančič).
8.	Tolažilna dirka (5 krozov). za dirkače. ki niso dosezli nri tei prireditvi nobe-neza plasmana (14 dirkačev, članov 6 klubov). 1. Za.ic Ivan (Triglav) 3:22.2. za en cm pred Kesičem Franom (ASK Primorie). 3. Vrhovnik (Disk).
9.	Staietna dirka za orehodno darilo bana dravske banovine c. dr. Marušiča (20
krozov. 4 dirkači za vsako stafetno moštvo). Na startu .3 moštva ASK Primorja in 1 Diska iz Domžal, ki ie med tekmovalnem izstopilo zaradi defekta. Premočna zmaza ASK Primorja I. (Krušič. Zanoškar, Prodan. Grabeč) v času 14:18 pred ASK Primoriem II. (Kačič. Dežman. Snoi. Kesič) in ASK Primoriem IH. (Bralnik. Hrešč. Jerina. Kušar).
se n
razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3
Lov na lisico
Lepa športna in družabna prireditev motokolesarske Ilirije
Liubliana, 11. oktobra.
Motokolesarska Iliri f a. ie bila danes močno zaposlena. Na izrišče »Primoria« ie poslala svoie kolesarie. v Zazreb motorne dirkače, polez teza Da ie priredila še »Lov na lisico« za člane, ki voziio do večini turne stroje.
»Lov na lisico« ie družabna športna izra. kakršne se Dri nas soloh Dremalo prireiaio. Ilirija io ima sicer vsako leto na "sti svojih Drireditev. vendar ie Dri nas motocikli-stični sDort že toliko razvit, oziroma ie toliko motociklistov. da bi se »Lov na lisico« moral večkrat nrirediti. S primerno oro-Dazando bi se za to izro zotovo orizlasilo vedno dovoli vozačev. ker tu ima vsakdo enake izzlede za usoeh nezlede na sposobnost svoieza motocikla.
Jesenski čas ie za orireditev naiorinrav-neiši. Ob tem času ie do navadi tudi dirkalni Drozram že izčroan. Prav oa ie. da Drideio na svoi račun tudi motociklisti. ki voziio turne stroie. Sai lov na lisico ni nič mani zanimiv kot kaka dirka. Pri izri se družita snortni in družabni moment, izra ie napeta in zabavna, kar ie predvsem nien namen.
Pri današnii izri ie bilo lovišče za lisico omeieno: mitnica v Šiški - Št. Vid - Medvode - Smlednik - Vodice - Moste - Men-zeš - Domžale - Radomlje - Pšata - Beri-čevo - most čez Savo pri Sv. Jakobu - • Sneberie - Sv. Križ - Stadion - Vodovodna cesta - aerodrom - mitnica.
Lisica — motorno vozilo s prikolico — se ie smela skriti šele do kontrolirano prevoženih 45 km. Zasledovalci lisice pa so imeli 3 ure časa. Lisica se ni smela skriti v kako posIoDie. temveč le za naravno skrivališče, za zrm ali v zričavo in to le največ 10 m od ceste.
Žreb ie določil za lisico e. Vekoslava Keoca. tainika kluba. Točno 0D0ldne ie startala lisica izDred kavarne »EvroDa«. Ob 13. Da so startali zasledovalci motociklisti. kolesarji in avtomobilisti.
Lisica is vozita oredDisanih 45 km po zvitih ootih in se ie Dotem. ko ie zasled' -valcem zmedla vse sledi, skrila za Savo v Po vod i ah tik ceste za nizko smrečje. Seveda so zasledovalci oozosto vozili mimo. a ie niso opazili. Po oredoisanem času so Se.	'isica in zasledovalci v Mednem
Drj^ Cirmanu in so bili vsi nepriietno presenečeni. ko so zvedeli, da so bili oozosto tako blizu nazrade — srebrne doze —. ki io ie seveda oreiela »zvita« lisica, z. Ke-Dec.
LeDO iesensko Dopoldne oa ie bilo za vse udeležence nailepši dobitek.
Ante Uroič — motociklistieni prvak države. Pri včerajšnjih velikih motoiciklistič-nih dirkah v Černomercu pri Zagrebu je postal prvak države v vsdi kat. za letos Ante Uroič. Pri mednarodnih reprezentančnih tekmah pa je zmagal Anglež"Scott Mitkie.
ŽENA V SODOBNEM SVETU
0 feminizmu
IV.
Da se je mož branil priznati ženi sposobnost in pravico do enake izobrazbe in enakega udejstvovanja v poklicnem in javnem življenju, moremo razumeti edinole z "vidika komkurer-ne borbe za nadvlado, za prvenstvo (s strani moža) in zlasti za eksistenco. Bojazen glede okrnjenja ženinega naravnega poklica je samo Dretveza m t--akcijonarno, socijološko pogrešeno razumevanje razvoja, zakaj žena je morala u. doma od družine zaradi gospodarske nujnosti in četudi se sama še tako strinia z oaziranji, kakor jih ima znana papeževa enciklika, ji to nič ne pomaga: če hoče ži-iveti sama, če noče, da bi stradali njeni otroci, mora za zaslužkom.
Soloh pa kaže zgodovina razvoja, da žena ni nikdar samo vzgajala svoje otroke, temveč je bila vedno tudi drugače zaposlena. Kakor daleč pogledamo, vedno le ži oridobitno delo na ramah žene. Kmečka žena, ki ima oovprečno največ otrok, je vedno zaooslena z delom na polju, pri živini, otroci pa so po večini prepuščeni samim sebi. In vendar se nad tako ureditvijo nihče ne zgraža. Ali pa morda za te žene ne velja nauk o svetosti naravnega poklica? Tudi delavske žene morajo v tovarne in drugam za zaslužkom, pa nimajo niti sredstev, da bi najele služkinjo za sv&-je otroke. Poglejmo samostojne obrtnice ali pa žene obrtnikov, ki so že od nekdaj žrtvovale večino svojega časa za delo v moževi delavnici. Takih žen, ki so se posvečale izključno le vzgoji svojih otrok, je bilo vedno prav malo, zakaj mnoge od njih. ki so imele dovolj sredstev, so prepuščale svoje otroke služinčadi, same na so živele za zabavo in razne užitke. Zato te žene ne morejo priti v poštev, ko govorimo o nalogah žene in matere, kajti one so rodile po večini svoje otroke zato, da so dobila njihova, oziroma njihovih mož imena in premoženja zakonite dediče
Toda med nekdanjim ženinim pridobitnim delom, zaposlenostjo v družini in poklicem sodobne žene je bistvena razlika. Žena, ki pomaga možu pri njegovi obrti, v njegovi trgovini, na polju ali kjerkoli, je vendarle še vedno odvisna od moža, gospodarsko zasužnjena, brez vpliva na javno življenje. Nima niti pravice do lastnih otrok. Sij vidimo, da mož ženi kot gospodinji in materi ni nikdar priznal nobenih nravic. Povsem drugo stališče pa ima žena, ki ima lasten poklic, lasten zaslužek. Z gospodarsko neodvisnostjo postane v resnici enakopravna v družini, a tudi politično, pravno in moralno enakopravnost si more priboriti edinole v ekonomskem pogledu samostojno ženstt o. To dejstvo pa prinaša temeljite izpremembe v dosedanje družabne norme, odtod odpor proti ženskemu gibanju. Često se vidi, da je ta odpor zlasti v kul turnejših državah premagan, a plane vedno znova na dan v reakcionarnih strujah. To vidimo zlasti v Nemčiji, kjer ga fašistični krogi pobijajo z najbolj demagoškimi frazami — žal. z znatnim uspehom.
Glede na težkoče in ovire, s katerimi se morajo še danes boriti žene — često celo v lastnih vrstah — lahko razumemo veliko borbenost in vztrajnost prve ženske generacije, ki se je borila za priznanje ženskih pravic (enakopravnosti), za reformo ženske izobrazbe, za pripustitev žen v pokli-
ce, ki so bili do tedaj izključno domena mož.
Leon AbensouT izraža v svojem delu o feminizmu (L 1848.) mnenje, da je treba smatrati kot prve njegove početke delo Olimpije de Gonges, ki je že L 1792. za časa francoske revolucije zahtevala za žene glasovalno pravico. Ta junaška žena je prva zanesla v politiko teorijo feminizma, ki se je dotlej omejevala le na književnost. Za časa revolucije je navduševala s svojimi govori Parižanke, da so mnoge od njih žrtvovale svoje imetje za olajšanje bede in gladu med ljudstvom. Znamenit je njen proglas, naslovljen na žene, ki pravi: Ali še ni prišel čas, da se tudi med ženami prične revolucija? Ali naj ostanemo vedno osamljene, Ali me ne bomo nikdar uspešno sodelovale pri urejanju družabnega življenja,«
Pozneje je izdala manifest, ki ie še danes aktualen za žene, saj znači v glavnih obrisih program ženskega gibanja: »Žena je rojena svobodno in s pravnega vidika možu povsem enaka... Narod obstoji iz zajednice moža in žene, zakonodaja mora biti izraz volje te zajednice. Vse državljanke kakor vsi državljani morajo osebno ali po izbranem zastopniku sodelovati pri gradnji države. Vsi pogoji morajo biri za oba spola enaki, tako da imajo vsi državljani in vse državljanke svoboden vstop v vse javne službe in poklice, ocena sme biti samo znanje in sposobnost«
Malokdaj dočaka prvoboritelj za novo idejo njeno uresničenje. Tudi Olimpija de Gonges ga ni dočakala. Nasprotno: doletela jo je smrt pod giljotino. A njene ideje so ostale žive in žene se niso prenehale boriti za njih uresničenje.
Danes je v Franciji žensko gibanje precej močno in izdaja več glasil. Prvo ie bilo »L' Observateur feminin«, a malo pozneje je začel izhajati list »La femme li-bre«, osnovan od Društva delavk, ki is prvo zahtevalo pravico na delovna mesta ter se je borilo proti nizkim plačam žen
Vendar pa Francozinje še danes niso politično izenačene z moškimi, kar je gotovo v veliki meri pripisovati mentaJiteti francoskega naroda, ki se nedvomno odraža tudi v političnem življenju.
Sodobna mati
Ker je bila pretekla žena sama po sebi življenjsko neizkušena, se tudi vzgoja njenih otrok ni mogla razvijati v pravi smeri. Vobče se je omejevala na skrbno nego telesa, ko so bili zdravi, predvsem pa v času bolezni. Pri tem pa je bila mati zadnjih generacij v dobro svojih potomcev vedno čez mero skromna in brez želja za svojo osebo. Da, pogosto se je žrtvovala, da je svojcem omogočila vstop v višje družabne kroge. Ker je tipična žena preteklosti živela le za bodočnost, je postala stara istega dne, ko so njeni otroci stopili v življenje kot samostojni ljudje, zakaj njena življenjska naloga je bila izpolnjena. Toda kljub tej nesebičnosti včerajšnia žena glede na duševni in duhovni razvoj svojih otrok vendar ni bila dobra mati. Pač je pogosto posredovala med očetom in njimi, kadar je ta v profesijonalnem uporabljanju svoje očetovske oblasti ali pa zaradi nepoznan j a psihe svojih otrok — posledica pogoste odsotnosti od doma — vladal strogo in neizprosno. Pač je lahko pomagala v
prvih skrbeh pri igri in tolažila odrasle otroke v prvi ljubezenski boli. da »to preide«, da mora to »izkusiti vsak človek«. S tem ni bila izčrpana njena skrbljivost, pač pa njena možnost pomaganja, kajti preveč je bila tradicijonalno vezana, da bi individualnemu čustvovanju j>osameznika pripisovala čezmerno važnost.
Sodobna žena sodoživlja stiske mlade generacije in ne vidi v njih le delnih pojavov od predpisane življ. poti Ona ne iz-kuša ublažiti erotične boli mladostnikov tako, da bi kazala na splošna človeška izkustva ali pa lastna mladostna doživetja, ker ve, da trpljenja ne moreš omiliti s teoretičnimi razmofcrivanji. Mati, ki pomaga otroku v takih, često za splošni razvoj važnih prilikah, doživlja probleme mladine močno kakor svoje lastne in mu pokaže na podlagi lastnih izkušenj pot do tistega premagovanja, ki črpa iz doživetja novih moči.
Toda prav sodobna žena ima kot mati — ne glede na to, da je danes prav tako malo idealnih mater kakor prej, ker so idealni ljudje zmerom redko sejani —-manj prilike za udejstvovanje pri svojih otrokih kakor njene predhodnice, ker ji skupnostna vzgoja odvzame velik del te naloge. Celo zavestno se mora odreči prevelikemu vplivu na ureditev življenja svoji! otrok, ker bi te s tem odtujila življenjski sferi, v katera so rojeni in za katero je najvažnejši pogoj doživetje skupnosti, kajti racijonalizacijo in uniformiranje gospodinjstva, ki prodirata zmerom bolj, nista mogla ostati brez vpliva na človeka, ki je center gospodarskega življenja. Gotovo je, da to uniformiranje še ni končano. Nasprotno! Vedno bolj se razvija, ker stoji industrija vedno bolj v znamenju normiranja svojih produktov in delovnega procesa. Zato: Če bi se prej lahko prilagodil razmeram, v katerih si bil rojen, je to olajševalo življenje in ureditev življenja, danes pa je to absolutno potrebno
To spoznanje je za vzgojo mlade generacije velikanske važnosti, kajti vzgajati ne pomeni samo ustvarjati in utrditi značaj, poglobiti čustveno in duhovno življenje, pomeni tudi narediti človeka zrelega ^a samostojno, na lastni jaz navezano živ ljenje.
Žena na razpotja med poklicem in zakonom
V Leipzigu je pričela zborovati 7. t m. glavna skupščina Zveze nemških železniških društev, v kateri je včlanjenih 86 društev s preko. 1 milijonom članov. Razen vorašanj razorožitve posvečajo največ pa*-nosti vprašanju stališča žene v poklicu in domu. Da bi problem odnosa sodobne žene do poklica kar najbolje osvetlil, je nemški pisatelj Alfred Joahim Fischer po naročilu Vossische Zeitung« predložil nekaterim ženam , ki imajo vodilna mesta ▼ nemškem ženskem giibanju, naslednje vprašanje: »Ali bi opustili svoj poklic, če bi A' Vaš gmotni položaj to dopuščal?«
Le ena žena, predsednica Zveze gospodinj, je odgovorila, da smatra gospodinjske posle in vzgojo otrok za samostojen in izpolnjujoč j>oklic, ob katerem se ne sme in ne more imeti drugega, razen ako ia to brezpogojno potrebno iz gmotnih ozt-rov. Vse druge vprašanke pa, izmed kate-
MALI OGLASI


Učenca (ko)
■prejme F. DrofeDik, trgovina z mešanim blagom v Poljčanah.	44827-1
Mesar, pomočnika
sprejme Josip Musar, Ljub Ijana, Sv. Petra cesta 61.
44526-1
Vzgojiteljico
iz 4<>bre hiše sprejmem k triletni deklici. Reflektiram samo na, absolutno solidno in otrofce ljubečo dobrodušno osebo. Plačilne zahteve, fotografijo, referenca in prepise spričeval je poslati aa generalnega direktorja Schlesinger. Donji Miboljac, Slavonija.
44540-1
Pletilje
▼ tovarno nogavic sprejme Josip Vidmar, Ljubljana. Pred škofijo štev. 19.
44736-1
Frizersko vajenko
sprejme Franchetti. Dunajska c.	44986-1
Vajenko
»prejme takoj pletilja. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 44979-1
Strojnika
popolnoma veščega v upravljanju bencinskih motorjev, sprejme takoj Anton Jandl, Celje-Breg.	45121-1
A
Ženska
močna ln pridna, srednjih let, z materjo želi službe viničarke. Najraje v mariborskem okolišu. t-onuaDe na ogi. oddelek Jutra. 44824-2
Prodajalka
mešane stroke želi spremeniti službo. Gre v mesto ali na deželo. — Cenj. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Zvesta in marljiva«.
44814-2
Prodajalka
modne in galanterijske stroke, zmožna nemškega jezika išče službo. Ponudbe pod šifro »Moda« na oglasni oddelek »Jutra«.
45040-2
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke, išče službo — event. tudi na deželi. Mahora, Celovška c. št. 43.	45209-2
Izučen vrtnar
marljiv in agilen, z več letnimi spričevali, želi stalne namestitve. — Prevzame tudi začasno vrtnarska dela A. Lazar, Kolodvorska 31.
45223-2
Razno pohištvo
prodam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45218-12
Izurjeno pletiljo
•prejmeia takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
45105-1
Navijalko volne
spretno, z večletno prakso, sprejmem za stalno. Naslov T ogiasoem oddelku Jutra.
45232-1
Vajenko
M damsko krojaštvo takoj sprejmem na Miklošičevi c. št. 15.	45242-1
2
Camernikova šoferska šola
Ljnbljaoa. Dunajska c. 36 (Jugo A atol telefon 2236. Prva oblast, kcmcesijonirana Prospekt 15 zastonj — »i Site ponj I	251
Kupom
Otroški voziček
kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44711-7
Foto aparate
in vse fotopotrebščine kupiš pod najugodnejšimi pogoji v foto-trgovini A. Smuč. Marijin trg št. 8 — vogal "VVolfove 1. 304-4
Veliko izbiro
damskih klobukov
po nizkih cenah dobite v modnem salonu — Ogrinc Pavli, Miklošičeva cesta 28. - Sprejemajo se vsakovrstna popravila; žalni klobuki vedno v zalogi.
45.179-30
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije in vi-notoče prodaja in daje v najem poslovinca za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb. Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
213-19
Stanovanje
dvosobno za takoj ali s 1. novembrom oddam. Povšetova c. 29, Kodeljevo.	44992-21
Stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam mirni stranki. — Vič 134.	44870-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin, v novi hiši oddam s 1. novembrom za 275 Din v bližini mesta. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
44968-31
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Rožna dolina. Cesta XV., št. 30. 45042-21
Stanovanje
s prostorno kuhinjo in veliko sobo ter pritiklinami takoj oddam v Savliah 50.
45068-21
Sostanovalca
sprejmem. Medvedova nI.
12.
45011-23
17?
Parcelo
v okolici Ljubljane primerno za 2 stavbe, elektrika, vodovod že vpeljano, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 43995-20
ftonovon^u
Stanovanje
komfortno, 3 sob in obširnih pritiklin oddam z novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44929-21
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Selenburgova al. 6.

2 kletni sobiei
opremljeni, oddam takoj skupno ali posamezno. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	44878-23
Solnčno sobo
oddam stalnemu gospodu. Grubarjevo nabrežje 16, Ljubljana. 44983-23
Stanovanje
v novi hiši po nizki ceni oddam 4 gospodom z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 45066-23
Sostanovalko
v centru mesta sprejmem takoj ali s 15. oktobrom.
Naslov v	oglasnem oddelku
»Jutra«.	45224-23
Gospodično
sprejmem na stanovanje na Poljanskem nasipu št. 22/1.
45165-23
Prazno sobo
s štedilnikom in posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
45142-23
Dva sostanovalca
sprejmem takoj v Rožni ulici 27, dvorišče. 44334-23
Lepo sobo
na Miklošičevi cesti oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45187-23
Sobo
z vso oskrbo oddam samo boljšemu gospodu ali dvema dijakoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
45156-23
Sobo
lepo opremljeno, s hran« ali brez oddam zakoncema ali 2 ženskama. — Trnovo, Mivka št. 23. 45099-23
Solnčno sobo
s posebnim vbodom, kj« na Prulab iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miren gospod«. 45056-23/a
Majhno sobo
snažno, v me«tu išče uradnik. — Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo separirano-c.
Pletilni stroj
8/50 proda ali posodi Ha-lešič, Ljubljana, Rožna ul. št. 25/DI.	45116-29
Elekromotor
2 do 3 PS, 300 volt, kupim. Ponudbe z natančnimi podatki ln ceno na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Elektromotor«.	45205-29
terih le ena še ni poročena, so izjavile, da bi iz gmotnih ozirov nikoli ne opustile poklica, ki jim ni samo v materijalno odporu o, temveč vidijo v njem izjjolnitev svoje osebnosti in aktivno udejetvovan ie svojih sil. Dom in poklic si ne nasprotuieta. Pač oa bi marsikatera teh žena pustila službo, ako bi bilo to materijalno mogoče, in se posvetila študiju ali pa povsem samostojnemu udejstvovanju.
Med vprašankami so bile 1 kemičarka, 1 zdravnica, 1 fotografka in druge. Stališče, ki so ga zavzele, je zanimivo, saj se je zadnje čase bavil ves svet s problemom poklicnega udejstvovania poročene žene. ki da po večini iz potrebe po luksusu odjeda kruh možu. Iz teh odgovorov pa ie jasno razvidno, da je sodobni ženi postal poklic to, kar je možu, to je bistven del življenja.
Moda in ženska individualnost
V splošnem velja pravilo, da je ženska mnogo bolj individualna kakor moški. Ženska je na to ponosna, kajti individualnost je v gotovih okoliščinah brez dvoma odlična -rednost, toda le, če se manifestira v pravem smislu in ob pravem času. Vsekakor pa je individualnost lastnost, ki dela posameznika svojevrstnega in zato intere-santnega
Vendar pa moramo priznati, da se pokažemo me žene često vse prej kakor individualne, svojevrstne. Pomislimo samo na zelo važen faktor v našem življenju — na modo. Ali se je človeštvo še kdaj kakemu tiranu tako slepo pokorilo, kakor se ženske pokore modi? Kje je tukaj individualnost? Pri modi jo je treba oač zatajiti, kajti treba je plesati po diktatu veleindu-strije, ki mora svoje modne produkte s pomočjo človeške neumnosti spraviti v dobiček. Tu morajo utihniti pravila estetike, lastni okus, sodobnost, ki zahteva tudi od ženske praktično nošo, samo da se zadosti pravilom mode. Kar je bilo še včeraj lepo, je danes nemogoče, da obleče »boljša dama«, če se noče osmešiti v očeh »dostojne« družbe. In vendar prav današnja moda učinkuje naravnost maškaradno. Zlasti klobučki, ki sicer pristojajo nekaterim svojevrstnim drobnim obrazom, učinkujejo pri večini skrajno smešno. Toda pri modi ne velja razmišljati o svojstvenosti ženine zunanjosti in duševnosti, kateri bi se morala moda prilagoditi, da bi ustrezala svojemu smotru: poudariti žensko individualnost in s tem dvigniti njeno dražest in privlačnost
To nesmiselno suženjstvo pa ne moti onih žensk, ki v življenju nimajo drugega dela, kakor da menjavajo obleke. Toda bolj nerazumljivo je, da jim slede tudi vse one žene, ki delajo v poklicih, in celo one, ki se zavestno priznavajo k ženski emancipaciji. Morda bo katera mnenja, da ženska emancipacija nima ničesar skupnega z modo. Vendar pa, če natančneje jwe-udarimo stremljenje emancipacije, moramo spoznati, da to vprašanje tudi in prav v tem okviru ni brezpomembno.
Ženska emancipacija pomenja pred vsem gospodarsko osamosvojitev, to se pravi, da žena zavestno stremi za tem, da si s primernim usposobljenjem, ki ustreza njenim zmožnostim, ustvari možnost lastne eksistence, da ni navezana na življenjsko preskrbo v zakonu po možu. To je najvažnejši moment v sodobnem ženskem strem-lieniu, kajti ima zelo dalekosežne posledi-
ce. Z gospodarsko osamosvojitvijo postane žena enakovreden državljan, ki lahko zahteva iste državljanske pravice kakor moški. S tem si pa ustvari žena tudi neza-visnost od javnega mnenja, ki je danes še mnenje moža. In če ie bil do danes mož tisti, ki je diktiral običaje moralo, modo tudi za žensko, ona danes ni več primo-rana, da se slepo pokorava. Ustvari si marveč lahko 'astno mnenje lastna načela. ki bodo bazirala na bolj moralnem temelju kakor dosed?nja To velja v veliki meri tudi glede na modo Emanci<p:~ i ženska ne sme VM - nobenem primeru objekt izkoriščanja, tudi ne ih »genije^«, ki diktirajo modo Ona se oblači brez ozira na predsodke primerno njeni individualnosti in estetskim zahtevam, zlasti pa zahtevam prakti" "■eo- življenja, katerim vendar sledi ves napredek.
Nismo za to, da bi se žena brezbarvno uniformirala, da bi posnemala moške, katerih noša je glede na nekatere ':ose tudi dovoli nenrikiična. niti za to. da bi bila staro-konitno strašilo Stremimo edino za t<_ , da se ne smešimo in ne pustimo izkoriščati in da tudi v tem pogledu dosežen: neko samostojnost
Mlada avstrijska dekleta v Angliji. M is« Dace, ravnateljica Finchley-Country School v Londonu, je prva uresničila idejo izmenjavanja in je povabila julija k sebi 30 maturantk iz Linza. Tri tedne so bila dekleta gostje angleških tovarišic. Miss Dace in Miss Evans in nemška voditeljica tega izmenjavanja so v večtedenskem sodelovanju določile program, po katerem si Av-strijke niso samo ogledale zanimivosti Londona, temveč so se seznanile tudi z angleškim šolstvom in javnim življenjem, kakor so tudi spoznale angleško rodbinsko življenje in posebnosti angleške pokrajine. Ob takem živem spoznavanju doživlja ideja svetovnega zbližan ja vedno uspehe!
Kaznenci nočejo iz ječe
V sofijski osrednji jetnišnici je izbruhnila stavka kaznencev, ker je uprava prepovedala, da bi jim od zunaj prinašali jedi in ker so jim iz celic pobrali samova-re za čaj. Kaznenci nočejo izvrševati naloženih jim del mnogi so začeli gladovno stavko. Petnajst zavoljo političnih delik-tov obsojenih komunistov, ki so bili po-miloščem, ni hotelo iz ječe, dokler ne bi izpustili vse politične kaznence in stražniki so jih morali s silo postaviti pred vrata — gotovo edinstven primer v zgodovini kaznilnic.
Tujska legija se brani novincev
Gospodarska kriza in brezposelnost sta povzročili, da je potreba Tujske legije po ljudeh več nego krita. Nabiralni uradi so zato prejeli navodilo, naj začasno ne sprejemajo več novincev, med sprejetimi pa se vrši tako stroga izbira, da odpadejo štirje možje od petih. Tudi nagrada za prostovoljni vstop v Tujsko legijo je bila znižana od 5000 frankov na 1000. Pravijo, da je danes prav tako težko priti v Tujsko legijo, kakor je bilo prej težko stopiti iz nje.
AH si »f obnovil Članarino
VftJni^Atr« flvii/ka letos
LIITZ-«' PEČI
po Izdatno znižanih cenah stalno na zalogi
samo
Ing. Guzelj
Ljubljana-šiška Bel jaška ulica 6U 4.
LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJLc LUTZOVE PECI za galvanično ponikla nje in izdelavo emaj-liranib predmetov kakor: hišne številke, občinske in oradne napise Itd. Sprejmejo se zastopniki!
Tel. S252 Lutzove peči 243
Ali ste 2e naročnik slovenske ilnstrovane tedenske revije »življenje in svet44?
2 gospoda
sprejmem na stanovanje, event. tudi s hrano. Koie-zijska ul. 12. 45012-23
Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je iskreno ljubljeni soprog in oče,
gospod
Martin Cvilak
posestnik in gostilničar v Jarenini
po dolgotrajni mučni bolezni v svojem 36. letu starosti dne 10. oktobra 1931 ob % 8. zvečer za vedno zapustil.
Telesni ostanki predragega pokojnika se bodo v torek dne 13. oktobra 1931 ob 10. uri po sv. maši v Jarenini položili v družinsko grobnico k večnemu počitku. Jarenina, 11. oktobra 1931.
JOSIPINA CVTLAK, soproga; MARTINČEK, sin,
in ostali sorodniki.
Posebna obvestila se ne bodo izdala.
Telefon 2059
**Premog suha drva
fagateifc. Bofcortter* M. I
Večjo stanovanjske
kupim
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3006«.	11576
L.ROT,
Krzneni plašči
Lfnbliana. Mestni trg 9
DENAR
so vozni listi z inozemstvom, ki jih vpo-šljite oblastv. koncesijon. biroju za revizijo voznih listov (Frachtbriefrevisionsbureau) Alfred Roder, Wien m., Stammgasse II, ▼ svrho revizije in reklamiranja. 12694
Kreditni zavod za trgovino rn industrijo
LJCBLJAKA,
nlica štev, 50 (v lastnem poslopfu)
Obrestovani« vlog, naknp in prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz te valut borzna naročila, prodnimi to krediti vsake vrste, eskompt to takaso menic ter naka dia v to- in inozemstvo «afe - deposita
Itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit LJubljana. — Telefon 5t 2040 2457. 2S4S Tnternrhan 2706. 2806.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani