Požtnina platana v gotovini. Stanovsko in strokovno glasilo Oblastne organizacije ptt. uslužbencev v Ljubljani- Izhaja i. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogovoru. Čehovni lacunštev llMd4. Rokopise in vprašanja za poja .ni a Je poš'lia i uredništvu ..Poštnega glasnika*1 v Ljubi ani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista Sv. Jikob* trg 3. Rokopisi se ne vračajo. Letnik VIL V Ljubljani, dne 1. oktobra 1927. 21. številka. V. Kunst: torno. Zadnje dni septembra (Članek je bil poslan uredništvu še v sredi septembra, pa smo ga morali zaradi vednega pomanjkanja ■prostora odložiti do danes. — Opomba uredništva.) se srečajo v italijanskem mestu Como evropski telegrafisti na mednarodni telegrafski tekmi, ki je razpisana ob priliki proslave stoletnice Voltove smrti. Da naša dt-žava ne bo zastopana, je skoro že samo po sebi umevno. Kaj nam mar telegrafske tekme, saj imamo radikale, demokrate, klerikalce, kmetijce, korupcijo in tako dalje, pa se bomo brigali še za mednarodne tekme! Nema smisla, nema budžetske mogućnosti i bas ta! Po eni plati je sicer čisto prav, da ne bomo zastopani v Como, po drugi plati je pa vseeno neprimerna Skoda, da so ostali naši telegrafisti doma. Letošnja tekma je četrta mednarodna pri-redlitev. 'Prva taka tekma je bila leta 1899 v Comu, druga leta 1911 v Turinu, tretja leta 1922 v Berlinu. 'Na tej zadnji so bili tudi Ju-gosloveni, ki so tekmovali na morzu in hugu. Da se niso mogli plasirati, niso krivi sami, marveč tisti, ki so jih poslali tja v en dan, kakor se pri nas sploh dela tja v en dan. Pa o tem pozneje. Pravim, da je velika škoda, da se našim telegrafistom ne nudi prava prilika, pokazati svoje zmožnosti. Zakaj o tem, da so naši telegrafisti zmožni, prav nič ne dvomim, nasprotno sem celo mnenja, da bi bili v stanu, zasesti zelo važna mesta na kontinentu, seveda ako bi imela naša uprava za to smisel in interes. Jugoslovenska žilavost je znana. Poglejmo samo olimpijske in Ivonske telovadne uspehe, poglejmo newyorški šahovski turnir .Svetovna vojna je našo žilavost v dbvoljni meri preizkusila. Smisla pač nobenega! Jugoslavija je prejela povabilo na to tekmo že avgusta meseca 1926, pa še danes tisto povabilo in razpis tekme skrbno čuva, da od nje niti ne moremo izvedeti, v katerih panogah se bo tekmovalo in kakšne so druge propozicije. Da bi se bilo poštno ministrstvo pobrigalo za tistih par tisočakov kredita, ki bi bili potrebni, da oošlje naše favorite v Como, to bi bilo' seveda preveč. Ko bd bila vsaj objavila razpis, mogoče bi se bil na kak drug način omogočil našim telegrafistom dostop do tekime. Seveda na tak način pošiljati ljudi na tekme kakor se je to zgodlilo za Berlin, Bog varuj. Par dni pred tekmo se je ljudi, ki so jih na slepo srečo izbrali, kratkomalo dekretiralo; hajdi v Berlin in pomagaj si, kakor veš in znaš! Pod takimi pogoji mora najboljši odpovedati jPod takftmi pogoji je v resnici bolje, da ostanemo doma. Kaj pa drugi? Ste že videli kakega rekordierja, da bi kar lepo od obeda vstaj ,šel tekmovat in zmagal? Jaz še me. Treba je dolgotrajnega treninga in še marsikaj drugega in še je uspeh dvomljiv. Da vzamem za primer samo zadnjo berlinsko tekmo: favoriti drugih držav so bili izbrani z največjo opreznostjo. Njihova uprava jim je dala vse leto prej časa, da se usposobijo za tekmo. Montirala jim je vse potrebne aparate, dala jim je trenerje. Vse leto samo vaditi in vaditi. V Berlin jih je poslala z vsem komfortom, res kot svoje reprezentante cel mesec pred tekmo, da se aklimatizirajo, s trenerji vred. Tam še zadnje vaje, počitek, no, sedaj si pa zavihajmo rokave. Pight... Alj vsega tega ne 'bi 'bila zmožna Jugoslavija? Ali, recimo, poštna uprava ne bi mogla pogrešati skozi eno leto svojih najboljših, podčrtavam: najboljših, ki bi samo vadili dan za dnem. Da naši fantje potem ne bi dobro odrezali? Sem res radoveden. Pa stroški? Namesto, da pošljemo eno komisijo na Francosko po vreče, ki jih doma dosti ceneje izdelujemo, bi poslali telegrafiste v Como, pa bi imeli vreče ceneje in uspeh v žepu. Ako bi pa nesreča hotela, da bi postal v kaki panogi Slovenec Champion des cham-pinos, bi ga pa lahko preskočili v prid tistih, ki še telegrafi ra ti ne znajo, pa, —- no ja, bi že še našli kako »ugodnost« za njega. Ali ne bi bilo fletno? Tudi iz zunanjepolitičnega stališča se mi zdi neodpustljivo, da bo zbran v Como cvet telegrafistov vse Evrope, ne ho pa tam imenovano ime naše države. Take prilike se mi zde važnejše kot konference v Ženevi o prodaji opija In odpravi sužnjev, ki nas brigajo toliko ko štirinajsta žena kralja Siamezov. In kako s ponosom bi se čitalo v vseh svetovnih listih: Panoga tainta, prva: Jugoslavija! Res škoda! Slišijo se glasovi, da bo prihodnji svetovni poštni kongres leta 1928 v Beogradu. To je gotovo dogodek par excellence za organizacijo velikih mednarodnih tekem. In na domačih tleh, kar je tudi velik plus. Ako bi Jugoslavija poprijela to priliko pri pravem koncu, ji ne bi bilo posebno težko, ponesti sloves naših telegrafistov v vse dežele, k/amor sije božje solnce. Je sicer že skrajni čas, ker smo popolnoma nepripravljeni, a mogoče bi se še dblo kaj doseči. Ko bd poštna uprava imela zadosti smisla, bi takoj razpisala državne tekme najlprej po posameznih direkcijah, nato tekmo vseh zmagovalcev za državno prvenstvo, (državne prvake in še nekaj najboljših pa bi izbrala po doseženih uspehih ter jim dala vso priliko, da se pripravijo na mednarodno tekmo. Pokrajinskie tekme bi se dale izvršiti v treh mesecih, propozicije bi se lahko vzele te, ki veljajo za Como, ostali čas pa bi bil namenjen treningu naših favoritov. Prepričan sem, da se to ne bo zgodilo. Dop-si- POGODBENI POŠTARJI, VZDRAMITE SE! Bil sem uverjen, da bom kmalu čital v našem listu kak članek od strani kakega pog. poštarja. Na žalost vidim, da sem se varal. Ne prošnje, ne grožnje, ne vabljenje, ne .pozivi v listu ne zaležejo. Še vedno je dosti neorga-nizirancev, ki se ne zmenijo za organizacijo, če tudi bi jim morala biti tako važna kakor služba. Nimam izraza, ki ga zaslužijo taki poštarji. To so mrtvi tipi, ki sploh ne občutijo življenja. Njim je gotovo organizacija, kakor tudi njihov poklic in služba postranska stvar. Vsi ti so vredni obžalovanja, ker pride dan, ko bodo spregledali svojo zmoto, a bo morda že prepozno. Dandanes živimo v takih časih, da brez organizacije ni bodočnosti. Zato je zadnji čas, da se priključite svoji organizaciji. Ravno pri nas pog. poštarjih je to velike važnosti. Naš pravilnik je zelo pomanjkljiv in je nujno potrebno, da se izpopolni. Sedaj smo kakor pravi pregovor: roge ima, vol ni, tovor nosi — konj mi. Zahtevamo in tudi potrebno je, da ministrstvo enkrat točno pove, kaj smo, da bomo vedeli, pri čem smo. Druga nesrečna točka je odpočitek p. poštarjev. Vsa služinčad, sleherni človek ima primeren letni dopust z rednimi prejemki in ne da bi ga tlačila za tisti čas kakšna odgovornost. To je debela palica, ki nas tepe. Teh udarcev pa oni v Beogradu, ki so ta pravilnik odobrili, ne občutijo. Kaj naj stori pog. poštar v primeru bolezni? Nadomestila nima, ker nima denarja, da bi najel nadomestno moč. Živ v zemljo ne more, ker mu je služba vsakdanji kruh in ne postranski zaslužek, kakor si predstavlja ministrstvo. Bolan pogodbeni poštar naj plača od svoje skromne plače nadomestno moč, sam zase in za svojo družino prehrano in stanovanje, potem pa še zdravnika in zdravila. Moral bi biti čarovnik, da bi to zmogel. Koliko je bolnih in že popolnoma izčrpanih poštarjev, ki si ne morejo privoščiti zdravniške pomoči. Ti morajo v bolezni vršiti svojo službo naprej in čakati, kdaj pride smrt; pa še takrat leže s poštarjem v grob njegova 6 mesečna odgovornost. Še mnogo je udarcev, lahko bi spisal celo knjigo, pa za enkrat naj zadostuje to. Priporočam še drugim tovarišem, da še kdo opiše svoje težave, ki jih občuti od strani našega pravilnika. Stavim še edino vprašanje glede naših železniških legitimacij. O tem sem že enkrat pisal v Pošt. glasniku. Ali je ta točka še zmerom mrtva, ali so se že merodajni faktorji kaj zge-nili? Kaj je naša organizacija ukrenila v Beogradu, mi je znano. Pripomnim pa, da je bilo takrat obljubljeno, da se bo Zveza obrnila na prometno ministrstvo. (To se je tudi zgodilo. Pričakujemo v kratkem rešitve. — Opomba uredništva.) Za sedaj zaključim svojo objavo z željo, da bi se do sedaj še neorganizirani tovariši zdramili, že organizirani pa naj bi se bolj poživili, ker samo v slogi lahko pričakujemo boljših uspehov. Z nado, da bo moj dopis vsaj nekaj tovarišev privabil k organizaciji, vabim vse pog. poštarje na delo. Ne bojte se nikogar, pravica je na naši strani, zato povejte odkrito, kaj vas teži. S 'tovariškim pozdravom J. Rep, pog. poštar v Leskovcu pri Krškem. l/delovanje damske in moške konfekcije ELITE oružba z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ul. 9. Prodija damske, moške in deške konfekcije na dtbelo in drobno. Prvovrstno Izvrševanje po meri. KAKŠNE STRANKE PRIHAJAJO NA MOJO POŠTO. Že nekaj let je preteklo, kar službujem v v kraju, kjer obratuje veliko industrijsko podjetje. Dela imam čez glavo, posebno denarni promdt je jako velik. Moja pošta je znatno aktivna. Poštna uprava prenaša pošte kakor mačka mlade. Pri tem se jako rado zgodi, da pride prepohlevna poštica iz blata . lužo. To je bilo tudi pri nas. Danes uradujem v pritlični kmetiški hiši. Na enem koncu je krčma, na drugi, od ceste obrnjeni strani, pa poštni lokal. Stranke se gnetejo v meter širokem in trt metre dolgem, temnem tunelu. Uradni prostor je vrhu vseh slabih lastnosti še silno vlažen. Moja preimenitna pošta ima dvojna vrata: namreč zunanja masivno lesena in znotranja steklena. Ob uradnih urah so zunanja vrata odprta, ker bi sicer stranke ne videle pisati. Ljudje božji, poslušajte, kdo je prišel neko nedeljo dopoldne v moj urad. Ker neka stranka ni zaprla steklenih vrat, se je nenadoma prikazal pred okencem — konj. To se vam čudno, da celo neverjetno zdi, kajne, pa je vendar res. Pred krčmo se je namreč ustavil koleselj. Kmet je izpregel in »fuks« je krenil naravnost za hišo v konjski hlev, ki je danes prostor državnega poštnega urada. Seveda je debelo gledal, da se je proštor, v katerem je večkrat zobal oves ali koruzo, tako izpreme-nil. Vsekako se mu je hlev nekam majhen »del, pa jasli je tudi pogrešal, kajpada. Zato je še precej rad odšel izpred okenca; seveda moral je iz urada tako oditi, da je bil zunaj najprej rep, a nazadnje glava, ker se obrniti v ozkem prostorčku nikakor ni mogel. Ljudje po vaseh so kmalu zvedeli o «ena-vadnem obisku na pošti ter delali razne dov-ttipe na naslov odločilnih faktorjev, ki adaptirajo res že vsak (brlog, vsako luknjo, vsak hlev za poslovni lokal državnega urada. S porabo hlevov in magacinov se prebito slabo služi državnemu ugledu, a tudi v zdravstvenem pogledu so temni, vlažni poštni lokali vredni vse obsodbe. Poštni uslužbenci, ki izvršujemo dan na dan, leto za letom naporno in odgovorno službo po poštnih kavernah, vzbujamo upravičeno sočutje pri ljudeh, ki imajo količkaj socialnega čustva v sebi. Kakor da smo živi pokopani, taki so z menoj vred vsi stanovski tovariši in tovarišice, kateri ne vidimo v uradu zlatega sobica, temveč po stenah vlago ter plesnobo po tleh. Pravim, da vzbujamo zaradi slabih uradnih lokalov sočutje med občinstvom, ali žal, da samo med občinstvom, a ne tudi pri odločilnih činiteljih v poštni upravi. __________Eden v imenu številnih sotrpinov. Organizacijsko gibanje. USTANOVNI OBČNI ZBOR KRAJEVNE SKUPINE DRUŠTVA PTT. URADNIKOV V NOVEM MESTU. 4. septembra se je vršil v Novem mestu sestanek dolenjskih poštarjev, obenem pa ustanovni Občni izbor Krajevne skupine. Navzočih je bilo vsega skupaj 23 članov. Občni izbor je otvorit iza-upnik novomeške pošte Kambič im pohvalno omenil požrtvovalnost tovarišev iz mokronoške doline, ki so se kljub slabim zvezam udeležili Občnega zbora. Nato ie predsednik GPO tov. Jos. Jakše v daljšem govoru obrazložil sedamje razmere uradništva. Grajal je mlačnost dolenjskih tovarišev ter jih bodril k večji agilnosti in bolj živahnemu društvenemu življenju, da preneha vendar enkrat mrtvilo dolenjskih poštarjev. Pri volitvah krajevnega odbora je bil izvoljen tovariš Ivan Kambič za predsednika, za odbornike pa Ambrožič Franc, Setima Julij, Amdires Pavla, Radovan Rezi, Florjančič Franc im Novak Marija; za namestnika Kopitar Marija im Blinc Justina; za pregledovalca računov pa 'Blažič Ivan im Dular Mara. — Pri slučajnostih je predsednik OPO raz-Idžll načrt novega pravilnika o pogodbenih poštah, ki ga je izdelala zagrebška organizacija in ki bo predložen ministrstvu pošte. Končno je dajal predsednik Jakše razna pojasnila na vprašanja pogodbenih poštarjev ter poudarjal, da bo storila organizacija vse, kar bo v njenih močeh, da se krivice po možnosti odpravijo ali vsaj omilijo. Občni zbor se je zaključil s pozivom, da mora Dolenjska izkazati do novega leta vsaj 90 odstotkov članov od vseh poštarjev. Kajti doslej je ptt. uslužbenstvo v novomeškem okrožju najslabše, organiziranih je samo 63 odstotkov, dočim jih le v drugih okrožjih nad 90 odstotkov. Po iZborovanju se ]e razvila živahna zabava. Ob razhodu na svoje domove smo se vsi ločili s trdnim sklepom im zavestjo, da bodo kmalu dolenjski poštarji v organizaciji prednjačili in da ne bo več tako, kakor je bilo doslej. Pri odborovi seji dne 14. septembra se je na podlagi člena 13 pravil za krajevne skupine sestavil odbor takole: za podpredsednika ]e btl izvoljen tovariš Ambrožič Fram, upravnik pošte Trebnje, za blagajnika tov. A n dres Pavia in za tajnika tov. Radovan Rezi. IZ ZAPISNSIKA odborovo seje .Osrednjega društva nlžSli poštnih In brzojavnih uslužbencev« od dne 19. septembra 1927. . Na dnevnem redu je bilo več točk, za katere je potrebno, da izve naše članstvo. S 1. novembrom t. 1. so mnogim tovarišem odpovedana stanovanja, v splošnem pa so jim najemnine tako povišane, da od sedanjih prejemkov ne bodo mogli plačevati stanovanj. Grozi jim tudi nevarnost, da ostanejo v najslabšem zimskem času brez strehe. Zato je društvo napravilo vlogo na mestni magistrat za nakazitev stanovanj v novih mestnih hišah, ki bodo v kratkem gotove. Za izredni občni zbor »Zveze drž. nameščencev«, ki se bo vršil dne 25. septembra, so bili določeni kot zastopniki našega društva tov. Mar-tinšek Franc, Gruden Martin, Bizovičar Josip, Smolnikar Jakob, Tome Avgust, Bezjak Martin, Kovačič Franc, Rottar Dragotin, Sedej Slavko, Martinšek Pavel, Ban Martin, Žužek Josip, Bavdek Vekoslav, Boh Anton in Krese Franc. Na rednem letnem občnem Zboru ie bilo sklenjeno, da se tekom leta odpošljeta dv,a delegata v Beograd. Ker se je tekem leta nabralo obilo gradiva za razne intervencije, se sklene, da se delegati v najkrajšem času odpošljejo. Njih glavna naloga ie, da poskusijo doseči imenovanje na svoj prvotni poklic tistih tovarišev, ki so bili s 1. aprilom t. 1. na podlagi finančnega zakona za leto 1927/28 prevedeni za dnevničarie. Dalje, da pospešijo razdelitev Obleke in čevljev ter da iz- vrše razne druge intervencije v prilog nižjih ptt. uslužbencev. Tov. Martinšek poroča o informativnem sestanku v Celju. Delovanje celjske skupine je r splošnem zadovoljivo, lahko bi pa bilo še boljše. Končno se je Obravnavalo o združitvi vsega organiziranega poštnega osobja v Sloveniji v enotno organizacijo. Po mnenju nekaterih tovarišev je to nujno potrebno, ker bi se s tem pokazala skupna solidarnost. Kot enotna organizacija bi mogla tudi več doseči za svoje člane, nego zamore pri sedanjih organizatoričnih razmerah. Društvo nižjih poštnih uslužbencev bi z nameravano združitvijo sicer izgubilo svoj organdzato-rični namen in bi moralo izpremeniti svoj naslov kot podporno društvo, ker ne bi imelo več pravice do samostojnih Intervencij to nastopov. Premoženje društva bi se vodilo pod posebno postavko v skupnih blagajniških knjigah oblastne organizacije. Ker je nameravana reorganizacija za bodoči razvoj našega stanu zelo važna, se niso storili za enkrat nobeni sklepi, temveč se je prepustila cela zadeva v presojo članstvu, od katerega pričakuje odbor nasvetov in predlogov v tei zadevi. V. D. POSTNI DOM. Dasiravno ni bilo v »Pošnem glasniku« že precej časa nobeno notice o delovanju zadruge »Poštni dom«, vendar, to ni znak, da je naša akcija zaspala. Nasprotno! Načelstvo in nadzorstvo imata redne seje, na katerih se obravnavajo vsa za našo akcijo važna vprašanja. Vse delovanje načelstva je sedaj usmerjeno na to, da pridobi zadrugi čim večji kapital z zbiranjem novih članov in deležev, z razprodajo blokov in zbiranjem pm stovoljnih prispevkov. Z veseljem lahko konstatiramo, da je pristopilo k zadrugi v tekočem letu veliko novih elanov in da je bilo podpisanih tudi precej novih deležev, tako da je danes zadruga i moralno i materialno zelo okrepljena. Manj razveseljivo napreduje prodaja blokov. Nekatere pošte so v polni meri storile svojo dolžnost in razprodale vse, ali skoro vse bloke, druge — teh je hvala Bogu prav malo — so skoraj vse bloke vrnile zadrugi. Velika večina pošt pa do sedaj ni še poslala zadrugi nikakega denarja, niti blokov vrnila, iz česar se lahko sklepa, da »e prodaja blokov vrši obče s premalo vnemo. Vse pošte ponovno prosimo, da skušajo bloke razpečati. Pošte, ki so bloko morebiti že razprodale, prosimo, da denar čimprej nakažejo zadrugi. V nobenem slučaju naj pošte ne vračajo blokov zadrugi, dokler ona tega ne odredi. Le s trajno požrtvovalnostjo nas vseh bomo dosegli naš cilj. To in ono Družabni večer priredi »Oblastna organizacija p. t. t. uslužbencev« v soboto, dne 5. ■novembra t. 1. v vseh prostorih hotela Lloydl na Sv. Petra cesti. Začetek ob 20. uri. Vstopnine ni. Na tem večeru nastopi prvič z izbranim vzporedom pevski zbor poštnih uslužbencev pod vodstvom tov. Novaka. — Slavno občinstvo, v prvi vrsti vse tovariše im tovarišice, uljudno vabimo, da se tega družabnega večera v največjem številu udeleže. Po končanem pevskem vzporedu prosta zabav* in ples. — Odbor. Delegacija zastopnikov OPO, Društvs ptt. -UTadmikov in Osrednjega društva nižjih pb. usl. je odpotovala dne 24. oktobra v Beograd, kamor pfispo istočasno tudi zastopniki drugih oblastnih organizacij. Poleg tekočih aktualnih intervencij je glavni namen tega potovanja skupno posvetovanje, kakšno stališče zavzemo poštne organizacije do revizije uradniškega zakona m do uredbe o razvrstitvi ptt. osobja. O uspehih in stori on ib sklepih btmio poročali v prihodnji številki. Na razpolago Imamo še več izvodov »Poštnega Glasnika- št. 19 od 1. oktobra 1927, v katerem je objavljen osnutek uredbe o reviziji urad!-niškega zakona. Ker je izšel v celoti ta osnutek edino v »(Poštnem Glasniku«, bi gotovo marsikaterega državnega uslužbenca zanimala ta številka, ko bi vedel zank). Prosimo naročnike v večjih krajih, da opozore tovariše iz drugih resorov, da lahko naroče to številko pri upravi lista. Posamezni izvodil, poslani po pošti, so po 2 Din, vsaj 10 skupaj ali pa, če jih osebno vzame pri upravi lista, pa po 1 dinar. Popravek k uradnim uram Gospodarske zadruge. Pri zadnji objavi uradnih ur se nam je vrinila neljuba pomota. Uradne ure Gospodarske zadruge niso razen dopoldne — še vsak ponedeljek, sredo in soboto od 14. do 16. ure, ampak vsak ponedeljek, sredo in soboto od 16. do 18. ure. — Načelstvo. Za tiskovni sklad »Poštnega Glasnika« je darovala (vrnila honorar) tov. Marija Perko, pt. uradnica II/3 v Gornji Radgoni, znesek 30 Din. Iskreno se zahvaljujemo. Kako naporno službo vrše pismonoše, vidimo iz članka, ki ga je prinesla pred meseci »Ailge-meine Deutsche Beamtenzeitungc, ki piše: Kako težko službo morajo dan za dnem opravljati pismonoše, kažejo ugotovitve, ki jih je napravilo višje poštno ravnateljstvo berlinsko. Berlin šteje 110.000 hiš, v katerih je skoraj poldrug milijon stanovanj. V ta stanovanja drži 480.000 stopnic (gredi, ne posameznih stopnic). Seveda so med njimi tudi manjše gredi, ki imajo samo 5 ali 6 stoipnic, ali največ je takih, ki štejejo 13 do 16 stopnic. V dostavo vseh zgodaj omenjenih stanovanj ima pošta 4900 moči na razpolago. — 4900 pismonoš prehodi pri vsaki dostavi 14.000 km ter prepleza 385.000 gredi ali stolb. Potemtakem prehodi vsak pismonoša na dan 11 km (pri štirih dostavah), zakaj slednja dostava je skoraj 3 km dolga pot. Tako prehodi vsak pismonoša v enem letu 3460 km. Pomniti pa je treba* da zavzemajo vsaj polovico poti stopnice (gredice) in da se mora ta del pota prav za prav šteti dvakrat, nadalje da mora vsak pismonoša preplezati dnevno 77 takih stopnic to to s polno torbo. — Teža teh torb je različna, t. j. od 8 do 16 kg. Večkrat pa vleče pismonoša 25 do 30 kg težko torbo s seboj. 4900 berlinskih pismonoš mora diostaviti dnevno pet milijonov to poj ipoštnih pošiljk, tako da pride dnevno na vsakega pismonošo pri vsaki dostavi 275 pošiljk. Pot, ki jo berlinski pismonoša službeno prehodi, vštevši stopnice gori in doli, znaša v desetih letih toliko kilometrov, kakor pot — okoli zemlje. Osebne vesti. Napredovali: za pb. ur. II/4 Kristijan Jeglič, pb. ur 11/5 na Jesenicah na Gorenjskem: za zvan. 1 skup. Blaž Camer zvan. 2. skup. v Trbovljah 2; za zvan. 3. skup. Jakob Skodič, služit. 2. skup. pri XXXV. ter. t. t. teh. sekciii v Rogaški Slatini in za služit. 2. skup. Tomaž Ravnihar, dnevničar pri MI. ter. t. t. teh. sekciji v Ljubljani. Premeščeni: pb. ur. 11/3 Vaclav Kunst z Bleda 1 na Maribor 1, Pavla Zabukovec, Franja Turk ta Danica Kobal z Bleda 1 na Ljubljano 1* Franjo Urbič z Bleda 1 k glavnemu telegrafu v Beograd, Marija Mesojedec tz Mozirja to Mislinje in Marija Pernat iz Hrastnika na Maribor 1; pb. ur. 11/4 Marija Globočnik od Sv. Janeza ob Boh. jezeru v Lisce, Ana Fabjančič iz Loč pri Poljčanah na Lubljano 2, Marija Kralj iz Celja na Ljubljano !, Zinka Grobelnik iz Celja v Slatino Radenci, Kar-lota Horak z Vrhnike v Litijo, Olga Moser iz Podnarta v Št. Vid nad Ljubljano, Emilija Kettner iz Višnjegore na Maribor 1 in Helena Dekleva z Maribora 1 v Mežico; pb. ur. II/5 Ivan Radič iz Ljubljane 1 v Ptuj; pb. ur. JII/4 Anka Hudales z Ljubljane 1 na Vrhniko, Josip Zidarič iz Velike Nedelje v Središče ob Dravi in Avguština Juh z Maribora 1 v Moste pri Ljubljaml; zvan. 3. skup. Ludvik Parkelj z Ljub Van e 2 na Ljubljano 7; služ. 2. skup. Ivan Mahkovec z ravnateljstva na Ljubljano 1 In Vekoslav Zoppe iz Orobelna t Celje. Poroke: sekretar 1/6 Bogdan dr. Kurbus na ravnateljstvu s pb. ur. IH/4 Mileno Jevnikarjevo to pb. ur. 11/5 Edita Šimenc na Ljubljani 1 s Francem Deželakom, Priimek pb. ur. ITI/3 Alojzija Tonija na ravnateljstvu se radi posinovljenja izpremeni v Tonij - Camernik. Za »Obl. organizacijo pit. uslužbencev v Ljubljani" tzda/a in ure/uie /gško Jakše v Ljubl/ant. — Za „Narodno tiskarno" hran Jezeršek v Liubliani. čTLm. c&ršan, Sv.&etmc.i Otvorila sem modni salon za damske klobuke ter izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. — Z Gospodarsko zadrugo v poslovni zvezi. Poštnim uslužbencem na obroke! Se najtopleje priporoča Am. TRŠAN Ne samo nizke cene, ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri J. N. Šoštarič, Maribor Vas zadovolji v vsakem oziru. Ha zalogi je največja izbira najnovejšega blaga ža moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robe«, nogavice, odeje, posteljno perje itd. (5SO Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi n« obroke in se cene ne zviSajo. A.&E. SKABERNE priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga po najzmemejših cenah. LJUBLJANA, MESTNI TRG P«! i; DOLCEK I MARINI; j: MARIBOR, GOSPOSKA UL. 27 | * * * ZALOGA TVORNICE FRANCOSKEGA IN AN-iiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmitiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiMi GLEŠKEGA SUKNA ZA DAME IN GOSPODE iiiimimmiimnmiiiimiMiiMiiiiiiiiiiiimiiiiimimmimimmimi Priporočamo Vam "PFHFF* šiv. stroje f ker so najboljši. ^ Solidne cene in tudi na obroke. Ign. VOK. Lrubiiana Ta iar5. LJUBLJAN vGospos>et»ka c. 13 Zaloga vsega v elektrotehnično stroko spadajočega materijala kakor tudi: likal, svetilnih teles, žarnic itd. Radio sestavni deli. Elektrozon aparati. Priznano najnižje cene, prvovrstno blag j. (m. h u ji. mili manufakturna trgovina MARIBOR, Glavni trg štev. 1 (pod Veliko kavarno), priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manu-fakiurnega blaga, posteljnih odej lastnega Izdelka, perje za blazine, gra la za žimnice itd. Povodom letošnjega 60 letnega juhi eja tvrdke vse po najnižjih cenah. Franc Prevoršek preje M Ban, Ljubljana se priporoča za na up manufakturnega blaga na obroke. Izdelujem obleke po meri za dame in gospode. FiRNEZ, BARVE, LAK, EMAJL in -rse ▼ stroko spadajoč:© blago, DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO pri d. z tovarna olja, laka In barv I ICUK £anKI o.z Ljubljana-Mcdvođe Lastnik: Franio Medič. O Jaz. Ti, On, Ona, Mi, Vi. Oni, Mi Vsi kupujemo samo in edino v manufakturni trgovini Srečko Pihlar Maribor, Gosooska ulica štev 5, ker tam kupimo res dobro in poceni. Manufakturna veletrgovina FELIKS URBanC, UUBLJaNa Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega b aga po nizkih cenai . 24 Konces. zob tehnik Josip Kovač Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 se priporoča poštnim nastavi enceml Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča v tvrdka 50 M. TIČAR, Liubliana. Šelenbur oKI TRG ŠTEV. 1. "PONR TVTALOaT pleskar, lidar, sobo in 6rkosli“ar v LJUBLJANI Gosposka cesta štev. 16. Za nakup vsakovrstne obleke se priporoča tvrdka 1. Maček, Liubliana Aleksan ‘rova c. 12 ki ima največjo izbero in najbolj solidno postrežbo. Tvrdka ima pogodbo z Gospodarsko zadrugo p. n. In daje tu(ii drugim stalnim nameščencencem blago na mesečna odplačila. Doom m poceni kupite smo: nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrtbščine za š vije, 6 vljarje, krojače, sedlarje in tapemike, razna nrla, kravate pri JOSIP PETELINC. L ub Jana oh vodi, bi zu P ešernovega spomenika PLETENINE kakor: Jopice telovniki puilcwerjl piaičl kostimi večerne ruto otro »h e garniture etc. iz čiste volne in po nizki n cenah p iporoča pietarna M. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica it. 17 Na drobno! Na debelo! Vsa naročila, tudi s prispevanjem la-dnega maieiijala, izvišujem hitro in poceni! Trsovimi s Kožuhovino Filip Bizjak • krznarstvo LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6 se p iporoča poštnim nastavljene m, katerim daje tudi na obroke. r Poštni uradniki in usl žbenci imajo posebne ugodnosti. * ezkonkuretičnih cenah sukno za obiette, kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago ter tkanine za perilo.