Berite in dajte drugimi
Št. 15.	Celovec, dne 29. prosinca 1920.	Št 15.
koroška ptica, izvidimo, da je sam oves za koroškega konja, katerega bi tujci radi ujeli!
Zdaj slišimo samo to, da gladuje Nemška-Avstrija. V resnici tam nimajo toliko, da bi tako lahko živeli kakor pred vojsko. Vprašam vas pa, zakaj hodijo Kranjci, ne samo posamezni, v veliki števili hodijo k nam na Koroško, beračiti živež, če imajo vsega zadosti? Zakaj nakupujejo pri nas vse, kar jim pride pod roke? če bi imeli več kakor Avstrijci? Dokler so dajali in pošiljali Hrvati, smo dobili cele vagone moke in špeha sem na Koroško; zdaj pa, ko so se naveličali, pri-^	mankuje nam in kranjskim Janezom potrebni živež. S tem je
Dobro vem, da je pri vsem tem, da je očividno, kaka ja|. pa reveno tudi vprašanj6) zakaj s0 po8tali .časi tako slabi, žareč, še vendar nekoliko ljudij, kateri ne vejo za gotoVCT^jJp j^j nara ge.Hrvati ne dajo več dovolj, kateri so vendar naši
sodržavljani: Denar jim danes nič ne pomaga; tako bodo Kranjci, kakor tudi mi, če bi pripadli k Jugoslaviji, teško kupovali živež za denar. Kakor je v majhnem, je v velikem! Ce hočeš danes pridobiti si potrebnega živeža, moraš dati za to to ali drugo reč. Avstrija pa ima veliko takih reči, katere lahko zamenja, da dobi potrebnih živil.
Pomisliti moramo, kaj velja pri Janezih obleka, obuja, petrolej, cuker, sol, vžigalice (špile) in drugih več. Ja, ljubi moj prijatelj, saj že kupiti ne moremo več kaj. Tisočaki so že premajhni. Ko bi nam kdo pred vojsko kaj takega pravil, kakšne čase bomo še doživeli!
Nikoli pa ne smemo pozabiti, da stanujemo tokraj Karavank. Morali bi tako hoditi v Ljubljano k sodniji in vladi. Vsaka pot tja v to mesto bi požrla kravo! kdor je namreč ima; drugi bi moral hoditi prav lepo po dolgi cesti dolgo pot in si mislite, da gre na božjo pot, da gre romat, a Ljubljana tudi niso Lušarje. A ne šalimo se, reč je resna:
Možje in ženske Koroške!
Sodite previdno pri ljudskem glasovanju!
Bliža se čas, ko se boste imeli odločiti, odločiti za vas in vaše otroke. Vaša zdrava pamet naj sodi, kaka bo vaša bodočnost tukaj in tam.
Poslušajte svete previdnih, domačih ljudij, ne tujce in zagrizence, kateri dobivljajo za hujskarijo mastna plačila. Sami poglejte okoli, sami preglejte' vse sleparije in vse zvijače.	flfe
katero stran bi se odločili. Drugi pa ste, katerim ni za to, da bi spadali k Jugoslaviji; a tudi za Nemško-Avstrijo se ne morete določiti, ker o njej ne slišite kaj dobrega. Dan na dan de vum pravi, da bodo nas Slovence v Avstriji tlačili in zatirali, da pokrepamo od gladu, da tam nimajo vere in kar so druge neumne reči. Verjamem vam, da res ne več veste, kaj je laž in kaj je resnica, ko vam trobijo, Bog ve kaj, na učesa. Hočem vam samo star prigovor:
Kdor konja lovi, mu oves moli!
Ravno tako je tudi pri nas. Obljubujejo nam vse dobrote, obijubujejo nam, kar jim le pride v usta in dajejo nam, kar je jim le mogočo. Prve mesece smo dobivljali obilno živeža, ko je v drugih krajih, kakor na primer na Kranjskem, že bilo veliko pomankanje. Tudi zdaj nas še vedno bolj oskrbujejo, ko manjka že vsega, kakor kranjske okraje. Ze iz tega izvidimo neodkritosrčnost jugoslovanskih mogočnikov, že iz tega izvidimo, da so same limanice, na katere bi imela sesti uboga
Za pouk in kratek čas.
Lizica in kozel.
Neka lisica je padla v globok vodnjak. Do grla je stala voda lisic? in nikakor se ni mogla rešiti. V strahu se je poganjala sein in tja in iskala pomoči. V tem času pa pripiše rogat kozel iz boste, iska si hladno vodo. Razveseli se zdaj uboga lisica, ko kozla zagleda, brž ga pozdravi: „Ha! Voda jo dobra, voda je zdrava! Do grla sem sita, takó sem jo pila; poskoči dol k meni, tudi tebi bo teknila".
Kozel uboga prav rad, takoj poskoči v jamo, napije se vode, da domalega poči. „Kako boma prišla zdaj pa iz jame?" vpraša strahljivo kozliček lisico. „O, to je lahko!" odgovori lisica. „Poslušaj le mene, dobro jaz vem, kako se boma rešila. Dobro znam skakati; stopila bom na tvoje rogove in hitro bom kakor ptiček iz jame! Potem poiščem pa tebi pomoč, poslala bom semkaj pastirja po te."
Tem zvitim besedam kozliček verjame, nastavi rogove, da bi lisica iz jame skočila in šla po pastirja. Komaj nastavi kozel rogove, stopi lisica na nje, se urno požene in zgine v goščavi. Kozel čaka in čaka pomoči, ni pa ne lisice, ne pastirja. Zebsti je začelo že kozla in nikogar ni na pomoč! Približuje se temna noč, strah je popadel ubogega kozla, tako začne upiti.
Ko bi ga ne bil slišal pastir, bi bil kozel še zdaj v vodniku, v jami!
Lahkoverni kakor kozliček smo tudi mi bli Korošci! Verjeli in zaupali smo zvitim besedam. Zdaj pa, ko smo v
jugoslovanskem vodniku, v jami, tlačijo nas zapeljivci bolj in bolj, ne mislijo na našo rešitev. Zadosti smo se napili obljubljenih dobrot, poskusili jugoslovanski paradiž. Zdaj nam pa jo že mraz, zebe nas že, prihaja temna noč. Po celem svetu slišajo naše klice! Ni treba obupati, prišlo bo prosto glasovanje — naš pastir, ki nas reši, vzhaja solnce belega dne!
Kako se odstranijo bradavice.
Prav dobro sredstvo za bradavice je črno milo (žejfa), katerega se na kos flanela debelo namaže. Ta obliž (flašter) se da na bradavico in se potem še poveže s kako ruto ali kakim povitkom. To se mora narediti več dni in sicer noč in dan. Ce se ponovi flašter dva-do trikrat, omehčajo bradavice tako, da se lahko izšobljejo ali pa izpulijo z nožem.
Fajmošter in župan.
V neki vasi sta se fajmošter in župan vedno prepirala in jezila eden drugega. Prav hudo pa sta se sprla v času državnih volitvah.
Nekega dne je imel odposlati fajmošter pismo županu. Tako ukaže kaplanu, da napiše naslov (adres). Po navadi je pisal kaplan: „gospodu županu". Fajmošter pa je bil zelo nevoljen, da je pisal kaplan: „gospodu". Hudoval se je nekaj časa, potem je pa naredil črez besedo „gospodu" debel etrih' in tako pismo izročil županu.
Ta se je črez to neuljudno pisavo jako jezil in takoj jo je mahnil k fajmoštru s pismom v roki. Očit <1 mni je, da je colo neotesan. Ali fajmošter je mislil pot« .'iTT župana in
Brez Celovca ni nam mogoče živeti!
Tam dobimo vsega, kar potrebujemo, tam prodajamo vse, kar imamo. Vrh tega pa nam leži pred nosom, se lahko doseže od nas. Da bi nas potolažili, obetajo nam, da bodo napravili velika mesta iz Borovelj in iz Velikovca. To je obljuba kakor za otroce: otročji pa na noben način ne smemo biti, če je vprašanje tako resno, če gre ne samo za našo pri-iiodnjost, ampak tudi za usodo naših otrok. Kakor se ne moreš samo na en mesec ali eno leto oženiti ali omožiti, ne bomo določili pri ljudskem glasovanju samo na eno leto, ne bo glasovanje na poiskus. Kar bomo določili, ne bo veljalo samo za nas, veljalo bo tudi za naše otroke.
Dolgo časa so nam obetali Celovec, ker so sami prav dobro vedli, da ne moremo brez njega živeti. Vedno so pravili, da grejo v štirinajst dneh v Celovec. Na vsak način so si ga hoteli pridobiti, tudi z letaki. Za kak drug namen so te izdajali? Nam seveda ne povejo vsega, kaj si mislijo ljubi naši Jugoslovani, ne povejo nam, kaj bi vsega manjkalo nam, če bi res glasovali za „Veliko Srbijo!". Tako nam tudi ne povejo, kako potreben je nam Celovec, kateri jim je na njih vabljenje malo požvižgal in — končana je bila vsa, reč!
Ko so uvideli, da je Celovec za Slovane na vekomaj zgubljen, so se lagali, da sploh ne bo glasovanja, so skušali ilno pestjo si pridobiti in popasti ljudje in rekli: „Kaj boš, i^aj hpčes, ubogi Korošec, udaj se ne bo več glasovanja- zase-déna Koroška je izročena Jugoslaviji!" Oha, gospodje, še ni tako dalč! Zdaj morate sami priznati, da nas
Korošce nihče ne bo silil, da imamo pravico do glasovanja!
Ker s temi lažmi ničesar ni bilo, skušajo nas zdaj ujeti z drugimi rečmi: Strašijo nas, posebno pa ženske, da Nemci nimajo vere, da bodo nam vzeli vse naše duhovnike, ko nas odločimo za enotno Koroško. Vsak, kateri je hodil pa Nemški Koroški ali Avstriji sploh, je sam videl, da imajo Nemci dobro vero in dobre duhovnike. Zakaj bi nam vzeli vero in duhovnike? Nam noben hudič ne bo vzel naše vere ali prepovedoval, da bi ne smeli slovensko govoriti, kakor nas je učila aaša mater. Smešno je, ko se kaj takega pravi o Avstriji.
Kdor drugače govori, je navaden lažnik in slepar, katerim podam iz ljubljanskega „Domoljuba" (od dne 31. decembra 1919) sledeča poročila, da se bo jim malo pobesil nos, da ga ne bodo nosili več tako visoko:
„Dne "26. t. m. (decembra) se je vršil na Šoli pri Zalini shod, ki ga je sklicala Samostojna kmetska stranka. Glavni govornik je med drugim izustil te-le besede: „Duhovni vam obljubljajo za vaše trpljenje nebesa po smrti; mi bomo pa skrbeli, da boste že imeli na tem svetu nebesa, da se vam bo
tukaj dobro godilo. Saj potem, ko crkneš, tako nič vež ni P*
„Domoljub" pravi k temu: „Ne samo, da Kmetska stranka ni nikdar zinila besedice proti brezverske ljudske šole, ne le, da pridno z gojnico poliva slovenske duhovnike, sedaj celo njen govornik na shodu naravnost napade vero ..." V isti štev. poroča „Domoljub": S krampi na verkve! Na socialističnem shodu v „Mestnem domu" v Ljubljani dne 21. decembra je pozival neki Uršič sodruge, naj gredo v samostane, ter naj preženejo nune in redovnike iz samostanov, potem bo stanovanj dosti. Gredo naj še v cerkve, češ: „čemu bodo ti prostori prazni? Vzemite krampe s seboj in poderite priž-nice . . ." Domoljub pravi: „Ko pa gredo lovit ljudi na svoje limanice, pa ti molijo angelovo češčenje s povešeno glavo in sklenjenimi rokami."
Koroški Slovenci, ste enkrat slišali^ da bi v Nemški-Avstriji „pridno z gojnico polivali duhovnike" ljudstva ali da bi tam kdo pravil: „Vzemite krampe s seboj in poderite prižnice?" Ravno ti ljudi pa, ki kaj takega izustijo (liberalci in socialisti), gospodarijo zdaj na Jugoslovanskem! Kje je tako vera bolj varna? Ni treba odgovora!
Dalje zdaj! Očitajo nam tudi Jugoslovani, da bi bili mi Korošci neumni, če bi se odločili za Avstrijo, za tisto Avstrijo, v kateri smo morali prelivati toliko krvi. To je največja sleparija, to je obračanje dejstev, resnice! Kdo more reči, da je nova republika Nemška-Avstrija stara zrušena Avstrija, v kateri smo služili mi ravno tako kakor Janezi za 6 krajcer-jev na dan? Kdo si je »pridobil v resnici svobodo in prostost, ljudska država Nova Avstrija, katera se je osvobodila vsega, kar £e pravi cesar ali kralj, ali Jugoslavija, ki je še danes pod kraljevim jarmom? Tudi na to ni treba odgovoriti, ker je samoumevno! V Avstriji pa imajo ljudsko vlado, je država, v kateri le tisti služi kot vojak, kateri se sam oglasi za to. Pod vlado kralja Petra se pa še vedno kri preliva, vojaki ne pridejo domu, ljudstvo ne pride k miru. Obžalovati moram vse Janeze, kateri so prišli od dežja pod kap. Komaj so prišli iz fronte, imajo na novo vaje, pripravljanje za novo trpljenje. Nas Korošce pa pretrese groza, če pomislimo na vse trpljenje pod kraljevsko kajžlo. Ko imamo prosto voljo, se radi, pre-radi rešimo novega trpljenja, katero je za Kranjce že neizogibno.
Podkupljeni hujskači pravijo nam, da vladajo v Nemski-Avstriji judi in boljševiki, v Jugoslaviji pa sami kmetje. To je sama prevara, laž kakor druge reči! V Avstriji vladata delavska in krščanska stranka. Hujskači imenujejo delavsko stranko judovsko. Tega lahko zastopimo! Delavske stranke se najbolj boji kraljevska vlada in jugoslovanski veleposestniki. Korošcem se pa delavske stranke nikoli ni bati, če tako
rekel: „Ce je beseda preštrihana, je ravno tako, kakor bi ne bila pisana".
Zupan gre domu in si misli: „No, moj ljubi fajmošter, počakaj, jaz ti bom jo dal!" Odgovori na prijetno fajmoštrovo pismo, naslov pa napravi: „Nič vrednemu, nespoštovanemu župniskemu uradu v . . ." Potem pa preštriha bèsedice: „Nič" in „ne", ali tako, da so bile še lahko brati.
Fajmošter je kar vpil, tako je bil jezen, ko je dobil pismo. Takoj se je napotil k županu in ga že hudo vzmerjal. Mirno ga pa vpraša župan, zakaj da se jeza. „Saj ste vi fajmošter sami rekli, da je preštrihana beseda ravno tako, kakor bi ne bila pisana!" Odsihdob sta fajmošter in župan v edinosti in miru živela.
Kako je odstraniti hišne gobe?
Hišne gobe nam povzročijo mnogokrat veliko škode, Kjer se najdejo enkrat, tam se ponovijo vsako leto in sicer toliko časa, dokler jim more les dajati potrebno hrano. Rastejo pa le tam, kjer so dilje vselej mokre. Ako je mogoče, posušiti dilje in jih tudi suhe odbržati dalje, pogine hišna goba in se ne ponovi več.
Tega pa navadno ni mogoče; treba je tako drugih sredstev. Najbolj lahko in najbolj doberkup je navadna sol. Ta ima lastnost, da vzame vodo in vsako mokroto na se. Ce hočemo hišne gobe pregnati, je treba toliko soli v vrelo vodo vsuti, kolikor se v njej stopi. S to vodo se mora potem ribati vse dilje, ves les, na kateremu se nahaja hišna giba. Sol potegne vso mokroto iz lesa, vrine še sama v njega in prepreči prihodnjo naselitev oziroma rast hišnih gob na vselej.
Berači.
Berač: „Lepo prosim, gospodje, usmilite se ubogega slepca!"
Gospod: „Kje je pa slepec?"
Berač: „Ta stoji pred vratah in gleda, da naju žandarm ne dobi."
(Jajčni) Beljak kot zdravstveno sredstvo.
Ce se kdo vreže ali vseka, je beljak prav dobro celilno sredstvo. Z beljakom se osnažena rana namaže in potfem še-le obeže, ko se beljak na rani posuši.
Rane ne celijo rade, če pridejo vedno z zrakom v dotiko. Beljak se pa naglo posuši in napravi tako neko kožo črez rano, katera ne pusti zraka do rane. S tem se jako povspešuje, da se rana zaceli.
Beljak je pa tudi v resnici dobro sredstvo proti vnetju čreves in proti griži. Napravi se iz beljaka beljači sneg, h kateremu se doda sladkor (cuker). Brez cukra se tudi more narediti, pa ni tako dobro. Ta sneg odstrani vnetje v želodcu in črevah. Dva ali tri jajci na dan zadostujejo pri navadnih napadih.
Posebnega pomena so jajci pri teh boleznih ne le zato, ker se rabijo kot zdravilno sredstvo, ampak tudi, ker no v omenjenih boleznih prav primerna jedila.
Prilika oziroma uganka.
Kaj so advokati ?
Navadne škarje!
Zakaj pa? Ja, ker sb -me sebe nikoli ne zrežojo, ampak vselej to, kar pride med nje!
ne slišimo k velikoglavcim, k velikim posestnikom. Ravno v ljudski državi Avstriji vlada v resnici ljudstvo in s tem tudi mi, ne pa velikoglavski baroni in grofi in drugi ple-menitaši. Koroški Slovenci, če vam pravi še enkrat kak hinavec neumne laži, opozorite ga malo na že omenjenega „Domoljuba", ki piše dne 31. decembra:
„Brez parlamenta,
. . . Dva meseca bomo torej brez drž. zbora, dva meseca bo vlada še naprej delala brez vsake kontrole od strani ljudskih zastopnikov. In tak sklep si je upala storiti vlada, v kateri sedijo sami demokrati in socialisti, ljudje, ki si edini lastijo pravico, nazivati se „pravim zastopnikom ljudstva", ko se imenujejo „sol Jugoslavije". Tak korak se je drznila napraviti vlada v času, ko nujno trka na vrata rešitev najtežjih finančnih, gospodarskih, notranje-in zunanjepolitičnih vprašanj, v času, ko ni nobene države v Evropi razen Rusije, ki ne bi imela drž. zbora. . . . Tedaj so se vse začasne vrhovne oblasti zedinile in sklenile slovesno, da se skliče začasno narodno predstavništvo, ki mora ostati skupaj na delu tja do konsituante. Ustavotvorna skupščina pa se ima sniti 6 mesecov po sklepu miru. To je slovesno potrdil v imenu vladarja tudi prestolonaslednik Aleksander. In ko se je letos vlada g. Davidoviča predstavila prvikrat parlamentu, je podal ministrski predsednik svečano izjavo, da vlada hoče delati s parlamentom . . . Predstavniki opozicije so celo ponovno zahtevali, da se mora parlament nenudoma sklicati na delo. Toda g. Davidovič tega ni hotel, ker se je bal kazni za vladine grehe, snedel je dano besedo, vlada je nenadoma kršila zakon! . . Vladati, — samo vladati, — pa magari — po turško! Saj je vendar jasno vsakemu državljanu, da zadene kazen vsakogar, ki krši zakon. In kaznovana mora biti tudi sedanja vlada ... za vse teptanje najsvetejših ljudskih pravic bo ta vlada morala dajati odgovor . . .!"
Hujskači, zdaj se vam je podrla beseda? kaj! Kdo je v novi Avstriji snel dano, svečano besedo, kdaj je tam vlada kršila zakon, kakor se godi v Jugoslaviji?! Kdo vlada v Avstriji — magari — po turško?! Kdaj je teptala tam vlada najsvetejše ljudske pravice, kakor vlada v Jugoslaviji?! In potem še kaj! „Domoljub" ne sme reči — očividno je, zakaj da ne — da je snel tudi prestolonaslednik slovesno potrjeno besedo! Sest mescev po sklepu miru se bi imela sniti ustavotvorna skupščina Jugoslavije; snela se bo pa še-le, kakor se enoglasno poroča, leta 1921! To je svoboda, to je solnce Jugoslavije, da še listi ne morejo reči prave, cele resnice, ker je monarhija, država, pod katero smo koprneli poprej pred polomom. Tako neumni Korošci nikoli no bodo, da bi se sami vtikali v državo, v kateri se lahkomiselno snide dana beseda, v kateri se od vlade same krši dan zakon, v kateri se teptajo najsvetejše ljudske pravice! Nikdar, če morejo kaj boljšega imeti, si boljši uravnati svojo bodočnost!
Avstrijska krona bi nič ne bila vredna, je nadalje sredstvo jugoslovanske agitacije.Res je, da ni veliko vredna, vaša pa boljši ni nič, ljubi Janezi! V Švici nobeden hudič ne po-praša po vaši kroni! Kleli boste „Domoljuba", a ne morem vam pomagati, Janezi moji! V isti štev., katero smo že večkrat navedeli, je tudi brati na drugi strani o „ničvrednosti" jugoslovanskega denarja. Za zdaj Avstrijci Jugoslovanom in tudi narobe, Jugoslovani Avstrijcem v tej reči nič ne imajo očitati, predmetati! Pa že res nič! Vprašanje je samo to, ktera se bo prej opomogla v denarnih rečeh. Ta je pa očividno Nemška-Avtsrija, kajti ta ima potrebno orodje. Tukaj je samo treba, iti na delo in v kratkih letih pride avstrijska krona zopet do veljave. Pri jugoslovanski hiši pa tega orodja ni, da bi takoj začeli plodonosno delo. Popred pa, da se to napravi, bo vselej jezdila jugoslovanska krona za avstrijsko.
Slepiti nas hočejo tudi s tem, da pravijo, koliko ima Avstrija dolgov. O, vi hinavci, saj vas poznamo! Zapisani so Avstrijci in zapisani so Jugoslovani v skupnem testamentu naše umrle mame Avstrije. V temu testamentu se čisto natanko razvidi, koliko milijardov je zapustila Jugoslovanom! Dobro je nam tudi znano, koliko imajo Srbi dolgov, kako se zadolžuje Jugoslavija tudi nadalje dan za dnevom! Tudi v tej reči si Avstrijci in Jugoslovani nič ne bodo očitali.
Strašijo nas slednjič, da bo prišel za Avstrijo zadnji vzdihljaj. Vemo, da zdaj še trpi po prestani bolezni hude svetovne vojske. Trpijo ne tudi vse druge dežele, katere so bile
v to strašansko vojno, ki jo enako še nikoli ni videl svet, zapletene ? Trpijo ne tudi prejšni sovražniki zrušene Avstrije po tej hudi bolezni? Trpi ne cel svet? Vi Janezi, ste morebiti vi „zmagali" in ste za to „zmago" morebiti dobili tiste milijarde, ki jih morate plačati Srbom?
Zaključim zdaj, kar bo preveliko, predolgo, kar bi še mogel navesti. Samo sledeče moram še reči:
Zakaj je vsa sleparija, vsa prevara in vsa laž, ko bi stala jugoslovanska reč tako dobro, da bi Korošci s srcom in umom radi glasovali za njo? Dobri reči ni treba ne sleparija, ne pievare in nobene laži, katere predstavljajo nam Jugoslovani! V resnici reč nikoli ne more biti pravična in dobra, če se potrebuje laž, sleparija, prevara!
Jugoslovanski hujskači, spodobijo se vam besede „Domoljuba", ki pravi o socialistih na Kranjskem: „Ko pa gredo lovit ljudi na svoje limanice, pa ti molijo angelovo češčenje s povešeno glavo in sklenjenimi rokami."
S povešeno glavo, s sklenjenimi rokami hodite okoli levit ljudi na vaše limanice; videti ste, kakor bi molili angelovo češčenje, *v resnici pa molite in si mislite: „Ko bi se nam le posrečilo, ko bi se nam le posrečilo! Koroška tica pojdi na lim- pojdi na lim, pojdi na_lim!"
Nismo pa tako zabiti, da bi ne vedli, kam pes taco moli!
V Borovljah imajo že od starih časov nemški rek: „Fer-lacher-Blut is ka Knödelwasser", to je: „Boroveljska kri ni knödlova voda, ni voda od cmokov". Pa ne samo v Borovljah tako, pokazala bo vam
vela zasedena cona pri prostem ljudskem glasovanju, da so te besede od Boroveljski kri rek, prav za celo Koroško!
Pravicoljuben Slovenec iz Rožne doline.
Kako občuti koroško ljudstvo.
Razni jugoslovanski hujskači hočejo velikim državam in drugim narodom dokazati, kako goreče zahteva koroško ljudstvo združenje z Jugoslovani. Čudno je, da ne pravijo: ne samo zasedena cona, ne, cela Koroška, kakor leži in stoji gori do Grofiglocknerja in gori na sever do stajerske meje. Škoda je samo, da Koroška ni večja. Ce bi šla gori do Dunaja, bi širo-koustni Jugoslovani morebiti še pravili: „Vse, vse nas zahteva goreče!" Resnica je pa ravno narobe: Ne zahtevano jih ne ini, ne drugi, oni zahtevajo nas, nas in našo deželo!
Kako varajo Jugoslovani velike države, priča sledeče pismo; katero je pisala slovenska žena iz velikovškega okraja njenemu možu, ki biva na Nemški Koroški. Ta mož je tudi Slovenec; zavolj preganjanja je pa moral zapustiti svoj lastni dom in si iskati zavetje v Nemški-Koroški. Pismo se glasi:
„. . . Ti ne veš, kaj mi trpimo pod jugoslovansko drhalo. Nas Korošce zasmehujejo, kaznujejo in trpinčijo kakor pse. Ne morem Ti povedati, kako tužno je zdaj življenje na lastni, domači naši zemlji. Moji pokvarjeni živci, moje žalostno srce me spominjajo na prihajočo smrt. Moč me zapušča, noge me ne nosijo več. Ce bo to trpljenje še nekaj časa trajalo, mi ni za življenje. Ako pa umrem, lepo Te prosim, pazi na to, da k mojemu grobu ne stopi niti jugoslovanski duhovnik, niti kak drug Jugoslovan.
Tako sem razjarjena, da mi ni mogoče popisati moje stanje, primorana sem, končati danes moje pismo.
Z nado, da se v kratkem vidiva, Te lepo pozdravlja
Tvoja žena.
Limanice.
i.
Dne 5. januarja se je vršil v Velikovcu zdravstven pregled (Superarbitrierung) invalidov. Škoda je res, da te komisije v stari Avstriji nismo imeli, lahko bi bili vojno dokončali, prej da smo jo začeli! Vsakega so spoznali kot invalida, čeravno marsikateri še vojne videl ni. Zadostovalo je, če se je posamezni pritožil, da ga zob boli.
Obetalo se je zvišanje penzije in se kazalo s tem, kako dobra in postrežljiva je nova mati Jugoslavija. Dobil pa no-
beden ni kaj in tudi ne bo, ker 3e je vršil spregled samo na ta namen, invalide pridobiti za Jugoslavijo. Naši ubogi vojni invalidi pa niso tako neumni, da bi jim sedli na lim!
II.
V Grebinju in okolici razširjajo razni hujskači med tamošnjem prebivalstvu pravljico, da je Jugoslavija kupila ali — druga govorica — vzela v posest Helldorfovo grajščino. Pravijo, da se je Helldorff odpovedal vseh pravic do tega posestva, ker leži v Jugoslaviji. Na temu še besede ni resi Kje bodo meje Jugoslavije, bo še le določilo ljudsko glasovanje, zasedena Koroška še ni „Jugoslavija" in tudi nikdar ne bo! Blagovolite, ljubi hujskači, to vzeti na znanje.
Čudimo se le tega, kje dobijo Jugoslovani tkaj lima, če ga povsodej pomankuje in ko je tak drag. Kdo ga pa plačuje? Pobožno delo bi storili, če bi nam poveli, kje se dobi tkaj lima. Mizarji (tišlarji) tudi v Nemški-Avstriji bi bli jaEo hvaležni, ko bi jim mogli to poveti. Morebiti naredó potem iz same hvaležnosti prekuc, revolucijo in zahtevajo, zedinite se z blaženo Jugoslavijo,
deželo lima!
Kako se pogovarjata
Jozej Klepec in Miha Svoboda
pri svojih sestankih na demar-kacijski črti.
Jozej in Miha sta oba v zasedeni Koroški v eni vasi doma. Prav dobro za živela vsa lota kot soseda, če sta tudi že od nekdaj bila velika nasprotnika v političnih vprašanjih.
Jozej je sicer prav dober človek, delaven kmet in prav gospodar na'svojem posestvu. Ni mu je mar pa za druge reči. Pridno stori sicer svoje delo, pridno hodi v cerkev. S tem, meni, je vsega dovolj. Ker se ne zmeni za drugo reč, ne ve veliko od širokega sveta in tako verjame in potrdi vse, kar bere v „Miru" ali zdaj v velikovškem „Korošcu". Ne zna razsodit, kaj je resnica in kaj sleparija.
Tudi Miha je pridno in skrbno delal na svojem posestvu. Lepo je redil živino in častivredno zemljo obdeloval. Po končanem delu pa je sedel za mizo in ne samo pital slovenski „Mir", ampak bral tudi nemški koroški list „Bauernzeitung" in različne podučne knjige. In tako mu tudi ni bilo vse prav, vse lepo in dobro, kar je pravil duhovnik. Gospod fajmošter so to dobro vedeli in ga zavolj toga niso mogli gledat. Zapisali so ga v črne bukve, katere imajo, kako je Jozej Mihi povedal. Zaradi nemškega lista, ki ga je bral, pa je dobil priimek „nemčur". Malovažno se mu je to zdelo, mirno je bral svoje liste in se učil po svojih bukvah.
Prišli so drugi časi. Prigrmela je tudi na Spodnjo-Ko-roško divja vojska. Miha si je mislil, Bog ve, kaj še bo in je odšel na Nemško-Koroško. Vedel je, da se mu bo huda predla, če dalje ostane na svojem posestvu, ko pride v pest fajmo-štrovih vojakov. Stanuje zdaj pri nekem znancu v coni B, kjer se prav dobro ima. Rad bi pa zvedel, kaj je novega v domači vasi. Zato je svojemu prijatelju Jozeju pisal, naj pride v nedeljo na demarkacijsko črto pod kozjo peč k pogovoru. Res jo je Jozej primancal in tam sta. «e tako-le pogovarjala:
„No, Jozej, no, prav je, da si prišel, bodi pozdravljen!" nagovori ga Miha.
„Bog te primi!" pozdravlja Jozej soseda. „Zakaj pa ne prideš domu, saj ničesar nisi okradel. Nič se ni brati. Se gospod
fajmošter so rekli, da moreš biti brez skrbi, če Se vrneš zopet domu."
Miha pa odgovori na te vabljive besede: „Res je, da sem čisto nedolžen: Nobenemu nisem skrivil las, nobenemu kaj okradel. A zapisan sem v črnih bukvah fajmoštra in to je dovolj, da me kar hitro zagrabi žandarm, ko me zagleda samo majhna deklica. Fajmošter me pa vabijo samo zato, da bi ptico ujeli."
~ „Ti si ja vendar ravno tako dober kristjan kakor jaz; zakaj bi bil ti v črnih bukvah zašriban?"
„Ja, veš, zato, ker nisem podpisal meseca maja leta 1918. takoimenovano deklaracijo (izjavo) in ker berem nemški list in, ko imam več časa, nemške bukve. Enbart sem tudi v gostilni pri Mrkaču rekel, da sem tauiendbarti rajši pri Celovcu, kakor pod Srbom. Mačkova Liza me je takoj pri fajmoštru zatožila in fajmošter so naredili črn štrih pod moje ime v njih črnih bukvah. Zde j sem pa prakiet brez vernik, so rekli fajmošter, ko pridejo Srbi, morajo me ta prvo uro zapreti."
„Lej, lej," pravi Jozej na to; „meni so pa gospod fajmošter rekli, da si v gostilni pravil, takih duhovnikov ne potrebujemo, kateri več hujskajo, kakor 3lužijo Bogu. In rekli so, da ti ta prave vere nimaš in da si nasprotnik našega ljudstva."
„Ja, res je," reče Miha, „moja vera ni vera fajmoštra in. menim, da ni vse zlato, kar pride iz ust tega duhovnika. Jaz pač menim, da imamo duhovnike za to, da nas učijo ljubiti Boga črez vse in našega bližnjega kakor samega sebe. Jaz ne spoznavljam vero Kristusovo tako, kakor ti duhovniki, ko pravijo: „Tega morate zapreti, tega se izogibajte, tega morate pregnati, žena, ti tvojega moža ne smeš ubogati, ker se rad z nemčurji pogovarja, dekleta in žene naj imajo Srbe, da se poboljša kri, Nemec ni Bog ustvaril, hudičevi so' itd. Jaz pač menim, da naša kri ni tako žlaht, da bi potrebovali tuje in za take reči, kakor jih pravijo ti duhovniki, Kristus, naš zveličar, gotovo ni prelil kri, za to se ni dal križati, za to ni umrl z bolečinami, za to ni nosil trnovo krono. Ni res, Jozej?"
Ja, ja, Miha, imaš prav, je resnica," reče Jozej na to.
.JSfo vidiš! Zdaj ti sam uvidiš, da je to vse prej, kakor prava krščansko vera, katero je človeke učil Kristus, kar pridigajo taki duhovniki, sam vidiš zdaj Jozej, da je v resnici tako, kakor sem prej rekel: Ni vse zlato, kar pride iz ust teh duhovnikov."
„Ja, je resnica!" odgovori naš Jozej. „Rad bi še zvedel kaj novega o nemški Koroški, kjer, kakor pravijo ljudi pri nas doma, že skornce kuhajo in podgane pečejo od samega gladu, a posloviti se moram."
„Kaj pa je, da moraš že oditi?" bara Miha.
„Ja, pač ni mi prav, moram iti domul"
„Kaj pa ti je, da za enbart tako ceptaš?" vpraša Miha.
„Veš," pravi Janez, „jugoslovanske moke in špeha sem se preveč najedel. Obležalo mi je zdal vse v želodcu, hudo me tiči! Moram so vrniti domov, da bom tropfne vzel. Srečno!"
„Srečno tudi! Bog daj! Danes osem dni pa zopet pridi," pravi Miha in se obrne na drugo stran.
Prazne obljube.
Kakor bi pisal ljubljanski „Ljudski glas" sam za nas Korošce, beremo v štev. 2 t. 1.:
„Obetovalo se nam je veliko v novi domovini, prosta saditev tobaka, dobili smo nasprotno, podražili so tobak in ga dobijo trafike na deželi vedno manj in večkrat samo verižniki, kateri ga za drag denar prodajajo dalje. Obljubljalo se jo nam prosto kuhanje žganja, dosegli smo nasprotno, pristojbine so navili tako visoko, da se ne splača več kuhanje žganja. Prej smo vinicarji kuhali žganje iz vinskih tropin in s tem pomagali za nakup živeža in za domačo potrebo smo imeli kot krepčilo pri napornem delu v zimskem času, pa tudi tega nam ne privoščijo. Gostilno st> bile poleti ob 8. uri zaprte, da bi ja ubožni delavec po dokončanem delu si ne mogel privoščiti kozarec sadjevca (mošta), torej
namesto svobode se nam ponuja suženstvo v blaženi Jugoslaviji! Kje so lepi časi v stari domovini!"
Ni nam za to, da bi začeli hujskat zaradi žganja ali enega kozarca mošta! Znamenje pa so te besede „Ljudskega glasu", kaj pomenijo jugoslovanske obljube, katerih je preveč in ka-tero so prevelike, da bi jim mogli verjeti koroški Slovenci,
ker se nikoli ne morejo vresničiti. Kaže nam Slovencem „Ljudski glas", da je jugoslovanski hujskač sicer mož besed, ne pa mož beseda!
Take možje zares ne potrebujemo!
„Ljudski glas" nam pa kaže tudi, kakó ima prav pisec prvega sestanka tega lista, kaže nam, da so njegove besede resnične:
Namesto svobode se nam ponuja suženstvo v blaženi Jugoslaviji!
Nova železnica na Koroškem.
Vsled mirovne pogodbe pripade Spodnji-Dravograd in Prevalje z okolico državi SHS. Posledica te naredbe je, da ostane kos južne železnice, ki pelja skoz te kraje, Jugoslaviji. Daljša posledica jè popolno onemogočenje prostega prometa med srednjo, oziroma zgornjo Koroško in Labudsko dolino.
Avstrijska država je torej, kakor smo že poročali, sklenila, staviti novo železnico, katera bo peljala iz Celovca v Velikovec, Vovbre, Grebinj, Labudsko dolino, Gradec in od tam na eno stran na Dunaj, na drugo na Ogrsko. Ta železnica je velikega pomena ne samo za Avstrijo, ampak tudi za Italijo; kajti proga gre naravnost iz Italije na Dunaj in na Ogrsko.
Promet in blagostanje se bo pa posebno povzdignilo v velikovškem okraju, izpolnila se bo tako stara želja teh prebivalcev. Kako nujno zmatrajo to železnico državne oblasti, se zvidi iz tega, da je avstrijska država poslala že inženirje z nalogo, prej kakor mogoče napraviti potrebne načrte. Vlada je odposlala dve komisiji, eno v Celovec in drugo v Mostič. Prva je že delj časa v Celovcu, druga je pa prišla dne 14. januarja začasno v Mostič.
Ta železniška namera je na Koroškem že več časa ena najvažnejših osnov, javnost se je pečala z njo že skoro dva desetletja. Vojna je zadržala in ovirala tudi to važno delo, prihajoč mir pa bo rešil v kratkem to železniško vprašanje. Koroška železnica na vzhod se bo stavila; ja, ne samo to! Veliko večji bo stavljena, da bo del bodoče glavne železnice Celovec—Gradec, medtem (ko so jo prej mislili samo kot lokalno železnico postaviti.
lz zasedenega okrožja.
Pomankanje živeža, pomankanje denarja.
Sedem mescov smo že pod jugoslovansko vlado. V tem času se še ena obljuba ni izpolnila, Jugoslavija je za nas Korošce prava mačeha: Najprve, prej da dobi moža, se prilizuje otrokom, potem pa pride šiba vsak dan za uboge otroke, ki nimajo več prave matere.
V Avstriji smo še imeli denarja za potrebo, zdaj ga nam že pomanjkuje. Kako je to prišlo?
Kranjcem kakor tudi nam Korošcem v zasedeni coni po-manjkujejo navadne stvari: sol, usnje, obleka, železnina in tako dalje. Vse te reči moramo kupovati od Nemške-Avstrije. Ker pa zahteva naša „bogata, zlata" država SHS tako visoka cole, ki so večji kakor cene blaga, pridejo nam reči dva-do trikrat tako visoko kakor v Avstriji.
Vrh teh stvari, katere moramo uvažati z hudimi coli, nam priniankuje pa tudi precej živeža. Tega smo primorani nakupiti na Hrvaškem. Tako gre doloma naš denar v Avstrijo in deloma na Hrvaško. 20 % od vsega denarja pa nam je vzela „Velika Srbija". Velika ja, veliko zahtevajo od nas!
Posledica je, da nam vsem že primanjkuje denarja. Blago pa, kateroga moramo kupovati, če hočemo živeti, postaja vsak dan dražje in dražje.
To so jugoslovansko dobrote goreče zaželjene „Jugoslavije", da postanemo vsi siromaki, berači! Koroški bratje, en up še, da pridejo boljši časi:
Prosto našo ljudsko glasovanje!
Bistrica v Rožni dolini.
Večina delavcev je za Nemško-Avstrijo. Na shodu v domu društbe je rekel nek Stangl (prej Jugoslovan): „Kako bo z
naši otroci, če ostanejo šole jugoslovanske! Celi tepci in trepi bodo postali!" Kmetje na levi strani Drave pravijo, da se bodo odločili, kako bo glasoval Celovec. — Kar se tega tiče, vedo ljudje vsi natanko in gotovo, da se je Celovec končno in na vselej za Nemško-Avstrijo izrazil. O tej reči ni več drugega govoriti, ker je vse zastonj: Nemška-Avstrija za zdaj in za vselej 1
Grebinj.
Kakor je znano, so dali v Grebinju oskrbovanje živeža gerentu Matevžu Kassl. To je človek, kateri svoje žive dni ni dalj prišel kakor iz hleva; še danes ne ve, zakaj imajo drugi ljudje robec (hadrco), da se useknijo. Vselej ima v ustah tobak in ga žveče, pljuva, kakor da bi bil star matros. Po prav jugoslovanskem načinu pa zastopi, nemškim in koroško mislečim osebam kazati svojo moč in oblast. Pri teh osebah se ne ozira, koliko jih je v eni družini (familiji), dobó na mesec največ eno ali tri kil črne moke, večkrat ne dobó ničesar, medtem ko dobijo namesto njih jugoslovansko misleči šest ali celo deset kil. Prišlo je večkrat že tako dalč z nami, da je rekel ta barbar koroško mislečim ljudjem, ki še trohe moke niso imeli dom_a: „Za nemčurje nimamo moke" in jim pokazal dure. Ce ne pride v kratkem pomoč, bo moral velik del našega prebivalstva stra-dati. Hleb kruha, tako pri eni kili, košta 12 kron, soli sploh ni dobiti, tudi petroleja zelo pomankuje.
Vrba.
Dne 28. decembra je v Bürgerjevi gostilni v Skofičah nek jugoslovanski vojak psoval Korošce. Posestnik ga je na kratko vrgel iz gostilne in ko je celo popadel za bajonet, so ga na vrh še prav dobro otepli!
V drugi gostilni, katera sliši gospi Isopp, so se tudi jugoslovanski vojaki tepli z Korošci. Na to so zaprli naši tuji gospodje, ti silniki, obe gostilne.
Djekše.
Iz Djekš se nam poroča:
Danes smo pa že res siti Jugoslovanov. Potrpežljivo smo prenašali dozdaj jugoslovanske muke in nadloge, katere so bile večkrat večje kakor vsa beda med vojsko. Čakali smo na rešitev in ne obupali, danes imamo pa že več kot dovolj! Nevoljno in nezaupljivo smo sicer čakali, da se bodo vresničile mnoge obljube Jugoslovanov, dozdaj pa so nam naši „ljubi brati" zmeraj in vselej samo jemali, kradli, jemali, vselej enako in dali — niso nam ničesar. Vidilo se je, ko so Slovani zasedli naše kraje, kakor da bi resno vpraševali po škodah od Nemcev, pisali so zapisnike z invalidi, z bolniki in ljudjeh, ki bi potrebovali podpore in jim obljubili na mesec zneske do 1500 kron. Dozdaj pa nihče ni kaj videl od kake „velikanske" podpore. Druge strani je pa poškodovanje v gorah in na polju „velikansko", za nas — strašansko! Tatvina in kraja krme (futra), drv, perotine, slame in drugih reči, katerih bi sami zares potrebovali, je že vsakdanja!
Brali smo enkrat v Velikovškem „Korošcu", kako lepo je nam v Jugoslaviji zasijalo solnce svobode! Lepa svoboda! Ce ti kaj okradijo, moraš molčati! dobro bi še bilo, če bi se zahvalil „ljubim bratom". Vse pritožbe so zastonj in za tega, ki se pritoži, nevarne. Zandarji kradijo sami. Vzeli so nam vso prostost, vso svobodo, nemir so prinesli na naše mirne in tihe gore. Neznosno življenje! Lepa svoboda! Svoboda tatov, svoboda sile, svoboda nemira!
Ker pomankuje živeža, ker nima prave obleke in obuje, postane tudi tuja vojaščina vselej bolj nezadovoljna. Ni več pravega reda, ne več prave discipline. Vojaki SHS so že postali berači na našili durah. Komunistična misel, kakor je najprej nastala na Ruskem, je že očividna pri njih, upor proti oficirje vselej večji.
Minulo je, kakor smo prej dobrovoljno in prijetno živeli. Vse želi goreče, da se zedini na novo cela Koroška, vse hrepeni po času, ko bodo zginili iz naših krajev, iz naše domovine tujci, kateri so nam vzeli ves mir, kateri so nam prinesli prepir, nered in tatvino! Hočemo na novo staro, mirno življenje, zaupati hočemo eden drugemu v enotni Koroški, da pridejo k novem življenju dobre, stare naše šege. Samo štiri kožice se veselijo danes še njih „častnih" služb in nekateri drugi, katerim se je v glavi malo pomešalo, kakor Sutnig, Potnig, Preschnig in par plačanih ordonanc, ti so danes še vez med Srbijo in Djek&ah, našo gorsko občino.
Sola in občina so postale svinjaka. Namesto pouka huj-skajo majhne otroke; namesto šolskih knjig se berejo hujska-joči listi, dekleta morajo v kitah (čitah) nositi slovanske mažnje. V šoli so tla in klopi nesnažne in umazane. V občinski pisarnici je enako, samo da se tudi vrh vsega prav dobro diši.
Prej je bila pri nas stroga nravnost; namesto te je stopilo danes zavržljivo obnašanje, pokvarjenost naše mladine. Udova jako pobožnega, do svoje smrti poštenega krojača (žni-darja) Toplitsch, katera je prej o dekletu, ki je z domačim fantom samo malo pomarnjalo, vselej pravila, da dekle nič ni vredno, zvoduje danes na najsramotnejši način med Srbih in domačih dekletih. Vrh tega pa prepusti in izpostavlja tudi dekle, katero bi se imelo pri njej kaj pravega učiti, nravstveni pokvarjenosti in pogubi. 'In take stramotne reči trpi Sutnig pod svojo streho, Sutnig, kateri nam je prestavljal več kakor 50 let veliko pobožnost. Ta pobožen Sutnig bi nas bil imenoval prej hudodelnike, če bi se v prejšnih časih bili zabavljali, ko po krščanskem ni prav. Lanskega leta, ko so napravili vojaki, ki so se bili vrnili iz strašne svetovne vojske domov, veselico v Djekšah, je prišel pobožen Tobias že po drugem plesu po hčerko- ki je bila rajala z domači fanti; čeravno so to bili saiiii pošteni fanti, je morala takoj zginiti in iti domov. Danes pa sam ne zna ne konca ne kraja pri tej tuji drhali. Ko se je poslovil jugoslovanski stotnik Birka v adventu (nedeljo), ko je vendar plesanje in rajanje prepovedano, ko pravi cerkev, da je to greh, je ostal Sutnig s svojo hčero sam do treh zjutraj na veselici. Videl je, kako so tuji vojaki, kateri so videti, kakor bi bli drugega plemena, drugega rodu kot mi, kako so ti tuci njegovo hčerko pred vseh ljudjeh poljubovali in jo lačili okoli. Dekle, katero smo prej vsi spoštovali, izroči in izda lasten oče pokvarjenosti in ga pripravi sani v slab glas.
Take razmere hoče pa Sutnig še dalj imeti, ko brani, da bi odšli Jugoslovani. V taki zmešnjavi glave se hoče postaviti na mesto našega župana, katerega ljudje obče ljubijo in spoštujejo, ki je nas 35 leta kot glavar občine pošteno obvaroval in z nami častivredno preživel najhujše čase.
In komu zaupamo, izročimo naše otroke k pouku, komu opravila naše občine? Učitelju Mlečniku, kateri je po njegovi postavi in slepariji neki zeliščni spaki vrdamano podoben! Spoštovani možje, katere so bili volili resni in dobro misleči ljudje naše občine za zastopnike, hodijo okoli, kakor da bi bli hudodelci, in to pred par malopridnežev, kateri so se za par grošov in brezvestno izdali Srbom, prodali nas vseh domovino.
Tako pri nas ni pravega stanja za čast, za nravnost in za poštenost. Ni čudo, da zdaj ne gredó več tako v cerkev ljudje, ki so v resnici pobožni, kateri vzamejo vero resno in pošteno. Pod tujo jugoslovansko pestjo nam zgini vera, čast in poštenost!
Žalostno bi bilo, če bi mi, ki smo poznani po celem svetu kot ponosni in domovini zvesti Korošci, v tej dolgi in hudi svetovni vojni nič drugega ne bili dosegli in nam priborili, kakor gospodarstvo Srbov, kateri so v primeri k nam zaostali za 300 let!
Neizbrisljiva sramota bi bila za nas prav, če bi se ne moško, ne možato določili in če bi onečastili, osramotili čast naših 15.000 Korošcev, kateri so padli v hudi vojski, če bi ne vedli bolj častiti in bolj ceniti novo bridko izgubo 150 fantov, kateri so umrli zvesti njih mili domovini Koroški pri bojih za svobodo, umrli z hudimi bolečinami, kakor da se izdamo in predamo narodu, kateri ni samo tuj, ne, kateri sovraži naš Jezik in naše šege, naše navade, kateri ne zna pisat ne brati, kateri je sam reven kakor berač, predati narodu, kateri Je trpinčil in izganjal samo zaradi tega, da ljubijo milo domovino in ji hočejo ostati zvesti, naše sosede, kateri se Je z nami norčeval eelo leto, narodu, kateri Je nas prevaril, okradel in opeharil za milijone!
Nič ni pravega, vse Jo samo na vid, vse Je prevara!
Kar delajo, pravljajo hinavsko Jugoslovani, ni nič drugega kakor sleparija, da bi nas lažnjivo dobili na vselej v pest! Bahanje o obilnosti v Jugoslaviji je bilo za nas samo okno v lažnjivo, hinavsko srce in bedo, revščino Jugoslavije. Cas je postal že predolg, zdaj nimajo sami kmalu ničesar. Zdaj se je tudi bahačom podrla bahava beseda. Z vsemi rečmi, kar je le bilo mogoče, so nas hoteli krotiti, celo z žemljami; danes je ostala od vsega sama revščina in beda. Dan za dnevom vidimo tukaj, kako revni in razdrapani so srbski uslužbenci. Pred kratkom je bil vojak pred navzočim polkovnikom
(Oberst) in mu rekel: „En črevelj imam od Italije, drugega od Avstrije; Jugoslavija naj mi da tudi enega!" Visoki oficir pa je samo rekel: „Kateri gre boljše?" Tako ga je zasmehoval, ubog vojak je moral biti zadovoljen s tem. Na eni nogi raztrgan škorenj, na drugi raztrgan črevelj, na pol gamaše, raztrgane hlače, sežgani montlni — to je obče tukaj pri vojakih znamenje jugoslovanskega siromaštva.
Slava jugoslovanskih širokoustnežev je minula tudi pri nas. Izkoristiti so si menili našo lahkovernost, naš srčni mir, slepili so nas in se norčevali z nami, danes, zdaj se jim je pobesil pa nos.
Enoglasno s prostim glasovanjem hočemo jim pokazati, kako zaupanje so si pridobili pri nas, pokazali bomo tem silnikom, kje imajo v prihodnje njih pravice — namreč na balkanu,
nikdar pa pravice do nas!
Ce nas mislijo premotiti in preslepiti, da ne bo prostega ljudskega glasovanja, vendar vemo resnico iz nemških letakih. Ce nas mislijo Jugoslovani po prav jugoslovanskem načinu strašiti, da bodo pri njih odhodu vse zažgali, da bodo nas vse, enega po drugem ubili — vse za-to, da bi nas primorali in prisilili, da bi jih od samega strahu prosili, naj ostanejo tudi dalje pri nas, vemo za gotovo, da bodo morali dati odgovor za vsak prestopek, da bi ta bil še tako majhen! Zdaj se ne mučimo več, ko čakamo, ne živimo več v strahu!
Ali pride zdaj rešitev dva tedna prej ali pozneje, dočakali bomo rešitev! Za gotovo morajo tujci oditi in sicer kmalu, ker antanta ne bo samo Jugoslovanom na ljubo postavila celo mirovno pogodbo na glavo zaradi Koroškega vprašanja.
Kako podlo in nizkotno, kako neokretno nas mislijo slepiti! — Kteri ostane pri tem neumnejši? Mi ne! in nikdar!
Nam pa je prav beseda letakov, katere smo brali v Celovškem listu:
Enotna, nerazdeljena Koroška in mi zvesti Korošci za zdaj in
na vselej!
Borovlje.
Nek rokodelec je kupil v Celovcu 1000 kil pleha. Od teh je moral plačati — 8000 k cola!
Šent Janž v Rožni dolini.
Zagrizeni Jugoslovan Matija Hornböck, p. d. Tičan, je prevzel, ko so zasedle jugoslovanske čete Rožno dolino, grad gospe Farlatti in tam gospodaril, kakor bi bil grad njegov. Prodal je vse od hiše, kar je bilo mogoče in spravil denar na stran. Pri tej reči mu je pomagala dekla gospe Farlatti, s katero ima ljubavno razmerje.
Dne 18. decembra pa so prišli jugoslovanski žandarji in peljali lepega gospoda v Borovlje, kjer se je bajé zvedelo, da je poneveril „kurator" Hornböck posestnici gradu veliko denarja. Potem so se vršile hišne preizkave pri Hornböckovi žlahti, ker sumijo, da se j,o tudi ta polastila tujega denarja.
To je v resnici lep in dober „kurator"! Žalostno je samo to za nas Korošce, da ta ni posamezen. Koliko je drugih, ki ravno tako ali saj ne veliko boljše ravnajo kakor ljubi Hornböck?
Šent Jakob v Rožni dolini,
Neka stara, uboga babica je prinesla ves pristradan denar — (fO k h kolekovanju. Bilo je za 1*2 k nepravilno žigosanih, katere so uničili. Babica se je zaradi te zgube tako zjezila, da je zblaznela, morali so jo peljali v norišnico.
Tukajšni odbor aprovizacije je dobil iz Kranjskega 15 živih svinj. Te so zaklali in prodali meso. Ker pa manjka ljubi Jugoslaviji — soli, je postal speh žlaht, in ker je bil drag, ga nihče ni hotel kupiti. Zdaj je prenapetnežem boljše, če po celi zasedeni Koroški še soli ni, katera se potrebuje kakor vsakdanji kruh.
Kdo ne da miru?
V navzočnosti župnika iz Smihela pri Pliberku so prepevali jugoslovanski vojaki slovensko pesem. Vsaka kitica se je s tem končala, da se je reklo: „Karavanke so naše meja!" To prepevanje je fajmoštra hudo ujezilo. Prepovedal je to pesem vojakom in ker so jo na novo zapeli, je šel tožit vojake k poročniku. Ofizir pa ni prepovedal omenjeno pesem, temveč je ukazal svojim vojakom, da naj naredijo župniku pod-oknico.
Ravno isti fajmošter je zvedel, da ima gospodinja Tere-zia Kruschitz tri ovce pri nekem kmetu v coni A na krmi. Ker je Terezia Kruschitz koroškega mišljenja, je poslal fajmošter orožnike po ovce. Ovce so izginile. Posestnica ne more zvedeti, kam so prišle in tudi še beliča ni dobila za nje.
Pokrče. (Kdo je kriv zasedenja?)
Na sveti dan je nastala v cerkvi nevihta: Jugoslovanski vojaki so hoteli hujskača-fajmoštra od oltarja odpeljati in ga zapreti. Vojaki šo hudo nevoljni črez take duhovnike, pravijo, da so ti povzročili prepir na Koroškem kakor zasedenje koroške dežele. Zavolj njih je nastala jeza med Korošci in Kranjci. Ako bi ne bil častnik posredoval, bi bil župnik gotovo kašo pihal, ker je nevolja vojakov proti duhovnike grozovita.
Borovlje. (Hujskači dobijo 300 kron.)
General Majster je naznanil svojim oficirjem: „Ljubi tovariši! Vojaški oddelki morajo Koroško zapustiti. Oglasite se pa prostovoljno za finančne in orožniške službe. Vsak dobi na dan 20 k plačila in prosto hrano; ali zavezati se mora vsak, da bo pridno agitiral za Jugoslavijo. Ce bo izid ljudskega glasovanja uspešen, dobi vsak povrh še 300 k nagrade." Vse pa ne gre tako, kakor si mislijo jugoslovanski gospodje!
Žihpolje. (Draginja na Kranjskem.)
V Rožni dolini je nastavljen nek železniški stražnik, kateri je bil iz Kranjske v ta kraj na svojo lastno prošnjo prestavljen. Pravil je nam, da je na Kranjskem tako pomanjkanje živil, da si človek za drag denar ničesar ne more kupiti. Ni moke, ni sladkorja, ni soli, ni zabela, skratko ničesar. Njegova družina se je morala v zaseden okraj preseliti, da se umakne lakote. Na Koroškem pa s svojim plačilom — na mesec 1200 k — lahko izkaja. Pripovedoval je tudi, da se je žito kranjskim kmetom takoj pri mlatu vzelo. Živila so pošiljali iz Kranjskega na Koroško v cono A z namenom, pridobiti si iia ta način koroško prebivalstvo za Jugoslavijo.
Rožek. (Govoriti je prepovedano!)
Gospi Dobernik so ukazali, da ne sme dalje kakor osem dni ostati v njenem stanovanju. Preseliti so mora zato, ker je z nekim beguncem onkraj Drave govorila.
Kdo more reči, da v Jugoslaviji ne vlada svoboda?!
Železna kapla. (Jugoslovanska spodobnost.)
Po stari navadi so napravili Kaplčani na dan sv. Silvestra veselico. Navzoči so bili Nemci, jugoslovanski mogoč-niki in vojaštvo. Kratkočasili so se prav dobro, prepevali nemške in slovenske pesmi med lepo godbo. Ko so zapeli nemško pesem: „Zwölf silberne Knöpf hat mei Leibl", je stopil davčni oskrbnik (Verwalter) Adamec k g. županu Nie-derdorfer, popadel ga za grlo in mu zapovedal: „V Jugoslaviji se ne sme peti v nemškem jeziku!" G. Niederdorfer je na to opomnil, da se je na Koroškem vsa leta nemško in slovensko popevalo. Vojake je ta vprizor tako razjezil, da so z nožem šli črez oskrbnika. Ko bi ne bli nemški tržani posredovali, se bi gotovo prelivala kri. To pa niso mogli ubraniti, da se je oskrbniki Adamec postavil na cesto.
Velikovec. (Kako se postopa proti Nemce.)
Tri posestniki iz Velikovca so od junija bivali v Nemški Koroški. Pred mesecem so prosili pri jugoslovanski vladi dovoljenja, vrniti se domov, na njih prošnje pa niso dobili odgovora. Ker se tako njih posestvo zelo zanemarja, so se podali po skrivnem potu domu. Ker so tega storili, so bili najprej kaznovani vsak na 200 k globe. Potem tfe jim je pa ukazalo, da morajo v dveh urah zapustiti Velikovec in se podati nazaj v Nemško-Avstrijo. Da se to povelje natanko izpolni, je dobil vsak posestnik svojega spremljevalca v podobi policista. Ti ao pregnali naše rojake črez demarkacijsko črto. Opomba: Zdaj preganjajo Nemce in Slovence koroškega mišljenja; če bi enkrat postala Koroška del Jugoslavije, bi preganjali potem koroške Slovence.
Vovbre. (Ti vedo resnico!)
K nekem posestniku v sv. Martinu so prišli na Silvestrov večer tri jugr slovanski vojaki. Prosili so za košček kruha, ker jim tega primanjka in so bili zategadelj zelo lačni. 1'ogovarjale so so različne stvari. Mod drugim so vprašali
kmeta vojaki, kako bo glasoval. Boječi kmet je pa mezgal \ sem in tja in ni vedel, kako bi se temu vprašanju zvil. Vojaki so pa rekli: „Mi upamo, da bodo Korošci tako pametni in ne bodo glasovali za Jugoslavijo, ker bi jim v tej državi veliko slabši šlo kakor v Nemški -Avstriji!"
(G. nadporočnik, govorite resnico!)
Dne 2. januarja se je bataljonu dalo na znanje" povelje pešpolka, da mora vojaštvo oditi iz Vovber do 14. t. m. Temu povelju je nadporočnik pristavil: „Mi gremo proč, ker nas koroško prebivalstvo ne more gledati."
Jugoslovanska spodobnost.
Ni še dolgo, ko so priredili jugoslovanski mogočniki na Otoku veselico, na kateri je pozval srbsko-hrvaški nadporočnik (komandant Zuput), navzoče goste, da vpijejo „Živijo Jugoslavija", z namenom, da bi videl, koliko se jih mara za mačeho. Grozil je, kdor se ne priklanja, naj zapusti sobo. Posledica je bila, da je odšlo takoj mnogo ljudi.
Seveda so se zdaj jezili tujci, ker niso imeli uspeha; v tej jezi so pili vino kar dobro. Ko se je belil dan in ko je bil dosegel gospod komandant za to reč petrebno mero, je šel z muzikanti na spravljivo pot od hiše do hiše, ©d kraja do kraja in kazal pri tez priložnosti na čelu muzikantov k veselju prebivalcev svoje talente za poveljništvo.
Da bi izkusili mišljenje ljudi in razžalili drugače misleče osebe, imajo šego, peti narodno slavilno pesem ali druge. Potem komandirajo vsem navzočim, tudi tem, kateri ne slišijo -k družbi, da morajo vstati. Kdor ne uboga kakor pes, če mu pokažeš palco, temu kazajo duri!
Tako komandirajo nam domačim v naši domovini, v naših gostilnah tujci, kakor da bi bli oni tukaj doma in mi tujci.
Delajte le lepo tako naprej! Tako dolgo ne bo trajalo več. Skrbelo se bo, da drevesa ne bodo rastila v nebesa!
Šent Jakob v Rožni dolini.
Vsled naredbe združene misije v Celovcu se je dovolilo otrokom iz zasedenega okrožja, ki hodijo na Nemško-Avstrijskem v šole, da gredó k Božiču domov v cono A. Tako je pripeljal tudi g. Karl Schuster (pregnan), posestnik v našem kraju otroke domov. Po svojem prihodu se je takoj oglasil pri komandantu, kateri mu je pa rekel, da mora še-le iz Bo-rovelj dobiti dovoljenja, ali je mogoče, da ostane Schuster doma ali ne.
Vedno in vedno stara pesem! Posestnik pregnan od svojega lastnega doma, od svojega posestva; ko pride domu in pogleda, kako stoji reč — veliko vprašanje! Tako tudi tu! Schuster je moral videti, v kakem stanju je njegovo posestvo, prepričal, se je s svojimi lastni očmi! Prvi prisilni oskrbnik je nek Franz Kobenter jun., kateremu je dodan še drugi ku-rator. Schustrovo posestvo je večinomo oplenjeno in oropano, vse svinje in vso perotino so poklali in pojedli, žito je zginilo, moko so porabili za kruh, katerega so potem brez plačila izdajali. V hiši je zdaj slovenski konsum. Sobe so ulomili in oplenili. Širita se zdaj tam častni mojster in poštni sluga z družinama, tako da Schuster, posestnik sam ni imel prostora, kjer bi šel spat. Salon so izpremenili v gledališče (teater), v katerem so gledati vak teden „lepe" reči. Hlapec g. Schusterja mora z nosečo kobilo, precej edina živina, ki je še pri posestvu, gospodične teatra domov kučirat.
Ko je zahteval Schuster od kuratorja, da mu povrni škodo na pohištvu z denarjem, je naroČil ta takoj „Narodni svet", da prežene Schusterja, rekoč, da je nemški hujskač. In res so Schusterja dne 7. januarja t. 1. pregnali, oziroma peljali ga v Borovlje k podpolkovniku Kvaternik. Ta bil sicer zelo uslužen in obljubil, da bo preiskal svinjarijo pri prisilni upravi, proti naredbe Narodnega sveta, je rekel, pa nič ne more narediti.
Schuster je moral tako v 48 urah zapustiti cono A.
Franc Kobenter jun. je tudi prisilni oskrbnik firme „Karntner Holzverwertung für das obere Rosental". Ves les je že prodan, žage se bodo bajé v kratkem hrvaški firmi čisto doberkup prodale. Lesa so bajé prodali za okoli 4 milijonov kron!
Čudni časi si prišli črez Koroško! Ko je prej siromak kje vzel kako zemljo ali košček kruha, brž ga je popadel žan-dar pod pazduho: Pojdi z menoj, ljubi moj! in ga peljal v zapor! Zdaj pa kar po velikem, po milionah k radi jo in ropajo
in se bogatijo na tujem denarju, na tujem posestvu. Zato pa te tate, te roparje še povišajo, kakor da bi bili vzgled vsem kristjanom! Narobe gre zdaj še vse na Koroškem, prišlo po glasovanje, predrugačili se bodo časi in dajali bote odgovor za vso krivico! Le malo še počakajte! Ni več tako dolgo!
Pliberk. (šola )
Od začetka tega leta se v višjib razredih nemško samo 3 ure na teden podučuje. Zato je pa ukazano otrokom, druge učne ure učiti samo slovensko. Stroge so kazni, če mladina ne uboga. Ta sila je posebno za one otroke v veliko škodo, ki hočejo potem na višje šole iti.
Ko so se Jugoslovani bili vdrli v Velikovec, so zaprli meščansko šolo in šolarji so ostali na pol poduceni. Skoda ki jo trpijo štariši in otroki, se ne more povrniti. Seveda se podučuje brez knjig, samo na podlagi- hujskajočega lista „Mlada Jugoslavija". Hujskajoča učiteljica Strel, čistokrvna Srbinja, grejo indijanske barve v obrazu kvišku, če vidi kaj Nemškega; naznanuje otrokom, da v kračem sploh ne bo se več smelo nemško govoriti, vsa pisma se morajo napraviti v slovenščini.
Prav je, da častijo Slovenci svoj materen jezik, prav, da ga rabijo v besedi in pismu. Značilno pa je za Jugoslovane, da velja kot vse slovenščina, vse enako, za Slovence in Nemce. Kteri pravičen mož, katera pravična žena bi ne dala Nemcu to pravico, katero zahteva za se?
Srbska kultura in srbska hvala.
Neka žena, katera se sama spoznava Slovenko, je pred kratkem na svojem lastnem telesu izkusila srbsko sirovost. Na sumu so jo imeli, da misli koroško; zavolj tega ji niso dali dovoljenja, da bi prekoračila demarkacijsko črto. Primorana je bila, zaradi raznih opravil prekoračiti linijo po krivem potu. Ko je prišla iz Celovca nazaj, ni več mogla črez črto, ker nobenega izkaza ni imela. Poskusila je na drugem kraju srečo, zagrabili so jo pa in jo peljali v Velikovec. Na potu so tako grdo ravnali z njo, da se še danes ne upa stopiti iz hiše, ker se sramuje jugoslovanskih barv na njenem telesa. u
Stražo, katera je pustila ženo na Nemško-Avstrijsko, je stotnik pretepel, da je ubogi krvavel — prav srbka šega!
To je jasen dokaz, kako mislijo ravnati Srbi z Korošci, če so ti tudi Slovenci.
Gorju ubogemu delu Koroške, če bi padel pod srbski jarcin.
Varujte se! Pre val je.
V gostilni razvpitega jugoslovanskega hujskača Rožma-na, ki kupuje in prodaja vino in žganje — zraven je gostilničar in trafikant, razen tega pa izvršuje druga dela :— je rekel nek kmet, kateri je moral zavolj svojega koroškega mišljenja že večkrat občutiti „pravičnost" jugoslovanskih oblast:
„Najboljše bi bilo, da bi an kol vzeli in vse Kranjce pognali!"
Take besede izreče koroški Slovenec gotovo samo, čo je v srcu jn umu predrla razsodba, predrlo spoznanje, da vsi Korošci, Nemci in Slovenci, niti od Srbov niti od Kranjcev nimajo upati ničesar!
Kako si izkoristijo Srbi jugoslovanski premog, (koln.)
Od kolna, ki se spravlja v krajih Liše, Velenje, Trbolje i. t. d. na dan, gre največji del kar hitro na Srbsko. Kakor se zanesljivo poroča, se pošiljajo od Trboljskega kolna — spravljajo na dan 200 do 260 vagonov — do '200 vagonov v Srbijo, kjor je koln bajé na kolodvorih in drugih krajih nakopičen, medtem ko hudo pomanjkujo po celi Jugoslaviji.
Iz Mežne doline.
Kakor drugod, po celi zasedeni Koroški zahtevajo tudi tudi tu ljudje bolj in bolj enotno, nerazdeljeno Koroško! Srbska vlada se samo za to posebno prizadeva, da bi dobila velika svinca, katerega gre veliko v Švico, ki plačuje zato Srbiji zlato, od katerega pa nič ni videti.
švabek.
Neki kmetici, ki se je svoj čas priselila som iz Kranjskega so Srbi, ko so se drugokrat vdrli v našo deželo in prenočili v njeni hiši, okradli več kakor 8000 kron. Kmetica je prosila žandarje in sodnijo pomoči, da bi se ta znesek povrnil od jugoslovansko oblasti, vso nič ni pomagalo. Jugoslovanski
orožniki in oblasti se ne upajo posredovati proti prestopke, nepravičnosti in plenitve, katere napravljajo srbski vojaki.
„Ce se tako godi," je rekla kmetica, „da ni postave ne pravice, bom glasovala samo
za enotno, nerazdeljeno Koroško, če sem tudi Kranjica! Mislim, da bodo tudi drugi vsi uvideli, da ne moremo obstati pod srbskim jarmom."
Dobropolje.
Koroško misleči ženi iz Lač, ki je hotega brata v Beljaku obiskati, so na demarkacijski črti več kil klobas vzeli. Financarji so prodali klobase gostilničarju Ressmannu v La-čah, kateri jih je spet za 14 krone za kilo prodal. Uboga žena pa je šla jokajoč domu.
Šent Jakob v Rožni dolini.
Tukaj dobimo tobak samo na karte in to zelo drago. Kot karte za leto 1920 se porabijo stare avstrijske karte za tobak od leta 1918 in 1919.
Pred kratkem so nam poslali 1 vagon moke. Vsak, kateri jo je bil kupil, je jo nesel nazaj, ker ni bila užitna, vse žvaht svinjarije smo najdli v njej in koštala 5 ET50 v.
Pliberk.
Gospodična Krt, učiteljica v „Ljudski šoli" si zelo prizadeva, da bi postala tretja kraljica Cušov. Vprašala je v šoli nekega fanta: „Kakšneg mišsjenja si?"
Odgovoril je fant: „Jaz sem Nemec, matere nimam več, moj oče so Nemec in jaz seveda tudi!"
Slovanka se je na to jako raztogotila in se zadere v fanta: „Ti nemški pes, vi vsi nemški psi iz Pliberka, ite le v Nemško-Avstrijo, bote že videli, kako se bo vam tam godilo. Na Nemško-Avstrijskem koljejo že otroce in jih jejo, ker drugega nimajo več. Ite le tja, prekleti nemški psi! Le počakajte, vaše glavé bomo že spravili še na pravo, vi psi!"
Nato se je poklical še gospod nadučitelj, kateri je slikal otrokom Nemško-Avstrijo črno, kar je mu le bilo mogoče, tudi on je pripovedoval, da se v Avstriji koljejo otroki.
To je poduk za našo koroško mladino v coni A! O Abe mislimo, jugoslovanska modrost sama ničesar ne ve.
Taka prevzetnost! Pridejo tujci k nam in kar hitro si mislijo, da so oni sami gospodarji, Korošec pa samo suženj, samo sklaf! Videli še le bomo, ali ras sami do svoje domovine nimajo pravice! Ali zares v svojem domu ničesar nimajo reči!
Z besedami te ljube gospodične učiteljice: „Le počakajte!"
Borovlje.
Sin jugoslovanskega župana v Borovljah, Borovnik, se je vrnil domov. Oče mu je povedal, da je za gotovo določeno, da bo prišlo ljudsko glasovanje. Sin se je najprve zavzel, potem pa je rekel: „No ja, potem bomo pač morali iti!"
Da vas ne bo strah, bodo šli tudi še drugi z vami!
Nek kmet iz Ljubelja jo poberal zjutraj raztrošene jugoslovanske letake. Na vprašanje, zakaj da to stori, je rekel:
„Ja, pri vas tukaj so ljudi že premodri, bolj kakor pri nas na Ljubelju. Nosel bom letako domov in jih tam razdelil."
Naša šolska mladina!
Za Božič so se fanti učili več pesmi'. Otroki pa so slovenske pesmi peli čisto tiho. Učitelj je hodil za otrokih nikakor no veselo sem in tja in izpodbujal otroke: Bolj glasno, bolj glasno! Glasnejši pa vendar ni gostalo: Nemške pesmi pa so peli z vso močjo!
Nekega dne prosijo šolarji učitelja, da bi jim dovolil, peti koroški marš. Dovoljenja pa niso dobili. Na enkrat pa začn6 fanti peti — koroški marš brez dovoljenja! To so naši fantjel
V	pavzi só izvršili otroki v šoli ljudsko glasovanje. Seveda so skoro vsi brez izjeme glasovali za Nemško-Avstrijo! To par Jugoslovanov pa so otepH.
V	tretjem razredu meščanske šole je na enkrat aredi ure nastalo sikanje. Učitelj bara, kaj da je? Poskoči nek fant in roče: „Gospod učitelj, fanti zmerjajo nas (menil je Cuše)"
Učitolj se zadere v nemške fante: „Kaj ste rekli?"
Nek neustrašen fant: „O, jaz sem samo rekel, da imtjjo Šuštarji zdej velko za vpravt!"
Učitelj: „Zakaj bi imeli ravno črevljarji veliko dela?"
Fant: „Zato, ker vsi Kranjci na punče (crevljo) nove podplato dajo narediti! Fest (močno) punče bójo nucoli (potrebovali). če bójo leteli!"