/\| POSAVSKI ^T^ OhzoyaüK \ Leto VI, številka 56, julij 2002, cena t yW*" 'l^tfK^^^^^^^^^^Bk CM M&D Špiler Internet: www.web-kllk.com Poslovalnica Ckž 58, Krško pÄ Tel.: 07 490 56 78 f Prodaja računalniške opreme ?QL f na obroke r.-;7.77; Odkup in Računovodstvo prodaja in vrednostnih davčno papirjev svetovanje RAČUNOVODSKISERVIS Irena Colarič Dol. Prekopa 51, Ko«tanjevica na Krkl Tel.:49-87-306, GSM:041-773-456 Vodenje poslovnih knjig za: - samostojne podjetnike • podjetja (d.o.o., d.n.o.) - društva in zavode SVETOVANJE PRI POSLOVNIH ODLOČITVAH! 9 Okus Dolenjske, I Bele Krajine in Posavja J Okus vak dcželc, ki ga imare najra je. J Ki stega izbrali sami, ga ncgu jctc in v njcin I uiivarc. Mcrcator vam jcprisluhnil: v vaši 1 najlubši trgovini bostc naili iz.brane izdclke, 1 kisovvasiaczclitncdnaibolipriljubljenimi, I ki soza vaJo rceijo najbolj znacilni, so turn 1 doma in jih nikjer drugje ne boste naäli po ¦ ugodncjšiceni. I Okus Dolenjske, Bele Krajine in I'osavja, 1 VvažcmMcrcarorju. I Mercatttr Okw.nwjedricle SKUPINA , nasgos^*j iDušan Vučajnk [poslovni [ Center T B I A U II Krško \mm opciA ata Citroen ! BREŽICE Tel.: 07/49 92 322 Zakaj ne bi dobili kredita v trenutku? ^=^ "Kredit takoj" Nova KBM d.d., Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor "Kredit takoj" - do enega milijona tolarjev, čas vradla od šestih mesecev do treh let, denar dobite takoj in ga odplačujete s trajnim nalogom s tekočega računa Nove KBM. Obiščite nas v naši najbližji enoti, kjer vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar bi vas utegnilo zanimati. informacije: Nova KBM, Ekspozitura Breiice, tel.: 07 4961 932 in Agencija Krško, tel.: 07 4922 877 Spletna stran www.nkbm.si ¦in.....________________ . .Nova KBMdd Št. 56, julij 2002 »Njihovi« in »naši« posli Vse kaže, da (končno) res postajamo regija, v katero z leve in desne pri- hajajo veliki posli desetletja in stolet- ja. Nekako za vmes in najbrž tudi kot prip- J rava na velike se »dogajajo« tudi nekoliko I manjši, a se vedno nekaj deset in celo nekaj I sto milijonov vredni projekti. Vse več pa je tudi opozoril, da delo na njih dobivajo pod- jetja izven regije, izvajalci, ki ne zaposlujejo ljudi iz našega okol- ja, katerih davki se odvajajo drugje, njihovi strokovnjaki niti ne polnijo naših posteljnih kapacitet, delavci, ki jih napol raztrgan avtobus ali kombi v poldrugi uri pripelje na drugi konec Slove- nije, si še sendviče prinesejo s seboj. Seveda se moramo najprej vprašati, ali smo v tern pogledu res dobro pometli pred svojim pragom. Zgodbe o pripravah, po- vezavah in skupnih nastopih krških, posavskih podjetij imajo namreč že dolgo brado. A prvi (ne)uspešni primeri skupnih nas- topov kažejo, da tudi to ne bo dovolj. Marsikaj bo potrebno pos- toriti tudi na drugi strani, pri tistih, ki odločajo o investicijah, ki izbirajo izvajalce. Padec krškega gospodarstva v začetku devetdesetih let je kmalu močno prizadel tudi vse druge dejavnosti v kraju in za približno desetletje zaustavil ali vsaj opazno okrnil nadaljnji raz- mah kulturnih, športnih in drugih dejavnosti iz sfere, ki zago- tavlja kvaliteto življenja. K okrevanju tega področja so z ustan- avljanjern novih klubov, društev in razvojem novih dejavnosti sčasoma začeli prispevati tudi lastniki in vodilni ljudje zasebnih podjetij. K njihovemu vključevanju v upravljanje takšnih orga- nizacij je gotovo vplivalo tudi dejstvo, da gre za mlade ljudi, ki želijo predvsem svojim otrokom nuditi vsaj del možnosti, ki jih imajo njihovi vrstniki v večjih centrih. K sreči je v našem prostoru že nekaj podjetij, ki okolju izdat- no pomagajo v obliki raznih sponzorstev, kulturnih donacij in financiranju društev ter klubov, skrbijo za počitniško delo, prakse, štipendije, prisluhnejo prošnjam umetnikov itd. Zato se na mizah njihovih poslovodstev nabira vsak dan več prošenj in pričakovanja so vse večja. Če ne bi imeli, ne bi mogli dajaii, prav- ijo nekateri. Žal ni čisto tako. So namreč tudi podjetja, ki imajo zelo visoke prihodke (z malo zaposlenimi), a temu okolju poleg rednih obveznosti ne dajejo takorekoč ničesar. Na pomisleke ob številnih zavrnjenih prošnjah odgovarjajo, da tudi njim okolje ni ničesar podarilo, da so morali vse krepko plačati. Seveda so mnenja, ali, koliko in kdo sploh lahko vpliva na gospodarstvo v teh primerih, zelo deljena. Zaradi pretiranih povezav politike in gospodarstva v prejšnjem sistemu so ta- ko stari, še aktivni politiki, kot novodobni zelo zadržani in op- rezni. Po načelu najmanjšega odpora ne želijo posegati v tovrst- no dogajanje z opravičilom: Imamo tržno gospodarstvo, imamo javne razpise, svobodno konkurenco, zato ne moremo pomaga- ti. Ob vsem spoštovanju teh trditev vemo, da je povsod v svetu in tudi pri nas, še zlasti v Ljubljani, pri odločanju o največjih in najpomembnejših investicijah potrebno in možno v fazi priprav in soglasij zahtevati poleg cene in rokov tudi upoštevanje dru- gih elementov. Predvsem pa bi več razmisleka in napora v tej smeri pričakovali od lokalnih politikov in tistih domačinov, ki še vedno zasedajo vodilne položaje pri investitorjih. Pomena do- brih odnosov z okoljem in lokalno skupnostjo za uspešno obra- tovanje in poslovanje se namreč dobro zavedajo tudi (tuji) lastni- ki, včasih jih je potrebno le (ponovno) spomniti na to. Urednik I FOTO MESECA! Julijske vroče dneve stno še posebej občutili v mestih, kjer ttas obkroža as- falt. Tale posnetek je nastal na kršketn bazenu. (foto: arhiv TV Krško) HBfflr Trideset dni *WM Vaja nNEK 2002" 7 1 f Naš gost 8 I Informacjje občlne Krško 13 J Ponovna opozorila Vladi RS 13 1 Podpis koncesijske pogodbe 14 I Za hjšo ali muzej speedwaya 23 | Mladinskj center 24 ! Svetovno prvenstvo v lovu rib 27 i Nagradna križanka 29 ' ObzÖrillK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško. Tel.: 07 49 05 780. Faks: 07 49 05 781. El. Pošta: posavskt.obzomik@stor.net, TRR: 03155- 1086687920. Odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Izvršna urednica: Lidija Petrišič. Tehnični urednik: Boštjan Colarič. Vodja trženja: Katarina Požun Sotošek. Posavski obzornik je mesečnik, ki izhaja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega pros- tora je 10., za oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v mesecu. Za točnost podatkov v informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk in vezava: Delo TČR Ljubljana. Naklada: 10.100 izvodov. 3 ObžffiliK Na naslovnici: Dušan Vučajnk, foto: Silvo Mavsar posavski utrip Št. 56, julij 2002 Itrideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - tride PETROV SEJEM ZA OŽIVITEV STAREGA TRŠKEGAJEDRA Brestanica - Staro trško jedro v Brestanici po besedah predsed- nika Turističnega društva Brestanica Mirka Avsenaka podobno kot stara jedra večine posavskih mest in krajev propada. Že tradi- cionalni Petrov sejem, ki ga je letos turistično društvo organizira- lo petič, vsaj enkrat na leto oživi stari trg, saj privabi številne obisk- ovalce. Tistim maloštevilnim prebivalcem starega trga so se tudi letos pridružili številni sejmarji, ki so ponujali lončarske, kovaške, rezbarske izdelke, suho robo in še marsikaj. L.P. Trški sodnik in pisar sta predstavila trški red. Letošnji Petrov sejem je privabil številne obiskovalce, zato so bill organi- zatorji lahko zadovoljni. V ospredju z leve: Marjanca Bromše, Margareta Marjetič in Janko Avsenak. Petrov sejem je obiskala tudi grajska gospoda s spremstvom. KOSTANJEVIŠKA NOČ Kostanjevica na Krki - Tudi letos se je Kostanjeviška noč začela že v zgodnjih popoldanskih urah. Ko je vročina začela popuščati, so privihrale pustne šeme. V pravi pustni povorki je bilo ve- liko tradicionalnih motivov. Sočasno s kostanjeviškim poletnim karnevalom so malo više od prireditvenega prostora izpluli splavi in čolnički. Na večji splav se je »natovorila« živahna kostanjeviška godba, pridružilo se jim je še nekaj radovednežev in lahko so iz- pluli v poskočnih ritmih. Poletni utrip je naraščal do polnočnega I ognjemeta, veselica pa se je za večino nadaljevala v zgodnje jutran- je ure. M.M. Nekatertm je bilo vroče že v poletnih opravah, kaj šele kurentoml? Letos je ztnagal coin "Rejverji", neka- tere rejverke pa so čakale na obali. Prforcenhaus sejezgodbo vred vkr- cal na največji splav. Eden izmed tekmovalnih čolnov na poti od Kmečkega hrama do otoka. ObžofniK 4 Št. 56, julij 2002 posavski utrip ?t dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni ,"¦ . - .'.11 ¦¦ .i . > ^V,,;. .-'¦ 1 » ¦¦¦ ¦ »- ¦'* »¦¦ j '¦¦ ' ¦ ' ^ - ___________________________ 99 LET ANE PLAHUTA Bohor - 17. julija je svoj 99. rojstni dan praznovala Ana Plahuta, ki živi na robu zaselka Zalok v Stranjah z dvema sinovoma, hčerki pa sta se poročili in odselili. Še lansko leto je s srpom požela njivo ječmena, letos pa vse sama posejala in posadila, od krompirja, ko- ruze, žita in povrtnine. Ob tern visokem jubileju so jo obiskale tu- di predstavnice Krajevnega odbora Rdečega križa Senovo pa tudi predstavniki Občine. Kot pravijo predstavnice RK, ki so jo obiskale, so bile vse začudene nad njeno vzdržljivostjo, žilavostjo in volje do življenja, kljub skromnim razmeram, v katerih živi. Ana Plahuta s predstavnicatni Rdečega križa s Senovega ČLANI KRŠKEGA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ČASTNIKOV V OBRIGHEIMU Obrigheim - Na pobudo županov občin Krško in Obrighe- im tudi občinsko združenje slovenskih častnikov Krško sodelu- je z Združenjem rezervistov Obrigheim. Tako so se v začetku ju- lija udeležili mednarodnega strelskega tekmovanja z ročnim orožjem in tekmovanja v veslanju na reki Nekar, ki ga je organ- izirala ena od enot nemške vojske skupaj z organizacijo rezervistov iz Obrigheima. Krška delegacija, ki so se je udeležili Borut Angeli, Franc Žinko, Denis Brinovec in Jože Pribožič, so na strelskem tek- movanju na strelišču topniško-raketnega bataljona pri Wallduer- nu tekmovali s puško G-36, pištolo P-8 in puškomitraljezom MG-3 in dosegli 25. mesto. V veslanju z gumijastim čolnom je sodelovalo 50 moštev iz Nemčije, Francije in naša ekipa, ki si je sposodila dva častnika nemške vojske iz zaledne enote ter upokojenega častnika in na koncu ob zelo močni konkurenci moštev profesionalnih voja- kov dosegla šesto mesto. Utrinek s tekmovanja v veslanju na reki Nekar 50 LET ZŠAM BREŽICE Brežice - Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice so obeležili 50-letnico ustanovitve in neprekinjenega delovan- ja svoje stanovske organizacije. Pred petimi desetletji so brežiško združenje ustanovili zanesenjaki in strokovnjaki, ki so zaznali potrebo šoferjev in avtomehanikov po povezovanju, strokovnem usposabljanju in medsebojni izmenjavi informacij, zagotavljanju strokovnih in stanovskih pravic ter delo na preventivi na področju varnosti v prometu in vzgoji, osnovni cilji delovanja pa se vse do današnjih dni niso bistveno spremenili. Brežiški šoferji in avtome- Utrihek s parade ob 50-letnici ZŠAM haniki so se z delovanjem v krovni organizaciji intenzivno vključili tudi v življenje v kraju in med drugim preko prostovoljnih akcij ve- liko prispevali na področju varnosti v prometu in vzgoji mladih. V brežiško združenje je včlanjenih 137 šoferjev in avtomehanikov, ki sodelujejo z ostalimi stanovskimi slovenskimi združenji, v okviru občine pa predvsem z največjo lokalno organizacijo Integral Bre- bus Brežice. B.M. SPOMIN NA BITKE KOZJANSKEGA ODREDA Senovo - V Travnem Lazu na Bohorju so člani različnih ob- činskih društev in organizacij slovesno odprli prenovljeno parti- zansko bolnišnico, ki ohranja spomin na številne bitke Kozjan- skega odreda. Prve pobude za obnovitev partizanske bolnišnice so se pojavile že pred dvema letoma, lansko pomlad pa so pred- stavniki občinske in krajevne or- ganizacije Združenja zveze bor- cev, Združenja veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega zdru- ženja Sever, lovske družine, tu- rističnega in planinskega društva ter Krajevne skupnosti Senovo formirali inciativni odbor za ob- novitev bolnišnice. Tako so se po letu 1967, ko je bila bolnišnica pr- vič obnovljena, ponovno lotili obnove. Nekaj čez petdeset po- | sameznikov iz celotne občine je v obnovo partizanske bolnišnice vlozilo pnbhžno dva tisoČ ur dela. Borci in veterani bodo obnovljeno bolnišnico vzdrževali, po bese- dah člana inciativnega odbora in predsednika Krajevne skupnosti Senovo Tonija Petroviča pa na ta način želijo bolnišnico vključiti v turistično ponudbo, hkrati pa si prizadevajo , da bi uredili pot do tiskarne France Prešeren in jo povezali z bolnišnico.L.P. 5 ObžofniK družabna kronika Št. 56, julij 2002 trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni NADŠKOF NA ŽEGNANJU V KOSTANJEVICI Kostanjevica na Krki - V nedeljo, 28. avgusta 2002, je bilo v cerkvi sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki farno žegnanje, ki se ga je udeležil tudi slovenski nadškof Franc Rode (na fotografiji). Slovesnost je bila posvečena 750-letnici Kostanjevice na Krki in 780-letnici tamkajšnje župnije. NadŠkof Rode, ki so ga pozdravi- li župan Franci Bogovič, predsednik sveta KS Milan Herakovič in podpredsednica sveta Anica Žugič, se je ob tej priložnosti vpisal v mestno knjigo, Kostanjevičani pa so mu tudi izročili spominsko darilo - kopijo starega kostanjeviškega kovanca. Offmtf/am vaše sponilHe Poslovalnice: Novo mesto Krško v TA-BU centru Sevnfca Zagorje Trbovfje Metlika Tel.: 07/393 55 00 www.foto-asja.8l DAMJAN TRETJI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Krško - Na svetovnem pr- venstvu v streljanju za invali- de v Seulu, ki se ga je udeležilo 211 tekmovalcev iz 36 držav in je potekalo od 3. do 13 juli- ja, je domačin Damj an Pavlin (na fotografiji), clan Strelskega društva Leskovec pri Krškem, v kategoriji z zračno puško sto- je s 703,4 krogov osvojil odlično tretje mesto. F OBVESTILO \ Ribiška družina Kostanjevica na Krki obvešča, da bo v času j uradnih treningov in obeh tekmovalnih dni na svetovnem prven- stvu v ribolovu s plovcem za ženske (od 19. do 25.8.2002) tekmo- valna proga Jerovce na Krki zaprta. Zaradi tega prosijo krajane in druge obiskovalce, da na tern delu Krke v tem času ne Čolnarijo, se ne kopajo ali namakajo zemljišč s črpalkami in podobno. DVAINTRIDESETI SVETNIK V OS KRŠKO Krško - Krški občinski svet (OS) bo po rednih lokalnih volitvah, ki bodo v jeseni letos, štel 32 članov. Občina Krško mora namreč na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, zagotoviti pravico v občini naseljenim romskim skup- nostim, da izvolijo svojega predstavnika v krškem OS. V skladu s tem se povečuje tudi število volilnih enot v občini iz dosedanjih 5 na 6 volilnih enot. V ö.volilni enoti bodo uresničevali svojo volil- no pravico pripadniki romske skupnosti s stalnirn bivališčem na območju občine Krško. RPC POSAVJE DOBIL DIREKTORICO Krško - Po večih neuspelih javnih razpisih za imenovanje direk- torja zavoda Regijski pospeševalni center Posavje je upravni odbor RPC Posavje 5.7.2002 za direktorico zavoda imenoval Matejo Jaz- bec iz Boštanja, ki je opravljala funkcijo vršilke dolžnosti direktorja vse od januarja 2001, ko je zaradi imenovanja na mesto državnega sektretarja v ministrstvu za zunanje zadeve odstopil v letu 2000 imenovani Mitja Drobnič. Soglasje k imenovanju Jazbečeve mora- jo dati tudi vsi trije posavski občinski sveti. DJavni poziv podjetjem ter samostojnim podjetnikom v Posavju Razvojni center Brežice kot Razvojni center Brežice je bil s strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo izbran za iniciatorja lokalnih grozdov za celotno Posavje. V sklopu ten aktivnosti Razvojni center Brežice koordinira razvoj povezovanja podjetij na našem območju - med ostalimi aktivnostmi je tudi izvedba raziskave o povezovanju podjetij. Vabimo vsa podjetja, ki bi sodelovaia v projektu grozdenja oz. povezovanja podjetij, da se oglasijo na sedežu Razvojnega centra, Trg izgnancev 2, 8250 Brežice ali nas obvestijo po telefonu 07/499 06 80 oz. faksu 07/499 06 81, e-pošta: rcbsezice@siol.net ObžofniK 6 Št. 56, julij 2002 aktualno V novembru praktična vaja »NEK 2002« Krško - Uprava RS za zaščito in reševanje bo v mesecu novembru v sodelovanju z ministrstvi in drugimi služ- bami, Nuklearno elektrarno Krško in občinami V Krškem izvedla večdnevno, državno, poveljniško terensko in prak- tično vajo »NEK 2002«. Slednja predvideva, da je zara- di napake pri delovanju NEK prišlo do sprostitve radio- aktivnih snovi v ozračje oz. da se radioaktivnost v obliki oblaka širi v okolje. Po načrtu večdnevne vaje bodo osrednje praktične de- javnosti potekale v soboto, 23. novembra, v vajo, katere na- men je preizkusiti in izpopolni- ti organiziranost, pripravljenost in usposobljenost sil za zaščito in reševanje ob jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško, pa bodo vključene tri regije, in sicer posavska, dolenjska in zahodnoštajerska regija. V vajo bodo povabljene tu- di enote za radiološko, kemij- sko-biološko izvidovanje držav članic CENOOP, o poteku va- je pa naj bi bila obveščena tu- di sosednja Hrvaška. Vendar pa bo vzporedno izvajanje va- je na Hrvaškem dorečeno šele konec meseca julija, saj sosedje prvotno niso pokazali interesa za sodelovanje pri vaji. še pred vajo naj bi vsi prebi- valci na tem območju preje- li brošuro, ki jo pripravljajo v Nuklearni elektrarni Krško, z natančnejšimi informacijami o ravnanju v primeru jedrske nesreče, zaenkrat pa še ni do- rečeno, kakšen obseg prebival- stva oziroma skupin bo po- leg pripadnikov enot zaščite in reševanja vključeno v samo va- jo oziroma v praktičen preizkus evakuacije prebivalstva. Zadnja vaja, ki je vključevala primer radioaktivnega izpusta v NEK, je potekala pred deseti- mi leti, po besedah direktorja Uprave za zaščito in reševanje Bojana Žmavca pa bodo v bo- doče tovrstne vaje, ne samo v NEK, temveč v vseh podjetjih z nevarnimi snovmi, potekale pogosteje, in sicer v ciklusu pe- tih let. Bojana Mavsar GRAFOTRGd.o.o.KRŠKO DD ^, KRŠKO, C. 4Juüja44, Tei.: 07/49 05100 WhMWLM ^K BREŽICEC. 1 boicev 48, M: 07/49 66 512 r^^Hj TOtOV FOTOGRAFIRAŠ Tl, SLIKO Tl FOTO BB i NAREDI! RENAULT Ponudba rabljenih vozil z dne 23.07.2002 Tip vozila Barva Letnik Kilom. CENA Opombe Berlingo1.4i Zelen 1998/1 98.500 1.230.000 1 lastnik.nepoškodovan Clio 1.2 Rdeč 1999/10 61.000 1.180.000 Llastnik.serv.knjiga Clio 1.2 5VExpre. M.moder 2001/12 3 1.700.000 Novo vozilo 1.reg. 2002 Clio 1.4. RT M.siv 2001/3 12.000 1.690.000 Llastnik ,kot nov Clio 1.4 RT Rdeč 1998/6 77.000 1.250.000 I.lastnik.serv.knjiga Clio 1.4 RT Bel 1999/6 54.600 1.380.000 Llastnik reg.03,serv.knjiga Clio1.5DCI. Bel 2001/8 21.000 1.950.000 Nov diesel Espaoe2.2DCI M.zlat 2001/12 7.000 6.470.000 1.reg.22.3.2002 Expression____, Golf 1.416V Bel 1999/7 60.000 1.890.000 Llastnik. CDZ.EL.Stekla Kangoo1.2RN Bel 1997 80.270 1.280.000 1.reg\30.1.1998 KangooExpress12 Bel 2000/2 10.000 1.460.000 1reg.2OO1 Kangoo1616V4X4 M.zelen 2001 Nov 2.990.000 Expression, KLIMA Laguna1.6 16V M.siv 2001/10 10.000 3.650.000 Grantur KLIMA LagunaLBRT M.rdeč 1996/7 126.900 1.440.000 KLIMA reg.11.7.03 Laguna1.9dtiRT M.siv 1999 81.000 2.450.000 Vsa oprema, KLIMA Master2.5D Bel 1999/3 194.000 1.950.000 Combibus 1 .lastnik.odličen Master 2.5DCI Fur Bel 2001 1000 3.800.000 1,reg.2002/4 Megan 1.9DTI Bel 2000/7 64.000 2.490.000 AL.platišča .radio KLIMA Megane cupe 1.6e M.zelen 1996/12 102.500 1.250.000 Servisna knjižica.odličen R-19 1.4RT Bel 1994/9 127.500 600.000 Llastnik R-5Five5V Bel 1994/4 91.000 400.000 1 .Lastnik Servisna knjižica R-5 Five Plus 3V Bel 1994/5 89.000 370.000 Llastnik Scenic 1.4 16V Bel 2001/3 10.000 3.080.000 1reg.272.2002 Scenic 1.6 RN Rdeč 1998/1 82.000 1.700.000 1.lastnik,odlično ohranjen Trafic2100D Rdeč 1995/9 200.000 870.000 Combibus 1 .lastnik.odličen ZX.AURA1.8i M.rdeč 1996/6 118.000 890.000 Servisna knjižica, Kara van Vse cene so v SIT. V cenije vštet prepis vozila in tehnični pregled, če vozilo ni registrirano Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Robert Kerin Vase zadovoljstvo je naš uspeh nas eost Št. 56, julij 2002 Dušan Vučajnk, trener slovenske ženske reprezentance v lovu rib s plovcem »VSAKA, Kl JO UJAMEM, JE ZLATA!« Za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu v lovu rib s plovcem za ženske, ki bo od 19. do 25. avgusta v Ko- stanjevici na Krki, slovensko zensko reprezentanco pripravlja Krčan Dušan Vučajnk, ki ima tudi sicer veliko za- slug, da bo ta pomembna prireditev tokrat pri nas. Njegove bogate, trideset in vec let stare izkusnje ribiskega de- lavca in tekmovalca so nepogrešljive v pripravah organizacijskega odbora prvenstva. Dušan je znan krski stek- lar, s svojim bgnjevitim inglasnim nastopom pravzaprav vzbudi pozornost povsod, kamor pride. Tiste, kiga še ne poznajo, utegne prvi hip nekoliko preplašiti, morda celo odvrniti. Čisto drugačen pa je Dušan očitno ob vodi, saj bi sicer preplašiltudi ribe injih ne bi tako uspešno lovil ze štiri desetletja. V resnici se za nemirno zunanjostjo skriva zanimiv, v naravo zaljubljen človek, kije prava zakladnica znanja o ribah, vodi, ribolovu in tudi ljudeh. Prvi stik z vodo, kot tentu sam pravi, mu je omogoČil sosed iz dotnače vasi Bučerce že pokojni Gustl Pleterski, ki je bil zelo vnet ribič in mu je obljubil, da ga bo enkrat peljal na ribolov. Tako se je začelo. Nato je hodil lovit ribe peš iz Bučerce v približno pet kilometrov oddaljeno Vrbin. Šelje zjutraj ob štirih od doma in prišel nazaj šele zvečer. Dan je prebil ob kilogramu kruha in zavojčku sira »Zdenka«, pil pa je kar Savo, ki je bila tedaj še dokaj čista. Bilo je to nekje v prvem, drugem razredu. Danes tudi sam komaj razume, kako je otrok s hriba, na katerega so morali vodo za pitje nositi, postal tako zagrizen ribič. Čeprav seje poskusil tudi v kegljanju, šahu in še čem, ie zmagala »ribičija«. Poznamo »nedeljske« lovce in tudi »nedeljske« ribiče. Vam pa samo sodelovanje na ribiških tekmovanjih in prire- ditvah vzame od 50 do 60 dni letno. To je skoraj dva meseca. Kaj vas torej tako privlači v ri- bolovu? Po naravi sem res »živec«. Nikjer nimam miru, a ob vodi ga najdem. Ko pridem v nara- vo, ko vidim vodo, ki je lepa in vsaj na videz čista, me to na- polni in nekako poplača za vse napore, ki jih terjajo služba, za- sebno-življenje ali ribiško de- lo. Mislim, da mi je prav to po- magalo preživeti märsikatero preizkušnjo. Zame je ribolov eden izmed najlepših in zelo po- mirjajočih športov. Drugi razlog pa je v druženju, v krogu ljudi, ki se na ta način spozna in druži. Upam si trdi- ti, da smo nekaj posebnega, kar smo dokazali tudi v težkih Časih. To je tako izjemen človeš- ki nivo, ki ga ne moreta oma- jati niti politika niti gospodar- ski problemi. V teh tridesetih, štiridesetih letih, kar tekmujem, imam na področju Balkana še vedno pristne prijatelje, ki si želijo srečanj. Nobene razlike ni med Črnogorci, Makedon- ci, Srbi, Hrvati, a prav tako je s tujci od Čehov do Avstrijcev, Italijanov, Špancev, Angležev, Francozov. Tudi svetovni pr- vaki se obnašajo povsem človeš- kp, pripravljeni so posredovati znanje, ki so ga pridobili zaradi boljših možnosti, brez plačila. Kako to vašo strast sprejema družina? Preprosto. Ko sem prišel, sem povedal, da lovim ribe in da jih bom lovil še naprej! No, moja želja je bila, da nihče v družini ne bi bil ribič zaradi starega pre- govora, ki pravi: dober lovec in dober ribič, noben pa dober gos- podar. A vsa reč se je obrnila ta1 ObžorniK 8 Št. 56, julij 2002 naš gost ko, da je bila tudi žena državni in republiški prvak, trikrat na svetovnih prvenstvih, nato pa je zaradi družinskih obveznosti ta sport nekoliko opustila. Verjam- em, da se bo vrnila, morda ne v reprezentanco, za hobi in pri- jateljske tekme pa prav gotovo. Tudi hčerka Helena je prene- hala zaradi sole, zdaj, ko je za- poslena, pa jo misel na ribolov ponovno vse bolj vabi. (Druga hči Vesna je najuspešnejša ple- salka PPK Lukec in večkratna državna prvakinja v stepu, op.p.) Vrniva se na začetek vaše športne poti. Tekmovati ste za- Čeli zelo zgodaj? Imel sem srečo, da ribiška družina Brestanica - Krško spada med tiste ribiške organ- izacije, ki se že vsa leta močno zavedajo pomena sodelovanja v ribiškem športu. To zahteva ve- liko dela, napora in odrekanj, vendar je taka družina vedno živa, opazna v okolju, ima do- bro ekipo, njeni predstavniki pa pridobivajo prijatelje po vsem svetu. Moram reči, da me pod- pirajo od pionirskih let pa vse do danes, kar sem jim skušal vračati s čim boljšimi rezultati. Za ekipo RD Brestanica - Krško sem tekmoval kot pionir, mladinec in član.V mladinski konkurenci sem zmagoval v Sloveniji, nato pa tudi v članski, kar je bilo pogoj, da si lahko sodeloval na takrat- nem državnem prvenstvu v Jugoslaviji, katerega je gostila vsako leto druga republika. V sedemdesetih letih sem si za- dal nalogo, da bi moral v petih letih priti do naslova državnega prvaka in potem na svetovno prvenstvo. To mi je tudi uspe- lo, zmagal sem med drugim na Ohridu, v Osijeku in šel v svet. Od takrat je vsa stvar začela do- bivati nove razsežnosti Vendar vam ni šlo le za tek- movalne rezultate? Moje prvo svetovno prven- stvo je bilo v Španiji. V svetu so medtem prišli do zaključka, da je potrebno ujeto ribo spraviti nepoškodovano v mrežo, ki je v vodi, da preživi tekmovanje in da se skoraj nepoškodovana vrne nazaj v narävo. Ohranjaje živih rib, mreže za čuvanje rib, novi pribori, novi sistemi, to je bila revolucija v tern športu. Prej tega nismo poznali. Ko si prišel v Vojvodino, Srbijo, si moral loviti majhne ribe, jih ujeti 500, 600 v treh urah, moj- ster športa je bil tisti, ki je v treh urah ujel 400 rib. Če sem hotel biti boljši, sem moral to sprejeti. Ulovil sem tudi sedemnajst rib v minuti. V Sloveniji nas je bilo oko- li petnajst, ki smo začeli sprem- ljati dogajanje v svetu in ustva- rili smo ekipo, ki je bila državni prvak že leta 1978 v Kostanjevi- ci. Od takrat smo bili Slovenci vedno prvi ali drugi v Jugo- slaviji, tako da smo tudi na svetovno prvenstvo odhajali po štirje Slovenci v petčlanski ekipi. To je bilo le preveč za tedanje jugoslovanske razmere, bili so ljubosumni in na vse načine skušali preprečiti naše sodelovanje. Je bilo po osamosvojitvi Slo- venije kaj lažje? Po osamosvojitvi smo začeli resno delati, pridružili smo se Evropi, prevzeli pravilni- ke in sisteme. Zanimivo je tu- di, da smo bili prva slovenska reprezentanca ki je sodelova- la na kakšnem svetovnem pr- venstvu. Bilo je to v Segetu na Madžarskem. Po napornih po- gajanjih z mednarodno zve- zo in organizatorji smo šli brez zastave in himne, a urad- no zastopali nacionalno zvezo in dosegli 8. mesto, kar je tu- di najboljša uvrstitev moških doslej. Po čem se razlikujeta dober in slabši športni ribič? Bistveni so denar, čas, opre- ma. A z opremo moraš znati ravnati, torej je pomembno znanje. Ni dovolj, da greš v tr- govino, kupiš palico in greš ribe lovit. Potrebno je poznati ma- teriale, treba je vedeti, koliko pribor zdrži, koliko najlon, za kakšno ribo je katera vaba. Maj- hnost Slovenije je tudi v tern, da imamo majhno področje ri- bolova in naučili smo se lovi- ti na našem področju. Svet ima drugačne sisteme, način ribolo- Dušan Vučajnk je kot tckmovalec v športnem ri- bolovu v nekdanji Jugoslaviji osvojil vse moine naslove: bil je republiški in državni prvak ter tu- di zmagovalec pokala Jugoslavije, od leta 1980 tu- di staini reprezentant. V novi driavi Sloveniji pa je nato osvajal druga in tretja mesta, bil clan re- prezentance, pöleg tega pa ie nekajkrat vodja ali treuer inoške in ženske reprezentance, Najboljša uvrstitev v svetovnem merilu je bilo 11. mesto, a tudi uvrstitve med prvih 30 so spoštovanja vredne ob dejstvu, da na takih tekmovanjilt nastopi preko 170 tekmovalcev. naš gost Št. 56, julij 2002 va, drugačne vabe in te stvari moraš zelo dobro poznati. Je (ženski) športni ribolov zahteven šport? Ob tem, da sestavljena pali- ca meri v dolžino od 1,3 do 1,5 metra in tehta približno en kilogram, ko se razvije in je položena nad vodo tehta do 15 kilogramov lahko ugoto- vitvi samo pritrdimo. S tem je treba tri ure delat. Če pa prime riba, ki tehta I kilogram je ta za- deva še dvakrat težja. Pri vsej vročini, ihti, pri vsej zagnanos- ti je to utrudljivo in če ni trenin- ga, če ni vse kot je treba, je hitro konec volje do ribolova. Tudi majhna vremenska spre- memba,če danes pade dež, na- slednji dan ni lova. Lahko še tako treniraš, naloviš na pro- gi 10 kilogramov rib, nasled- nji dan pa zaradi dežja, zara- di temperaturne razlike ene stopinje v vodi, riba ne vzame hrane in je voda prazna. Na tek- movanju lahko pride tudi do preobremenitve s hrano. Na 1,5 kilometrski trasi je na vsakih 10 metrov v vodi približno 15 kil- ogramov visokokvalitetne pro- teinske hrane. Ko se riba naje, ni dovzetna za hrano. V petih minutah pred tekmovanjem je dovoljeno zmetati v vodo 10,12 kilogramov hrane. V tem času voda sprejme toliko hrane in to- liko ropota, da se riba umakne in zbeži. Na naravnih trasah, kjer je tekmovanje le enkrat ali dvakrat na leto, riba tega ni navajena, zato se umakne. Zato se na takih trasah lahko zgodi, da je ulov 20 kilogramov, a tudi samo 50, 60 gramov. Športni ribolov je tudi precej drag sport? Za ilustracijo naj povem, da samo pribor ene tekmovalke, ki sodeluje v svetovnem prven1 stvu, stane okoli 5.000 evrov. Za udeležbo na svetovnem prven- stvo moraš skozi osem do de- set tekmovanj državnega nivo- ja, iz katerega se izbere repre- zentanca. Vsako tako tekmo- vanje pa stane posameznika od 30.000 do 50.000 tolarjev. V svetu se pojavljajo vedno nove tehnologije in novi sistemi. To je industrija, ki vzpodbuja in širi ribištvo, da bi sama lahko ži- vela. Mi pa smo nekakšni sužnji tega, ker to radi delamo in se s tem tudi ukvarjamo. Zato mo- ramo zaslužiti svoj denar za pri- bor, hoditi v službo, da lahko hodimo na treninge. V razvitem svetu to industrija plačuje. In mi se gremo z njimi približno isto zadevo, v vseh športih ena- ko in tudi v ribolovu. Želja nas nekaj posameznikov v Sloveniji je, da se temu vrhu približamo, da se nekoč vsaj nekaj povrne tudi skozi turizem. Mislim, da je Kostanjevica kot prizorišče svetovnega prvensrva zdaj pra- vi kraj in čas, da to naredi- mo, da pokažemo, kaj imamo in kaj znamo. To so dobre in še najmanj onesnažene vode v Evropi, dober ribolov, da s tem živimo in smo povezani. Za pridobitev organizacije prvenstva v Kostanjevici ste si tudi vi veliko prizadevali. Kot sem dejal, je moja želja, da dokažemo Evropi, da zna- mo tudi mi kaj takega izpeljati kot oni. Zato sva že pred peti- mi leti s predsednikom naše družine Žvegličem v Franciji predlagala, da bi organizirali tako prvenstvo. Ko je iz Kostan- jevice prišel predlog, da bi to bi- lo ob 750-letnici, smo skupaj z RD Kostanjevica na Krki, RZS, Občino Krško uspeli pridobi- ti in pripraviti to veliko tek- movanje. Kljub obilici dela in precejšnjim srroškom mislim, da se to izplača za tako majhen kraj, majhno občino in majhno državo. Mislim, da bomo or- ganizacijsko uspeli izpolniti vse zahteve in pričakovanja. Bo ekipa, ki jo vi pripravl- jate, lahko izkoristila prednost domacega terena? To reprezentanco vzgajamo tri leta in še ni povsem dozore- la. Domač teren je določena prednost, a je vprašanje, ko- liko so dekleta, ki jih trenira- mo, že sposobna to izkoristiti. Tudi vse favorizirane reprezen- tance (Italija, Francija, Anglija) so namreč že bile tu, so videle, kakšne so ribe, na kakšen način se tu lovi, s kakšnim priborom, vabo, zato bodo dobro priprav- Ijene. Naš dlj je peto mesto, veseli pa bomo tudi kakšnega presenečenja. Pa vendar, kaj lahko najbolj vpliva na dober rezultat? Pogoji so vendarle različni, zato odloča tudi žrebanje. Mis- lim, da je v tako izenačeni kon- kurenci kar 70 odstotkov odvis- no od sreče, 20 odstotkov od pribora in le 10 odstotkov od ri- biča. Če bi, na primer, meni da- li številko ena (najboljše mesto na trasi, op.p.), si upam trditi, da bi postal svetovni prvak. Im- am takšno znanje, da bi to lahko izkoristil, a od približno 175 do- bi takšno priložnost samo eden. Meni doslej to še ni uspelo. To vam lahko verjamemo. A o ribičih krožijo posebno zani- mive zgodbe! Ja, nekaj tega smo podedova- li. Kolikor sem se jaz naučil o tern, je res, da nam vedno pobegne največja riba. Največja je zato, ker se zlasti tisti, ki želijo loviti le velike ribe, toli- ko pripravljajo, da potem tudi sami verjamejo, kako jim je naj- večja pobegnila. Tisti, ki lovimo na majhne trnke, pa moramo tudi pove- dati, da je bila ujeta riba velika in težka najmanj dvakrat toliko kot v resnici. Znamo napravi- ti spektakel, zgodbo, a pri tem ne gre za laži, to pač sodi k vzdušju. Ali imate radi ribe na krož- niku? Ribe sicer jem, a pri nas niso posebej priljubljena prehrana. Po vsem, kar sem vam povedal, koliko truda, časa in denarja je potrebno za ta sport, mi lahko verjamete, da je vsaka riba, ki jo ujamem, vsaj zame vredna zla- ta. Tudi tekmujem pred vsem zaradi tega, ker z ribo nimam kaj početi, ko jo ujamem. Raje jo vrnem v vodo. Tekst infoto: Silvester Mavsar OblmrniK 10 Št. 56, julij 2002 družabna kronika V tern mesecu je samski start zapustil posavski dopisnik dnevnika Delo Matej Košir, kije zvestobo obljubil učiteljici zgodovine na OŠ Raka Rosviti Juh. Čestfke! V mesecu juliju je snemalec TV Slovenija Jože Grajžl končno regi- striral svojega treka. Takoj po registraciji se je že moral odpraviti na nujno vožnjo, sajje njegovemu sodelavcu Goranu Rovanu pri Drnovem zmanjkalo bencina. Skupaj (s trekom in Jožetom) sta se odpravila najprej po bencin, nato pa še po Goranov avto. Brestaniška različica Sester je s svojim nastopom na Petrovem sejmu navdušila... Jih prepoznate? Nenad Moravac (na sliki des- no), voditelj na Radiu Krško, se je pred odhodom na dopust in na služenje vojaškega roka na Ptuj preizkusil v 24-urnem mo- deriranju in tehničnem vodenju programa. V tern času je pre- jel 690 SMS sporočil, prejel naj- manj 300 telefonskih klicev in številne obiske poslušalcev. Martin Luzar (na sliki levo), novinar Dolenjskega lista, je nedavno v izjavi za TV Krško povedal, da seje Kostanjeviške noči najprej udeležil službeno, potem pa kot zasebnik. Ali to pomeni, da bo Martin svo- jo kariero pri Dolenjskem lis- tu nadaljeval kot Martin Lu- zar s.p. ? Novinar Dela in Slovenskih novic Jaroslav Jankovič - Jarle s Senovega (na sliki levo), ki smo ga tokrat ujeli ob "šanku" Kostanjeviške noči, in njegova Alenka (na sliki desno) pričakujeta naraščaj. f™ doo K Cesta 4- iutiia 23-8270 KRšK0 I m»#Vw# Tel.: 07/490-28-60 !¦ WmtmM I rf Fax.07/490-28-62 / I imfl I / GSM:041 /680-929 mmm wmmmmmfr E-mail: efekt.krsko@siol.net 11 ObzofniK obvestila St. 56, julij 2002 mš&^^*"^*« GAMA d.o.o. 1 ;^^% „ .a v" CKŽ135, Krjfcfl ::;:||p|)7/49*O2-54O:te:O?llS-09^549 AH r ^ BAIS4A r—jarpm ^k ZAVAROVALfMICA ^0rJr\M A R ' B ° R Agencija AMFORA d.o.o. Krško išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije: zavarovalne zastopnike za trženje vseh vrst zavarovanj Če ste podjetni, dinamični, ustvarjalni, komunikativni in pripravljeni sprejeti nove izzive, vas vabimo k sodelovanju. Pogoji: -najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) -vozniški izpit B-kategorije Nudimo vam strokovno usposabljanje; ' ¦ stimulativno plačilo ter možnost napredovanja. Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na naslov: Agencija AMFORA d.o.o., CKŽ 137, 8270 Krško Za podrobnejše informacije nas lahko pokličite na telefonsko številko 07/490-28-30. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po „ opravljenih razgovorih in sprejemu končne odločitve. Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno. Projektiranje svetovanje in inženiring d.o.o KRŠKO, Gubčeva 2 tel.: 07/488 10 10 /MSO^ fax: 07/488 10 39 V&wjj e-pošta: nukel@nukel.si n^hqb/ Skladno z okoljsko politiko je fir ma Nukel, d.o.o. Krško pristopila k sprejemu sistema SIST EN ISO 14001 - stan- dardov varovanja okolja. Z odgovarjajočimi vrednotami, ki si jih je Nukel, d.o.o. Krško na čelu z Upravo družbe za- stavil, izjavljamo in sporočamo javnosti: OKOLJSKA POLITIKA Okoljska politika podjetja je strateško usmerjena k preprečevanju obremenjevanja okolja in zmanjšanju škodljivih vplivov na zapo- slene. Sistem ravnanja z okoljem omogoča upravi podjetja vodenje, menjan- je in izpolnjevanje zahtev varovanja okolja. V podjetju si prizadevamo kontinuirano ozaveščati zaposlene o pomembnosti zaščite okolja in lastnega zdravja z raznimi oblika- mrinformiranja in usposabljanja. Uprava podjetja se obvezuje dos- ledno upoštevati sprejeto okoljsko politiko, zasnovano na naslednjih temeljih: - integracija okoljske politike v sklopu splošne poslovne politike, - izvajati poslovne aktivnosti tako, da se preprečuje uničevanje okolja ter zaščiti naravne danosti, - zagotovilo, da bodo projekti in zgradbe, grajeni na bazi naših pro- jektov in proizvodov, varni v uporabi in zgrajeni z uporabo minimalne energije in drugih dobrin, - zagotovilo, da bodo naši proizvodi in storitve usklajeni s pripa- dajočimi zakonskimi zahtevami zaščite okolja, zahtevami standardov varovanja okolja in z ostalimi tehničnimi predpisi, odločbami in na- vodili, ki se nanašajo na varovanje okolja, - omogočiti jasne in nedvoumne ekološke informacije o naših ak- tivnostih našim strankam, zaposlenim, upravnim organom, organom lokalne uprave, medijem, nevladnim združenjem, - omogočiti informiranje o indirektnih kazalcih - na zahtevo ali po odobritvi stranke, - posebno pozornost posvetiti odnosom s poslovnimi partnerji, doba- vitelji in poddobavitelji z aspekta njihovega odnosa z okoljem, - uprava skrbi, da vsakdo v podjetju spozna okoljsko politiko in okoljske cilje ter da svoj doprinos varovanju okolja, preprečevanju onesnaževanja, zmanjšanju škodljivih vplivov na zaposlene in s tem dolgoročno izboljša uspešnost podjetja, - okoljska politika je dostopna javnosti; uprava podjetja se obvezuje obveščati javnost in biti v stalnem dialogu z zainteresiranimi stranmi. Nukel, d.o.o. ima implementiran sistem zaščite okolja v skladu s standard! SIST EN ISO 14001 ter na ta način obvešča javnost, da lahko svoje pripombe, pritožbe in pohvale, povezane z okoljem, naslovi na telefon: 07 488 1010. Direktor: Rene Zupanc,univ.dipl.inž.stroj. Ob'zorniK 12 Št. 56, julij 2002 iz občine Krško Informacije D©DOT]® LÜ^lS® obänakrsko Ponovno opozorila vladi na vsebinsko nesprejemljivost meddržavne pogodbe o NEK Hrvaški sabor je z ratifikacijo enostransko spremenil sporazum - Nadzorni odbor Skla- da za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK ponovno izrazil nesprejemljivost predlaganega sporazuma Ljubljana, 17. julij 2002 - Župan občine Krško Franci Bogovič je na novinarski konferenci pod- robneje predstavil razloge, ki so ga vodili, da je predsedniku Vlade RS ponovno poslal odprto pis- mo, v katerem poudarja pomembnost strokovne razprave. V odprtem pismu je zapisal, da se slov- enski protagonisti ratifikacije načrtno izogiba- jo kakršnemukoli dialogu o vsebini predlagane meddržavne pogodbe in o njenih posledicah za Slovenijo, lokalno skupnost in NEK ter načrtno poglabljajo zgolj politizacijo problema, kar je popolnoma nesprejemljivo zaradi strateškega, okoljevarstvenega in energetskega pomena NEK v slovenskem in navsezadnje tudi v mednarod- nem prostoru. V nadaljevanju pisma župan povzema bistvene strokovne argumente, zaradi katerih regional- na javnost in velik del strokovne javnosti nas- protuje ratifikaciji meddržavne pogodbe. Pred- lagana pogodba namreč ne zagotavlja ustreznega reševanja problema razgradnje NEK in odlagan- ja radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega gori- va in s tem ustreznega varovanja okolja. Prav ta- ko znižuje doseženo raven jedrske varnosti sko- zi neustrezen model upravljanja podjetja in spre- jemanja odločitev, saj predlog predpisuje takšno strukturo skupščine, nadzornega sveta in uprave, ki bi nujno vodila do konfliktov oziroma neza- upnice enemu od članov uprave ali pa odločitve ne bo mogoče sprejeti. Meddržavna pogod- ba v svojih številnih določilih izvzema NEK iz pravnega sistema Republike Slovenije in s tem uvaja eksteritorialnost objekta, saj bi ratifikaci- ja meddržavne pogodbe pomenila odstopanje od številnih določb slovenske zakonodaje. Navse- zadnje predlog meddržavne pogodbe v številnih segmentih prekoračuje pogajalska izhodišča, ki jih je pripravila medresorska delovna skupi- na za pripravo izhodišč za pogajanje in skleni- tev meddržavne pogodbe z Republiko Hrvaško in vpeljuje cel niz določb, ki jih je omenjena skupi- na označila celo kot nesprejemljive. V nadaljevanju pisma župan občine Krško opo- zarja na dejstvo, da pogodba Hrvaški po eni stra- ni nerazumno zvišuje izvorne pravice, po dru- gi strani pa bistveno zmanjšuje že doseženo raven gospodarjenja z NEK in jedrske varnos- ti. Hrvaški se namreč s pogodbo dodeljuje 50- odstotno solastništvo nad objektom, ki ga po iz- vornih aktih nima, s predlaganim sporazumom pa se očitno uvaja načelo soglasnega odločanja na ravni uprave družbe in možnost preglasovanja predsednika uprave, kar vodi v konflikt. Konflikt pri varnostno tako zahtevnem objektu pa je lahko usoden. Hrvaški strani je s pogodbo dodeljena tu- di vloga, da daje soglasje k programu razgradn- je in k programu odlaganja radioaktivnih odpad- kov na slovenskem ozemlju in s tem posega v mednarodno odgovornost in pristojnost Slovenije nad ključnim okoljevarstvenim vprašanjem. V odprtem pismu župan tudi opozarja, da je hrvaški sabor sicer res ratificiral predlog meddržavne pogodbe, vendar je hkrati z ratifikacijo meddržavno pogodbo tudi enostransko spremenil z amandmajem. Spremenil jo je prav na enem izmed najbolj ključnih področjih, ki naj bi jih meddržavna pogodba urejala, to je na področju razgradnje NEK in ravnanja z nizko- in srednje radioaktivnimi odpadki. Ob ratifikaciji meddržavne pogodbe so namreč sprejeli še amandma, ki določa, da bo k programu odlaganja RAO in programu razgradnje NEK, kot ga opredeljuje predlog pogodbe, moral hrvaški sabor dati predhodno soglasje. Amandma je podprt z obrazložitvijo, da so ga dodali zaradi varovanja narave in zdravja ljudi. Na novinarski konferenci je sodeloval tudi dr. Anton Jeglič, Član Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Nadzorni odbor Sklada NEK je na svoji redni seji v ponedeljek, 15. julija ponovno pbravnaval predlog meddržavne pogodbe o NEK in sprejel stališče, da je pogodba škodljiva za Slovenijo zlasti v točkah, ki se nanašajo na razgradnjo NEK ter odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Nadzorni odbor je izrazil oster protest ob nameravani ratifikaciji v Državnem zboru RS in zahteval, da poslanke in poslanci ponovno proučijo vsebino predlagane meddržavne pogodbe. 13 ObžorniK XL občine Krško Št. 56, iulii 2002 Na Vrhovem podpisali koncesijsko pogodbo Vrhovo - Vlada RS je s sprejetjem osnutka koncesijske pogodbe 4. julija 2002 prižgala zeleno luč za pro- jekt izgradnje petih hidroelektrarn na spodnji Savi, 8. julija 2002 pa je y prostorih HE Vrhovo sledil podpis koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Koncesijsko pogodbo so pod- pisali minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač kot predstavnik koncendenta ter predstavniki kon- cesionarja Drago Fabijan, predsednik poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne, Ladislav Tomšič, di- rektor za tehnično področje Holdinga Slovenske elektrarne, in Borut Miklavčič, direktor Savskih elektrarn Ljubljana. Pisno sbglasje k pogodbi so dali tudi posavski občinski sveti oziroma v njihovem imenu župani Krškega, Sevnice in Brežic. / Pred dvema letoma je Državni zbor RS na predlog treh poslancev sprejel Zakon o pogo- jih koncesije za izkoriščanje energetskega po- tenciala spodnje Save, na podlagi katerega je štiri mesece kasneje Vlada RS izdala odločbo o podelitvi koncesije družbi Savske elektrarne Ljubljana (SEL) kot lastnici HE Vrhovo, prve v verigi hidroelektrarn. V mesecu februar- ju je Vlada RS ugotovila, da s SEL ne more skleniti koncesijske pogodbe, ker slednje ne bi mogle realizirati oziroma flnancirati izgrad- nje novih petih hidroelektrarn in preteklo je še dodatnih Šest mesecev, da je Vlada RS spreje- la Akt o ustanovitvi družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki jo sestavljajo Dravske ele- ktrarne Maribor, SEL, Soške elektrarne Nova Gorica, Termoelektrami Brestanica in Šoštanj ter Premogovnik Velenje. Ker je Vlada hkra- ti sprejela odločitev, da bo projekt izgradnje potekal preko novoustanovljenega HSE, je bilo potrebno spremeniti Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potehciala spodnje Save in izdelati novelacijo predinvesticijske za- snove verige HE. V dvoletna usklajevanja se je aktivno vključila tudi Pogajalska skupina Posavja, ki si je pri- zadevala na račun namenske izrabe prosto- ra na vseh lokacijah: HE Boštanj, HE Blan- ca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice, tukajšnjim lokalnim skupnostim zagotoviti po- leg vzporednega reševanja ekološke in poplavne problematike tudi izboljšanje obstoječih razmer preko ureditve državne ter lokalne infrastruk- ture. Iz naslova obratovanja oziroma proiz- vodnje električne energije v bodočih HE bodo občine, na katerih bodo elektrarne stale, preje- male 60 odstotkov koncesnine. Vsekakor pa si v posavskih občinah od 15-letnega projekta iz- gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, ki je eden največjih projektov elektrogospodarstva v zadnjem stoletju in trenutno največja energetska investicija v Sloveniji, obetajo tudi dodaten raz- voj gospodarskih in drugih dejavnikov. Projekt petih HE je namreČ vreden okoli 95 milijard slo- venskih tolarjev, od tega je 68, 1 miljarde tolar- jev namenjenih naložbam v energetske projekte, 26,9 milijard tolarjev pa vlaganjem v infrastruk- turo. Do konca meseca julija naj bi bila regis- trirana tudi družba za izgradnjo infrastrukture Posavja - IIP d.o.o., s sedežem v Sevnici, ki so jo v HSE ustanovili prav z namenom, da bodo v njej vodili gradnjo infrastrukturnih objektov na območju bodočih hidroelektrarn. HSE bo prvo v nizu petih hidroelektrarn, HE Boštanj, začel graditi predvidoma v mesecu novembru letošnjega leta, za izgradnjo vsake HE pa je predvidenih 42 mesecev. Po besedah Draga Fabijana, generalnega direktorja HSE, bo v času graditve angažiranih veliko delavcev in domačih strokovnjakov, po zagonu pa bo neposredno na vsaki izmed elektrarn zaposlenih med 12 in 14 delavcev, poleg tega bosta na tern območju kasneje ustanovljena dva vzdrževalna centra. Fabijan je ob tern povedal, da podpis pogodbe ne pomeni šele začetka dela na tern projektu, saj v holdingu, ki bo, mimogrede pov- edano, prav ta mesec napolnil leto dni od svoje ustanovitve, že več mesecev poteka intenzivno projektiranje spodnjesavskih elektrarn, tudi sic- er pa bo imel ta projekt pri njih visoko prior- iteto. Po besedah ministra Janeza Kopača ima investicija pomemben razvojni vidik za Posavje, kot drugo najmanj razvito slovensko regijo in za državo kot celoto, saj se je potrebno zaveda- ti, da poraba elektrike narašča, stari elektro- energetski objekti pa se le počasi amortiziraio. Predvsem pa imapomemb- no vlogo v investiciji do- mace znanje, saj se bodo vsi projekti in organizaci- ja del izvaja- li v režiji slo- venskih izva- jalcev. Kot je na Vr- hovem dejal državnisekre- tar za energe- tiko Robert Golob, je im- el ta projekt posebejv zad- njem obdobju veliko in celo preveč oče- tov, zato je moral nekdo presekati tu- di nekatere zamere iz preteklosti in najti pot naprej, za kate- ro državni sekretar upa, da bo prava in bo na- posled pripeljala do toliko željenega rezultata - izgradnje in obratovanja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Z njimi pa bo Posavje močno . povečalo svoj delež v proizvodnji električne en- ergije in potrdilo status najmočnejšega sloven- skega energetskega bazena. Boiana Mavsar ObžorniK 14 BoltanJ C2 Bianca CS3 ^ Krtko Brtiic«^S7 CSa Mokrice Svetniki na skupni seji, drugi z desne Drago fabijan St. 56, julij 2002 iz občine Krško Občina Krško objavlja javni razpis za sofinanciranje investicijskih vlaganj na področju kmet- ijstva in za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji za leto 2002 ter dodelitvi sredstev za finančne intervencije ohranjanja in razvoja kmetijstva v občini Krško za leto 2002 Obrazce za fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, lahko prevzamete na Kmeti- jsko svetovalni službi Krško, na krajevnih skupnos- tih, v KZ Bohor, Krško in Kostanjevica, v sprejemni pisarni UE Krško in na Občini Krško, soba 113. Rok za predložitev vlog za posamezni razpis je določen z objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS oz. je različen glede na vrsto razpisa. Odpiran- je vlog bo opravila komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ne bo javno. Upoštevane bodo sa- mo pravočasno prispele in popolne vloge. Komisija bo vlagatelje nepopolnih vlog pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku petih dni po prejemu sklepa, v nas- protnem primeru bodo vloge zavržene.Vlagatelji bo- do o dodelitvi sredstev pisno obveščeni. Vse informacije v zvezi z razpisom in razpisno doku- mentacijo dobite na sedežu Občine Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti; CKŽ 14, Krško, vsak uradni delovni dan, od 8.00 do 9.°°ure, ter na tel. St.: 07/49-81-319. Kontaktna oseba je Magda Krošelj. Program dodelitve sredstev za finančne intervencije ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini krško za leto 2002 Upravičenci do sredstev so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju občine Krško, kar dokazujejo s statusom kmeta ali potrdi- lom o opravljanju kmetijske dejavnosti ter imajo na- jmanj 1,0 ha primerljivih kmetijskih površin in in- vestirajo na območju občine Krško. Prednost uvel- javljanja občinskih subvencij imajo kmetje, ki jim kmetijska dejavnost pomeni glavni vir dohodka, dokazujejo dodatno zaposlitev na kmetiji in kmetuje- jo na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja. Sredstva se dodelijo le enkrat kot subvencije za namene v skladu z javnim razpisom in zakonom o javnih naročilih. Upravičenci prejmejo sredstva iz proračuna Občine Krško na podlagi podpisane pogodbe. V primeru ugotovljenih neresničnih po- datkov upravičencu za določen namen ne bodo odo- brena sredstva in bo izgubil pravico do uveljavl- janja proračunskih sredstev za naslednjih pet let. Upravičenec mora v skladu z javnim razpisom po- dati izjavo, da za določen namen ni prejel nobene finančne pomoči iz državnega proračuna ali mednar- odnih virov oziroma v primeru, da je za isti namen že pridobil sredstva. 5001 Kmetijska strukturna politika 4020 Izdatki za storitve: zavetišče za zapuščene živali, višina pogodbenega letnega zneska z izvajal- cem za leto 2002 znaša 250.000,00 SIT. 410 Subvencije v viSini 56.000.000 SIT A. Analize zemlje in testiranje škropilnic za varstvo rastlin. v višini 1.000.000,00 SIT Namen sofinanciranja analize zemlje je ohranja- ti kvaliteto kmetijskih zemljišč in na osnovi anal- iz dodati potrebna hranila za zagotovitev kvalitetnih kmetijskih pridelkov. Upravičenci so fizične osebe-kmetje, ki se ukvarja- jo s kmetijsko dejavnostjo, jim kmetijska dejavnost pomeni glavni ali dopolnilni vir dohodka. Lahko so upravičenci občinskih sredstev v imenu kmetov tudi pooblaščene organizacije. Upravičeni stroški so stroški analize zemlj«, ki jih izvajajo za to pooblaščene organizacije, v višini do 50 % stroškov analize in do 50 % stroškov testiran- ja škropilnic. B. Sofinanciranje zdravlierua Čeheljih družin. v višini 1.000.000,00 SIT. Namen sofinanciranja je zdravljenje čebeljih družin proti kužni bolezni-varoja. Upravičenci so čebelarji včlanjeni v Čebelarsko zv- ezo Krško, ki imajo min. 10 panjev, ali Čebelarska zveza v imenu čebelarjev, kar dokazuje s podpi- si čebelarjev. Upravičeni stroški so stroški zdravljenja čebeljih družin, kar dokazujejo z računi in znaša subvencija 250,00 SIT/panj. C. Integrirana pridelava in ekologko kmetovanie. v višini 2.000.000,00 SIT. Namen je sofinanciranje stroškov kontrole kontro- lirane pridelave zelenjave in biološkega kmetovanja. Upravičenci so kmetje, ki so vključeni v integrirano pridelavo zelenjave in ekološko kmetovanje in to dokazujejo s pristopno izjavo ali s certifikatom in im- ajo v obdelavi najmanj 0,40 ha kmetijskih površin. Upravičeni stroški so stroški kontrole za to pooblaščenih inštitucij v višini do 100% izkazanih potrdil o izvedbi kontole. D. Ureianie kmetijskih zemljiSČ. v višini 10.500.000,00 SIT. Namen ukrepa je pospeševanje kmetijske proizvod- nje na hribovskih in višinskih območjih ter območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, z narr.enom preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč in ohranitev poseljenosti krajine (sofinanciranje agromelioracijskih posegov na kmetijah, sofinan- ciranje urejanja pašnikov za govedi in drobnico). . Dl: Male agromelioracije Namen izvajanja malih agromelioracijskih poseg- ov je zagotavljanje izboljšave rodovitnosti zemljišč ali pa ohranjajo nivo urejenosti določenih kmetijskih zemljišč za povečanje kmetijske pridelave, glede na zahtevnost del v stopnji: I. stopnja (najmanj zahtevni poseg v ravninskih območjih: planiranje, odvodnjavanje, drenaže), v višini do 80.000,00 SIT/ha; II. stopnja (zahtevnejši poseg v višinskih območjih; krčenje zarasti, planiranje, odvoz kamenja), v višini do 100.000,00 SIT/ha; III. stopnja (najzahtevnejši posegi v gorsko višinskih območjih: krčenje zarasti, izkop in odvoz skal in ka- menja, planiranje), v višini do 150.000,00 SIT/ha. IV. stopnja (agromelioracijska dela pri obnovi tra- jnih nasadov: krčenje zarasti, izkop in odvoz pan- jev in kamenja, globoko oranje), v višini do 200.000 SIT/ha. Upravičenci do sredstev so kmetje, ki so na svo- jih kmetijskih zemljiščih izvedli v letu 2002 male agromelioracijske posege na površini min 0.20 ha in to dokazujejo s posestnim listom. Upravičeni strolki so stroški strojnih ur, nakupa drenažnih cevi in semen za zatravitev. D2: Sofinanciranje urejanja pašnikov za govedo, konje in drobnico Namen ukrepa je preprečevanje zaraščenosti kmeti- jskih površin in reje živali na prostem. UpraviČenci do sredstev so kmetje, ki so svoja zemljišČa v letu 2002 uredili za namen paše gove- di, konjev in drobnice, oz. graditev in pregraditev na pašne čredinke s stalno električno ograjo. Upravičeni stroSki predstavljajo stroški nakupa kolov, žice in izolirnih trakov, v višini: - pašniki za govedo in konje, v višini do 45.000,00 SIT/ha; - pašniki za drobnico, v višini do 50.000,00 SIT/ha. E. Zaokroževanja kmetijskih zemljišč. v višini 4.000.000,00 SIT. Namen ukrepa je nadomestilo za nakup kmetijskih zemljiŠč ali menjavo le-teh, ki so izven komasa- cijskega območja, z namenom zaokroževanja in povečevanja kmetij, Upravičenci do sredstev so kmetje, ki so v letu 2002 izvedli nakup kmetijskih zemljišč z namenom povečanja kmetij in zaokroŽitve posesti za kmeti- jo, ki so izven komasacijskega območja. Pri naku- pu zemljišČ mora biti investitor že lastnik najmanj 3 ha kmetijskih zemljišč in ne sme odtujiti teh zemljišč še najmanj 10 let po prejemu sredstev. Upravičenec mora zagotoviti delovno mesto na kmetiji, kar doka- zuje s potrdilom o kmečkem zavarovanju. Do sredstev so upravičeni tudi kmetje, ki so v letu 2002 opravili menjavo kmetijskih zemljišč in to dokazujejo z menjalno pogodbo, overjeno pri no- tarju. Upravičen! stroŠki so stroški sofinanciranja zaokroževanja kmetijskih zemljišč in predstavlja- jo stroške notarskih storitev, stroške vpisa v ZK in druge stroške, ki so predmet nakupa ali zamenjave kmetijskih zemljišc", v višini do 200.000,00 SIT/ha. F. Umetno osemenjevanje krav. telic. svini. naravni prioust kobil iz kmegke reje in zavarovanie plemen- skih žrebcev. v skupni višini 4.000.000,00 SIT Namen ukrepa je ohranjanja genetskega potencia- la,: Fl - za vsako osemenjeno kravo ali telico v višini do 50% stroškov osemenitve oziroma do 3.000 SIT/pr- vo osemenitev, F2 - za vsako osemenjeno svinjo v višini do 50% stroškov osemenitve oz. 600 SIT/prvo osemenitev, F3 - zavarovanje plemenskega žrebca hladnokrvne pasme v višini do 50% stroškov zavarovanja oz. do 8.000 SIT/žrebca, F4 - sofinanciranje izvajanja naravnega pripusta ko- bil pod priznanega plemenskega žrebca hladnokrvne pasme v višini do 50%, oz. za vsako pripuščeno ko- bilovvišini do 3.500 SIT. Upravičenci so kmetje, ki opravljajo kmetijsko de- javnost pod naslednjimi pogoji: 15 ObžoniiK iz občine Krško Št. 56, julij 2002 Fl - izvajanje umetnega osemenjevanja v posameznih čredah krav, ki ga izvaja veterinarska služba na lokalni ravni, F2 - opravljen izpit za izvajanje umetnega osemen- jevanja plemenskih svinj, F3 - zavarovanje žrebcev hladnokrvne pasme in izva- janje dejavnosti pripustne postaje z dokazili o zavar- ovanju plemenjaka, F4 - izvajanje pripustov kobil pod priznane plemen- ske žrebce z dokazili o pripustu. Upravičeni stroški: Fl - sofinanciranje stroškov doze prve osemenitve, v višini do 50% stroškov osemenitve F2 - sofinanciranje stroškov doze prve osemenitve, v višini do 50% stroškov osemenitve F3 - sofinanciranje zavarovalnine plemenjaka, v višini do 50% stroškov zavarovanja F4 - stroški naravnega pripusta v višini do 50% stroškov izkazanega potrdila o izvedbi osemenitve. G. Kritje stroškov prevoza mleka. v višini 1.500.000,00 SIT. Namen ukrepa je kritje stroškov prevoza mleka zaradi težje dostopnosti območij in oddaljenosti od zbiralnic mleka, z namenom ohranjanja hribovskih kmetij, oz. kmetij z omejenimi možnostmi za kmeti- jsko dejavnost ter trženje kvalitetnih pridelkov. Upravičenci do sofinanciranja stroškov prevoza mle- ka so kmetje, ki so člani Zadrug na območju Občine Krško, izkazujejo članstvo s potrdili in je pridelava mleka na progi 40.000 litrov mleka/ leto. Sredstva so zagotovljena kmetom na podlagi računov KZ na območju občine Krško, iz katerega je razvidna lokacija prevoza in višina stroškov. Upravičeni stroSki predstavljajo do 50 % nastalih stroškov prevoza (goriva) na relacijah od oddaljenos- ti vasi do lokacije prevzema mleka. H. Širitev dopolnilne dejavnosti na kmetyah. v višini 3.000.000,00 SIT. Namen ukrepa je sofinanciranje turistične dejavnos- ti, pridelava in dodelava kmetijskih pridelkov, razvi- janje celostne ponudbe dobrin s posameznih območij podeželja Upravičenci: Hl - Do sredstev so upravičene fizične osebe, ki se ukvarjajo s turistično dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, kar dokazujejo z investicijsko dokumentac- ijo- gradbeno dovoljenje ali proglasitev del, in da po prejemu finančne pomoči opravljajo dejavnost naj- manj pet let. H2 - Do sredstev so upravičene fizične osebe, ki se ukvarjajo s katerokoli dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, kar dokazujejo z investicijsko dokumentac- ijo, deklaracijo in da po prejemu finančne pomoči opravljajo dejavnost najmanj pet let. Upravičeni stroški: Hl - stroški vlaganja v izgradnjo ali obnovo objek- tov za turistične zmogljivosti, prenpčitvene zmo- gljivostt, kar predstavlja sofinanciranje notran- je opreme v višini do 40% oz. do 50% upravičenih stroškov investicije na območjih z omejenimi de- javniki pridelovanja. H2 - stroški nakupa strojev in opreme za druge dopolnilne dejavnosti, kot so sušilnice za sadje in žganjekuha, v višini do 40 % oz. do 50 % stroškov investicije^ na območjih z omejenimi dejavniki pridelovanja. I. Razvojno investicijski programi: - v živinorejski pridelavi v skupni višini 9.000.000,00 SIT; - v rastlinski pridelavi in* predelavi v višini 10.000.000,00 SIT. Namen ukrepa je sofinanciranje investicijskih vla- ganj na področju živinorejske pridelave, rastlin- ske pridelave in predelave za ohranitev ali zagoto- vitev delovne sile na kmetiji in s tern tudi dohod- ka na kmetiji, ohranjanja poseljenosti krajine in preprečevanje zaraščenosti. Upravičenci do sredstev so kmetje, ki investirajo na kmetiji in dokazujejo lastništvo s posestnim listom. A.: Do sredstev so upravičeni kmetje, ki so na svo- jem kmetijskem gospodarstvu izvedli v letu 2002 naslednje investicije v živinorejski pridelavi: gradnja in obnova hlevov za mlečno in mesno pridelavo ter gradnja spremljajočih objektov ter nakup opreme za potrebe v živinorejski pridelavi. B.: Do sredstev so upravičeni kmetje, ki so na svo- jem kmetijskem gospodarstvu v letu 2002 izvedli in- vesticije: Bl: nakup specialne mehanizacije za potrebe v rast- linski pridelavi: pršilniki, viličarji, mulčerji, re- zalniki, hladilna oprema za uporabo v sadjarski in vinogradniški pridelavi, katerih površina znaša min 60 arov, nakup pnevmatske stiskalnice pri vinogradniški proizvodnji, vinifikatorji, nakup spe- cialnega stroja za zelenjadarsko proizvodnjo in trsničarstvo. B2: nakup steklenjakov in plastenjakov v skup- ni površini min 0,10 ha ter tunelov, v skupni površini min 0,20 ha, naprave za namakanje in ogrevanje pokritih površin. Upravičenec poda k razpisu kot prilogo: opis obstoječe proizvodnje, investicije in predviden učinek nafožbe ali poslovni načrt, GD ali PD in iz- javo, da zagotavlja vsaj eno delovno mesto na kmetiji in da navedena naložba omogoča možnost preživetja na kmetiji. Upravičeni stroški: A.: so stroški gradbenih materialov in gradn- ja spremljajočih objektov v višini do 40 % oz. do 50% upravičenih stroškov investicije na območjih z omejenimi dejavniki pridelovanja. V primeru, da investirajo mladi prevzemniki kmetij, je njihova vrednost investicije povrnjena do 45% oz. do 55% upravičenih stroškov investicije na območjih z ome- jenimi dejavniki pridelovanja. B.I in B.2: so stroški nakupa specialne mehanizac- ije za pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov v višini do 40% oz. do 50% upraviČenih stroškov inves- ticije na območjih z omejenimi dejavniki pridelovan- ja. V primeru, da investirajo mladi prevzemniki kmetij, je njihova vrednost investicije povrnjena do 45% oz. do 55% upravičenih stroškov investicije na območjih z omejenimi dejavniki pridelovanja. J. Preprečevanje zaraSčanja kmetijskih zemljišč. v višini 10.000.000,00 SIT. Namen ukrepa je preprečevanje zaraščenosti, var- ovanje okolja, s poudarkom na območjih z omejen- imi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter trženje kvalitetnih kmetijskih produktov. Upravičenci so rejci telet, konj in drobnice na obmocju občine Krško. Pogoji: - obtežba 0,5 do 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, - lastna pridelava krme, koriščenje kmetijskih zemljišč, - minimalni stalež živali na posamezni kmetiji na- menjenih prireji mesa ali vzreji plemenskih živali v tekočem letu 2002 mora biti: 1,5 GVŽ v hribovitem območju in 1,2 GVŽ v višinskem območju. (1 tele za nadaljno rejo je 0,3 GVŽ; 1 žrebe je 0,5 GVŽ; 1 plemenska koza ali ovcaje 0,15 GVŽ). Upravičeni stroški so stroški reje živali za prirejo mesa (dokup krmil): - hribovito območje v višini do 25 % stroškov reje oz. do 55.000 SIT/GVŽ, - višinsko območje v višini do 30 % stroškov reje oz. do 65.000 SIT/GVŽ. 5002 Izobraževanje in dotacije, v višini 4.000.000,00 SIT A. izobraževanie kmetov. v višini 1.500.000, SIT Namen: A.I. Podpora izobraževanju kmetov, seznanja- nju o novostih in spremembah, kako izboljšati konkurenčnost kmetijske pridelave in izboljšati do- hodek na kmetijah. A.2 Podpora mladim prevzemnikom kmetij. A.3 Sofinanciranje honorarjev predavateljem za izvedbo strokovnih predavanj in izobraževalnih tečajev. A.4 Sofinanciranje stroškov strokovnih ogledov spe- cializiranih dejavnosti. Upravičenci: Upravičenci za namene A.I, A.3 in A.4 so kmetje, ki izkazujejo dopolnilno izobraževanje na področju kmetijstva in to dokazujejo s potrdili pristojne in- stitucije, ki je izvedla program. Upravičenci za namene A2. so mladi prevzem- niki kmetij, ki se izobražujejo po poklicnem, srednješolskem, višješolskem, visoko-strokovnem ali univerzitetnem programu kmetijske smeri. Sred- stva za določen namen lahko prejmejo samo Ix v letu. Upravičeni stroški - za namene A. 1, A.3 in A.4 so stroški izobraževanja posameznega kmeta, kar izkazuje s potrdilom o izobraževalnem programu. Sofinancira se izved- ba programov izobraževanja, stroškov strokovnih ogledov specializiranih dejavnosti v višini do 50 % stroškov - za namene A.2 so stroški šolanja mladega prevzem- nika kmetije, kar dokazuje s potrdilom o vpisu v ka- terikoli šolski program kmetijske smeri. Sofinancira- jo se stroški vpisa v šolski program in stroški strok- ovne literature, v višini do 100.000 SIT/vlogo dijaka ali študenta kot mladega prevzemnika kmetije. B. Transfer neprofitnjm orßanizacijam in ustanovpm, v višini 2.500.000,00 SIT Nameni: Sofinanciranje programov prireditev društev. Upravičenci so društva, ki delujejo na področju kmetijstva in to dokazujejo s potrdili o registraciji. Upravičeni stroški so stroški izvajanja prireditev, ki potekajo v okviru aktivnih društev. 5021 Analize in razvojni projekti, v višini 5.000.000,00 SIT Namen: sofinanciranje razvojno investicijskih pro- gramov za pridelavo, predelavo in trženje produktov ObžofniK 16 Št. 56, julij 2002 iz občine Krško Dotacije za orga-niziranje prireditev: Tradicionalne pri- do 100.000 SIT/ reditve, ki trajajo 3 dni društvo Tradicionalne pri- do 80.000 SIT/ reditve, ki trajajo 2 dni društvo Tradicionalne pri- do 50.000 SIT/ reditve, ki trajajo 1 dan društvo združenih kmetijskih pridelovalcev. Upravičenci so pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo v obliki zadružništva ali or- ganizirane pridelave - OP, s sedežem v občini Krško, investirajo na obmoČju občine Krško in ne smejo bi- ti v stečajnem postopku, prisilni poravnavi ali likvi- daciji. Upravičeni stroški so stroški nakupa polnilne linije, pakirnega ali sortirnega stroja in etikirnega stroja, v višini do 40 % upravičenih stroškov investicije. 5061 Celostni razvoj podeželja in obnova vasi, v višini 5.000.000,00 SIT Namen: Uvajalni programi: sredstva se namenijo uvajan- ju novih programov CRPOV na območju občine Krško. Izvedbeni programi: sofinanciranje razvojno-inves- ticijskih programov, programov ureditve prostorov za športne aktivnosti prostorov za izobraževalne namene in promocijske aktivnosti, že obstoječih pro- gramov CRPOV Zdole in Bohor. Upravičenci: A. - Uvajalni programi: v skladu z zakonom o javnih financah se izbere izvajalca za pripravo uvajalnega programa CRPOV za tisto območje občine Krško, kjer se vključuje program KS, kjer so izkazani inter- esi posameznih in skupinskih programov B. - Izvedbeni programi: upravičenci so fizične in pravne osebe, ki so vključene v obstoječe programe CRPOV Zdole in Bohor in so njihovi programi skup- nega značaja, vključujejo min. dve kmetijski gospo- darstvi ali izkazujejo potrebo po investiciji za celotno območje, kjer se izvaja program CRPOV. Za pridobivanje sredstev je pogoj program Projekt- nega sveta za leto 2002, gradbeno dovoljenje ali priglasitev, investicijski programov v skladu s pred- pisi za javna naročila, finančni načrt s terminskim planom koriščenja sredstev, zagotovilo lastnih sred- stev financiranja. Upravičeni stroški A. - stroški uvajanja programov CRPOV pomenijo stroške sofinanciranja izdelave uvajalnega programa, v višini do 50 % stroškov B. - so stroški nakupa opreme za predelavo mleka in sadja, urejanja površin, ki so skupnega pomena (igrišča in avtobusna postajališča), urejan- je zgradb skupnega pomena; sredstva se dodelijo v višini do 50 % upravičenih stroškov investicije. 5062 Vinske ceste, v višini 4.000.000,00 SIT Namen programov na območju vseh treh vinskih cest (Bizeljsko sremiška, Podgorjanska in Gornjed- olenjska vinska cesta) je izdelava neprometne sig- nalizacije, izdelava zloženke, organizirano trženje blagovnih znamk vinskih cest, sodelovanje na se- jmih in prireditvah ter nastopanje v medijih. Vsak projekt vinskih cest vključuje različno št. občin , ki so navedene v projektu, ki ga je izdelalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pogoji in upravičenci: Sredstva se dodelijo na osnovi zakona o javnih naročilih in so predmet pogodbe z izbranim izvajalcem del. V programe so vključeni ponudniki ob vinsko turistični cesti, ki so zajeti v območja izdelanega projekta in izkazujejo svojo ponudbo z dokazili (uporabno dovoljenje za turistične namene, vpis v register pridelovalcev gro- zdja in vina, deklaracijo za končne izdelke, pridela- nenakmetiji...) Upravičeni stroški so stroški izdelave spletne stra- ni promocije ponudnikov ob VTC, izvedba delavnic Gomjedolenjska VTC pod drobnogledom krajinske arhitekture in stroški stojnin na sejmih. Sredstva se dodelijo na osnovi zakona o javnih naročilih, v višini do 100 % izvedbenih stroškov. 5063 Investicije v kmetijstvu, v višini 15.000.000,00 SIT Namen: v sklopu investicije v kmetijstvu so predv- ideni stroški na projektu namakanja Kalce Naklo za izgradnjo trafo postaje in črpališča. Pogoj: sredstva se dodelijo na osnovi zakona o javnih naročilih in so predmet pogodbe z izbranim izvajalcem. (Jpravičenci so kmetje, ki so vključeni v projekt na- makanja Kalce Naklo. Upravičeni stroSki so stroški gradnje črpališča in trafo postaje za potrebe namakanja na projektu Kalce Naklo, v višini do 100 % stroškov izvedbe. Program velja z dnem sprejetja. Številka: 320-01-10/02-0401 Datum: 18.07.2002 Ukrep ozelenitev njivskih površin V Uredbi o neposrednih plačilih za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega pro- grama (SKOP) v letih 2002-2003 (EKO 2, EKO 3 ), se neposredna plačila dodelju- jejo tudi za ukrep Ozelenitev njivskih površin (ZEL). Rastline, za katere se lahko uveljavlja zahtevek za plačilo so naslednje: krmna ogrščica, krmna repica, krmni ohrovt, grašica, oljna redkev, druge rastline za krmo na njivah (prezimne), TDM, DTM, detelja , lucerna. Od vrtnin pa sta primerna mo- tovilec in rukola. Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati, če uveljavljate ukrep ZEL, so naslednji: > Ustrezen kolobar, ki mora biti zasnovan ob vstopu v program, v petletno kolobarjenje pa morajo biti vključenc vsaj tri poljščine. > Tla morajo biti pokrita s prezimnimi poljščinami preko jeseni in zime. > Setev prezimnih poljščin mora biti opravljena od 1.7. do 25.10. tekoČega leta. > Zelena odeja mora pokrivati njivske površine od 15.11. tekočega leta do 15.2. naslednjega leta. > Obdelava na ozelenjenih njivskih površinah je možna od 15.2. naslednjega leta. > Gnojenje je potrebno izvajati na podlagi gnojilnega načrta. > Uporaba blata in kompostov iz čistilnih naprav ni dovoljena. > Uporaba regulatorjev rasti pri pšenici, rži, ječmenu, ovsu in tritikali ni dovoljena. > Fitofarmacevtska sredstva je potrebno uporabljati na osnovi prognoze, kjer le ta obstaja. > Ozelenitev ni možna s posevki ozimnih žit in oljne ogrščice. > Za ukrep ZEL veljajo tudi vsi splošni pogoji SKOP-a. Med ostalim je potreb na sklenitev petletne pogodbe za izvajanje ukrepov SKOP (2002-2006). Obvezno je izobraževanje - najmanj 15 ur v času trajanja 5-letne pogodbe. Obvezno je sproti voditi evidence o vseh delovnih opravilih na površinah, kjer se ZEL izvaja (obdelava tal in posevkov, podatki o gnojenju, setev, zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov). Plačilo za izvajanje ukrepa je 40.000 SIT/ha. Zahtevek se uveljavlja na posebnem obrazcu, ki mora biti vložen na AKTRP, na- jkasneje do 16.8.2002. Obrazec in pomoč pri njegovem izpolnjevanju in zasnovi kolobarja lahko dobite na kmetijsko svetovalni službi. 17 ObifraiK iz občine Krško Št. 56, julij 2002 Izvrševanje proračuna Občine Krško za leto 2002 (v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2002) Prihodki NaČrtovani prihodki proračuna so realizirani v višini 36,4 %, kar pomeni 72,8 % realizacije v obdobju v primerjavi z letnim planom. Skupno je re- alizirano za 1 milijardo 802 milijona SIT prihodkov v proracun. Tekoči prihodki so realizirani v višini 44,3 %. Na nekoliko nižjo realizac- ijo vpliva predvsem še nerealiziran del prihodkov iz naslova taks za obre- menjevanje voda in taks za komunalne odpadke. Ostali tekoči prihodki, vključno s pobfanim nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, so real- izirani v višini 47 % in so glede na časovno dinamiko realizirani v zado- voljivi višini, saj bo glede na pokazatelje iz preteklih let v drugi polovici realizacija nekoliko višja. Najnižja realizacija prihodkov je na področju kapitalskih prihodkov, to je prihodkov od prodaje premoženja. Ti prihodki so realizirani komaj v višini 66,6 milijona tolarjev, kar pomeni le 7,9 %. Predvsem se pojavlja problem prodaje Materade v Porecu, saj zaenkrat še ni na vidiku resitye glede spre- membe namembnosti zemljišča, kar predstavlja pogoj za realizacijo pod- pisa pogodbe s strani kupca. Ker obstaja določen interes za odkup zemljišč po delih, bomo proučili tudi možnost prodaje na ta način. Realizacija transfemih prihodkov je 35,3 %. Sredstva finančne izravnave so bila realizirana v višini 265 milijonov tolarjev in so realizirana v skladu z načrtovano višino za obdobje januar - junij 2002. Öd drugih transfemih prihodkov so bila v tem času realizirana predvsem sredstva, ki so bila iz državnega proračuna, oziroma v okviru posameznih resornih ministrstev, zagotovljena že s sklepi v letu 2001. Odhodki Odhodki proračuna so v obdobju januar - junij 2002 realizirani v višini 1 milijarde 973 milijonov SIT, kar predstavlja 36,6 % realizacije načrtovanega plana za leto 2002. Realizacija tekočih odhodkov je nekoiiko visja in znaša v povprečju 44,4 % letnega plana, medtem ko je realizacija investicijskih odhodkov 28,4 %. Višina tekočih odhodkov je nižja na tistih področjih proračunske po- rabe, kjer je razdelitev sredstev možna na podlagi javnih razpisov - finan- ciranje v obliki državnih pomoči. Posebej to velja za področje kmetijst- va, kjer je za objavo javnih razpisov potrebno predhodno pridobiti soglas- je s strani države. Na področju investicijskega dela proračuna so bili v tem obdobju realizira- ni predvsem tisti projekti, ki so bili začeti že v proračunu preteklega leta in plačane prenesene obveznosti iz preteklega leta. Račun financiranja Glede na to, da je bil v proračun 2002 prenesen precejšen delež obveznosti iz preteklega leta in da še ni bila realizirana prodaja Materade Poreč, smo v prvi polovici leta v skladu s sprejetim proračunom za leto 2002 realizira- li dplgoročno zadolžitev v višini 179 milijonov tolarjev za financiranje iz- gradnje Zdravstvenega doma Krško. Tekoče obveznosti iz naslova vračil že najetih posojil so bile red- no odplačevane. Skupno je bilo v obdobju odplačano za 18,4 milijona dolgorocnih posojil. Glede na negotovost določenih prihodkov proračuna Občine Krško za leto 2002, bomo ponovno ocenili možnosti za realizacijo vseh načrtovanih pri- hodkov proračuna. Predvsem bo potrebno določiti obseg prihodkov od prodaje zemljišč in transfemih prihodkov s strani države. V kolikor bo- mo ugotovili, da realizacija navedenih prihodkov do konca leta realno ni možna v navedeni višini, bo v septembru predlagan rebalans proračuna Občine Krško za leto 2002. obünakritoo občinska uprava Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija Tel.: 07 / 49-81-206; fax: 07 / 49-22-221 e-mail: olga.brodnik@,krsko.si Številka: 080-04-1/2002-0304 Datum : 17.07.2002 OBVESTILO - POZIV VRAČILA VL AGAN J V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Obveščamo vas, da je pričel veljati Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, kateri je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 58/2002. Zakon določa, da so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje fizične osebe, pravne osebe in lokalne skupnosti. Podlage za vračilo so sklenjene pogodbe in drugo, ki so jih zgoraj navedeni upravičenci sklenili s pravnimi predniki Tele- koma Slovenije d.d. v času od 1974 do 1994. Fizične in pravne osebe svoje zahtevke podajo Telekomu neposredno. Občina Krško, Krajevne skupnosti in odbori za izgradnjo tel- ekomunikacijskih omrežij iz območja občine Krško pa bomo zahtevek podali skupno. Pozivamo vse odbore za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij, da zbcrejo vso dokumentacijo, s katero razpo- lagajo in dokazujejo višino vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, in oddajo na Krajevne skupnosti do 05.09.2002. Odbori za izgradnjo telekomunikacij na območju Kra- jevne skupnosti naj posredujejo tajnikom Krajevnih skupnosti oziroma predsednikom naslednje dokumente: • kopije samoupravnih sporazumov, • pogodbe, • druga dokazila (računi, dobavnice,...), iz katerih bo razvidna višina vlaganj. » Krajevnim skupnostim je bil že posredovan dopis v zvezi z zbiranjem dokumentacije dne 12.07.2002. Pripravil: Franc PAVLIN Franc BOGOVIČ, l.r. Vodja službe za pravne župan in splošne zadeve ObžOTiK 18 Št. 56, julij 2002 iz občirte Krško Obisk veleposlanika Republike Avstrij e v Kr ške m Krško, 24. julij 2002 - Občino Krško je prejšnji teden prijateljsko obiskal veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Ferdinand Mayrhofer- Grunbuhel s soprogo. Ogledal si je Nuklearno elektrarno Krško, Valvasorjevo knjižnico ter kapucinski samostan, visokega gosta pa je sprejel tudi krški župan Franci Bogovič s sodelavci. Po uvodu, v katerem je župan predstavil občino Krško, je pogovor potekal predvsem o aktualnih dogajanjih v občini Krško. Veleposlanik je nad- aljeval pot v Kostanjevico na Krki, kjer si je ogledal razstavo v Galeri- ji Božidarja Jakca. Vabilo k vpisu Prorektor Univerze v Mariboru prof. dr. Franci Čuš, dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju prof. dr. Jože Florjančič in župan Občine Krško Franci Bogovič so v soboto, 29.06.2002, v Krškem podpisali Pismo o dobri nameri z namenom, da se v Krškem razvi- je dislocirana enota Fakultete za organizacijske vede v Kranju v me- jah izobraževalnega in raziskovalnega programa fakultete in da se v Krškem razvijejo tudi nekateri dopolnilni programi izobraževalnega in raziskovalnega dela fakultete, ki bodo prispevali k socialnemu in gospodarskemu razvoju regije ter omogočali osebnostni razvoj mla- dine tudi iz socialno skromnejših razmer in iz univerzam oddaljenih krajev. Fakulteta za organizacijske vede v Kranju bo v Krškem ustanovila oddelek za izredni in redni študij. Pogoji za začetek izredncga študija so izpolnjeni že v študijskem letu 2002/03, za redni Študij pa je pogo- je mogoče zagotoviti za študijsko leto 2003/04. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj in Val- vasorjev raziskovalni center Krško vabijo v študijskem letu 2002/03 k vpisu v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa »Organizac- ija dela« ter k vpisu v 1. in 3. letnik visokošolskega strokovnega pro- grama »Organizacija in management« smeri organizacija in manage- ment delovnih procesov ter organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. Predavanja se bodo izvajala v Krškem, na Hočevarjevem trgu 1. Informacije o študiju dobite na Valvasorjevem raziskovalnem centra (CKŽ 23, Krško, tel.: 07 49 03 720) ali na spletni strani www.fov.uni-mb.si/VPIS/VPlS.HTM Zbiranjc prijav bo potekalo do 27.09.2002. Listina o prijateljstvu in sodelovanju med Kostanjevico in Ljubljano Kostanjevica na Krki - Županja Mestne občine Ljubljana Vika Potočnik in Milan Herakovič, predsednik sveta Krajevne skup- nosti Kostanjevica na Krki, sta v začetku meseca v kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac podpisala listino o prijateljstvu in sode- lovanju med največjimin najmanjšim slovenskim mestom. Mesti sta bili na poseben način povezani že na začetku svoje zgodovine. Obe sta imeli svojo kovnico denarja, v 13. stoletju pa sta bili na Kranjskem najpomembnejši gospodarski in duhovni trdnjavi Spanheimov. Knežja dru- žina je ustanovila dva samostana - cisterijanskega v Kostanjevici na Krki Vika Potočnik in Milan Herakovit ob podpisu listine ter kartuzijanskega v Bistri; za zidovi obeh še danes domujeta pomembni kultumi ustanovi - Tehnični muzej v Bistri in Galerija Božidar Jakac v Ko- stanjevici na Krki. Obe mesti sta bili povezani tudi preko vidnih osebnos- ti, ki so mladostna leta preživeli v mestecu ob Krki in se kasneje vključili v življenje deželnega mesta in sedanje prestolnice, kot npr. ljubljanski mestni kirurg, porodničar, avtor prve knjige o babištvu v slovenščini Anton Mak- ovic, geödet, botanik in entomolog Alfonz Gspan, ravnatelj šentjakobskega gledališča Miran Petrovčič, veterinar in raziskovalec v živilski tehnologi- ji Franc Bužar, zdravnik, vodja Jugoslovanske sokolske zveze in donator Ivan Orožen, pomembna vez med Kostanjevico in Ljubljano v 20.stoletju pa je znanstvo Emilije Fonove in Jožeta Plečnika, ki je za Kostanjevico pripravil vrsto urbanističnih projektov. V Kostanjevici pa pričakujejo po- leg sodelovanja z Ljubljano na kulturnem področju, tudi pomoč na področju gospodafstva. Vsekakor je bilo in je kulturno poslanstvo tisto, ki povezuje mesti. Kostanjevica na Krki je bila tudi prva, ki je pred tremi desetletji gos- tila predstavo ljubljanske opere na prostem, in ravno na dan podpisa listine o prijateljstvu je na grajskem dvorišču kostanjeviškega gradu ta izvedla zna- menito opero Nabucco. Kakor je ob podpisu listine poudarila ljubljanska županja, Ljubljana ni zaprto in ne le vase zazrto mesto, saj tudi s povezovan- jem in sodelovanjem potrjuje, da je slovenska prestolnica. B.M. V okviru evropskega projekta Entente Florale 2Ö02 so člani occnje- valnc komisije iz različnih evropskih držav obiskali Kostanjevico na Krki in ocenjevali, kaj najmanjše slovensko mesto ponuja. V sloven- skem merilu seje v ta projekt, ki gradi predvsem na zamisli o kakovo- sti življenja v nekem okolju, vključil le še Ptuj. Kot pravi Lea-Marija Colarič iz Turistično-informacijskega centra Krško, so se na ta pro- jekt prijavili predvsem zaradi pestre in bogate zgodovine Kostanjevice na Krki. Rezultate ocenjevanja bodo uradno proglasili na podelitvi priznanj septembra na Nizozemskem. 19 ObzwniK okolje in prostor Št. 56, julij 2002 GOSPODARJENJE Z ODPADKI Če nam ni vseeno za okolje, v katerem živimo in delamo, nam z vsakim dnem postaja bolj jasno, da bomo morali svoje ravnanje z odpadki korenito spremeniti. Divja odlagališča, ogrožena zrak in voda..., vse to nam nareku- je posebno občutljivost in skrb za življenjski prostor, ki ga bo- mo navsezadnje predali zanam- cem. Ekološko ozaveščen in gos- podaren ödnos do odpadkov od vseh nas zahteva več dosledno- sti in natančnosti. Ločeno zbi- ranje odpadkov in njihova pre- delava koristi vsem: okolju, ker ga nianj obremenjujemo, in nam samim, ker je to podlaga zdrave- ga življenja. Nenazadnje pa ko- risti našemu gospodarstvu, ker ponovna predelava odpadkov prihrani surovine in energijo ter navsezadnje ustvarja nova delovna mesta. V naši občini priprave na no- vo, ločeno zbiranje odpadkov že potekajo in z nekaj dobrimi rezultati se lahko tudi pohvali- mo. Pripravili smo celovit načrt okolju prijaznega zbiranja od- padkov in kmalu bodo v bližini vašega doma urejena odjemna mesta, ki jim pravilno pravimo zbiralnice ali ekološki otoki, in nameščeni posebni zabojniki. Z različnimi barvami in napisom vas bodo opozarjali, katerim od- padkom so namenjeni. Za lažje razumevanje bo v mesecu av- gustu vsako gospodinjstvo do- bilo publikacijo z naslovom »Okolju prijazno ločeno zbira- nje odpadkov«. V družbi Kos- tak d.d. se zavzemamo, da vam zbiranje olajšamo in ponudimo najboljše rešitve. Obiskali smo osnovne sole v občini Krško, katerim smo že omogočili ločeno zbiranje od- padkov s postavitvijo ekoloških otokov in učence ter učitelje podučili o zbiranju odpadkov. V predhodni številki Posav- skega Obzornika ste na Kostak- ovi strani opazili objavo javnega naznanila, s katerim smo vas ob- vestili o osnutku lokacijskega dovoljenja za gradnjo zbirnega centra na odlagališču Spodnji Stari Grad investitorja Občine Krško in s tern dali možnost vsem zainteresiranim, da se z navedenim seznanijo v pis- ni obliki in podajo pripombe in mnenja v prostorih Upravne enote Krško. Odlagališče kot sestavni del sistema premalo vrednotimo. V mnogih občinah vidijo odla- gališče kot najcenejšo možnost odstranjevanja odpadkov, ker se v zadostni meri ne upoštevajo stroški in trud za pridobitev lokacije za novo odlagališče ter za kasnejšo sanacijo starih bremen. V sistemu gospodarjen- ja z odpadki moramo upoštevati deponijski prostor kot najbolj dragocen in pomemben sestavni del, ostale sistemske kompo- nente pa načrtovati tako, da bo življenjska doba deponije čim daljša in obremenitev okolja minimalna. Nova zakonodaja na področju ravnanja z odpadki zahteva ustrezno urejene objekte za ravnanje z odpadki, kot so zbirna mesta, zbirni center in odlagališče. Vrste odpadkov Vrste odpadkov, ki jih bomo v sistemu gospodarjenja z odpad- ki obravnavali, so sledeče: - komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije in obrti (ločeno zbrane frakcije: papir, steklo, plastične mase, les, biološki odpadki; drugi ko- munalni odpadki: mešani komu- nalni odpadki); - gradbeni odpadki; - nevarni odpadki iz gospo- dinjstev; - kosovni odpadki iz gospod- injstev. Zbiranje in odvoz Odpadke bomo zajeli v treh ravneh ločenega zbiranja in odvoza odpadkov: ločeno zbiranje bioloških in ostalih odpadkov v gospodinjstvih; ločeno zbiranje ločenih frakcij v za to namenjenih posodah na ekoloških otokih za več gos- podinjstev; ločeno zbiranje ločenih frakcij, kosovnih, ne- varnih in zelenih odpadkov na zbirnih centrih. Ločeno zbrane frakcije se bodo dovažale na zbirni center. To je objekt za ravnanje z odpadki, ki omogoča končno obdelavo posameznih vrst odpadkov in njihov plasma končnim upo- rabnikom. Sestavni del centra je reciklažno dvorišče, na kat- erem se pripravljajo sekundarne surovine, kompostarna, v kateri se obdelujejo biološki odpadki v kompost, in odlagališče, na katerem se odlaga ostanek od- padkov. Sistem ravnanja z odpad- ki v Sloveniji Ministrstvo za okolje in pros- tor je z Odredbo o ravnanju z ločenimi frakcijami pri oprav- ljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki določilo minimalne standarde za ravnan- je z ločeno zbranimi frakcijami v okviru opravljanja lokalne javne službe. Tako je občine zadolžilo za vzpostavitev infrastrukture za izvajanje obveznosti (zbi- ralnice oz. eko otoki, zbirni centri, sortirnice,...), ki izhajajo iz odredbe, izvajalcem javne službe je naložilo obveznosti or- ganiziranja in izvajanja ločenega zbiranja odpadkov skladno z odredbo. Občine morajo v svojih odlokih upoštevati določila vseh predpisov, ki so bili sprejeti na področju odpadkov. Zavedamo se, da ni možno zgraditi ustreznega sistema gos- podarjenja z odpadki naenkrat. S sodelovanjem uporabnikov, izvajalcev in Občino Krško bo- mo v kratkem času dosegli cilj, da se odloži čim manjše količine še uporabnih odpadkov na odlagališče, hkrati pa dosegli, da prebivalci ne boste več imeli negativnega mišljenja o odpadkih in z njimi povezanimi centri za ravnanje z odpadki, odlagališči in sežigalnicami za sežig ostanka odpadkov. Verjamemo, da v skrb za naše okolje lahko računamo tudi na vašo pomoč. V naslednjih številkah Posavske- ga Obzornika bomo nadaljevali s temo o odpadkih in podrobneje razložili ločeno zbiranje v občini ter pomen posamezno zbranih frakcij. ... se nadaljuje ObŽofflK 20 Št. 56, julij 2002 okolje in prostor MANJ ZNANA UPORABA RADIOAKTIVNIH SNOVI (pripravila Metka Kralj) Za pojav radioaktivnosti vemo le malo več kot 100 let. V tem času so se ljudje nad njim navduševali, se ga panično bali in so bili do njega previdni. Izkušnje so namreč poka- zale, da je radioaktivna snov, če je nimamo pod nadzorom, lahko ze- lo nevarna za zdravje, celo za ži- vljenje. Z atomsko bombo se je sicer končala 2. svetovna vojna, ostal pa je strah pred nenadzorovano močjo "atoma". Ta zgodovinska izkušnja še danes mnogim preprečuje, da bi opazili in sprejeli, da je radioaktiv- nost mogoče tudi koristno uporabiti. Večina se nas niti ne zaveda, da so radioaktivne snovi močno pris- otne v našem življenju. Ne gre sa- mo za to, da je ionizirajoče sevanje del našega naravnega okolja. Zara- di virov sevanja, ki jih znamo ko- ristno in varno uporabiti, je naše življenje v marsičem boljše kot če jih ne bi bilo. Uporabljamo jih v medicini, kmetijstvu, industriji, pri varstvu okolja, upravljanju z vodn- imi viri... Izkoriščanje virov sevan- ja ni značilno le za tehnološko vi- soko razvite države. Mogoče so še bolj koristni za manj razvite. Da bi na svetu povečali koristno in varno uporabo radioaktivnos- ti za izboljšanje zdravja, ohran- janje miru in pospeševanja social- nega ter ekonomskega napred- ka, je bila v okviru Organizacije združenihnarodovl956ustanovlje- na Mednarodna agencija za atom- sko energijo s sedežem na Dunaju. Delo te agencije seveda izključuje kakršnokoli uporabo jedrske ener- gije v vojaške namene, velik pou- darek pa ima na zagotavljanju var- nosti ter kritičnem primerjanju ne- jedrskih in jedrskih tehnologij. Boljše zdravje Popolnoma upravičeno lahko trdimo, da radiaoktivne snovi v medicini rešujejo življenja. V sod- obnem zdravstvu uporaba sevanja nikakor ni omejena samo na rent- genske naprave. Koristno ga izra- bljamo pri različnih diagnostičnih postopkih, pa tudi pri zdravljen- ju in celo v preventivne namene. V razvitih državah ima vsak tretji pa- cient v bolnišnici nekaj opraviti z radioaktivnimi snovmi in nuklear- na medicina je zelo pomembna ve- ja medicine. Z molekulami, ki so označene z radioaktivnimi snovmi, lahko ugo- tavljamo, kako delujejo različni or- gani. V telo bolnika vnesejo radio- aktivno snov, ki se ji reče tudi ra- diofarmacevtik, potem pa s poseb- no kamero sledijo, kaj se s to snovjo v telesu dogaja, kako potuje, kje se zadržuje ipd. Z radioaktivnim izo- topom joda lahko na primer ugo- tovimo, ali ščitnica deluje v redu ali ne, kako hitro se določena snov izloči skozi ledvice, kakšen je pre- tok krvi skozi žile, ki oskrbujejo srce ... Za radiofarmacevtike iz- berejo radioaktivne snovi, ki imajo kratko razpolovno dobo, tako da se v telesu ne kopičijo dalj časa. Doza sevanja, ki jo pacient pri pregledu prejme, pa je majhna in zdravju ni nevarna. Velika prednost teh metod je možnost, da s pomočjo računalniško podprtega skeniran- ja lahko sestavimo tridimenzion- alno sliko organov in brez posega v telo lahko na njih ugotovimo spremembe. Z radioaktivnimi snovmi označene molekule veliko pomagajo tudi pri ugotavljanju okužb, npr. z virusom hepatitisa B ali z bakterijo, ki povzroča tuber- kulozo. Ker poznamo genetski za- pis teh povzročiteljev bolezni, ga lahko označimo s radiokativnimi snovmi, njihovo sevanje pa je po- tem dokaz, da je oseba okužena. Ker se z zdravljenjem manjša šte- vilo povzročiteljev bolezni, npr. virusov, ki povzročajo hepatitis, je mogoče z enako metodo ugotavlja- ti tudi uspešnost zdravljenja. Označevanje dednega materia- la je mogoče uporabiti tudi vna- prejšnje ugotavljanje možnosti, da se bo obolenje, npr. katera od ded- nih oblik raka, pojavilo, ali pa da bodo otroci podedovali določeno dedno bolezen, katere prenašalci so starši. Podatki, ki jih zagotav- ljajo metode z markiranjem z radi- oaktivnimi snovmi, so dragocena pomoč zdravnikom pri svetovanju in načrtovanju zdravljenja. Radioaktivne snovi koristno upo- rabljajo tudi za načrtovanje pre- hrane v primerih, ko so osebe pod- hranjene ali pa preveč hranjene.Z označenimi radiaoktivnimi snovmi je mogoče natančno ugotoviti, kate- ri vitamini in hranljive snovi v pre- hrani primanjkujejo in kako se vsr- kavajo v kri. Še posebej so ti po- datki pomembni pri dojenčkih, saj večje pomanjkanje snovi, ki jih te- lo potrebuje, lahko tudi trajno pri- zadene njihovo zdravje in razvoj. Mogoče je tudi natančno določiti, koliko energije telo dejansko pora- bi na dan in to količino uskladiti z energetsko vrednostjo hrane. Ker obsevanje ovira razmnoževanje bakterij, plesni in drugih gliv, ga uporabljamo za dezinfekci- jo in celo sterilizacijo kirurških instrumentov ter drugih medicin- skih pripomočkov. Dejstvo, da sevanje uničuje celice in zavira njihovo razmnoževanje, izkoriščamo tudi za uničevanje ra- kavih tumorjev. Tumor lahko z ra- dioaktivnim virom obsevamo od zunaj, lahko pa radioaktivno snop vnesemo tudi v telo, v neposredno bližino rakavih celic. Več hrane in vode Za dežele v razvoju, kjer sta hra- na in voda še vedno osnovni do- brini, ki ju primanjkuje, je zelo po- membna uporaba tehnologij, ki povečajo pridelek in zagotovijo do- volj pitne vode. Pri tem so radio- aktivne snovi v veliko pomoč. Ra- dioaktivne vire na primer upora- bljajo za merjenje količine vode v obdelovalni zemlji. Metoda je hi- tra, zanesljiva in ni pretirano dra- ga. S pomočjo podatkov , ki jih in- strument daje, pa kmetje lahko določijo, koliko je zemljo potreb- no namakati, da ne bodo zapravi- li preveč vode, hkrati pa tudi, da bo vode dovolj, da bo pride- lek kar največji. Z radioaktivnimi snovmi si pomagajo tudi pri iskan- ju novih vodnjakov in zalog talne vode, raziskujejo poti, po kater- ih voda, pa tudi snovi, ki vodo onesnažujejo, pronicajo v podtaln- ico, ter hitrost, s katero se obnav- lja podtalna voda. Ugotavljajo tu- di količino vode, s katero lahko računamo na določem območju. To pa je pomemben podatek za načrtovanje kmetijske proizvodnje. Ionizirajoče sevanje, za katere- ga vemo, da povzroča dedne spre- membe (mutacije), uporabljajo tu- di za spreminjanje kulturnih rast- lin. Zaradi obsevanja semen z radi- oaktivnimi viri se lahko na primer spremeni potreba rastline po vodi ali po svetlobi, višina rastline, čas, ki je potreben za dozorevanje ... Po obsevanju seme ni nič bolj radio- aktivno kot prej, lahko pa iz njega zrastejo rastline, ki dajejo večji pri- delek. Res je, da se take rastline lahko pojavijo tudi brez obsevan- ja, vendar bi v tem primeru verjet- no morali nanje čakati več genera- cij. Semena, v katerih je prišlo do za- želene dedne spremembe, razdelijo med ljudi, ki tako lahko pridelajo več hrane. V mnogih deželah v raz- voju je tako uporaba radioaktivnih snovi zagotovila zadostno kolidno hrane za prej lačno prebivalstvo. Tudi v živinoreji so radioaktivne snovi povzročile veliko izboljšav. S poskusi, v katerih so preučevali, kako različno sestavljena živinska krma vpliva na prirejo mesa in mleka, so s pomočjo radioaktivnih snovi ugotavljali, kako se krma prebavlja. Tako so lahko dolodli najboljšo sestavo krme, ki najbolje pospešuje rast in kolidno mle- ka pri živini. Radioaktivne snovi pomagajo tudi pri ugotavljanju učinkovitosti cepljenja živine proti nalezljivim boleznim. Če vemo, da žival še ni odporna proti bolezni, jo ponovno cepimo in s tem močno omejimo širjenje bolezni. Uporaba virov sevanja je ko- ristna za zmanjševanje škode, ki jo na pridelku povzročijo škodljivci, ali pa za uničevanje prenašalcev različnih bolezni. Ti organizmi so največkrat žuželke in jih največkrat uničujemo z insekticidi. Te kemi- kalije pa so pogostokrat zelo stru- pene za človeka in škodljive za naravno okolje. Za uničevanje škodljivcev lahko izberemo tudi drug način - preprečujemo njiho- vo razmnoževanje s pomočjo se- vanja.. Če samce škodljivcev ali prenašalcev bolezni obsevamo, postanejo sterilni. Če ni plod- nih samcev, tudi ne bo potom- cev. Čeprav je ta metoda nekoli- ko počasnejša od uporabe pestici- dov, saj škodljivci izginejo šele po nekaj letih, pa ima bolj dolgotraj- ne učinke in ne onesnažuje okolja. Z obsevanjem samcev so na prim- er v nekem predelu v Tanzaniji iz- trebili muho ce-ce, ki prenaša spal- no bolezen. Obsevanje ovira razmnoževanje tudi pri bakterijah in plesnih. Če 21 (MorniK kultura št. 56, julij 2002 obsevamo hrano, ki se sicer rada pokvari, lahko kvarjenje precej upočasnimo. Obenem uničimo tu- di bakterije in zajedalce, ki so v hrani, in tako preprečimo mnogo bolezni, ki se prenašajo s hrano. Na ta način obdelajo na leto več 10.000 ton hrane, predvsem začim- be, žito, sadje in zelenjavo. Hra- na in embalaža, ki jih obsevamo z gama žarki, ne postaneta radio- aktivni, saj sevanje hrano in emba- lažo preide, na svoji poti pa sa- mo uniči bakterije in plesni, ki lah- ko povzročijo kvarjenje. Marsikje vire sevanja uporabljajo tudi za uničevanje bakterij in parazitov v vodi, ki prihaja iz bioloških čis- tilnih naprav za komunalne odpad- ne vode. V dstilni napravi se namreč iz vode odstrani škodljive kemične snovi, škodljivih organizmov pa ne. Kako tehtati koristi in težave? Prehrana in zdravje sta pomemb- na za vse. Mogoče se bo kdo vpra- šal, ali niso problemi, ki jih radio- aktivne snovi povzročajo med nji- hovo uporab o ali pa kasneje, ko postanejo odpadki, preveliki, da bi jih bilo resnično vredno uporablja- ti. Težko bi odgovorili z »da«. Ali res ne moremo brez radioaktivnih snovi? Mogoče, vendar se s tem od- povemo tudi marsikateri koristi, ne da bi izrazito izboljšali kaj drugega. Varnosti pri uporabi radioaktivnih snovi namreč ni tako težko zagoto- viti, z radioaktivnimi odpadki pa se na svetu tudi ukvarjamo že dovolj časa, da jih dovolj dobro poznamo in vemo, da se jih ni treba panično bati. Edini problem, ki bi lahko obstajal, je znanje, mogoče tudi izkušenost, vsaj v državah z manj obsežnim jedrskim programom. Vendar v današnejm svetu ni težko dobiti tehnične pomoči in si zago- toviti potrebno znaje, obstajati pa morata želja po delu ter odprtost za preverjanje vseh stališč, tako na- klonjenih kot tudi odklonilnih. KgJ alvasorjeva KfSiknjižnica Krško ¦ Še preden so se dobro ohladile novice o rezultatih letošnje ma- ture, že prihaja nova generacija četrtošolcev, še bolj željna znan- ja, izkušenj, zrelosti in točk, se- ve. Le redkokdaj se zgodi, da bi srednješolci s takim zaniman- jem med počirnicami brali ro- mane, kot se to dogaja letos. Bar- tolov Alamut, ki je dobil nev- erjeten pospešek po lanskem 11. septembru, in Dostojevske- ga Zločin in kazen sta v zadnjih tednih visoko na lestvici izposo- janih knjig, kar se velikim ro- manom bolj redko dogaja. Oba sta na seznamu literature za ma- turitetni esej 2003. Izbor matur- itetne komisije se zdi dober, saj oba teksta govorita o dilemah odločanja, 0 volji do moči, 0 me- jah svobode, o Alamutu pa bise se dalo razpravljati tudi z vidika zlorabe drog. Za kolikor toliko temeljito interpretacijo si lahko pomagamo z metaliteraturo, ki je je o omenjenih delih relativno veliko. Opozoril bi predvsem na članek Zgodba o uspehu? Mla- dena Dolarja (Delo, 3. 6. 2002, str.5), ki s pozicije Saidove knji- ge Orientalizem: zahodnjaški po- gledi na Orient neprizanesljivo ocenjuje Bartolovega Alamuta in veliko zanimanje zanj. Lestvico najbolj izposojanih knjig in knjižnega gradiva si lahko ogledate na oglasni de- ski v knjižnici in na spletni stra- ni http://home.izum.si/cobiss/ top gradivo/, prepričan pa sem, da vas bodo bestsellerji poiskali kar sami. Še vedno si lahko ogledate razstavo 525 let Krškega, ki sta si jo pozorno ogledala tudi avstrij- ski veleposlanik v Sloveniji dr. Ferdinand Mayrhofer-Grünbü- hel in njegova žena. Obiskala sta kapucinsko knjižnico, galerijo samostanskih slik in razstavo o Valvasorju, katerega delo očitno dobro poznata. V avgustu bodo morali štu- denti počasi že razmišljati o sep- tembrskih rokih in napredovan- ju v višji letnik. V študijski či- talnici Valvasorjeve knjižnice je na voljo lepo število slovarjev, enciklopedij in ostale literature, ki je nepogrešljiva pri študiju. Čeprav je letošnje poletje bolj klavrne sorte, ima naša študijska knjižnica klimatsko napravo, ki študentom vsaj malo olajša soparne in (pre)vroče tedne pred izpiti. Vidimo se v knjižnici! Utrinek z razstave - Razglednica Krškega iz 1.1907. Založil V. Aumann. Opel Cop postavlja MERILA. AVTOCENTER PE Brežice • Cesta svobode 37 • 8250 Brežice 1 07/ 499 23 13 • info@avtocenter.rdo.si SLASBENA ŠOLA KkŠKO VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 2002/03 IN PREIZKUS GLASBENIH SPOSOBNOST1 V ČETRTEK, 29. AVGUSTA 2002, OB 9. URI SPOŠTOVANI STARŠI ! DOVOLITE VAŠIM OTROKOM SPOZNATI GLASBO, ZVESTO ŽIV- LJENJSKO SPREMLJEVALKO. NAJ NA ZANIMIV IN SPROŠČEN NAČIN NA NAŠI ŠOLI ODKRIVAJO ZVOČNE LEPOTE IN GLAS- BENE POSEBNOSTI. NAJMLAJŠI, 5 IN 6-LETNI, NIMAJO PREIZKUSA ZNANJA, PO KRATKI PREDSTAVITVI POUKA Z NAJMLAJŠIMI JIH BOSTE LAHKO TAKOJ VPISALI V TAJNIŠTVU ŠOLE . VPIS JE ŽAL OMEJEN. VPISNINA PA ZNAŠA 5.000,00 SIT. ZA VSE STAREJŠE OD 7 LET VELJA PREIZKUS GLASBENIH SPO- SOBNOSTI. ZA PETJE JE POGOJ KONČANA MUTACIJA. PO US- PEŠNO OPRAVLJENEM PREIZKUSU PA JE MOŽEN VPIS NA INSTRU- MENT ALI PETJE GLEDE NA PROSTA MESTA. VSI, KI BODO IMELI MOŽNOST VPISA, BODO OBJAVLJENI NA SEZNAMU NA VHODNIH VRATIH SOLE V PETEK, 30. AVGUSTA, OD 9. URE DALJE. ŠE ISTI DAN DO 16. URE BOSTE OPRAVILI FORMALNOSTI GLEDE VPISA. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO NANAŠI SOLI ,DALMATINOVA6. Ravnatelj Drago Gradišek, prof.l.r. GLASBENA SOLA KRŠKO ObzörniK 22 št. 56, julij 2002 šport in rekreacija Za hišo ali muzej speedwaya v Krškem podcrtano Kljub temu, da je v našem okolju kar nekaj ustanov, cen- trov, služb ali kakorkokoli se že imenujejo institucije, ki se ukvarjajo z razvojem, organi- ziranjem ali načrtovanjem novih dejavnosti, kljub temu da je zapisanih že na sto- tine strani smernic, načrtov, usmeritev, je mnogo Iju- di mnenja, da se le-te uk- varjajo preveč same s sabo ali pa vse z istimi področji. Zatika se predvsem pri reali- zaciji, ker za posameznimi projekti ne stojijo konkret- ni ljudje in skupine, ki bi bile sposobne zamisli tudi izpelja- ti. Poseben problem je tudi v tern, da morajo predlogi za nove projekte očitno nastati v »pravih« krogih in biti spre- jeti na »pravih« mestih. Sicer se ne primejo. Kako drugače razložiti dej- stvo, da se ob precej* glas- ni skrbi za turistično promo- cijo kraja na eni strani in silni skrbi za zapolnitev praznine v starem mestnem jedru, vsaj kolikor je meni znano, nihče ne loti že večkrat s strani občinskega svetnika in nek- danjega »papirničarja« Jožeta Habinca predlagane zamisli o muzeju papirja in papirništva, morda pa tudi tiskarstva, ki bi lahko dobil prostor v katerem izmed številnih starih objek- tov? Odgovor, da še ni čas za take ideje, ker še ni obnov- Ijen Valvasorjev kompleks, ni zadovoljiv, saj gre za pro- jekt, ki mu je najprej pripravi- ti strokovno zasnovo in ga dob- ro preveriti na različnih nivo- jih in v različnih zainteresiranih krogih. Najbolj presenetljivo in ža- lostno je, da ob vseh služ- bah in znanju ni nikogar, ki bi takim idejam prisluhnil, pova- Del zasebne zbirke pokoj- nega Franca Babiča, štiri- kratnega državnega prvaka v speedwayu bil njihove avtorje, da jih širše predstavijo in nato preveril, ko- liko so uresničljive. Ne vem, za- kaj bi morali pobudniki za vsa- ko tako reč ustanavljati od- bore, društva, klube ali iska- ti druge oblike, še preden so v kraju samem preverjene mož- nosti in interes za kaj takega. Zdi se, da tudi občinske službe kljub številčnosti ob iz leta v leto ponavljajočem se delu le stežka prodrejo skozi lastne plotove planov, poročil in sta- tistik, za vsebinsko nove za- deve pa jim zmanjka časa in energije. Bogokletno bi bilo najbrž misliti, da bi katerega od preživelih programov ukini- li, četudi vsi kazalci potrjujejo, da bi bilo to smotrno. Novi pro- jekti zahtevajo več dela in nove pristope. Kljub vsemu na- ^^^^ štetemu bom tve- I^PHKfcfe gal še en podo- XJr^^ ben predlog. Med ^NKfcNflf pripravljanjem knji- ¦ ZZ^g ge o krškem speed- nHv wayu (Speedway v f fM Krškem, junij 2002) '* fr'm' sem se sre^al le z de' ItajfiHf lorn ljudi, ki so tako mTWf ali drugače sodelovali ™Äf v nastanku ter razvoju ^jÄf te krške športne poseb- ^m nosti. Prebral sem vrs- to člankov in si ogledal nekaj zbirk različnega gradiva. To mi je le še potrdilo prepričanje, ki me je navedlo k pisanju knji- ge: speedway je za naš kraj že zdavnaj prerasel okvire športne zvrsti, je nepogrešljivi del tehnične in celo kulturne dediščine. Zaradi dolge tradi- cije na eni strani in medna- rodnih razsežnosti na drugi bi moral pomeniti pošeben izziv in priložnost tistim, ki skrbijo za promocijo kraja in načrtujejo razvoj turizma. Nekdanji tekmovalci in naj- bolj vneti Ijubitelji hranijo programe, plakate, pokale, čelade, opremo, a čas oprav- Ija svoje in gradiva je v Kr- škem vedno manj. V mesto in okolico iz leta v leto pri- hajajo tuji zbiratelji vsega, kar je povezano s speedwa- yem. Prihajajo ne le v času tekmovanj, ampak tudi po- sebej zato, da bi obogati- li svoje zbirke ali zbirke mu- zejev po svetu. Tudi meni kot avtorju je v cast, da bo izvod knjige pričal o nastanku in uspehih krškega speedwaya v nekem škotskem muzeju in da bo drugi izvod na voljo funk- cionarjem speedwayske or- ganizacije v daljni Avstraliji. A ob tern mi ni vseeno, kaj bo z edino zbirko tekmovaln- ih programov, kaj bo s pokali in priznanji prvega, drugega in vseh naslednjih državnih prvakov, ali bodo obiskovalci velikih tekmovanj v Krškem ob modernih in zelo izpopol- njenih strojih še lahko vide- li kakšno staro, dvocilindrično specialko. V muzeju ali hiši (slovenskega) speedwaya bi imeli kaj pokazati in kaj po- vedati. Niti snovalci prenove stadiona niti načrtovalci sod- obne upravne zgradbe ob njem očitno niso razmišljali o tern. A nekdo bi moral! Silvo Mavsar na sotoqu %rk in Save ponuia novo in dnmačno srečanje z kpoto narave: pi%ni%f in fysisa ob refy %r^i, organiziramo %psisa v prijetni domači gostiCni z degustacijo vin, odbojkfl na mivftj, badminton, CofostreCstvo, paintbaCCza vse, %i imajo vsaj maCo pustotovs^ega duha, H izfete s kfljaly in ftflnuji, H šoso kajaika, H jezdenje na terenu in maneži... H (Poptistiza licence, dija^e in študente, družine ter skupine 12 aGvečoseb afi s kartico zvestobe. y^^ nasotiSSttl ^^^^BM; 041 619 781, e-fflaH: info@sport-party.com, http://www.sport-party.<^^J 23 ObzorniK Kaj dogaja in kje dogaja za mlade v obiini Krško Al/GUST mtlka \Z/ltt>fo ^ Ustvarjalnc delavnice: 1 Slikicc iz različnih semen L$? fl-belp 1 ob 18.00 JL FILM: Nostakjija v Klubu za mlade JW Sreea na vrvici B Q ^L obfSOO ¦ ¦ ^^ Ustvarjalnc delavnice: %M Izdelkl iz slanega testa M? A hAln ^ ob 18.00 uri fl*nelP SttrtawitM OWQ f ^ A f=tiM Nostalgia v Klubu za mlad€ mm pm W Marsnadnno D Q l^obOOO ^ ^ 4 \L FILM Oskarjevi veteri v Klubu za mlade PI PI 1 ^ Gladiator; oskar za najboijsi film 2OOO H HI 4T KONC6RT: Sevniška noč Bam Ä J^RtM: Nostalgia v Khiba za mlade /DVesna Q Q #ff^ obB.OO ¦ . ¦ ^^_ Ustvarjalnc delavnice Naklt iz tcstenin ,-x, ^^ ob I8.OO uri *&?/ A-helP Zaključna prireditev igrc brez meja ,~~L~+ 13»! |K ^H obBOO Ä! -f^" Ä I^FILM: Nostalgija v Klubu za mlade ~/E*o zorijo jagode R| W €^ obBOO ¦ ¦ FILM: Oskarjevi vsčeri v Klubu za mlade J| ^Gospodar prstanov: oskar za najbotjso W% Wk V^masko EOOI |f f| Ustvarjalnc delavnice: Izdelki iz DA5 masc • HC A-hclp ^^ obl8.OOurl ^ ^\3kK0NC€RT: Jazz v Zvezdl WH ¦ ^llgor Bezget Trio ? j%t^ ^ Wob 21.00 uri ™ "'•* Jazz delavnica ob I8.OO uri ^, ;ä. Oetavnlco vodi Igor Bezget 4^^ -^w' Radio Krško presents M ... Open air festival of dance music "°', ^ ob 22.00 Cerkl^ &»» n Legenda: Mr MILKA - Dom Milkc Kcrin - Mladinski Center Krško ^» Skate park Krško Q Zvezda - Klub za mlade 3B Bazen Brestanica w '¦' -I * '"'S 4§ Mladinski Center Krško ^ Klub posavskfh študentov Q Zvezda - klub za mlade $$ Bazen Brestanica ' m ^ Športno drustvo Reaktor § li ?»i www.mc-krsko.si Tel: 07-49w!m$ ^gy^ MLADINSKI CENTER **P& KRŠKO____________ Tokrat brcz uvodnika. ker ste ttak vsi na dopustu. Naže mnenje bomo zopet sporocill javnost) v mcsecu septembru. Do takrat pa akcjja na vsch podrocjih. Mladlnski center Krsko (CHjaskl dom za Domom MHke Kcrin) Ima svoja vrata odprta vsak dclavnlk od 8.OO do I7.OO urc In ob sobotah od 9.OO do IS.OO ure t«* v času projektnth aktJvnosti. kjcr so vam na voljo vse Ins ormacije kl jih potrebujete tcr čftalnlca z revljaml in casopJsi Sprcm|jajtc dogajanje v mc-ju in okoitci na dnevno ažurni spietni stranl www.mc-krsko.si in na Radiu Krsko 93.4. Vs€ ki bi iddl Informaclje tedensko prcjcmati po mailu pa proslmo. da se vpiscte v naso mailing llsto_________________________ _______ m_-----------------^mi Ü0NC6RT: AIX6R-R0CK PRI KÄMHliTJ Pasmatcrs (CRO) Žmanjana djeca (CRO). 1 Kill th« routine (SLO) ^^ uy1 1 31 aygust ob 21OO uri (do 24XX3) .^i / 7/; ,J Butnhrupn tretjlč Po dv«h uspesnih konccrtih poimcnovanlh "Alter rock prl rampi". bomo prica nastopu dv«h puljskih skupin. Prva .kl Ji lahko recemo tudi legendarna zasedba slisl na imc Pasmatcrs in Ictos praznujc svoj 18. rojstnl dan. Č« bi oplsovaii zvrst bi Jim lahko r«kli kar istrski R.K.I z krlčeclm vokalom zgodnjlh itaUanskih HC skupin. Druga zascdba pa sc Imenuje Zmanjana djeca all ex SMC. Imcil smo jih prlložnost sllsatl pred dvcml Ictl. Koncert pa bodo priccil "Kill the routine Iz Vrhnlke. Koncert sc bo začd kot vsaklc do sedaj tocno ob 2l.url na kjriiču Milka pod dljakim domom. VabUenll BUTNHRUPN &D MAJCTOlt Kr**« FINALN1 TURNIR lige PEKEL 2002 10. «Tfiwt. 2OO3 ob 9:30 url v starern mpstrvem jedru Krskega ( Uprise* za stare t<"hntčno aoio \ Fiuvico do iias*(;i tt:i,' vm- i/kipt-. ki istpoifijusno p<»K"i«' :i!,v f'EKRl. 2002 V %*q/mdmmm toM» j« m *•* «*t 100.000 ait nm*m4 m ¦¦>»». > H»fr«je«i bodo rra&fovalrl tttraferja, 1 AU cawcowOcl 11«« FSKH. In wjWjil igniici INFO: lukntabeii.iy.faoa.com KOSARKA »»«.Wt»»t»«-f».itt«f.it , V»l ud«l«**ncl turnk> pr»j»*J0 «pomiasbe ««Jloo! ^^g^^ I*RW*VT«1HA ZA TURK!» J« u «kip« * pa 3 tftwtct MK» fl^^^H «tt, • 4 icratst p« 9000 «it! ^j y/ »(3!I«,':>«1 TURMKRJl V POSAV.IU 2OO3 ^VfVl 17. avgust 200e Se^ie^ 4Ql j^___i-.". -_____.....__________• ^ *:^gi Scvnltka noč Klub posavsklh ttudentov tc drugo leto zapored organlzlra SevnMko not tokrat sc bo vse dejanje odvljalo na nogometnem kjriscu pri bazenu Scvnlca. Vse dan bodo potekall bojl v raznih sportnlh Igrah vecer pa se bo zaključll s konccrtom. Med nastopajocfml bodo tudl fantje skuplne 6AM6 0V€R___________________________ USTVARJALN6 D€LAVNIC€ DRUŠTVA A-H6LP V MC KRŠKO Jfc, Vsak čctrtek od ».OO do I93O ure. ^W A"hclp Prosti čas jc det nasega vsakdana. takrat lahko dclamo. ustvarjamo. se smejimo.... Z kjro razvijamo kreativnost voljo do dda. samostojnost in ob tern negujemo dobrc prijateljskc odnosc NauäH se bomo rocnih spretnosti javnega nastopanja in se pogovarjali o življcnjsklh tcmah. Detavnicc so namenjene otrokom od 6 do E let potekajo pa v času potetnlh pocitnk:. vsak četrtek ob »OO uri v Mladinskem centru Krsko. Vključitev v ddavnke je za otroke brezplačno. Ddavnicc bosta vodfli strokovni sodeiavki zavoda A-H6LP Breüce. Darja Serbec in Špda Gudalo Z željo. da bi skupno sodelovali in kakovostno prezlveli prosti čas. vabimo vse zalnteresirane otroke (pridlte in se vkljuclte). BAZ€N BR€STAN»CA | |fLi lgrfbr«rn«J?iHI(K),aYg«5teO0e) Pricetek ob B.OO Prcdzadnji turnir v norm igrah v vodi In zadnja moinost da sc ekipe uvrstQo v zakljucni turnir. kl bo 24.8. Socasno po potekalo tudi tekmovanje v pltju piva Organizator Bazen Brcstank» Z^kU^ntj^r^ltcyJ_GR€ BP^Z M€^^2^ BBia4ayau«t aooe) kjrc sc bodo zacele ob B.00 uri. Motno soddovanje «kip. ki so se tt pomlriie med sabo v prcdtckmovalnlh bojlh Zvccer slcdl podefltev naJboUftlm in konccrt na Bazenu Brvstanica. VSTOP PROST Organ'zator Kkib posavsklh studentov 4- Bazen Brestantea + Klub za mlade - ZV6ZDA VtllklPOOk PARTY (3!*ya«»L2QC«J Zadnjl dan pocitnk z vcMchn POOL PARTY-jem + presenecenje__________________________________ Radio Krško & Dvojka.com presents: open-air festival of electronic dance music i&žhsi ü /J o or-; 11 oü^b jLtxjfi ROBERTO Q, INGRAM TON/THOMASi-». MÄRKUSMEIUA Rn^ERT MILES •¦¦ I PEROFULLHOUSK m.;- ,, / -lV.ilin v; l;tn F -< />!>¦, ' ¦¦ • ¦¦ Drjpo C'.'iiitrrtl vs Biooct live! :¦' ¦/ r;tn;' ' '- ¦........,,.,.., i.......,....,, AffiK inrifj ¦ ¦ watch out for ilyotl dVOJkO.COm mor<. info on www.dvojka.com C'l| or!jani.;;il')i|A ftsstiv.iiu |c. priH)s!;ivili leKliv.il ki ho ,!.uiov!iijH su tdk(, /.iihlevrif) puljliko hkrali pa na| hi feslival priapoval k (Kveftdtinjij mliitlim? so) danea skofjj ni več <;i)bjvo trez lirog K temu sin» poVabili dvj slovcuski skiipim DtoyArt in Koiiopha otu. ki'iltilmuiM /- n<^lo PIhJi ,: qlavu JAZZ DGLAVNICA Igor Bezgct - kltara J$? 29B. SOO2 ob MB.OO uri v Me Krsko * 29. avgusta bo v sklopu rednih mesečnih jazz vecerov potekala jazz defavnica pod vodstvom kitarista Igorja Bezgcta. Detavnka bo potekaia od «OO do aO.OO v prostorih Me Krsko (CKŽ 105). Tokrat vab^eni predvsem kitaristi. ki vas zanlma igranje eiektricne kitare s poudarkom na rode funk. jazz, in blues giasbi. Jgor Öezget trie ^^^^Mffl^ Kltaristlgc je pri nas bt v tu^ni poznan iz razHcnih jazz, fusion m etno projektov. ki jih je bNo v zadnjlh letih kar nekaj npr-. Maska. Haudy. Spectral AnaHsis. Rve Dimensions. Black Batooa Sagar. Bahur. Njegova avtorska giasba se opiaja iz razHcnih glasoenlh virov: Jazza. rocka. funka. bluesa. tier gtasbe razllcnlh svetovnm kultur._______ IZM€NJAVe. TABORI. M^ D€LAVNKZ€. TCČAJI. S6MINARJI *W l NATCČAJ ZA "NAJBOU INV€NTIVN€ IN PODJCTNISKO USM€RJ€N€ PROJ€KT€ Institut za inovattvnost in tehnoiogijo v soddovanju s Pospesevatnim ccntrom za malo gospodarstvo vas tudi letos vab» k soddovanju na nagradncm natecaju projekta *klub ustvarjatnosti in podjetnostC. Namen natecaja jc spodbujanje mladih k inovativnosti vse od ustvarJaJncga razmiiijanja pa prck raziskovaino razvojnega deta do prototipa ter koncnega rezultata novega trzncga proizvoda. nove storitve. izboVsancga nacina dda, novega učnega pripomocka. prihranka. Morda ste it nareekajčasapotelcae««nstvenprojekt ki na inovatlven natin spodbuja ustvarjamost inovathmost in podjetnost mladih. Projekt Ti Povejl mlade opogum^a m jih vaW, da skupnost obogatijo s svojimiMcjamLLctosnja bcraje vrsta dobro obiskanih in ustvarjamo nabftih detevnk. iz katerih prihajajo vedno novc in vedno bofl dodclane ideje. V sredttcu njmove ustvarjame pozornostl so se tako nasll snemanje fttma, tabor, uvedba brezplacncga prevoznega sredstva. glasbcnl seminar, modna revfja. programska oprema. avtomatizirana hisa. foto atcQe. turhrticna agencija za mlade. izdclava pohtstva. razni tportni parkl. casopis. revija. radtyska oddaja. sptctna stran in podobno. kJcja. kl so jih predstavtti mladi. sc dotlkajo vseh področlj in na razHcnih ravnah prinasajo zeto zanimlve predlogc za sprcmembo življcnja. Ddavnica jc enodnevna in za mlade uddczcncc brezplacna. Udctazend se nauc$o svojc Weje konkrctizlrati. prevctriti In nacrtovatl Skupaj naredyo strateskl nacrt In za svojo ktcjo pripravtfo plan, kl predstavUa osnovo za dodctttev fmancne pomoči. Na ddavnteo sc lahko prijav^o mladi mod IS In 30 let kl imajo »dejo, zc^o in voQo. da jo uresntcQo. Pr^Javnico lahko dobtyo na dektronskem naslovu ti.povej@mss.6dus si. all jo naroc^o na tdcfonsfcl stevHkl Ol 426 57 Of all pa se pr&wQo na spictni stranl www.ttpovej.org dtcvMo uddczanccv jc omejeno. v primcru prevdikega stevila prUav Imajo prcdnost tlsti z movativno. sodobno. pozlttvno In splosno koristno Idcjo ter s popomo In pravocasno postano prtjavnico V prihodnjih mesccih bo ddavnica Od ideje do uresnkittve gostovala sc v mtadmskih centrih Satane. Novega Mcsta m Vdcnja. | MdlMjflfOt m«a«enstvo v lovu rib splovcem zaženske M. /l - erne Championnat du monde feminin depeche au coup 19. - 25. 8. 2002, Kostanjevica na Krki, Slovenija Na movinarski konferenci pred prvenstvom: (od leve) Lea Marija Colarit, Jože Hartman, Jože Zagorc, Matej Drobnič, Robert Hočevar in Dušan Vučajnk obvestila, prejeli smo Št. 56, julij 2002 AVGUSTOVSKE PRIREDITVE VPOSAVJU OBČINA KRŠKO Petek, 2. avgust, ob 21. uri ^OLETJE NA GRADU RAJHENBURG - TERRA FOLK - koncert etno-fotk giasbe Sreda, 14. avgust BOHORSKA NOČ - Srecanje planincev \z Posavja, koča na Bohorju 19. avgust - 25. avgust SVETOVNO PRVENSTVO V LOVU RIB S PLOVCEM ZA ŽENSKE, Jerovce pn Kostanjevici na Krki Petek, 30. avgust, ob 21. uri POLETJE NA GRADU RAJHENBURG - STRING.SI - slovensko glasbeno izročilo v improvizacijskih aranžmajih Nedetja, 18. avgust, ob 9. uri KOLE3ARSK! MARATON - 10. RUDIJEV MEMORI- AL, start pred gostilno Kmecki hram v Kostanjevi- ci na Krki OBČINA SEVNICA Četrtek, 1. avgust, ob 20. uri ''OUa.Rf LIDJif KODP.K, IN SMfIA GI.AVNIKA MA v\ AVIP-JU, Grad Sevmca Četrtek, 15. avgust, ob 21. uri fiANUfACMJP ^SVK A : AM!; \f\//i Grad Sevni- ca Sobota, 24. avgust, ob 20. uri Of/OPMFV UKOVNi RA/SIAVi APSPfK FA ~>,, r.rrid Sf-vnica Četrtek, 29. avgusta, ob 18. uri PIK! '[[ AITP PIKA NOGAVK.KA, GrorJ Spvnif.a Avgust 2002 MREČANJf JADP.AI MM PADAI < f ' V, Li sea Avgust 2002 ! O':,KA HOC, t.okri pn /idanem Mostu Za najbolj prijaznega uslužbenca meseca Krško - Vlada RS v okviru antibirokratskega programa v upravnih enotah izvaja akcijo »Izbor najbolj prijaznega usluž- benca meseca«, v kateribo v avgustu poleg upravnih enot Vrhnika, Ljutomer, Slovenska Bistrica in Piran tudi Upravna enota Krško. V akciji lahko državljani glasujejo za tistega uslužbenca, ki je pri delu po njihovem mnenju najbolje usposobljen, je na- jbolj prijazen, vodi postopek z najrnanj stroški, pomaga pri vodenju postopka in uživa njihovo zaupanje. V Upravni eno- ti Krško bodo v avgustu na voljo posebni obrazci, s kateri- mi občani v glasovalno skrinjico oddajo svoj glas izbranemu uslužbencu. SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.1.35/2001) pridržuje pravi- co do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objav- ljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in pro- storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim im- enom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru in- stitucij, organizacij, društev...). Spoštovani! Ker sva z možem v pokoju že šest let, sva vsako leto po tri mesece v Termah Čatež. Hodila sva ze prej, atnpak ne za tako dolgo obdobje, ker sva bila med dopustotn. Vsako leto je slabše. Letos so nam hoteli ukrasti satelitsko anteno in kar še sodi zraven. Bili so pregnani, pus- tili pa so dva izvijača in svečko mo- tor ja. Z moiem sva zjutraj pokli- cala recepcijo, na] pokličejo polici- jo. Rekli so, da so policijo poklica- li, a da ni bib nikogar, prišli naj bi naslednji dan, a iz tega ni bilo nič. Zato sva bila prisiljena, da sva spa- kirala in odšla. Žalostno je, da Čatež gradi ter- malno kopališce samo za mladi- no, za starejše in bolne pa ni več prostora. Prihajala sva 800 kilotn- etrov daleč, da bi si malo izboljšala zdravje, a zdaj je s tern konec. V kamp ponoči prihaja »mularija«, ki razbija, krade in uničuje tu- je premoženje. Ponoči se vozijo z avtomobili in mopedi, kot da so na dirkališču. Čeprav so vrata v bazen zaprta, raztrgajo mreže in se kopa- jo v bazenu. In nihče od vodstva te- ga ne vidi ali pa noče videti. Če im- ate od takšnih veliko zaslužka, vam želiva veliko sreče. Mari ja in Josef Pšeničnik, Stuttgart Kamnoseštvo (^jjll Jakša NAGROBNi SPOMENIKI (vedno novi modeli} nije ,^-*e e-mail: trgornoto.krsko^siol.net -----------------==—I------------------------j------------------------\------------------- ^^^g^fl^HHHHkj^ * PRISTAŠ .j^^H^HBBB^M^rRs^^B^^^IV' " ETATIZMA W%ä v*«I^^^^^^V -zlato - - -1________ -4___f- ¦• ¦ ftqHK J m^^^^^^^^T KRAJ PRI , "'«J^Ht«^, »,.^^i. i i» t^HBPB5^^^^^K_i.L münchnu ,1ns1"*"1** '«¦k. tk^^^^^^^BgMHH^^HHBHfc^k. (TUDIAVT 1 ^y.......—ümMÜg' """ikL^HUflPP^^ ^ i OZNAKA KRAJ ALIAVTO- SPREMUE- "its ! i iunc;TVO 1 1 VZHODNO MOBIL PREVARA, EDEN OD REKA ŠPELA VALEC * 'nAKITAJ-OD TOVARN TRIK, JAZ J*J.°° SKOZI Tlpll7T BOGA «KEM IN V ; MÜNCHNA: MERCEDES FINTA MEDIJEV MÜNCHEN TREFALT D|ON|ZA ^JnniZi IRL IN SWATCH IVER INDOKINI KRSČAN- . POSLOVNI ISPREMLJE- MILAN 1 |~ SKI INFORMA- I VALEC VIDMAR PRAZNIK TOR REPU-; BOGA ------------ —I 26. DECEM- ' BLIKE ¦ DIONIZA: POVRŠ-BRA , SLOVENIJE1 SATIR NOST LJUBUAN- ALJAŽ | KDOR SKI PEGAN IPEČEKRUH MESTNI I------------------ ' KRAJPRI : v URAD(ZA SOBO- ;RAVNAHNAj POROKE) SLIKAR KOROŽKEM NAJ- . PO<3TAVA PRAVOSL. MANJSI ku&iava VERSKA ZNAMKE , ca7pmta ~HENRIK SEAT öAiELii« |BSEN _,,,_. ZELJU 1 LJUDSTVO RDEČI OSNUTEK PODOBNA NA KITAJ-R° ,, OSNUTEKl VRTNA ! SKEM IN V *KI^ iMCEMTi RASTLINA I j INDOKINI: INÖtr-" (BRSTIÖNI) JAO OTOK V MANJŠI IPOGLAVAR TOVARNA MNO2INSKI KVARNER- GOSTINSKI ! VOLKOV Kl VOZILV OSEBNI JU POD LOKAL KNJIGE O MARIBORU ZAIMEK VELEBITOM VIKTOR 1 i ' DŽUNGLI KRINKA ADLER I ; AKELA «inrv-.HMi PORTUGAL. GEOMET- SLOV ' PRIPAD- LADISLAV i ' SL PESNIK OTOKPRED RUSKILIK IGRALEC NICA ŠABAN I JOKANJE i PIANIST ^:;.™* ZAHODNO------------------- BAN STAROGR ---------.......H IHTTTJ ir ! RP^rrm iioi AFRIŠKO IZTREBEK, NOGOMET- PLEMENA LUCIJA IMTENJE , BERTON-OBALO ZAVRŽEK Nl KLUB EOLCEV ČOK I i otLJ "' ^ ' •• ¦ ¦ ¦ I 1 i GESLO ^ '''''> ! '< \ . '. '¦ ' ' ' . ¦ i !. : ! w.„, RAZVEZAN ' i T ™X* georgeI« VBOGA EASTMAN MELODIČNI KARLI „,,.., ŽELATINA k.chi7ii SMUČI nvpAQCi/ AQU1&D KKAJ rKI IMtM. \L-\i- ...... gup,» nrtu*X* RAVNAHNA ...^.. MITEU j „.. IZVEC DOMACA . itnoniitnA VI5JI mnTr>R IA 5>ODOBNI HITRIH TOVORNA J!S-Tic ANGLEŠKI ,K^n,?Ai\cJ SL PESNIK TONOV ŽIVAL KOTUE PLEMIČ (NIKOLAUS) | (JAN)) I OLIVER LESKOVA 1 PUj,.. AVERY 7r.»AM PALICA ; AM. PEVEC ENAKA ZORAN . n/«MII LAl wni/ii A ------------------ THAI CO ------------------ 1 (VANILL«). VOKALA AM. PEVEC THALER LOVLJENJE ICE (VANILLA) DIVJADI ¦ I TROPSKA NASPROT- POZITIVNO ! FILMSKI tfOČVIRSKA JE NAELEK- VESOLJCEK PTICAZ DOBREGA TREN ION STEVENA BELIM PAULA KAREL SPIEL-PERJEM ABDUL OŠTIR BERGA ŽENSKA, e Kl DELA *|Lv NA RECEP- tpS CIJI * Kt> POGLAVAR WACIIIFN 7ROR VOLKOV 12 ' NASILEN ZBOR KNM?pn PRIHOD. OSMIH DŽUNGLI VSTOP PEVCEV Rešitev križanke pošljite do 15. avgusta 2002 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288,8270 Krško s pripisom "KRIŽANKA". Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobit- nike naslednjih nagrad, ki jih podarja Trgomoto Krško: 1.5 1 motornega olja Penasol 2. majica Seat 3. kapa Seat 4. kapa Seat NAGRAJENCIIZ 55. ŠTEVILKE: 1. Eva Arnšek, Gubčeva 5, 8270 Krško 2. Marjan Zidar, Mali Kamen 24,8281 Senovo 3. Ivanka Hlava, Cesta 4. julifa 67/8270Krško_____________ Rešitev vodoravno: PULOVER, OTIRALA TRK, NAV, BOG ATA, KOK, REDAR, LESOSTRUCAR, LICE, INTE- GRAL, ZABIJAČ, ŠKAR, EMIL, KRČ, PAR, ŽV, NEF, BETKA, TUDI ZA POROKE IN, SREČA, ARARAT, HAN, KORINT, IKT, BERA, AŽ, NO- ŽIČ, RJŽAR, LETEV, GN, AZILANT, IVEK, PRA- ZNOVANJA, TIL, DRAPE, GIN, IR, ENOSED, OB- ČINSTVO, VAHNJA, NUDBA, MAK. 29 ObzoraiK obvestila Št. 56, iulii 2002 aae»t ogl«dat« na: Bi"-JT^jBsl Br* www.AlenkinStudio.com « ^S AUnkt Dirnb«k ^^^^^^^^fl i SBJ 8250 bwežics ^HHMHBPHM UJn t«l.: 07/496177S JJ^^j^J| ^•P^wTRGOVINA IN SERVIS ^ijjp BiR0 0PREME ^^Mui^^ CKŽ131 (Sredfija sofa Kriko) Tel,: 49 06 225 KAČUNALNIKI KOPIRNI STF?OJI TISKALNIKl-KOFiKNiCA Pi-----. KOlOKOPIKANJt; "~*mij^ ¦ ČRNOiMA °/i:^Sj S KZ Krka Nudimo delo v telefonskem studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa je tudi za dijake in študente. IN PLUS D.0.0. Cesta 4. julija 8, 8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031/223-786 Breiice.NCtntomMrHet, kupovati druqie ^iko.PCJO8, I Tovarniäka 10. , . L., A ? CKZ135C, I teU49 9Q74Q bt bilo potrotno fe^49Q3380j| |0MV ISTRABENZ\ 0/, V3 70 292 i T1OV--"^1 07.4^9 73 411 I Bill ocMjuYü _ __ t)41__?B8 925 I Oddhjh. Of! fork a O'O soitvft Snemanje promocijskih sPotov JjSJJii« Montaža, predvajanje 7^|^^ Mali oglasi Ikrsko liiionrif;r.ijr.': Neviodunum - marketing 07 49 05 780, 041 430 774, el. pošta: neviodunum@volja.net \~ mall oglas______ Starejši par najame hišo s štirimi sobami, kopalnico, kuhinjo, garažo, po možnosti s kletjo, vrtom ali teraso v okolici Krškega ali Brežic. Inf.: 07 49 716 44,040 296 770 ObiffniK 30 Št. 56, julij 2002 obvestila LJÜDSKA UNIVERZA ^Ij? KRŠKO —————^———————— ucimo se za zivljenje — Skupaj z matičnimi šotemi Vas vabfeno k vpisu v nastednje programs za pridobitev izobrazbe: • Osnovna sola za odrasle • Trgovec • Kuhar • Natakar • Bolničar • Voznik • Gradbinec n - zidar, tesar • Ekoftomski tehnik • Gostinski tehnik • Vzgojitelj predšolskih otrok Rokzazbinmjeprijav:31.avgust2002 Šeječas . ^vims v študijske prog«111* Skupaj z maöäwnt Solami vabimo k vpisu v LleMk E VISOKE POSLOVNE SOLE Ei(t>nomsfcefalarftaieyirfil|aHia,itudifnada9avota • JAVNEUPRAVE Waofca upravne iota tjub^anat Pr^ave a «pis »1. tetnfc a $ot u» 2002^003 ztmno « ywMd uniwmzi Kräco, na Etotaatinovi 8 Y Krifcoit ***•*».*> 2* dodatne Mormac^e <**> »* «** m w st 07 4« 811€O * 48 81 170eg. poe^ottc »KMti irtwilitKujginnlit. t,JUMW>ill MflllJU-» T? II»I»IJ ETJŠ Brežice Ekonomska in trgovska sola Brežice, Bizeljska cesta 45, Brežice tel.: 07/49 92 550, fax: 07/49 92 570 Obveščamo vas, da bomo v šolskem letu 2002/2003 v popoldanskih urah v modemo opremljenih prostorih sole zopet izvajali verificirane izobraževalne programe tudi za odrasle, in sicer: ¦ prekvalifikacija trgovec (66 ur + praksa) ¦ ekonomsko-komercialni tehnik (2 leti) ¦ priprave na sprejemne izpite na višji strokovni šoli Brežice ¦ tečaji (računalništvo, tuji jeziki) in krožki ¦ samoizobraževanje z individualnim opravljanjem izpitov ¦ poklicno svetovanje INFORMACIJE lahko dobite osebno alipo telefonu v tajništvu sole vsak dan od 8.00 -14.00 VPISv vse programe bo potekal v septembnu 2002. Priiavite se lahko takoi. Skupni uvodni - informativni sestanek za vse zainteresirane bo 28.8.2002 ob W.uri v predavalnici sole. VABLJENI! 31 ObzorniK Tako preprosto je to. 0 s/ I p Ob v /O O cL & L,_ Spletna poslovalnica Klik NLB je udobna, praktična in varna rešitev za večino bančnih storitev. Prek nje lahko 24 ur na dan, vse dni v tetu poslujete od doma, iz službe ali s potovanja. Vloga za uporabo Klika NLB vam je na voljo v vseh postovalnicah banke ali na spletnem naslovu https://klik.nlb.si. Oddate jo lahko v katerikoti poslovalnici, kjer boste prejeli zgoščenko in priročnik z navodtli za uporabo. Z njuno pomogo boste iahko hitro in preprosto izvedli postopek prijave v Klik NLB in začeli uporabljati storitve. Ob tern smo vam vedno na voljo na telesonski številki 01/477 20 60. Tako preprosto je to! ^^1^^ ¦ ljubljanska bankcF ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Dolenjska