Društvo za telesno vzgojo in športno rekreacijo Partizan Šentvid
Prvaki brez lastnine
Vitrine v skromni sobici DTV (Diiištva za telesno vzgojo in športno rekreacijo) »Partizan« v Šentvidu so tako rekoč nabito polne pokalov, plaket in različ-nih priznanj, Vlado FlorjančiČ, predsednik lega od-ličnega društva, pa je pod nekoliko rusimi brčicami malce stoično dejal:
»Ostali sta nam le še tale sobica in skromna gar-deroba, najemnina za zunanje objekte poteče pri-hodnje leto in potem...«
Tisto potem je še v mislih. Nemara bodo že okto-bra zabrneli gradbeni stroji za prvo fazo bodočega športnega središča na travniku za gostilno Žibert, kjer je šentviški Partizan lastnik 3 hektarjev zemljišč. Društvo bo leta 1988 praznovalo80-letnico ustano-vitve in danes nima lastnih športnih igrišč, dvoran. Splet gradbenih okoliščin in razvoja mesta jim je jemal objekte, tako da so zdaj pravzaprav najemniki športnih dvoran in telovadnic.
»Pa vendar naše društvo združuje 500 članov; pozimi delujemo nekoliko okrnjeno zavoljo prostor-skih stisk, poleti delovanje spet oživi, saj zunanja igrišča to omogočajo. Vedno pa se vse dogaja pod strokovnim vodstvom.«
Predsednik drušfva Vlado Florjančič že skoraj osmo leto opravlja to dolžnost, ki jo nekako združuje tudi z dolžnostjo predsednika komisije za telesno kulturo v krajevni skupnosti Šentvid. Odtod tudi so-delovanje v akciji (ščemo najboljšo krajevno skup-nost v športni rekreaciji, v kateri so doslej trikrat so-delovali.
»Prvo leto smo pristali na24. mestu, drugo leto kar na drugem, leto dni smo potem pavzirali, letos pa smo osvojili prvo mesto. Ker je lo hkrati tudi zvezna akcija, smo priznanje dobili tudi od zveze ZTKO. Vendar je pri stvari pomembno, kdo vse sodeluje. V Šentvidu poleg Partizana še strelska družina Prole-ter, Planinsko društvo Rašica, taborniki odreda Beli bober, tri šole in športne sekcije v številnih delovnih organizacijah, čeprav od tam dopivamo, v celoti vzeto, najmanj informacij.«
Vsa čast torej krajevni skupnosti Šentvid, slava in
čast pa tudi društvu Partizan./ki mu ob 800.000 di-narjih občinskih dotacijZTKO in približno 2 milijonih celotnih zagonskih stroškov uspeva vzdrževati tele deiavnosti: moško in žensko košarko (ženska v re-publiški ligi), moško in žensko odbojko, mali nogo-met, moški in ženski rokomet, splošno telesno vzgo-jo, moško in žensko rekreacijo in seveda žensko ae-robiko.
»Pri nas delamo sami prostovoljci, funkcije pač niso plačane, nekaj nadomestila dobivajo le trenerji in vaditelji. Moč nam vliva upanje na novo športno središče, kjer smo zdaj pred začetkom gradnje. Kaj bomo najprej? Vsekakor6 teniških igrišč, rokomet-no, dve košarkarski in vso infrastrukturo za vse tri hektarje ter ograjo od Celovške do Messesnelove vzporedno z Bitenčevo ulico. Nekateri stanovalci Messesnelove menijo, da jim bo športna dejavnost kratila njihov mir, čemur pa ne morem prav prrtrditi, saj teniške žoge ne ropotajo kot stroji v tovarni«
Dandanes je Šentvid pravzaprav mestna krajevna skupnost, kišezdaleč nitisto, kar jebilanekoč. Pre-sekana s cestami in železnicc pa kljub vsemu nudi raznovrstne športne možnosti.
»V tem tako rekoč mestnem naselju s približno 5.500 prebivalci je na športno-rekreacijskem po-dročju aktivnih 1.400 in tudi več Ijudi. Na vrata Parti-zana navadno potrkajo starši otrok, starejši seveda sami, posebne objave dajemo v naše občinsko gla-silo. Tako si tudi zagotavljamo množičnost, čeprav nas, denimo, hudo tarejo najemnine za dvorane. Lani nas je veljala ura uporabe velike telovadnice 1.200, letos se je povzpela na 1.800 dinarjev.«
In če še nekoliko podrobneje predstavimo našega sogovornika, zagnanca na področju telesne kutture: Vladimir Florjančič je občan Šiške od leta 1950. Nekoč v mladih letih jeigral nogomet pri društvu lliri-ja, odtistihdob je tudi član telesnokutturne organiza-cije Partizan. Danes mu je najljubši mali nogomet. A zakaj, hudirja, po žogobrcu ne gre domov in se oprha?
»Hm... Tudi danes so Ijudje, ki se pač z veseljem posvečajo okolju, v katerem živijo. Morda bo zato društvo Partizan imelo svoje športno središče, ker se naš odlični gradbeni odbor že tretje leto povsem brezplačno zavzema za vse, kar je tu potrebno, pa naši vaditelji, pa naši...«
Pa tudi Vlado Florjančič, ki se mu ob besedi šport zasvetijo oči, kri hitreje požene in mogoče bi se odrekel celo cigareti? Kdo ve, toda od srca mu pri-voščimo, da bi kmalu prerezal vrvico bodočega športnega središča TVD Partizan Šentvid.
Bogomir Šefic