Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2001
352(497.12 Ptuj)
COBISS 0
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ
’tyét,	g , '
domai, za domatine, vsak mesec pride !
24. DECEIVIBER/GRUDEN 2001
LETO VII-STEVILKA 11
Mir, ljubezen, zdravje ..." fotografirala
rj Jj>SnAZ- smaaAo: J^caa/j
UK /i/dso net /7-ucC^o s'fvcat/*.
'žfLr.
', sructju aztvC đr-cf’r/v
.. tfjLsrjet/ -4tcCjy*t '%el/ jjb/ra&to' dAedcAr 'if-c.zn A^/a*.	/ a} /-■&£<.(*_, j&dAaAc/
č^aaa/a r)b ,-msCt asAciz-o- atAxA* JaM/ AisA-aAAiA ZK/ltt/SeL/CCAz /■
CS^''jyO'ì&^ , sO-. <S/04st^
3IZvCOtAAJsAtZ AA-flt /«, ■J$>A»n aajtza/čaC v-<yt/-cfr* 'TLci 4Act,-tj-vo- ^oa>A ZaAcL - Tier .'iM'^AXt . Ac Jet/ ja .
''/TlcC^t/M -,- ^fÙx^-Ueù J&U JAs .^CtA,TAeAA
f 4*<Ja ZA^-,,- 'r^ J/>ZA^' y At. jcdja. n AùtAcr
Agents' J,/, *r»,6;
. \Azt- if JszttAA/ .Ja* Jjb.r+'dt.
; ?fn MA*d /XaacA-cAlt' --h-.
I	■ ■ Ää«/ fai^/i/nrä </lc a/aJlAvz.
/Aa^Ac JaaAa-ì aaj/a sv-o va a/
- AAo4 ^AAAAjće J . s-cesif ■WirtA Ar
AÙJLr /,,.,C, ,r JuLJ»» a.
.* Zf/V,t ■/■ .7	,1 (T
poleg dobrih želja sporočale še novice o pošiljatelju ali vprašanja naslovniku. Voščilnice so iz privatnih zbirk in segajo v čas od 1900 do 1938.
KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ VABI NA OGLED RAZSTAVE
V SLIKI IN BESEDI IZ ZGODOVINSKEGA ARHIVA PTUJ
liža se konec leta in že razmišljamo, komu vse bomo pisali, da ne bomo koga izpustili ali pozabili. Kljub elektronski pošti ljudje še vedno pošiljajo voščilnice za božične praznike z najboljšimi željami za novo leto. O začetkih pošiljanja voščilnic ne bomo razglabljali, ker je za to premalo prostora. Tudi o vsebini ne. Omenila bi le, da motive na voščilnicah lahko razdelimo na motive s cerkveno in posvetno tematiko.
Iz predstavljenih voščilnic je razvidno, da je večina imela besedilo - voščilo že natisnjeno, saj so bile namensko pripravljene za božične in novoletne praznike. Včasih so
šolam, društvom. Lahko pa jih izdelamo tudi sami, in teh bo naslovnik še posebno vesel.
Za objavo smo pripravili pesem o Mariji in jožefu iz pesmarice Marije in Terezije Sagadin iz leta 1907 iz fonda Muzejskega društva.
Nada Jurkovič, arhivska svetovalka
Voščilnica s ptujskim motivom je iz šestdesetih let in je iz zbirke Zgodovinskega arhiva. Danes imamo veliko izbiro voščilnic. Z nakupom lahko pomagamo humanitarnim organizacijam,
rve voščilnice so se pojavile v 15. stoletju. Ročno in umetelno izdelane so redovnice pošiljale ali darovale svojim dobrotnikom. S prvimi tiskanimi voščilnicami se lahko pohvali Anglija. V manj kot 1000 izvodih jih je dal natisniti Sir Henry Cool, ravnatelj Viktorinskega in Albertovega muzeja v Londonu. Voščilnice, na katerih vesela druščina nazdravlja s kozarci šampanjca, je razposlal svojim prijateljem in poslovnim partnerjem ter jim zaželel "Happy New Year".
Voščilnica iz leta 1918, Arhiv RS - 1085/242
V motiviki voščilnic iz 40. let, kot so peka kruha, pa zaslutimo strah pred družbenimi dogodki v Evropi. Med 2. svetovno vojno in po njej je bil nekaj časa premor. Nato se ponovno začno pojavljati razglednice, sprva z motiviko značilno ob prehodu v novo leto, vedno bolj pa postajajo priljubljene tudi slike zimske narave, sneženih mož, veselja otrok na snegu, deklic ob jelkah, idile na vasi... Slovenci nikakor ne moremo mimo lepih in priljubljenih Gasparijevih voščilnic, po katerih radi posegamo še danes. Avtor je tudi po naročilu
Fröhilche.

Prava domovina novoletnih in drugih voščilnic naj bi bila stara Avstro-Ogrska, nekoč tudi naša država.
Prav zato se Slovenci lahko bahamo, da sodimo med tiste, ki imajo zbirko najstarejših čestitk.
družine z otroki, sami otroci, pa tudi dimnikarji, štiriperesne deteljice ali pa denar - zlatniki, ki kar padajo iz polnega mošnjička.
Ne gre prezreti, da se na voščilnicah odražajo tudi družbeni odnosi. Tako sta zanimivi voščilnici, katerih izkupiček je bil namenjen vojakom v I. svetovni vojni.
Po letu 1918 so razglednice skromnejše, velikokrat k črno-beli tehniki, nemški napis "Herzliche Neujahrgrüsse” nadomestijo s "Sretna Nova godina" ali "Srečno Novo Leto".
stoletja, Arhiv RS - 1085/241
Voščilnica iz začetka 20.
V	drugi polovici 19. stoletja so božično novoletne kartice že kar pogoste. Na prelomu 20. stoletja pa se pojavijo razglednice in njih priljubljenost še vedno narašča.
V	Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo veseli, da lahko gostimo razstavo božično novoletnih voščilnic iz Arhiva Republike Slovenije (ARS). Lansko leto je bila na ogled v Ljubljani, letos v Ptuju. Avtorica Eva
Gerkman je razstavo razdelila na tri obdobja, med katerimi ima najimenitnejšo vlogo najstarejši del, saj so razglednice barvno bogate in polne simbolov sreče. Presenetljivo je, da se z najstarejših razglednic smehljajo lepotične dame, ki kažejo, da bo ravnokar odbila ura 12, ali da nekaj novega napoveduje 1. januar. Velikokrat nas z voščilnic
pozdravlja vesel mladi par s kozarcem v roki, srečne
7 -03- ‘M2
IZ ZGODOVINE
ZUPANOV UVODNIK
/Z
izdelal veliko voščilnic, ki predstavljajo narodne motive, šege in navade slovenskega podeželja: tepežkanje, godce, kolednike ... Med bogato paleto Gasparijevih voščilnic srečamo tudi take z nabožno vsebino, pojavi pa se tudi novi lik (menda posebej naročen), ustvarjen po 2. svetovni vojni -dedek Mraz. Prav mojster Gaspari mu je nadel sivo kučmo in belo brado.
V drugi polovici 20. stoletja imajo pomembno in prepoznavno vlogo tudi Unicefove razglednice, katerih izkupiček je namenjen pomoči potrebnim otrokom z vsega sveta. Slovenci smo lahko ponosni, saj smo pri izračunu na prebivalca v samem vrhu nakupa Unicefovih voščilnic.
Vsebinsko sodijo v poseben sklop voščilnice, reprodukcije svetovno znanih slikarjev, največkrat z zimskimi motivi. Slovenci še posebej radi posegamo po reprodukcijah naših impresionistov.
Na razstavi so izpostavljene voščilnice z nabožno vsebino, ki so se razbohotite v samostojni Sloveniji. Lastno vitrino imajo tudi vedno boij priljubljene unikatne, ročno izdelane voščilnice, ki slovijo po inovativnosti in kreativnosti. Še posebej pa so dragocene zato, ker prejemniku sporočajo, da smo mu z izdelovanjem voščilnice namenili posebno pozornost. Mnoga podjetja ali javni zavodi se odločajo za prestižne lastne voščilnice. Tudi te so na ogled, saj so jih v ARS skrbno hranili in jih danes lahko predstavljamo. Prepričani smo, da si boste razstavo, ki je na ogled v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča, z veseljem ogledali.
Tjaša Mrgole Jukič, direktorica Knjižnice Ivana Potrča
>2001 je potekalo dokaj imirjeno, za večino slovenskih test brez bistvenih in ugodnih sprememb v slovenski zakonodaji. Predvsem ni bilo pričakovanih sprememb nepravičnega Zakona o financiranju občin.
Mestna občina Ptuj še vedno nosi breme razvojnih projektov in delovanja ter financiranja kulturnih ustanov na območju celotnega Spodnjega Podravja. Te so: knjižnica, gimnazija, gledališče, glasbena šola, osnovna šola s prilagojenim programom, znanstveno raziskovalno središče Bistra, športni zavod .... Nobena zakonska sprememba, sprejeta v državnem zboru v iztekajočem se letu, ni pozitivno vplivala na boljše finančno poslovanje v ptujski občini, kar se je odražalo pri investicijskih vlaganjih v komunalno in cestno infrastrukturo kakor tudi pri projektih na področju kulture in drugih družbenih dejavnosti.
Naslednja leta bodo odločujočega pomena za usodo Ptuja. Spreminjala se bo slovenska ustava, sprejemal se bo zakon o pokrajinski razdelitvi Slovenije. Če Ptuj ne postane regijsko središče in se ne spremeni Zakon o financiranju občin, bo to pomenilo stagnacijo razvoja mesta Ptuja. Zato bomo k temu problemu morali pristopiti bolj zavzeto in učinkovito, tako na lokalni ravni kakor tudi preko poslancev s tega območja v parlamentu. Potrebna bodo večja prizadevanja kot doslej. Če Ptuj ne bo regijsko središče, bo potrebno bistveno spremeniti strategijo nadaljnjega razvoja tega mesta.
V	tem letu nam je uspelo zgraditi novo poslopje gimnazije, dokončali smo nove prostore za center interesnih dejavnosti in mladinsko prenočišče v poslovnem centru Drava. Začela se je obnova in dograditev osnovne šole v Grajeni. Na Minoritskem trgu na mestu nekdanje pošte raste minoritska cerkev. Pripravljen je tudi prostorski ureditveni plan, v katerega je umeščen novi center za ravnanje s komunalnimi odpadki in navezovalna cesta preko t. i. Puhovega mostu na hitro cesto Hajdina-Ormož.
V	decembru, v tem najbolj prazničnem in slovesnem mesecu v letu, obeležujemo Slovenci še en, za našo državnost zelo pomemben prazničen dan, kateremu pa v prednovoletnem vrvežu in hitenju ne dajemo dovolj veljave in pomena. Letos je že deseti po vrsti. To je dan samostojnosti, 26. decembra, h kateremu vam čestitam.
Spoštovani iPtujčani in 'Ptujčanke., v Uta, ki prihaja, vam iskreno ždim, da si vzamete čas za svoje sanje in sijih upate uresničiti.
Občuteno doživete božične praznike v mirnem družinskem okpCju in srečno v novem betu 2002.
Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj
SPREHOD PO VSEBINI


Božič in novo leto v sliki in besedi ■ 2
r
Bollino novoletne vošdlnite 20. stoletja ■ 2,3
I
Županov uvodnik • 3
I
Iz 32. redne seje MS MO Ptuj • 4,5
Novi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki
Odgovori na vprašanja svetnikov - 6
1
Vladimir Sitar držal obljubo ■ 6
"•

Vabilo na proslavo ob dnevu samostojnosti ■ 6
Stranke mestnega sveta sporoiajo ■ 7
!
Občinski in medobiinski otroški ■8
I
Ženske ■ porabniie penečih vin ■ S
i
Ptujian David Bedrai vozi taksi -
I
Dan odprtih vrat v Perutnini Ptuj ■ 9
Ptuj in Narodi v razcvetu ■ 10
Voda, narava, človek ■ 11
Cerkev sv. Petra in Pavla bodo začeli pokrivati • 12
Združenje zgodovinskih mest Slovenije - 12
Odmev na članek "Na Ptuju do evropskega računalniškega spričevala tCDl" ■ 13
0 aktualni gradbeni problematiki na območju zaščitenega mestnega jedra na Ptuju ■ 13
%.
Vabilo na 2. Iradidonalni pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka ■ 13
: ____________________
Dežurstva / lekarna I0P-lek ■ 13
Gledališče ■ prireditve • za otroke ■ razno ■ 14
Predstavljamo ravnaleljiio Tatjano Vaupotič ■ 15
Tl
K
Dežurstva / lekarna Ptuj • 15
%
J
MODROST MESECA
Kolo se steče, če ga o pravem času ne namažeš. Človek opeša in obnemore, če si večkrat ne oddahne in se ne razveseli.
Veselo srce podaljša naše dni. Toda naša dobra volja mora biti za dušo in telo zdravilo, ne ugonobilo.
Anton Martin Slomšek
Izdajatelj; Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Mar četic, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: CRAFIS d.o.o, Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, elektronska pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Usta KS mesta Ptuj, Franc Samojienko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
Z 32. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA MO PTUJ
PRORAČUN ZA LETO 2002, RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI IN SPREMEMBE PRI IZDAJANJU PTUJČANA
("edprpindvajsetega novembra je potekala predzadnja seja ptujskega mestnega sveta v tem letu. Svetniki /^y|o se, kot je bilo pričakovati, najdlje pomudili pri razpravi o delovnem gradivu proračuna za naslednje VS^/efo, vendar pa so si po napornih štirih urah predlogov o razporeditvi proračunskega denarja vzeli še čas in zavzeto razpravljali o predlaganih spremembah odloka o izdajateljstvu občinskega glasila Ptujčan. Le redki -Vladimir Čuš (Zeleni), Slavko Brglez (SLS+SKD) - izmed svetnikov, ki so razpravljali o tem odloku, so podprli predlagane spremembe o sestavi članstva v uredništvu, kakor tudi natančnejšo opredelitev vrste in višine virov financiranja glasila.
V osnutku sprememb odloka o izdajateljstvu Ptujčana s prilogo Uradni vestnik MO Ptuj je bilo predlagano prepolovljeno število članov uredništva. Med njimi bi bili trije člani mestnega sveta in po en predstavnik občinske uprave ter civilne družbe. Sedaj je v uredništvu deset predstavnikov političnih strank in list, ki so zastopane v mestnem svetu. Tako je to najštevilnejše delovno telo mestnega sveta, v katerem so predstavniki prav vseh strank in liste KS, ki so v mestnem svetu. Za izdajanje bi namenili do 0,4 odstotka proračuna (v sedanjem odloku višina namreč ni določena in se lahko spreminja vsako leto, kar ne omogoča daljšega načrtnega dela).
Prav tako je bilo predlagano, da bi prihodke iz oglaševanja v tem glasilu namenili izključno za vsebinsko širitev ter kakovostnejšo oblikovno izvedbo Ptujčana. Ostale spremembe v odloku so potrebne zaradi uskladitve občinskega odloka z Zakonom o medijih, ki je v veljavi od letošnjega leta. Novo določilo v odloku govori o tem, da ima glasilo dopisnike. Po sedaj veljavnem odloku ima glasilo naloge osrednjega informatorja o delu organov Mestne občine Ptuj, občinske uprave, političnih strank, svetov mestnih in primestnih četrti ter življenja in dela v ptujski občini. Ni pa določeno, kdo naj bi o vsem tem pisal v občinsko glasilo. Pokrivanje vseh področij s prispevki v glasilu je zdaj prepuščeno slučajnemu prilivu člankov od občanov oz. tistih, ki jim je v interesu, da pišejo v glasilo. Prispevkov ni mogoče zanesljivo naročati (ker ni avtorskih honorarjev) in tako uredništvo ne more načrtovati vsebine posamezne številke. Če bi glasilo imelo dopisnike ali vsaj enega, bi z minimalnimi stroški pogodbenega dela zvišali kakovost in izbor prispevkov. Možno bi bilo načrtovano delo in razvoj glasila.
DELOVNO GRADIVO ODLOKA O PRORAČUNU MO PTUJ ZA LETO 2002
O delovnem gradivu proračuna za leto 2002 so pred sejo razpravljala delovna telesa mestnega sveta. Svetnikom sta
bila predložena tudi osnutka plana prihodkov in odhodkov za leti 2002 in 2003 mestnih četrti Ljudski vrt in Center.
Za naslednje leto je bil predlagan proračun v višini 4.183.127.272 SIT, kar je za 28% več od letošnjega proračuna. Proračun za prihodnje leto je sestavljen v skladu z Zakonom o javnih financah, in sicer iz splošnega dela proračuna, iz posebnega dela -bilanca prihodkov in odhodkov - ter iz načrtov razvojnih programov.
Pri planiranju za prihodnje leto so bila upoštevana izhodišča za pripravo proračunov lokalnih skupnosti Ministrstva za finance. Za leto 2002 je na strani odhodkov upoštevano izhodišče letne rasti cen v višini 6,4%, za leto 2003 pa 5,1%.
Ministrstvo za finance je določilo znesek primerne porabe na prebivalca v RS za leto 2002 v višini 79.340 tolarjev. Višina primerne porabe za MO Ptuj bi naj bila za naslednje leto 1.936.961.767 tolarjev in je za 7,8% višja od primerne porabe v letu 2001. Na prihodkovni strani so davčni prihodki ter nekateri nedavčni prihodki planirani, kot jih je sporočilo Ministrstvo za finance pri izračunu primerne porabe, drugi prihodki pa so ocenjeni s strani občinske uprave. S proračunom sta planirana tudi oba računa, in sicer:
0 račun finančnih terjatev in naložb, v katerem so predvidena sredstva od vračil stanovanjskih kreditov in razvojnih depozitov ter tudi novih kreditov iz enakih naslovov ter 0 račun financiranja, v katerem so predvidena vračila že najetih posojil ter najetje novega posojila - zadolževanje občine, ker obstoječi prejemki ne pokrijejo izdatkov.
Planirani odhodki za leto 2002 za posamezne dejavnosti so razvidni iz posebnega dela na odhodkovni strani proračuna.
STALIŠČA, UGOTOVITVE IN PREDLOGI ODBOROV
Odbor za finance je opozoril, da so planirani prihodki iz naslova "Najeti krediti pri poslovnih bankah" v višini
286.900.000 tolarjev vprašljivi. Postavlja se vprašanje, ali bo zadolževanje možno glede na do sedaj že večkrat odklonjen podpis delitvene bilance nekaterih - vedno istih - občin. Hkrati je opomnil, da ne bi zaradi izpada sredstev iz naslova zadolževanja prišlo do nenamenske porabe namenskih sredstev za izgradnjo deponije komunalnih odpadkov.
Ignac Vrbovšek (DS) je ob teh ugotovitvah odbora o vprašljivosti vira prihodkov iz naslova najetja kreditov pri poslovnih bankah in zadolževanja opozoril, da sta ta dva pojma po vsebini povsem ločena, ker zadolževanje in najem posojila ne pomenita isto.
Pri odhodkih pa je odbor za finance predlagal:
0 materialni stroški iz naslova "sredstva prenesena ožjim delom lokalnih skupnosti" naj se za vse mestne in primestne četrti zagotovijo po enakih in sprejemljivih kriterijih,
0 sredstva za vzdrževanje lokalnih cest naj se namensko porabijo za vzdrževanje in ureditev poti,
0 pločniki in varne poti naj se gradijo iz drugih postavk iz naslova odhodkov za cestno dejavnost, in sicer vsaj v neposredni okolici šol, ob vpadnicah na Ptuj oz. povsod tam, kjer je ogrožena varnost pešcev;
0 če bi uspeli z ustavnim sporom za zagotovitev državnih sredstev za prevoze učencev, naj se ta sredstva uporabijo za izgradnjo varnih šolskih poti.
Odbor za družbene dejavnosti je ugotovil, da je v ptujski občini veliko kakovostnih in vsebinsko pomembnih projektov na področju izobraževanja, kulture, športa in socialnega skrbstva, vendar jim namenjamo minimalna sredstva. Ker pa je sredstev premalo, bo treba rešitve iskati na dva načina:
0 možnosti znotraj proračuna za povečanje deleža teh sredstev,
0 racionalno razdeliti sredstva, ki so sedaj na razpolago v proračunu.
Zato je odbor oddelku za družbene dejavnosti predlagal, da pred objavo javnih razpisov o delitvi proračunskih sredstev, ki so namenjena društvom, opredeli merila in pogoje prednostnih vlaganj po posameznih področjih. Pri dodeljevanju sredstev društvom in
klubom s sedežem k MO Ptuj je potrebno dosledno upoštevati kriterij, da so sredstva namenjena le za članstva iz ptujske občine. O delu komisij je oddelek za družbene dejavnosti dolžan seznanjati odbor.
Odbor je podprl pobudo svetnice Ane Ostrman (ZLSD), da je Društvu za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Ptuj potrebno v letu 2002 nameniti več sredstev pod pogojem, da se ustrezne aktivnosti v društvu finančno podpre le tistim upokojencem, ki se zaradi socialno šibkih razmer v aktivnosti ne morejo vključiti.
Odbor se je seznanil z večkratno pobudo Miroslava Letonje (SNS) o denarni pomoči mladim mamicam.
Pri odhodkih na postavki za socialno varstvo (podpostavka 5.6. -ureditev prostorov za brezdomce) je predlagal, da je glede na že dalj časa nerešeno problematiko prostorov za brezdomce v čim krajšem času potrebno pridobiti predračun nabave bivalnega kontejnerja.
Za področje zdravstva je odbor predlagal:
0 k planiranim odhodkom za dializni aparat na postavki 10.7. je potrebno od jZ Splošne bolnice Ptuj pridobiti podatke o višini zbranih sredstev s strani novonastalih občin,
0 pridobiti je potrebno informacijo o predračunski vrednosti izgradnje reševalne postaje Ptuj in deležu sovlaganj ostalih občin,
0 od ZRS Bistra Ptuj je potrebno pridobiti pisno informacijo, katera dela in naloge so kot delovna obveznost financirane v okviru treh zaposlitev iz sredstev občinskega proračuna.
Odbor se je seznanil tudi s prošnjo Tinčka Ivanuša za sofinanciranje oddaj TV Ptuj in ugotovil, da mesto Ptuj oddaje TV Ptuj v izvedbi Videoprodukcije Tinčka Ivanuše potrebuje in da je delovanje tovrstnega medija pogojeno tudi s statutom MO Ptuj. Ker je občina dolžna poskrbeti za potreben informacijski sistem, predlaga, da občina izkoristi že obstoječi informacijski televizijski medij, za kar pa je dolžna prevzeti tudi sorazmeren delež sredstev.
Odbor za gospodarstvo je na odhodkovni strani posebnega dela proračuna pri planiranih odhodkih opozoril in predlagal naslednje:
0 Za kmetijstvo so planirani prenizki odhodki za leto 2002, povišanje v primerjavi z letom 2001 je prenizko (le 600.000 tolarjev).
Zato je treba proračunska sredstva za leto 2002 za to postavko povečati vsaj
na 0,30%, kot je bilo v strukturi stroškov proračuna za leto 2001.
0 Prav tako so prenizki planirani odhodki za leto 2002 za turizem.
Zato odbor predlaga, da bi odhodke povečali v taki višini, da bi sledil inflaciji in vsaj minimalnemu turističnemu razvoju.
Če želi MO Ptuj pospeševati turizem, bi bilo treba:
0 za 10% povečati planirane odhodke za turizem glede na proračunska sredstva preteklega leta, in sicer za zavod Lokalna turistična organizacija in odhodke za promocijo Ptuja.
Odbor je za prihodke in odhodke javnega glasila Ptujčan ter za planirane odhodke v Skupni občinski upravi za leto 2002 predlagal:
0 Prouči naj se možnost, ali so prihodki od oglaševanja v Ptujčanu, ki so na samostojni postavki opredeljeni v višini 2,5milijonov tolarjev, lahko prikazani tudi na odhodkovni strani proračuna kot samostojna postavka.
0 Skupni občinski upravi naj se omogoči na novo zaposliti delavca, da bi lahko obvladali delo na področju planiranja.
Zato je v proračunu potrebno dvigniti indeks plač, saj iz gradiva proračuna ni razvidno, da bi bili kakorkoli povišani odhodki za plače za Skupno občinsko upravo.
Odbor za okolje in prostor je
na seji predstavil naslednja stališča:
0 za področje komunalne infrastrukture se namenja premalo sredstev,
0 tako kot na področju komunalne infrastrukture se bo tudi na področju družbenih dejavnosti potrebno sprijazniti z manjšimi sredstvi,
0 pri pripravi proračuna v naslednjih letih naj se neporabljena sredstva za določene namene ne preusmerjajo več za druge namene,
0 iz tabele "struktura po dejavnosti" je razvidno, da gre pri komunalni dejavnosti za povečanje s 25,5% na 26,44%, vendar pa to povečanje ni strukturalno, ampak na račun sredstev, ki se tudi namensko zbirajo; torej struktura proračuna še vedno ostaja takšna, kot je bila pred leti.
Hkrati je člane odbora zanimalo, ali gre v tej strukturi samo za sredstva iz proračuna, ali pa so v to zajeta tudi posebna namenska sredstva za izgrad-
njo deponije. Zato je odbor predlagal, da se posebej prikaže, koliko namensko zbranih sredstev gre v izgradnjo infrastrukture (kanalizacija, ceste) v mestni četrti jezero. Odbor je ugotovil, da so sredstva za komunalne dejavnosti po drobtinicah razdeljena po posameznih četrtih, kar ni prav. Občina bi morala razmišljati o najetju kakšnega mednarodne- j ga kredita oz. v povezavi s Komunalnim podjetjem povečati dogovorjeno amortizacijo, saj bi se tako zbralo več sredstev in bi se lahko zadeve na področju komunalne dejavnosti, recimo ko gre za kanalizacijo, bolj smelo načrtovale.
K posameznim postavkam na področju komunalne infrastrukture pa je odbor dal nekaj pripomb.
Pri postavki vodovod je potrebno ugotoviti, ali je res v vseh mestnih in primestnih četrtih vodovod speljan do vsake hiše, kar je nujno potrebno, saj bi vodovod moral imeti prednost. Čimprej je treba vključiti tudi obnovo opornega zidu ob rečici Grajeni na Grajeni, saj je ta nujno potrebna. Zaradi lažjega dela odbora in tudi mestnega sveta je odbor za okolje in prostor predlagal, da oddelek za okolje in prostor pripravi zemlje- j vid MO Ptuj (2x2 kvadratna metra na trši podlagi). V zemljevid naj se vrišejo ceste po kategorizaciji (lahko po barvah), kanalizacija in razsvetljava, da bo razvidno obstoječe stanje.
Tisto torej, kar je narejeno.
Vsako leto naj se vriše še tisto, kar je bilo narejeno v preteklem letu. Označijo naj se tudi meje med četrtmi.
V štiriurno razpravo o delovnem gradivu so se vključili vsi člani mestnega sveta in ga nato sprejeli. Sklenili so, da naj se stališča in ugotovitve odborov ter predlogi posameznih svetnikov upoštevajo pri pripravi predloga odloka o proračunu, ki naj bo pripravljen do decembrske seje.
27. novembra so svetniki sprejeli še dva za pripravo in izvajanje precej zahtevna predpisa, pomembna na gospodarskem in okoljevarstvenem področju.
To sta odlok o komunalnih taksah in odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Seznanili so se tudi s stanjem nasilja nad ženskami in nasiljem v družini v ptujski občini.
Milena Turk
MO PTUJ USKLAJENA Z REPUBLIŠKIMI PREDPISI O RAVNANJU Z ODPADKI
NOVI ODLOK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI
em številnih novih republiških predpisov s področja ravnanja z odpadki v zadnjih fèh letih je bil eden od razlogov, da smo, upoštevajoč novo zakonodajo in lokalne /specifičnosti', pripravili nov Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je mestni svet na novembrski seji tudi sprejel. Objavljen je v priloženem Uradnem vestniku MO Ptuj, št. 9/01.
Z novim odlokom se pravila ločenega zbiranja odpadkov ne bodo bistveno spremenila, pač pa le dopolnila, saj smo že do sedaj celotni sistem ločenega zbiranja odpadkov nastavili tako, kot ga zahteva sedanja nova zakonodaja. To pomeni, da bo potrebno, tako kot do sedaj, štiri vrste odpadkov: papir-karton, steklo ter plastično in kovinsko embalažo, odlagati v namenske zabojnike na ekoloških otokih. Novost v zvezi s temi vrstami odpadkov je le, da bo mogoče po izgradnji nove sortirnice na centru za ravnanje z odpadki razširiti ločeno zbiranje plastične embalaže na vse vrste plastike, ki je sedaj omejeno le na zbiranje PET plastike, ter na vse vrste kovinske embalaže, ki je sedaj prav tako omejeno le na zbiranje pločevink od pijač.
pripravi odloka posvetili tudi uvedbi novega načina obračunavanja storitev in inšpekcijskemu nadzoru.
Pri oblikovanju cen storitev bo ob sedanji tehnologiji odvoza odpadkov (tehtanje odpadkov na avtomobilu še ni vpeljano) uveden "pravičnejši" način obračunavanja storitev. To z drugimi besedami pomeni, da ne bodo več vsa gospodinjstva plačevala enako, pač pa bo posamezno gospodinjstvo plačalo ceno ravnanja z odpadki za "dejansko izvedena dela". Oblikovanje cene bo tako odvisno od števila oseb v gospodinjstvu, uspešnosti ločevanja odpadkov, količine preostalih odpadkov in števila mesečnih odvozov. Osnovni pogoj za delovanje takega sistema obračunavanja storitev je vzpostavitev
Ob prebiranju tega prispevka se boste mnogi verjetno tudi vprašali, katere odpadke je pravzaprav potrebno ločevati in kam z njimi? Za vsakodnevno pomoč pri sortiranju, ki se seveda mora začeti že v stanovanju, smo vam pripravili zgibanko, ki jo prilagamo k tej številki Ptujčana. V zgibanki so poleg osnovnih navodil o ločevanju odpadkov na zadnji strani še podatki o lokacijah ekoloških otokov. Navodila o ločevanju odpadkov so v zgibanki prilagojena trenutnim razmeram. Z uvajanjem novih tehnologij sortiranja, obdelave in predelave odpadkov ob izgradnji novega centra za ravnanje z odpadki se bo ustrezno spreminjal tudi sistem ločevanja odpadkov na izvoru, čemur bomo sledili s pripravo novih navodil in izdajo nove zgibanke.
Ker je bila priložena zgibanka natisnjena preden smo na občini spremenili telefonske številke, vas prosimo, da za vse dodatne informacije pokličete na novo telefonsko številko, ki jo objavljamo v tem članku. Dodatne informacije dobite po telefonu:
0 Mestna občina Ptuj 748-29-99, odgovorna oseba Alenka Korpar 0 Čisto mesto Ptuj 780-90-20, odgovorna oseba Franc Merc.
Največ sprememb prinaša novi odlok glede obveznega izločanja biološko razgradljivih odpadkov. Slednje bo še vedno mogoče kompostirati na lastnem kompostu, novost pa je, da bodo morala vsa ostala gospodinjstva obvezno imeti ob posodi za preostale odpadke tudi zabojnik za biološko razgradljive odpadke. V praksi to pomeni, da bo vsako gospodinjstvo (razen nekaterih izjem, ki razpolagajo z ustrezno tehnologijo za kompostiranje vseh vrst bioloških odpadkov) moralo imeti na svojem dvorišču dve posodi, in sicer eno za biološke, drugo pa za preostale odpadke. Izkušnje namreč kažejo, da vse biološko razgradljive odpadke ne dajemo v domač kompostnik, pri čemer mislimo predvsem na spomladansko rezanje drevja in grmičevja, plevele, listje in podobno, ki se kljub lastnemu kompostiranju velikokrat znajdejo v posodah za preostale odpadke ali pa se sežigajo, kar pa je prepovedano in se celo kaznuje s 30.000 tolarji. Vsekakor se bo z uvedbo republiške takse (davka) za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov izločanje bioloških odpadkov tudi "izplačalo", saj bo ravno njihova prisotnost med odpadki, ki se odlagajo na odlagališče, predstavlja največji delež v ceni storitev, ki jo bomo morali v bodoče plačevati. Kosovni in nevarni gospodinjski odpadki ter neuporabna oblačila in obutev se bodo, tako kot do sedaj, zbirali v posebnih zbiralnih akcijah, o katerih bomo občane sproti obveščali.
Poleg vzpostavitve celovitega sistema ločenega zbiranja odpadkov na izvoru nastanka smo se pri
registra gospodinjstev po številu družinskih članov ter uvedba in namestitev različno velikih posod za preostale odpadke, katerih volumen bo odražal količino dejansko prevzetih preostalih odpadkov.
Za prehod na novi sistem obračunavanja storitev je najzahtevnejši zalogaj ravno vzpostavitev registra gospodinjstev, saj terja veliko časa (odlok predvideva 18 mesecev).
V zvezi z inšpekcijskim nadzorom nad izvajanjem odloka pa je bistvena novost uvedba mandatnih kazni, in sicer v višini 30.000 tolarjev za posamezni prekršek. Seveda si želimo, da spoštovanja določil tega odloka ne bo potrebno dosegati s politiko kaznovanja. Da bi bilo temu tako, smo že s tem odlokom napovedali pripravo tarifnega pravilnika, ki bo med drugim omogočal uvedbo različnih tarif. To pomeni, da bodo tisti, ki svojih odpadkov ne bodo ločili, plačevali tarifo za mešane odpadke, ki pa bo predvidoma vsaj še enkrat tolikšna kot tarifa za preostale odpadke, iz katerih so bile predhodno izločene vse vrste odpadkov, ki jih je v skladu z odlokom potrebno ločiti. Iz tega torej lahko izluščimo: bolj kot bomo odpadke ločevali, nižjo ceno bomo plačevali.
Za vzpostavitev celovitega sistema ločenega zbiranja, sortiranja, obdelave in predelave odpadkov je seveda potreben čas, ki je v veliki meri (predvsem glede obdelave in predelave odpadkov) vezan na izgradnjo novega centra za ravnanje z odpadki, ki bo omogočal uvedbo sodobnih tehnologij ravnanja z odpadki.
Alenka Korpar
Pobuda Miroslava Letonje: Izdela naj se strategija cen komunalnih storitev.
Odgovor: Večina cen komunalnih storitev (vodooskrba, čiščenje in odvajanje odplak, ravnanje z odpadki...) je v pristojnosti države, tako da nimamo vpliva nanje.
Komunalne storitve v pristojnosti občine se glede na zahtevke izvajalcev teh storitev preverijo v pristojnem občinskem oddelku in obravnavajo na pristojni komisiji ter odborih mestnega sveta preden o njih odloča mestni svet.
0 0 0
Pobude Slavka Brgleza:
1.	Pristopi naj se k ureditvi kolesarskih poti, in sicer s kratkoročnimi rešitvami in dolgoročnim programom. Predlogi za kratkoročne rešitve:
Označbe za cone za pešce naj se dopolnijo z označbami "dovoljeno za kolesarje".
Odgovor: Označba za cono za pešce pomeni, da je dovoljena tudi vožnja za kolesarje, kar je v skladu z zakonom.
2.	Kolesarsko pot od železniškega prehoda na Rogozniški cesti do Budine je potrebno označiti z znakom "smer vožnje s kolesom v obe smeri".
Odgovor: Pobudo bomo posredovali v presojo Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP).
3.	Z znakom naj se označi "dovoljeno kolesarjenje" od novega pločnika na Mariborski čez most za pešce in kolesarje do minoritskega samostana.
Odgovor: Pobudo bomo posredovali SPVCP.
»te
Pobuda Konrada Rižnera: Označi naj se smer vožnje s kolesom v obe smeri ob vseh vpadnicah magistralnih cest, tako ob Ormoški kot na Dornavski v smeri pokopališča, saj bo tako vožnja s kolesom varnejša.
Odgovor: Pobudo bomo posredovali v presojo SPVCP.
& ste
Pobuda Franca Štrucla: Gramozira ali izravna naj se parkirišče pri bivših vojaških skladiščih ob Potrčevi zaradi udarnih jam. Odgovor: Pobuda bo realizirana.
Herbert Glavič
ut*
iff
Svetniška skupina DeSUS je postavila vprašanja o črnih gradnjah:
1.	Koliko črnih gradenj ima občinska uprava registriranih na območju mestnih in primestnih četrti?
2.	Kaj bo mestna občina storila s črnimi gradnjami, ali jih bo legalizirala?
3.	Prosimo, naj se člane mestnega sveta seznani z imeni črnograditeljev, seveda če seznam teh grešnikov, kršiteljev zakonov in občinskih odlokov, ni skrivnost.
Odgovori:
1.	Občinska uprava ne registrira črnih gradenj. Lokalna skupnost ima pristojnost sprejemanja planskih in izvedbenih aktov. Črne gradnje so v pristojnosti inšpekcijskih služb Ministrstva za okolje in prostor.
2.	Mestna občina ne more legalizirati črnih gradenj, saj ne izdaja gradbenih dovoljenj. Te so v pristojnosti Upravne enote Ptuj. Lokalna skupnost lahko spreminja le planske in izvedbene akte v okviru obstoječe zakonodaje in samo po tej poti ima posredno možnost sodelovanja pri legalizaciji.
3.	Seznama črnograditeljev uprava Mestne občine Ptuj nima. Za obrazložitev črnih gradenj v MO Ptuj smo se obrnili na inšpekcijske službe Ministrstva za okolje in prostor, ki jo bodo posredovali svetniški skupini.
*±k
Vprašanja Rajka Fajta:
1.	Vprašanje se nanaša na načrte Dravskih elektrarn o pristopu k čiščenju Ptujskega jezera.
Odgovor: Župan Miroslav Luci se je pogovarjal z direktorjem Dravskih elektrarn. Dogovorjeno je bilo, da se ustanovi delovna skupina, ki bo v najkrajšem možnem času zbrala obstoječo dokumentacijo in nato predlagala možne načine sanacije in možnosti izrabe jezera. Mestna občina Ptuj ima pripravljene vse akte, po katerih je možno izvesti sanacijo in s coniranjem izrabo jezera.
2.	Vprašanje se nanaša na ekološke otoke - o nadstrešnicah ekoloških otokov in dinamiki postavitve.
Odgovor: Večina ekoloških otokov brez nadstrešnice bolje deluje kot z nadstrešnico (kjer je nadstrešnica, ljudje odlagajo nepravilno in vse - Zadružni trg, Rogoznica). Do sedaj smo postavili okrog 100 ekoloških otokov (normativ je en ekološki otok na 500 prebivalcev v strnjenem naselju).
3.	Vprašanje se nanaša na tedenski odvoz smeti za objekte v mestnem središču.
Odgovor: Odpadki v starem mestnem jedru se odvažajo enkrat tedensko, dvakrat tedensko pa pri blokovnih naseljih zaradi manjšega števila posod na gospodinjstvo.
0 0 0
Pobuda svetniške skupine LDS se nanaša na pospešitev in program sprejema planskih aktov Mestne občine Ptuj.
Odgovor:
Skupna občinska uprava je pospešila sprejem planskih aktov za področje hitre ceste s priključno cesto in za lokacije odlagališč komunalnih odpadkov, tako da bo predlagala sprejem planskih aktov ločeno in prednostno za omenjene projekte. Zaprosili smo za vsa potrebna soglasja. Osnutek dela planskih aktov bomo mestnemu svetu predlagali v decembru, predlog pa po možnosti še konec decembra ali v začetku januarja.
Stanislav Napast
VLADIMIR SITAR DRŽAL OBLJUBO
C rèdCdecembra je Vladimir Sitar v dvorani ptuj-*—Mestne hiše predstavil svojo knjigo V 'Kikboks, nastanek in razvoj v svetu in pri nas.
"Knjiga združuje zanimive informacije o borilnih športih, legendah tega športa, organizacijah, tekmovanjih ... Podrobno razčlenjujem podobnosti med karatejem, fui kontaktom, kik-boksom in jih primerjam med seboj po izbranih kriterijih. Svoja stališča in poglede na popularizacijo kik-boksa kot športa in tekmovalne discipline potrjujem z dejstvi in s primeri z borišč po svetu kot selektor državne reprezentance in nekdanji vrhunski tekmovalec.
Posvečena je slovenskemu kikboksu, vsem uspešnim tekmovalcem, trenerjem, sodnikom, prav tako tudi vsem tistim, ki so tako ali drugače povezani s tem športom in so k težavnih časih vztrajali ter prispevali svoj delež k razvoju in uveljavitvi te privlačne športne discipline, " razkriva Vladimir Sitar.
Na Ptuju se je zbrala smetana iz sveta športa, med drugimi je prišel tudi Emin Topič, začetnik kikboksa v jugoslaviji in človek, ki je ta šport prinesel v Slovenijo. Goste sta nagovorila in pozdravila Leo Kremžar, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, in župan Miroslav Luci.
Vladimir Sitar je v Mestni hiši predstavil svoj prvenec - strokovno knjigo o zgodovinih borilnih športov pri nas in v svetu, foto: Kosi.
Ivo Kornik
VABILO
m ye/štna občina Ptuj prireja ob ( ( državnem prazniku dnevu samostojnosti proslavo s koncertnim programom Pihalnega orkestra Ptuj.
Slavnostni govornik bo Miroslav Luci, župan Mestne občine Ptuj. Pröslava bo v sredo, 26. decembra 2001, ob 19. uri v Gledališču Ptuj.
Vljudno vabljeni
<9?
V	začetku meseca decembra je Pokrajinski odbor ZLSD Ormož-Ptuj pripravil na Ptuju javno razpravo na temo regionalizacije Slovenije, kar je trenutno vroča tema po vsej Sloveniji in v vseh strankah. Težko bi rekli, da je tudi na Ptuju aktualna. Kljub napovedanemu uvodničarju Bojanu Kontiču, poslancu DZ, in sodelovanju Borisa Soviča, člana Predsedstva ZLSD Slovenije in mariborskega župana, je bila udeležba več kot skromna, vsaj kar se tiče zastopanja županov in predstavnikov strank s širšega ptujskega in ormoškega območja. Sklepne misli so bile zato podpora poslancem državnega zbora, da čimprej pripravijo ustrezen zakon za financiranje pokrajin, mestnih občin in občin ter postopek za nujne spremembe ustave.
V	nastopajočem, volilnem četu 2002 žeCimo vsem občanom trezne in uspešne odločitve, za dan samostojnosti, božične in novoletne praznike pa prijetno praznovanje v krogu družine in prijatebjev.
Mestna organizacija ZLSD Ptuj
IPtrSsjpswIkB sdirsi no Os s® /h® OtslkMirämjwS
Slovenska nacionalna stranka SNS
Spoštovani občani, Slovenke in SCovenci ob dnevu samostojnosti in v pričakovanju božično-novoletnih praznikov vam Mestni odbor Slovenske nacionabne stranke ‘Ptuj žeti vetikp zadovoljstva in osebne sreče v Hpvem betu 2002.
Pokrajinski odbor DeSUS Ptuj - Ormož,
Občinski odbor DeSUS Ptuj
in svetniška skupina DeSUS Mestne občine Ptuj / J g ^	\
žetimo vsem prebivatcem mesta Ptuja dobrega zdravja, vedrega razpotoženja, osebne sreče in vetikp delovnih uspehov ob praznovanju božiča, dneva samostojnosti in novega teta 2002.
Občinski odbor DeSUS Predsednik Albin Pišek
‘Vesete božične in novotetne praznike Čist zrakin pitno vodo v tetu 2002 vam žetijo
j Zeleni Slovenije - 00 Zeleni Ptuja želi
vsem občankam in občanom naše Mestne občine Ptuj in vsem ljudem dobre volje vesele Božične in Novoletne praznike. Ob tej priložnosti Vam čestitamo tudi ob Dnevu samostojnosti.
Skozi i 2-leten obstoj stranke Zelenih smo z Vašo pomočjo pomagali pri sooblikovanju samostojne in demokratične Republike Slovenije.
Iskreno se Vam zahvaljujemo za dosedanjo podporo pri naših skupnih prizadevanjih za človeka, živali in rastline dostojno življenje. Naš princip je varovanje šibkejšega pred nenadzorovanim, agresivnim in brezobzirnim uničevanjem našega življenjskega okolja. Našim vnukom smo dolžni zavarovati in ohraniti, kar so nam zaupali naši dedki in babice.
V leto 2002 vstopimo ponosno in z optimizmom, tako bodo naši skupni cilji lažje uresničeni.
Ptuja
Vsem občanom ždim Vesd ‘Božič in Srečno thjgvo Leto 2002
Svetnik Ignac Vrbovšek
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2002 želimo vsem občanom Mestne občine ‘Ptuj.
Občinski odbor SLS+SKD Slovenske ljudske strranke
SLS «iSKD
Slovenska ljudska stranka
Lorenzo Monaco (1370-1423): "Rojstvo", Pinacoteca/Scala, Firenze
LIBERALNA DEMOKRACIJA
IACIJA SLOVe’ÜT^
MjŽP»
SVETNIŠKA SKUPINA MO PTU)
Liberalna 'Demokracija Slovenije
Vam iskreno želi obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem letu 2002,
vesele ‘BOŽIČKE VRAZVjVE in ponosno praznovanje ob dnevu SDMOSDOJMOSLI HSLSL SLOVEVJJL.
Milan Čuček
_________________Predsednik MO LDS Ptujj
SDS
"Novo obdobje stopa čez prag. Pa tako veliko je vrat.... Katera neki so tista, ki v izbo spustijo le sončno plat?
Kako obračati ključe tako, da zunaj ostane, kar je slabo?
Želimo vam srečno roko. Naj vselej se prava vam vrata odpro!"

Občankam in občanom (Mestne občine Ptuj čestitamo ob dnevu samostojnosti ter želimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
SDS - Mestni odbor Ptuj Predsednik Miroslav Luci
M.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Za prihajajoče blagoslovljene božične praznike stranka (Hove Slovenije (Krščanska ljudska stranka z mestnim odborom na (Ptuju izreka čestitke vsem občankam in občanom Mestne občine
Ptuj, da bi jih preživeli z pravo toplino družinskega kroga in tako tudi dočakali Hpvo leto 2002, ki naj bo zdravo in polno pozitivnega zadovoljstva. Prav tako izrekamo vsem iskrene čestitke za obletnico dneva samostojnosti.
_____________________Mestni odbor N.Si - Ptujj
OBČINSKI IN MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT NA TEMO
mm
MOJ PROSTI CRS"
odrtem domu na Ptuju je 21. novembra potekal občinski otroški parlament. Predstavniki ptujskih osnovnih šol so obravnavali probleme, priložnosti in pomanjkljivosti, povezane s prostim časom otrok in mladine. Organizatorja zasedanja otroškega parlamenta sta bila tudi letos Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti. Mladi parlamentarci so v obliki delavnice obravnavali najbolj izzivalna področja, ki so se izpostavila v začetni plenarni razpravi, ob koncu pa so jih povzeli v skupna stališča, predloge in ugotovitve.
STALIŠČA, PREDLOGI IN UGOTOVITVE OBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA
1.	Za preživljanje prostega časa mladih so potrebni pravi prostori. Mladi potrebujejo prostore, v katerih bi se lahko družili med sabo, se zabavali, pogovarjali. Ti prostori bi morali biti namenjeni samo mladim, vstop bi moral biti brezplačen. Za organiziranje dejavnosti v teh prostorih bi potrebovali odrasle, lahko prostovoljce, ki bi znali prisluhniti mladim in delati z njimi. Ti prostori naj ne bi bili v šolah, v njih naj ne bi delali učitelji. V teh prostorih naj se ne bi kadilo in pilo alkohola ali uživalo kakršnih koli drog. Morala bi obstajati možnost poslušanja glasbe in izvajanja različnih dejavnosti. Isti prostori bi lahko služili tudi za pomoč pri domačih nalogah in učenju. Zato bi morali biti odprti popoldan in zvečer, pa tudi ob vikendih.
2.	Mladi v našem mestu pogrešajo skatepark, ki bi prinesel možnost druženja precej veliki skupini mladih, ki se ukvarja z rolanjem in bordanjem.
3.	Za organizirane prostočasne dejavnosti bi potrebovali več sredstev, saj morajo za večino izvenšolskih aktivnosti mladi oziroma njihovi starši plačevati. Nekateri otroci in mladi, ki izhajajo iz družin s finančnimi težavami, se zato ne morejo vključevati v marsikatero dejavnost, predvsem na področju športa. Šole, društva, klubi in druge organizacije bi morali za svojo dejavnost dobivati dovolj sredstev, da članarine in vadnine ne bi bile potrebne ali vsaj ne visoke.
4.	Mladi bi morali imeti informacije o vseh možnostih preživljanja prostega časa, ki obstajajo v našem mestu - organiziranih in neorganiziranih.
5.	Mladi si želijo več mladinskih delavnic, ki ne bi bile vezane samo na eno šolo. Potekale naj bi izven šol, združevale pa bi mlade iz celega mesta, ne glede na to, iz katere šole kdo prihaja. Tako bi se med sabo bolje spoznali. Dobra komunikacija med mladimi je zelo pomembna za reševanje problemov, ki se lahko pojavljajo med posamezniki in skupinami zaradi napačne predstave, ki jo imajo drug o drugem.
6.	Prostočasne dejavnosti za mlade naj bi potekale tudi ob vikendih, ko si želijo veliko
druženja in imajo več časa.
7.	Mladi opozarjajo na problem, ki je povezan z druženjem z vrstniki. Ker v trgovinah in lokalih ne spoštujejo zakonov, ki prepovedujejo prodajo alkohola in cigaret mlajšim od 15 let, je obojega veliko v vsaki mladi družbi. Zaradi lahke dostopnosti se je mladim, ki ne želijo uživati enega in drugega, težko upirati pred ponudbo vrstnikov. Če želijo biti v družbi, bi se morali torej podrediti slabim navadam. Gostinci in trgovci bi morali zakone spoštovati.
8.	Za predstavnika otrok Mestne občine Ptuj na zasedanju medobčinskega parlamenta sta bila izbrana Sandra Pjanič iz OŠ Mladika in Matjaž Ferk iz OŠ Breg.
Dan kasneje, to je 22. novembra, je potekal še medobčinski otroški parlament, ki so ga za šolarje iz celotne Upravne enote Ptuj pripravili DPM Ptuj, Center interesnih dejavnosti in DPM Videm. Razprava je bila zanimiva in razgibana, prinesla pa je še nekaj novih pobud in stališč. Najzanimivejša je bila ugotovitev, da imajo šolarji v devetletki bistveno manj prostega časa kot osemietkarji. Šolarji iz manjših občin so poudarili tudi, da je na Ptuju mnogo več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa kot izven mesta. Ob koncu so izbrali še dva predstavnika, ki bosta otroke iz Upravne enote Ptuj zastopala na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta
21.	januarja 2002 v Ljubljani. To sta Matjaž Ferk s Ptuja in Rok Korošec iz Kidričevega. Predstavniki občinskega otroškega parlamenta bodo v decembru obiskali tudi ptujski mestni svet in mu prenesli svoja razmišljanja in pobude.
Kot zanimivost naj povemo še to, da bo v Stockholmu na Švedskem januarja 2002 zasedanje svetovnega otroškega parlamenta, ki se ga bo udeležila tudi predstavnica slovenskih otrok, učenka 8. razreda OŠ Bled Zala Pirih.
Nevenka Gerì, članica DPM Ptuj, koordinatorka občinskega in medobčinskega otroškega parlamenta
ZENSKE - PORABNICE PENEČIH VIN
lec podatkov in analist za pijače 'ichard Robi v reviji Champagne 2001 piše o porasti uporabnikov penečih vin in del te široke usmeritve mode pitja dela prebivalstva so tudi ženske.
Rezultati socialnih sprememb so pokazali, da so ženske - porabnice penečih vin bolj samozavestne. Z večjimi izzivi in stilom življenja imajo kompleks stereotipnih žensk v določenih letih in določenih službah. Iz podatkov sem razbrala, da ženske zahtevajo blago, ki je bolj prilagojeno njihovi porabi, lastni podobi, ženskosti in na splošno modi pitja odličnih penin v posebnih kozarcih.
Saj vemo, da so penečim vinom zelo prijazni lepo oblikovani dolgopecijati kozarci, v katerih se mehurčki vijejo v verižicah proti vrhu. V številnih primerih želijo nekaj novega - eksperimentalnega pri pijačah, tako kot je to tradicionalno pri moških.
Bliža se najdaljša noč v letu, noč, ko bodo spet zablestela peneča vina.
Podatkovne raziskave so pokazale, da številni potrošniki sledijo dolgemu in kreditnemu sistemu pitja, ki se zdi kot nek pokazatelj "biti dober’’ oziroma pokazati v družbi ” nekaj sem".
Raziskave so pokazale, da je med ženskami - porabnicami penečih vin čez 50% takih, ki študirajo in imajo visoko izobrazbo. V Veliki Britaniji in ZDA zaposlene ženske predstavljajo polovico plačane delovne sile. Raziskave kažejo, da izobražene ženske pijejo več penečih vin kot manj izobražene in neizobražene. Menim, da se bodo pogoji trga spremenili in da se bodo novi potencialni kupci iskali, "seveda z inovacijami", med bogatimi, zaposlenimi ženskami.
Gledano z zdravstvenega stališča pa peneče vino za kratek čas poviša krvni tlak, počutimo se sveže in vedro, pogosto celo podjetno. Že nekaj minut kasneje pa delovanje izgine, ostanejo samo učinki alkohola. Seveda so peneča vina med ženskimi zelo priljubljena, saj ne povzročajo rdečice in tudi če popijejo preveč, se drugo jutro zbudijo spočite in še vedno lepe.
Verjetno bo to držalo, saj je bila že ljubica Ludvika XV. Madame de Pompadur istega mnenja.
Mojca Meško
PTUJČAN DfiVID BEDRAČ VOZI TAKSI
Jafo pesniško ime David Bedrač ni neznanka, saj nanj /—"s ///fogosto naletimo, kadar gre za vprašanje literarne ustvar-vr/ i' (jdlnosti, zadnje čase pa tudi mentorske dejavnosti, v kateri je David prav tako zelo uspešen. David Bedrač je začel svojo literarno pot z objavami v dnevnem časopisju in revijah, kasneje pa tudi v številnih zbornikih. Presenetil je s svojim izbrušenim ritmom in občutkom za pesem, hkrati pa je z zanimanjem prebiral moderno poezijo, se udeleževal raznih delavnic in kulturnih taborov, kar se mu je obrestovalo. Pesmi iz gimnazijskega obdobja so tako izšle leta 1998 pod naslovom Neskončnost - pesniška zbirka, ki je naletela na ugoden odziv pri bralcih, hkrati pa se je izkazalo, da David obvlada interpretacijo pesmi in da mu odrski nastopi niso tuji.
Sledila je nagrada Litere za študentsko poezijo in prozo. Še istega teta 7 999 je bil izbran med najboljše mlade pesnike na 27. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, kjer je že načel tematsko področje naslednjih dveh let, ki napoveduje novo, drugo pesniško zbirko - Poezijo pomolov.
Zanjo je David spisal okoli 7 70 pesmi in študij, v pesniško zbirko pa bodo zajete ie najboljše; tiste, ki so jih objavile pomembne kulturne in literarne revije na Slovenskem. David je že tretje leto dejaven tudi na mentorskem področju, saj ves ta čas vodi literarne delavnice mariborskih študentov. Da dela dobro, kaže naraščajoče število članov. Temu lahko pristavimo še lonček z uspehi mladih pesnikov in prozaistov, ki so dosegli številne uspehe prav z njegovo pomočjo. Delavnice so zastavljene kot prostor enakovrednega dialoga, svežih idej in polemik, seveda pa največ časa namenijo branju in interpretaciji lastnih del. Taka oblika povezovanja je vnesla y mariborsko študentsko življenje veliko ustvarjalne dinamike in projektov. Pod Davidovim vodstvom so se mladi avtorji predstavili na številnih literarnih večerih; eden najodmevnejših z naslovom V krogu
krog se je zgodil lani maja v študentski prireditveni dvorani Štuk.
Posebno zanimiv je zbornik članov delavnic, ki nosi naslov Stopi na stol in katerega izbor in spremno besedo je napisal David. Deset mladih avtorjev, ki so najvztrajnejši člani delavnic, se je predstavilo z izbranimi deli še ob glasbeni spremljavi in videoprojekci-jah.
David se že drugo leto k Mariboru pojavlja tudi v vlogi "taksista", ki vozi po "literarnih cestah". Prireditev, ki jo mnogi že poznajo pod imenom
Literarni taksi, je zasnovana tako, da David vsakič gosti dva literarna gosta - enega uveljavljenega slovenskega literata in literata študenta, ki svoje mesto v pisanju šele išče in oblikuje. Ob pogovoru in branju literature se tako razkrivajo podobnosti med gostoma, pa tudi zanimive razlike. V gosteh Literarnega taksija je bilo tako v preteklem letu veliko zanimivih ustvarjalcev; letos Robert Titan Felix in Maja Novak.
David je z literarnimi večeri dejaven tudi na Ptuju, kjer ga v tej vlogi še najbolje poznajo študentje, ki kdaj zaidejo v prostore kluba ptujskih študentov, v Kolnkišto. Ciklusi literarnih večerov, ki jih klub prireja vsakih štirinajst dni in jih poleg Davida vodi tudi jana Skaza, so našli svoje mesto med študenti in so dobrodošla popestritev študentskega življenja na Ptuju.
Duška Keber
David Bedrač (na desni) v pogovoru z Dušanom Šarotarjem (na levi) na literarnem večeru v Novi Gorici.
PERUTNINA PTUJ JE ODPRLA SVOJA VRATA OBISKOVALCEM, KI JIH ZANIMA NJEN USTROJ
MED OBISKOVALCI TUDI MILAN KUČAN
4. decembra - Ker je Perutnina Ptuj med rekonstrukcijo mesne žustrije v preteklih letih uredila tudi posebno, zastekljeno galerijo, s katere je mogoče neposredno spremljati vse delovne procese na najnovejši liniji za obdelavo perutninskega mesa, sodi danes med redka mesnopredelovalna podjetja v Evropi, ki imajo možnost razkazati svoj delovni proces vsem, ki jih to zanima. Tako se na galeriji, ki omogoča neposredno spremljanje tehnološkega procesa obdelave perutninskega mesa, nenehno vrstijo strokovne in gospodarske delegacije.
4.	decembra so v Perutnini Ptuj že drugič v svoji zgodovini na stežaj odprli vrata vsem, ki jih zanima notranji ustroj edinega slovenskega perutninskega obrata z licenco za izvoz v države ES pri nas. Drugega dneva odprtih vrat Perutnine Ptuj so se že zjutraj udeležili upokojenci tega podjetja in tudi zanje, kot dolgoletne dobre poznavalce družbe, je bilo veliko presenečenje delovanje nove tehnološke linije, ki so jo v Perutnini Ptuj namestili maja letos. Dopoldne so si tehnološko linijo za obdelavo perutninskega mesa množično ogledovali institucionalni poslovni partnerji Perutnine Ptuj iz vse Slovenije, vrhunec dneva odprtih vrat pa se je v tem podjetju zgodil sredi dneva, ko si je osrednji tehnološki del obdelave perutninskega mesa in predelovalne kapacitete ogledal tudi predsednik države Milan Kučan. Po ogledu se je pogovarjal z managementom Perutnine Ptuj, na tiskovni koferenci pa izpostavil, da je prav Perutnina Ptuj lahko tista identifikacijska točka, ki z gospodarskimi rezultati pomaga pri izgradnji slovenske identitete v zaradi globali-zacijskih procesov vse manjšem svetu.
Perutnina Ptuj, ki veliko vlaga tako v lastno blagovno znamko kot v gospodarsko krepitev svojih potencialov v Sloveniji in širše, bo "po tem, kar smo spoznali danes, lahko zagotovo ena od slovenskih identifikacijskih točk tako v ES, kjer smo pogajanja za članstvo pripeljali že do vrat, kot v drugih delih Evrope, "je v Perutnini Ptuj poudarit predsednik države Milan Kučan in dodal, da je Slovenija med tistimi državami, ki z relativno ekološko neobremenjenostjo lahko bistveno prispevajo h krepitvi živilskopredelovalne industrije.
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in
generalni direktor Perutnine Ptuj, je v imenu managementa izpostavil gospodarske spremembe, ki so v zadnjih letih spremljale živilskopredelovalno in še posebej perutninsko branžo. "Varnost prehrane je postala vrednota, ki jo je naša usmerjenost k potrošnikom postavila na prvo mesto, " je poudaril dr. Glaser potem, ko je predstavil poslovne rezultate zdaj že mednarodnega ustroja Perutnine Ptuj. V tem podjetju predelajo 28 tisoč ton mesa vsako leto in so tako med največjimi pridelovalci beljakovin v državi. Poleg teh količin v svojem hrvaškem podjetju Pipo Čakovec predelajo še 7 tisoč ton perutninskega mesa, v obeh podjetjih pa ima delo več kot 7500 ljudi in domala 300 zadružnikov, ki gojijo piščance v neokrnjenem okolju Štajerske in Medjimurja. Vizija razvoja, ki v Perutnini Ptuj seže za deset let v prihodnost in so jo predstavili tudi predsedniku države, pa napoveduje še
Milan Kučan si je v spremstvu vodstva Perutnine Ptuj, ki mu predseduje dr. Roman Glaser, ogledal novo tehnološko linijo v mesni industriji, med pogovorom z managementom pa je poudaril, da je Perutnina Ptuj lahko ena od identifikacijskih točk Slovenije tako v ES kot tudi širše. Foto: PP
nadaljnjo krepitev podjetja, odločenega, da bo še naprej postavljalo proizvodne standarde perutninske branže v tem delu Evrope.
Na kakšnih osnovah, si je na dan odprtih vrat Perutnine Ptuj ogledalo več sto obiskovalcev.
Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj
ZAKLJUČEK LETOŠNJEGA TEKMOVANJA V SHENZHENU NA KITAJSKEM
PTUJ IN NfiRODI V RAZCVETU
nčlanska delegacija s Ptuja je mesto že tretjič predstavila na ednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu. Zaključek tekmovanja je bil v Shenzhenu na Kitajskem od 28. novembra do 3. decembra. Vsa sodelujoča mesta so predstavila 10-minutni film in diapozitive, podprte z razlago, ter odgovarjala na sodniška vprašanja. Predstavitev vsakega mesta je trajala 45 do 50 minut. Tokrat je Ptuj dobil bronasto priznanje, ki so ga dobila vsa mesta, ki niso posegla po najvišjih priznanjih. Tako se je Ptuj uvrstil med 43 finalistov izmed 200 prijavljenih mest.
mMc n IM a HUN A L AWARDS
Župan Shenzhena Yu Youjun je 29. novembra sprejel župana M. Lucija in ostale člane delegacije Ptuja.
Dejansko pa je bilo finalistov le 34, saj so številna ameriška mesta odpovedala svojo prisotnost zaradi septembrskih dogodkov v Ameriki, nekatera pa se niso mogla udeležiti zaradi finančnih problemov.
V delegaciji, ki jo je vodil župan Ptuja Miroslav Luci, so bili še: Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj, Simona Kašman, jože Cvetko,
Črtomir Coznik, Vilko Pešec, Miran Senčar in Tanja Ostrman Renault.
,V letošnji uvodni prijavi, na podlagi katere je bil Ptuj povabljen na finalno tekmovanje, je pet poglavij, kot to zahtevajo pravila tekmovanja. V poglavju "Lepšanje pokrajine" so bile izpostavljene čistilne akcije v mestu in okolici, cvetličenje starega mestnega jedra, akcije učencev in učiteljev osnovnih šol Olga Meglič in Ljudski vrt, pleskanje vrat in izbor najlepše kmetije.
Pri "Upravljanju z naravno in kulturno dediščino" smo govorili o rekonstrukciji minoritske cerkve, o dnevih odprtih vrat v muzeju, knjižnici in na gradu, o grajski restavraciji in o ohranjanju tradicij, predvsem kuren-tovanja, kakor tudi o mnogih društvih, ki ohranjajo in razvijajo tradicionalne plese, pesmi in glasbila. Balirnica, ločeno zbiranje odpadkov, recikliranje predvsem odreznin in bio odpadkov v kompost, pitna voda in kanalizacijski sistem ter umetno jezero 50 bili opisani v poglavju o
primernem ravnanju z okoljem.
V "Vključevanju skupnosti" so bile naštete le nekatere prostovoljne akcije, kot na primer programi za ostarele in upokojence ter prostovoljno delo, s katerim se ukvarjajo Center za socialno delo, Center interesnih dejavnosti, Zveza prijateljev mladine, LAS in podobno. "Načrti za prihodnost" so vsebovali izgradnjo obvoznice, prihodnost posestva Turnišče, možnost koriščenja Ptujskega jezera in njegovo zaščito ter številne programe, ki jih pripravlja ZRS Bistra Ptuj.
Vse naštete teme so bile podrobneje razložene in nadgrajene na ustni predstavitvi, saj v prvotni prijavi zaradi omejitve prostora to ni bilo mogoče. Mislim, da smo zaključno predstavitev dobro izpeljali in so bili tako video film, produkcija Tinčka Ivanuše, kot diapozitivi Črtomirja Coznika odlična podpora besedilom.
S čim se ubadajo v drugih mestih?
Finci so predstavili njihov sistem ogrevanja s sežiganjem bio mase, uvajanje ločenega zbiranja odpadkov in širjenje zavesti med občani o varovanju kulturne dediščine, ki poteka preko Interneta. Američani iz Coralvilla na zanimiv način ograjujejo zelenice in cvetne nasade. In to s kamni, v katerih so ujete korale -
fosili iz časa, ko je bil tam še ocean. Ugotovili pa so tudi, da je poraba
energije bistveno manjša, če na ravnih strehah hiš gojijo zelenice.
3.	decembra je bil organiziran seminar za vse sodelujoče, na katerem so bili izpostavljeni problemi revščine (čeprav le-ta ne bi smela biti opravičilo za neodgovorno ravnanje z okoljem), komunikacije (vsi govorimo o ekologiji, napredku in razvoju, le malokdo pa se dejansko zaveda, kaj v resnici te besede pomenijo - napredek in razvoj nista nujno pozitivna pojma, kakor ekologija ne more biti pomembna le v ozko lokalnem pogledu), pomenu in moči lokalnih oblasti na državni in mednarodni ravni, ko gre za probleme v širšem okolju, in o dejstvu, da je fraza "misli globalno, deluj lokalno" bolj kot kadar koli prej prisotna v delovanju raznih društev, zvez in nepridobitnih nevladnih organizacij.
Kitajska je temu dogodku pripisala izredno velik pomen.
Najpomembnejši možje lokalnih in regijskih političnih ter civilnih oblasti so priredili sprejeme za najvišje predstavnike sodelujočih ekip (več kot polovico vseh udeleženih mest so predstavljali župani in marsikdaj še drugi predstavniki lokalnih oblasti), udeležili pa so se tudi zaključne prireditve v ponedeljek zvečer. Na prireditvi so bili prisotni tudi veleposlaniki določenih držav, med drugim veleposlanik Slovenije Vladimir Cašparič.
Za konec bom citirala predsednika Združenja parkov Kitajske Xianghua, ki je rekel: "Kitajsko ljudstvo se tako pridružuje naporom za zaščito okolja našega planeta in promociji splošne dobrobiti in razvoja človeštva. " Dejansko je le prebivalstvo celega sveta lahko edini končni zmagovalec tega tekmovanja, ki je
konec koncev tekmovanje s samim seboj.
V imenu celotne ekipe se zahvaljujem Znanstveno raziskovalnemu središču Bistra Ptuj, Centru za socialno delo, Mestni občini Ptuj, Čistemu mestu, OŠ Olga Meglič, Komunalnemu podjetju Ptuj in Eko-lesu za strokovno pomoč ter številnim sponzorjem, brez katerih Ptuj ne bi mogel sodelovati na tem dogodku:
Zavarovalnica Maribor, d. d., Kmetijski kombinat Ptuj, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Auditor, d. o. o., Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Eko-les, d. o. o., Nova Ljubljanska banka, d. d., Tenzor, d. o. o., Ptujske pekarne in slaščičarne, d. d., Askot, d. o. o., Cestno podjetje Ptuj, d. d., Čisto mesto, d. o. o., Castro, d. o. o.,
Gradis gradbeno podjetje gradnje Ptuj, d. o. o., Petovia avto, d. d., Petrol, d. d., Silkem, d. o. o., Simam, d. o. o., Teve, d. o. o., Vargas - AL, d. o. o., VCP Drava Ptuj, d. d., Zaščita, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Kuhar Dušan, s. p., Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o.,
Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Agis oprema, d. o. o., BTC, d. d.,
Ljubljana, DAR, d. o. o., Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., NCP Nizke gradnje, d. d., Opte Ptuj, d. o. o., Paam avto, d. o. o., Repriza, d. o. o., Terme Ptuj, d. o. o., Žerak - klavnica, Žerak Anton, s. p., Meso izdelki Žerak, Območna obrtna zbornica Ptuj, Hosting, d. o. o., Pleskar, d. o. o., Turistična zveza Maribor, Asfalti Ptuj, d. o. o. in Petlja d. o. o.
Tanja Ostrman Renault Foto: Črtomir Goznik
Veleposlanik Slovenije na Kitajskem Vladimir Gasparič v pogovoru s Ptujčani, 3. decembra v Shenzhenu.
VODA, NffRfiVfi, ČLOVEK
ujoči sestavek ni namenjen didaktični razpravi, temveč zgolj zmišljanju o tem, kje smo, kaj bi hoteli in kako bi lahko v bodoče ravnali z vodami. Mnenja o današnjem in prihodnjem stanju naših voda so prav gotovo zelo različna. Vsak človek si zastavlja vrsto vprašanj o sedanjosti in prihodnosti ter si bolj ali manj jasno odgovarja na ta vprašanja; pri tem pa si mnogokrat resnico prikroji za lastne potrebe in koristi.
Predstavljamo si in se učimo, da je voda vir življenja. Ali je res tako? Večino vode porabimo za čiščenje, pranje, tehnološke postopke in podobno. Manjši del vode, ki jo jemljemo iz podtalnice, pa za pitje in kuho. Del vode porabimo za živali, za živilsko industrijo, še več za osebno higieno ter kopanje. Veliko vode pridobivamo iz prvega nivoja podtalnice, ki pa je bolj ali manj onesnažena, tako da je mnogokrat vprašljiva njena uporaba za pitje, kuho, osebno higieno in živali. Zato je bil izvršen poseg v globlji nivo podtalnice, kjer je voda še neoporečna. Govori se, da je te vode dovolj. O tem so mnenja različna, ena so optimistična, druga pesimistična, tretja ugotavljajo, da se je človek kot razumno bitje še vedno znašel. Zadnje mnenje zagovarjajo zlasti strokovnjaki strok, ki se poklicno ukvarjajo s problematiko voda. Njihova naloga je postaviti teze, jih dokazati in izvesti v praksi. Živimo v času, ko je znanost toliko napredovala, da je specializacija posameznih vej vsake stroke neizogibna. Celostno reševanje problema zato mnogokrat izostane. Velika hotenja na eni in velika pričakovanja na drugi strani ob pomanjkljivi informiranosti, nepovezanosti in cehovski miselnosti povzročajo neskladja in dolgoročno slabše rešitve. Rešitve so mnogokrat samo delne in ne zadovoljujejo dolgoročnih potreb in zahtev po kakovostni vodi v zadostnih količinah.
Dejstvo, da je na svetu mnogo puščavskih predelov in da večji del sveta trpi kronično pomanjkanje vode, nas lahko navede na razmišljanje, kako srečni smo lahko, da živimo v prostoru, kjer je pomanjkanje vode redkost. Seveda je to sebično razmišljanje! Zakaj? Že ob opazovanju kraških predelov, kjer je voda redkost, in predelov z izrazito majhno količino padavin ter posledično sezonsko sušo (Pomurje, Podravje) lahko ugotovimo, da to omejuje dejavnost in položaj človeka na teh območjih (izseljevanje, slabši dohodki).
Ob tem se nehote vprašamo, zakaj je bilo v preteklosti celo preveč vode in je bil znan pregovor, da suša vzame en pridelek, moča pa dva! Spremembe v naravi, ki jih je povzročil človek (krčenje gozda, sekanje dreves, gradnja cest, v starejših časih oglarstvo,
steklarstvo, danes komasacije, hidromelioracije, asfaltiranje, izsuševanje površin, regulacije rek in potokov, odstranitev grmovja in zelišč), so sprostile ogromne količine vode, ki je bila prej vezana na krajino. Te vode so se izlile v doline, povzročile poplave in tudi zamočvirjenost dolin. Dokler je bila krajina pokrita z gozdom, tega pojava ni bilo v tolikšni meri. Takrat je bilo tudi mnogo več potokov in zato mnogo več vode v prostoru, boljša pa je bila tudi preskrbljenost z vodo v celotni krajini. Preskrbljenost je bila neprekinjena in ni bilo takšnih nihanj, kot jih poznamo danes. Zagotovljena je bila vlažnost prostora, povezanost potokov z gozdom je bila pristna.
Ob prehodu s kmetovanja, ki je
upoštevalo naravne danosti in energijske zakonitosti narave, na intenzivno kmetovanje z visokim vlaganjem energije, se je tveganje sušnih period močno povečalo. Povečalo se je tveganje škodljivcev, zato se je pojavila potreba po masovni uporabi fungicidov, insekticidov in herbicidov. Agrotehnični ukrepi postajajo v svetu in pri nas vse manj popularni, zahteva po neopo-rečni in naravno pridelani hrani se veča. Predpisi o vsebnosti ostankov kemičnih substanc so vse strožji. Upoštevati moramo tudi, da veliki vložki gnojil in kemikalij kvarno vplivajo ne samo na človeka, živali in zemljo, temveč spreminjajo kemični sestav podtalnice in vseh površinskih vod.
Reke in potoki so postali zaradi regu-
lacij kanali za odvajanje vod in vse naše nesnage, izgubili so prepotrebno loko za svoj obstoj in naravno tvorbo meandrov. Izginila je nujno potrebna poraščenost bregov potokov in rek z drevjem, grmičevjem, zelišči, mahovi, lišaji, ki so skupaj z vsemi ostanki izumrlih rastlin tvorili potrebni ekosistem za vse rastline in živali takšnega prostora. Mnogo vrst rastlin in živali je izginilo, marsikje so nastale puščavske razmere, ki ne omogočajo zadrževanja vode in pospešujejo njen odtok. Regulacije zahtevajo nove posege v prostor in močna energetska sredstva, ki se ne bodo nikoli obrestovala, povzročila pa bodo propad preostalih gozdov, še hitrejši pretok in odtok voda, močnejšo erozijo in še močnejše izsuševanje. S tem je sklenjen začaran krog brez izhoda.
Poljedelstvo je danes razvito tam, kjer sta gozd in rastlinstvo ustvarila v svojem tisočletnem delovanju dovolj energetske substance. Polja so tudi tam, kjer je zemlja zaradi odprte strukture osiromašena ali zaradi nesmotrnega ravnanja izčrpana. Na takšnih
površinah so potrebni dragi energetski vložki. Mnogokrat vložimo v prodnata tla ogromno gnojil. Od tega rastline izkoristijo samo petino, ostalo izpari v zrak in ponikne v podtalnico. Pri pridruževanju ES smo sprejeli navodila o ravnanju z okoljem, odpadki, vodami itd. S tem smo sprejeli obvezo za minimalne standarde, ki veljajo za vso Evropo. Pripravlja se zakon o vodah, ki pa je v osnutku in predlogu naravnan na izdajanje koncesij za izrabo rek in potokov (izkop gramoza, uporabo nabrežin, uporabo energije voda itd), ne zagotavlja pa nujne zaščite potokov in rek, kolikor jih je še ostalo ohranjenih s svojimi lokami in meandri.
Pripovedovanja o zaraščanju naše države z gozdom so zgolj špekulacije tistih, ki bi radi na račun našega
Foto: Milan Krajnc Pavlica
okolja hitro obogateli in zapustili za seboj puščavo. Naše gozdne površine imajo varovalno vlogo, zlasti če gozdarjenje poteka v smislu varovanja narave in naravne energetske reprodukcije.
Posledica regulacij je zmanjšana nevarnost poplav in povečana nevarnost suš. Da bi ublažili posledice suš, smo pripravljeni z mnogo energije in denarja graditi namakalne sisteme, ki jih je potrebno, podobno kot drenažne, drago vzdrževati. Takšno početje je vredno graje, saj po eni strani krajino izsušujemo, čeprav dobro vemo, da ne moremo vzdrževati naravne rodovitnosti brez prisotnosti vode. Delno naravne ekosisteme smo povsem spremenili v umetne, ki potrebujejo za svoje preživetje veliko energije, to pa je treba drago plačevati. Naravo smo s tem onemogočili v vseh njenih poskusih pri naravni revitalizaciji krajine. S spremembo vodnega režima, kanalizacijo vode in z odstranjevanjem drugih ostankov naravne krajine (deli gozda, drevesa, vodni habitati) je naravno življenje y krajini zamrlo. Umetno življenje je skrajno homogenizirano in tako neodporno. Za njegovo varovanje in vzdrževanje pa je potrebno mnogo kupljene energije. Dolgoročno se takšni umetni ekosistemi niso sposobni upirati nepredvidenim dogajanjem v naravi in so zapisani propadu.
Rešitev je v postopnem spreminjanju umetnih ekosistemov v krajino z ekosistemi, v katerih bo spet čim več naravnih elementov, ki bi funkcijsko blažili nenaravnost. Razmisliti moramo, kako ohraniti ali ustvariti uravnoteženo krajino z naravnimi potoki in drugimi vodnimi habitati. Navaditi se bomo morali, da puščamo vodno vegetacijo čim bolj nedotaknjeno, s padlim drevjem v vodi kot naravnimi pregradami, saj s tem ustvarjamo prostor za posebne nove habitate živalskih vrst.
Zakon o varstvu okolja prepoveduje imisije oziroma vnose odpadnih snovi organskega in anorganskega izvora v vode. Isti zakon prepoveduje tudi izkopavanje proda z dna rek, kajti to povzroča trajne in nepopravljive posledice v toku in vodnotalnem režimu. Izdelan je tudi predlog zakona o vodah, ki bo opredelil to področje. Zakonske podlage za ustrezno ravnanje z vodami torej obstajajo oziroma bodo izpopolnjene v bližnji prihodnosti, od nas pa je odvisno, ali jih bomo spoštovali ali pa bodo ostali samo mrtva črka na papirju.
Boris Gerì
SPOMENIŠKO VARSTVO
ZDRUŽENJE ZGODOVINSKIM MEST
SLOVENIJE
ijne, ki se s problemom zaščite in obnove spomenikov srečujejo že dlje časa in vlagajo tudi fčja proračunska sredstva (Piran, Ptuj, Škofja Loka, pa tudi Kamnik, Koper, Kranj, Radovljica), se bolj zavedajo vseh problemov in pomanjkljivosti zaradi sistemske neorganiziranosti, zato so dale pobudo za ustanovitev Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
CERKEV SV. PETRU IN PfiVLff BODO ZAČELI POKRIVATI
SatorTčno leto dni po odkrivan-s \ / UP strehe stare pošte z://	f(5.1.2001), bodo Gradisovi
delavci začeli pokrivati streho na obnovljenih zidovih minoritske cerkve. V decembru letos bodo tesarji mojstra Rudija Poredoša na višini 20 metrov montirali leseno ogrodje ostrešja (80 m3 lesa), ki bo v višini slemena visoko 25 metrov. Streha iz bobrovca bo olepšala minoritski trg in dopolnila praznino vedute samostana. Mestu Ptuju bo po več kot pol stoletja vrnjena verska in kulturna zgradba.
Ob montaži ostrešja raste tudi baročna fasada.
Vodja gradbišča Antun Daljevac, d. g. i., njegov pomočnik Aleš Vobner in delovodja Dušan Vojsk ter Karel jus so mi povedali, da so do sedaj, v šestih mesecih, od 20. junija (datum gradbenega dovoljenja), vgradili v temelje in zidove cerkve okrog 1400 m3 betona, 130 ton železa, 830 m3 opeke in velike količine toplotno izolacijskega materiala. Gradbeni izvajalec vodi ločeno stroške zidave baročne fasade, ki bo krasila v nekdanji podobi Minoritski trg in katero bosta financirala MO Ptuj ter država v enakomerni višini v naslednjih petih letih. Natančnega predračuna s strani države še ni, zato bo verjetno rok še daljši.
Zaradi 18-dnevne zamude pri izdaji gradbenega dovoljenja ne bo izpolnjena želja gvardijanu p. Tarziciju Kolenku, da bi že letos oznanil in povabil svoje župljane in druge prebivalce k božični polnočnici. Verjetno bo to možno šele naslednjo leto in v vseh nadaljnjih letih. Danes ni mogoče predvideti, kdaj bo cerkev dokončno zgrajena in opremljena, saj je to povezano z velikimi denarnimi sredstvi, ki jih prispevajo verniki in minoritska skupnost.
Besedilo in fotografija: S. B
Oktobra 1999 je bila v Strasbourgu ustanovna konferenca Evropskega združenja zgodovinskih mest in pokrajin, ki ima sedež v Norwichu v Veliki Britaniji. Takrat se je konference udeležila tudi predstavnica Skupnosti starih mest v Republiki Sloveniji. Skupnost so leta 1993 ustanovile občine Piran, Ptuj in Škofja Loka z namenom organiziranega sodelovanja pri izvajanju prenove starih mestnih jeder.
Predstavniki Mestne občine Ptuj, Občine Piran in Občine Škofja Loka so se soglasno odločili, da Skupnost starih mest v RS preraste v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Združenje pa se vključi v Evropsko združenje zgodovinskih mest in pokrajin.
Tako so lahko začele postopek za pripravo ustanovnih dokumentov Združenja zgodovinskih mest Slovenije ter povabile k združenju še ostala stara, zgodovinska mesta in gospodarske družbe v Sloveniji. Po registru Ministrstva za kulturo je v seznamu kar 187 občin, ki imajo na svojem območju razglašene spomenike državnega in lokalnega pomena. Vendar so v začetku pristopile le Mestna občina Koper, Mestna občina Kranj, Občina Kamnik, Občina Piran, Občina Škofja Loka in Mestna občina Ptuj. Tako so letos junija na Ptuju ustanovili Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ustanovitelji želijo, da občine, ki imajo na svojem območju stara mestna jedra, razglašena za kulturne spomenike, ter družbe in organizacije, ki sodelujejo pri prenovi grajene dediščine za ohranitev in oživitev mestnih jeder, razvijajo strategije skupnega trženja in zavedanje, da so zgodovinska mesta umetnostni zaklad in turistična privlačnost, ter spoznanje, da ohranjanje kulturne dediščine omogoča gospodarski in družbeni razvoj. V združenje se vključujejo enakovredni člani, tako s strani slovenskih občin kot tudi gospodarstva, ki vidijo svoj interes v prenovi stavbne dediščine, poslovnem interesu in zavedanju pomena slovenskega kulturnega in stavbnega bogastva za prihodnost.
Tako je vsaka od občin najprej povabila k združenju tudi podjetja in posameznike iz gospodarstva. Želja, večinoma pa tudi nujnost zgodovinskih mest Slovenije je, da združeni postanejo močnejši in skupaj lahko storijo več za slovenska mesta. Ohraniti želijo zapis preteklosti, a vseeno dati spodbudo razvoju, novemu, vgraditi ekonomsko kategorijo v življenje mest.
Stara zgodovinska mesta z ohranjenimi starimi jedri so po vseh pokrajinah Slovenije.
Mesta imajo kljub različnim geografskim legam skupne lastnosti in skupne težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in predvsem življenju, oživljanju starih mestnih jeder. Življenje mest v današnjem tržnem času zamira oziroma mesta se ne morejo kosati z organiziranim kapitalom zunaj mest.
Vlaganja v prenovo starih mestnih jeder so bila v preteklih letih mnogo manjša od potreb. Zato so trenutno objekti v zelo slabem stanju. Velik problem so tudi javni, odprti prostori: ulice, trgi, zelene površine, površine za pešce, ki so večinoma slabo urejeni. Vsak poseg na te površine je praviloma vezan na velike investicije občinskih proračunov.
Urejanje javnih površin je povezano z urejanjem infrastrukture v starih mestih, le-ta pa je zastarela in dotrajana. Kanalizacija (lahko še celo iz rimskih časov), ki ni
ločena na fekalno in meteorno (kar predstavlja veliko obremenitev okolja), vodovod v svinčenih ceveh, ki puščajo (če vprašanje zdravja zanemarimo) in se voda izteka neznano kam.
Velik problem v starih mestih sta promet in mobilnost, ki zahtevata v tako občutljivem prostoru nove in pretehtane rešitve. Zadostne in primerne parkirne površine v bližini starega mesta, prav tako garažne hiše, kjer poleg prostorskega predstavlja problem še velika investicija.
Temeljna težava je bila, da občine, ki se srečujejo s problemi zaščite in oživljanjem mest in spomenikov, med seboj niso bile povezane, zato niso mogle delovati usklajeno v dialogu z državnimi organi in institucijami pri pridobivanju sredstev doma in v tujini, pa tudi ne uspejo reševati zahtevnih strokovnih (gradbenih, tehnoloških) problemov.
Uspeh Združenja zgodovinskih mest Slovenije je odvisen predvsem: od kakovosti programov in aktivnosti za doseganje ciljev združenja, od prispevkov in zavzetosti vseh članic (občin) in drugih partnerjev v združenju, od števila članov, vključenih v združenje, od finančne podpore (članarine) članic in drugih finančnih virov, od uveljavitve združenja na lokalni, nacionalni ter mednarodni ravni in od generalnega tajnika. Združenje zgodovinskih mest Slovenije predstavlja organizacijo, ki bo zastopala interese mest, gospodarskih družb na zahtevnem področju ohranjanja in spodbujanja življenja in razvoja starih mestnih jeder ter hkrati skrbela za kulturno dediščino Slovenije. Osnovni cilj združenja je organizirano in povezano nastopanje ter transparentno delovanje zgodovinskih mest Slovenije v zasledovanju njim skupnih interesov in ciljev. Glavni cilj je spodbujati razvoj in novo življenje zgodovinskih mest v Sloveniji.
Z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije se ponuja veliko priložnosti: oživljanje mest in spomenikov, skupni projekti tehnoloških postopkov in tehnične obnove spomenikov, oživljanje starih obrti in obrtniških poklicev in znanj, odpiranje novih delovnih mest, vključitev gradbenih podjetij v kakovostno obnovo spomenikov, mladim generacijam privzgojiti pozitiven odnos do kulturne dediščine in skrb zanjo, poiskati kakovostne programe in vsebine za oživljanje spomenikov, vzpostavitev kulturne izmenjave med mesti, postavitev novih turističnih proizvodov, v prebivalcih vzbuditi zavzetost za kulturno dediščino, njeno obnovo in življenje v mestu, pridobivanje finančnih sredstev s strani lokalnih skupnosti, podjetij, sponzorjev, donatorjev, države, mednarodnih institucij, kandidiranje na mednarodnih razpisih, povezovanje s starimi mesti v tujini, vzpostavitev mreže starih mest doma in v tujini. Pozabiti pa ne smemo na težave, ki se bodo pojavljale ob tem: premalo usposobljena podjetja za obnovo stavbne dediščine, nezavedanje pomena kulturne in stavbne dediščine (ustanov, organizacij, prebivalcev), neizvajanje študij in projektov prenove, pomanjkanje informacij o dejavnostih mest, premalo komunikacij, selitev poslovnih dejavnosti iz starih mestnih jeder, nezadostno razvita turistična ponudba in turistični obisk mest.
Milan Krajnc Pavlica
PISMA BRALCEV
ODMEV NA ČLANEK
"NA PTUJU DO EVROPSKEGA RAČUNALNIŠKEGA SPRIČEVALA ECDL"
za poznavanje osnovne zgradbe osebnega računalnika, znanje uporabe osnovnih funkcij računalnika in operacijskega sistema oz. grafičnega okolja, urejanje besedil, delo s preglednicami, delo z podatkovnimi bazami, oblikovanje elektronskih prosojnic, uporabo spletnih strani ter upravljanje elektronskih sporočil.
Res je, da lahko preverjanje znanja za pridobitev ECDL spričevala izvajajo le pooblaščeni centri, med njimi Kopa, d. d., Slovenj Gradec, ki je v Sloveniji pionirsko podjetje na področju tovrstnega izobraževanja. Kako z njimi sodelujemo, je naša stvar ter je opredeljeno v pogodbi, ki je poslovna skrivnost. Naše sodelovanje s tem podjetjem ni muha enodnevnica, ampak poteka že od junija 2000.
Ne mislim se spuščati v javne polemike o tem, kaj je v Sloveniji dejansko dovoljeno in kaj ni ter kakšni so pravni postopki ob kršitvah, sem pa g. Ivanuši na voljo za pojasnila. Pogovorila se bova ter uskladila mnenje. Tako bova v biti poskrbela za enega izmed ciljev napredne družbe, to je racionalizacija sredstev, prostora in časa.
Sestavek je osebno mnenje spodaj podpisanega, ki se zaveda, da je izobraževanje ljudi preveč zahtevno in odgovorno dejanje, da bi se iz tega norčevali. Izobraževanje je proces, ki nas spremlja od rojstva do smrti in katerega se moramo lotiti strokovno ter dolgoročno.
Konkurenca nas ne sme obremenjevati. Skušajmo se od nje učiti in bogatiti.
Na koncu še povabilo v našo računalniško učilnico s sodobno računalniško opremo, ki vam bo dne 11.1.2002 dostopna od 16. ure naprej. Lahko boste deskali po internetu, pošiljali elektronska sporočila in podobno ali prisotnim strokovnjakom zastavili kakšno vprašanje.
Franc Vrbančič, univ. dipl. inž. elektrotehnike
lujCtinu z dne 30. novembra 2001 (št.
0) Robert Ivanuša v članku z naslovom "Na Ptuju do evropskega računalniškega spričevala ECDL" navaja: "Ravno zaradi velikega pomena programa ECDL pa žal v Sloveniji že prihaja do izkoriščanja in nepravilne uporabe imena in programa ECDL. Med njimi so že tudi nekatere šolske ustanove. "
Glede na to, da je ŠC Ptuj, Poklicna in tehniška elektro šola, trenutno edina v Sloveniji, ki se zraven rednega vzgojno izobraževalnega dela vključuje v proces pridobivanja ECDL spričevala, smatram, da zgoraj navedeno leti na to šolo in konkretno tudi name, avtorja tega prispevka. Ker vlagam veliko truda in časa v zvišanje splošne izobrazbene strukture, ne morem mimo dejstva, da nekdo širi neresnice o ustanovi, v kateri delam. Navedni zapis g. Ivanuše jemljem za spodrsljaj in plod avtorjeve domišljije.
Na tem mestu resnice ne mislim dokazovati, saj dejanja, ki smo jih in jih še opravljamo na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj, govorijo, da jemljemo vzgojno-izobraževalni proces zelo odgovorno. O vseh projektih, ki potekajo na šoli, redno obveščamo javnost s članki v Delu, Tedniku, Novičkah, Šolskih razgledih in še kje. Ti članki so strokovno-informativni in ne zavajajo. Podrobnosti o projektih so dostopne tudi na spletni strani: http: //sep. s-septuj. mb. edus. si/~e\ektro.
Poudariti je treba, da prav vse projekte podpira tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Na šoli imamo potrebna sredstva, voljo in peda-goško-andragoško usposobljen kader za izobraževanje tudi za področje računalniških in informacijskih znanj. V kolikor kdorkoli smatra, da se v ŠC Ptuj, Poklicni in tehniški elektro šoli, ukvarjamo z dejavnostjo, za katero nismo pooblaščeni, naj izkoristi pravna sredstva in to dokaže. Ne poznam zakona ali podzakonskega akta, ki določa, da šole ne smejo širiti znanja, ki ga je potrebno pokazati pri opravljanju ECDL izpitov. Gre namreč
ODGOVOR NR POJASNILO
O AKTUALNI GRADBENI PROBLEMATIKI NA OBMOČJU ZAŠČITENEGA MESTNEGA JEDRA NA PTUJU
ji številka mesečnika Ptujčan tO. 11.2001) me mag. Igor Weigl naproša, da pojasnim svoj odgovor na vprašanje svetnice ptujskega mestnega sveta (objavljen 30.10.2001 v Ptujčanu) k zvezi z gradnjo poslovno-stanovanjskega centra na lokaciji Novi trg
7.	Vprašanje svetnice se navezuje na članek Še ena novogradnja v mestnem jedru Ptuja mag. Igorja Weigla v Tedniku, pod rubriko Prejeli smo. Pojasnilo je potrebno za stavek v citiranem odgovoru, ki glasi: "Spoštovani avtor mag. Igor Weigl opisuje v uvodnem delu citiranega članka pregled obnove starega mestnega jedra na povsem strokovni osnovi in dobrodošli kritiki, vendar se nato izkaže v nadaljnjem prebiranju članka, da bi bil lahko članek naročen proti gradnji poslovne hiše na mestu sedanje trgovine Volan. "
Povedati moram, da nisem pisal komentarja na članek, ampak le odgovarjal na vprašanje, ki se nanaša na članek. Pri tem pa moj namen ni bil "očitno namigovanje", ampak izčrpno pojasnjevanje na zastavljeno vprašanje. Sami ste zapisali, mag. Weigl, da je bil povod za članek načrtovanje poslovno-trgovskega centra na lokaciji Novi trg 7. Do takšnega spoznanja sem prišel tudi sam ob branju članka, le da sem to pojasnil z drugimi besedami zaradi netočnosti, ki se pojavljajo v članku ("predstavnik občinskega upravnega organa" - ne obstaja itd.).
Na koncu naj poudarim, da je vsaka dobronamerna kritika glede urejanja starega mestnega jedra dobrodošla. Tega se dobro zaveda Mestna občina Ptuj. Zato je ustanovila Službo mestnega arhitekta, ki je odprta za diskusijo in sodelovanje.
Stanislav Napast
OB VESTILA/SPOROČILA

/^PrlpNnsko društvo Ptuj, Zreli vedež Ptuj in Mestna občina Ptuj vas vljud-(y/nJvabijo na 2. tradicionalni pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka v sredo, 2. januarja 2002. Pohodniki se bomo zbrali pred knjižnico Ivana Potrča na Ptuju. Tam se bomo vpisali v pohodniško evidenco, dobili pohodniške kartone in se ob 9. uri odpravili pod vodstvom vodnikov do Potrčeve rojstne hiše na Štukih. Za okrepčilo bomo poskrbeli tudi na Herbersteinovi viničariji v Mestnem Vrhu, nato pa nadaljevali pot na Drsteljo do rojstne hiše dr. Matija Murka. Zaključek pohoda bomo pripravili na kmečkem turizmu PRI LACKU, od koder se bomo vrnili na Ptuj po asfaltni cesti (5 km). Pohod bo ob vsakem vremenu. Potrebujete primerno pohodniško opremo in dobro voljo, za vse drugo bomo poskrbeli pri nas.
Veselimo se druženja z vami. Pričakujemo vas!
Dodatne informacije: 02 77 291 71 zvečer.
PS: Pohodniki ki pridejo na Ptuj z avtomobilom, lahko parkirajo na parkirišču pod gradom.
Za Zreli vedež Ptuj Viktorija Dabič
Za Planinsko društvo Ptuj Tone Purg
Lekarna TOP-lek,	
Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492	
je odprta:	
• od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00	
• v soboto	od 8.00 do 12.00
DEŽURSTVO	
JANUAR: torek (1. jan.): 24 ur,	sreda (2. jan.): 24 ur,
četrtek (3. jan.): 20.-7. ure,	petek (4. jan.): 20.-7. ure,
sobota (5. jan.): 14.-7. ure,	nedelja (6. jan.): 24 ur.
Dežurstvo končamo 7. januarja ob	7. uri.
	
LEKARN	A
13
GLEDALIŠČE ■ PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE - RAZNO
GLEDALIŠČE PTUJ
Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefonska št.: 02 749 32 50 Faks: 02 749 32 51 E-mail: CP@gledalisce-ptuj.si
blagajna@gledalisce-ptuj. si http: //www.gledalisce-ptuj.si
Januar 2002
PRIPOROČAMO
PREDSTAVE ZA OTROKE
4.	januar ob 17.00 - Lutkovno gledališče Maribor: jANKO IN METKA -
za abonma Ostržek in izven
5.	januar ob 10.00 in 11.30 - Lutkovno gledališče Maribor: jANKO IN METKA - za abonma Lutka, Račka in izven
21.	in 22. januar ob 9.30 in 11.00 - Gledališče Ptuj: PRINCESKA IN ČARODEJ 28. in 29. januar ob 9.30 in 11.00 - Gledališče Ptuj: ANA IN KRALJ,
KI JE PADEL IZ PRAVLJICE
PREDSTAVE ZA MLADINO
9.	januar ob 11.00 - Gledališče Ptuj: GLASBA SKOZI ČAS
10.	januar ob 10.30 - Gledališče Ptuj: MARJETKA, STR. 89
14.	januar ob 9.30 in 11.00 - Gledališče Ptuj: TA PRESNETA LJUBEZEN
18.	januar ob 11.00 - Gledališče Ptuj: GLASBA SKOZI ČAS
PREDSTAVE ZA ODRASLE
27. in 29. december ob 19.30 - Gledališče Ptuj: MARJETKA, STR. 89
19.	januar ob 19.30 - KD France Prešeren Breznica: NAMIŠLJENI ZDRAVNIK,
predstava za društvo slepih
31.	januar ob 16.00 in 19.30 - Mestno gledališče ljubljansko: OGNjENI OBRAZ
GOSTOVANJA PO SLOVENIJI
7.	januar ob 11.30 - gostovanje na OŠ Markovci: GLASBA SKOZI ČAS
8.	januar ob 11.00 - gostovanje v KD Gorišnica: GLASBA SKOZI ČAS 12. januar ob 20.00 - gostovanje v Mengšu: MARJETKA, STR. 89
15.	januar ob 17.00 in 20.30 - gostovanje v Murski Soboti: MARJETKA, STR. 89
17.	januar ob 19.30 - gostovanje v Zagorju: MARJETKA, STR. 89
18.	januar ob 20.00 - gostovanje na Vrhniki: MARjETKA, STR. 89
21.	januar ob 20.00 - gostovanje v Radovljici: MARJETKA, STR. 89
22.	januar ob 20.00 - gostovanje v Tolminu: MARJETKA, STR. 89
23.	januar ob 19.00 - gostovanje v Sevnici: LJUBEZENSKA PISMA 26. januar ob 20.00 - gostovanje v Krškem: MARjETKA, STR. 89
ŠPORTNI ZAVOD
2250 PTUj Čučkova 7 Tel.: 02/787 76 30 Faks: 02/787 76 31
Sobota, 5.1.
8.30-	18.00 Sobota, 12.1.
8.30-	18.00
ŠPORTNE PRIREDITVE
ŠPORTNA DVORANA "MLADIKA"
Namizni tenis, 2. Slov. namiznoteniška liga, NTK Ptuj
Namizni tenis, 2. Slov. namiznoteniška liga - članice, NTK Ptuj
Sobota, 19.1.
16.30; 18.00 Odbojka, 2. Državna odbojkarska liga(ž), ŽOK Ptuj
Sreda, 26.12. 17.00; 18.00 Sobota, 29.12.
13.00-	18.30 Sobota, 5.1.
8.30-	17.00 Nedelja, 6. 1.
8.30-	13.00 Sobota, 12.1.
8.30-	15.00
15.00-	21.00 Nedelja, 13.1.
8.30-	13.00 Sobota, 19.1.
8.30-	17.00 Nedelja, 20.1.
8.30-	13.00
13.00-	18.30 Sobota, 26.1.
8.30-	17.00 Nedelja, 27.1.
8.30-	13.00
ŠPORTNA DVORANA "CENTER"
Mali nogomet, tekma reprezentance Slovenije
Mali nogomet - turnir
Mali nogomet - MNZ liga
Mali nogomet - MNZ liga
Mali nogomet - ŠŠD področno tekmovanje Mali nogomet - MNZ liga
Mali nogomet - MNZ liga
Mali nogomet - MNZ liga
Mali nogomet - MNZ liga Mali nogomet - turnir
Mali nogomet - MNZ liga
Mali nogomet - MNZ liga
TURIZEM - ENA IZMED RAZVOJNIM MOŽNOSTI PTUJA
v
a se pogovarjamo o turizmu kot o eni izmed najperspektivnejših panog v svetovnem merilu, priložnost pa vidimo tudi v 'oveniji in seveda na Ptuju.
koordinator oz. združevalec turistične ponudbe Ptuja in le-to tudi
Na žalost je potrebno povedati, da smo se do sedaj na Ptuju predvsem pogovarjali in zapostavili rek: "Čas je denar". Res, da je bilo postavljenih nekaj smernic, pripravljenih par strategij za nadaljnji razvoj turizma, vendar je pri uresničevanju napisanega šepalo zaradi objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov.
Ob takem stanju moramo čestitati turističnim subjektom in posameznikom, ki so povezovali turistično ponudbo mesta z okolico in bodo uspešno zaključili iztekajoče se leto.
V letu 2001 je mestna občina ustanovila Lokalno turistični organizacijo, katere namen je postati
SILVESTROVANJE 2001
KDAJ: 31.12.2001/ 1.1.2002 od 20. - 2. ure KAJ: zabavna prireditev javnega pomena KJE: Mestni trg na Ptuju ORGANIZATOR: Lto Ptuj GLAVNI POKROVITELJ: Mestna občina Ptuj
PROGRAM:
20.00-	21.00 Mehanska glasba
21.00-	24.00 Ansambel Mitreji
24.00-	00.10 Ognjemet s ptujskega gradu 00.10-00.20 Nagovor ptujskega župana 00.20-02.00 Ansambel Mitreji
ustrezno promovirati. Ne želimo se ustaviti le pri organizaciji prireditev (med katere sodi tudi kurentovanje), ki predstavljajo samo kamenček k mozaiku turistične ponudbe mesta.
Ptuj hočemo v sodelovanju s
turističnimi ponudniki in ostalimi gospodarskimi subjekti razviti v zanimivo in prepoznavno srednjeevropsko turistično mesto oz. turistično desti-nacijo. Vedeti pa moramo, da turistično prepoznavnost mesta ne predstavljajo le čudovite zgradbe ali lepa
narava, temveč tudi ljudje, ki živijo v mestu in za mesto. Ne smemo pozabiti, da smo turizem ljudje, v našem primeru smo torej turizem Ptujčani, in to ne le tisti, ki se ukvarjajo oziroma živijo od turizma, ampak vsi prebivalci mestne občine. V imenu Lokalne turistične organizacije želim vsem prebivalcem Mestne občine Ptuj vesele božične praznike in srečno novo leto 2002. Ob izteku leta bo tudi tokrat že tradicionalno praznovanje novega leta pred Mestno hišo. Vsi, ki želite pričakati novo leto v družbi čim večjega števila someščanov, ste vljudno vabljeni.
Tadej Bojnec, v. d. direktorja Lokalne turistične organizacije
RAVNATELJICA TATJANA VAUPOTIČ
CISTVARJRLNOST PRED TEKMOVALNOSTJO
kušam prisluhniti ljudem okoli sebe, upoštevati njihove Sžnosti in sposobnosti, jih vzpodbujati, da bi dosegali svoje cilje. Življenje je vedno lepše, če lahko uspehe in veselje deliš s tistim, s katerim bivaš (bodisi v službi ali doma), zato se trudim, da bi imeli korektne odnose, temelječe na medsebojnem zaupanju in obojestranskem spoštovanju, " pravi ravnateljica OŠ Ljudski vrt prof. Tatjana Vaupotič.
je navdušena za svoj poklic in pedagoško prevzeta, borbena zoper mračnjaštvo take šole, kjer vlada bojazen pred slabo oceno in toga hladnost. Zato išče živi stik z učenci kot konkretnim malimi osebnostmi, ustvarja sproščeno delovno vzdušje, vzbuja navdušenost, zaupanje mladih ljudi vase in prepričanje o vrednosti etičnih vrednot.
Najdete jo pri z delom preobloženi pisalni mizi ali v njeni bližini.
Najdete jo na tekmovanjih, ki se vežejo na krog mlade generacije ptujskih športnikov, vedno v zamahu, zgovorno, temperamentno. Športu daje vse, kar lahko. Svoj talent, potrpežljivost, sebe. Veliko ima pokazati mladim, saj sama dobro pozna trnovo pot iz povprečja na vrh. Kar znatno število naraščajnikov uči abecede športne misli. Razkriva in osvetljuje jim stvari, za katere si je prizadevala tudi v ŠK Ptuj. Šport kaže mladim na nek posebej privlačen način, da ga spoznavajo z vseh plati, da vidijo sebe v njem in se mu predajajo. Predvsem pa kot človek vzpodbuja njihovo vedoželnost, delavnost in življenjski optimizem. "Prvi koraki v športu so precej kočljivi, fantje in dekleta ga morajo najprej spoznati kot igro, za trdo delo in selekcioniranje, brez katerega ni uspehov, je še kasrieje dovolj časa. " je zgled mladim športnikom, tako s svojim ugledom, znanjem in načinom razmišljanja kot tudi po dejanjih. "Vedno skušam pomagati, če je to v moji moči, kajti menim, da je del naših obveznosti tudi v tem, da s svojim zgledom pomagamo, kjerkoli je to možno, s tem pa najbrž spodbudimo tudi koga drugega. " Uspehi športnikov razveseljujejo ne le ravnateljico, ampak tudi vse zaposlene na šoli. Tudi sicer imajo v kolektivu veliko razumevanja za športne aktivnosti svojih učencev, to pa je zasluga prav Tatjane Vaupotič. "Zelo sem zadovoljna, da sem na čelu kolektiva, ki ima vseskozi posluh za moje delo in podpira moje želje in novosti. "
Znana je kot velika zaljubljenka v kraljevsko igo, rada pa ima tudi namizni tenis in športni ribolov v družbi očeta. Tatjana Vaupotič je eno izmed največjih imen slovenskega ženskega šaha. V zakladnici uspehov ima največji lesk trikratni naslov članske prvakinje Slovenije med posameznicami (1983, 1984 in 1987). Bila je večkratna udeleženka na članskih prvenstvih jugoslavije in članica slovenske reprezentance na turnirjih republik jugoslavije. je nacionalna šahovska mojstrica z mednarodnim ratingom in kar dvajset let je domala ves svoj prosti čas namenila šahu. Prejela je tudi bronasto Bloudkovo značko in Prešernovo priznanje Mestne občine Ptuj. "Gojila sem atraktiven šah, ker sem vselej dajala prednost duhu pred materijo, ali pa tudi zaradi tega nisem izkoristila vseh svojih potencialov. Umetniška, ustvarjalna žilica je bila navadno močnejša od tiste zgolj športno-tekmovalne, strogo vezane na rezultat. Čar, ki ga ima šah, nobena stvar ne more doseči. Združuje tako napetost kot psihološke stiske, čudovito domišljijo in poleg tega prinaša tudi pozitivno sporočilo. Predvsem samozavest, da se nasloniš na svoje sile."
Ravnateljica o lovorikah ne govori veliko. Ne omejuje se zgolj na dosežke, marveč poudarja tudi športno-etične vrednote. "Mlad človek naj sprejme šport kot vrednoto in jo vgradi v svoj lastni vrednostni sistem. Gre torej za to, da se šport izkaže kot vrednota, kot nekaj, kar bogati. "
Šport ji je vedno veliko pomenil, hvaležna mu je za mnoge stvari: "Naučil me je discipline, reda, trdega dela, športna razočaranja in uspehi so mi pomagali zoreti. " Kot mladenka se je preizkusila v mnogih športih: rokometu, košarki, plavanju.
"Z veliko ljubeznijo sem se ukvarjala s športom v vseh letih šolanja.
Takrat je bil mojemu življenju nakazan pravi smisel, ki edini lahko popolno osreči mladega človeka: to
je zdravo telesno gibanje, ki krepi voljo in duha in tako ustvarja temelje za uspešno življenjsko borbo. Tekmovanja, priprave, vse to mi je dajalo silno samozavest in veselje." Vaupotičeva je ena tistih ravnateljic, ki se jim zdi samoumevno, da se razdajajo za skupne cilje in zato ne iščejo posebnega priznanja in ne dodatne nagrade. Vse svoje bogate življenjske in poklicne izkušnje zastavlja kot organizator šolskih športnih tekmovanj. V športu je tako našla še novo mikavno dejavnost, s katero nenehno raste in jo še dodatno plemeniti. Tekmovanja so z njo prijaznejša, še bolj naša.
Ena velikih želja prve dame OŠ
Ljudski vrt za prihodnost predstavlja tudi gradnja nove telovadnice. "Žal na šoli nimamo najboljših pogojev za uresničevanje programa športne vzgoje, a smo s potrpežljivostjo in vsestranskim razumevanjem vseh vedno uspeli rešiti probleme. " Besede ravnateljice so podkrepili ptujski občinski možje, ki se zavzemajo za nov objekt, takšen, kot si ga želijo učenci: z velikim športnim parkom in dvorano.
“‘Bratcem, in uredništvu (Ptujčana (epe žeCje in prijetno počutje v (etu 2002. "
Ivo Kornik
O	LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01
	LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 V 50B0T0: 7.00 - 14.00
	dežurstvo:
	DECEMBER: 11.12.2001 - 31.12.2001 jANUAR: 7.1.2002 - 31.1.2002 FEBRUAR: 1.2.2002 - 3.2.2002 1 1.2.2002 - 28.2.2002
	DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE zjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjECjA DNE.
2250 PTUJ § Dornavska c75 Jel. : *02/<78CL9014(L
tmm

mm
ra
Ü
TENIS LOPARJEV IN KOLES
REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p.
telefon: 02/77-85-871 50 Ptuj	GSM: 041/925 852
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Še nekaj prostih mest v srednjih šolah
♦	GOSTINSKI TEHNIK
♦	GOSTINSKA DELA (KUHAR, NATAKAR)
♦	STROJNI TEHNIK
♦	EKONOMSKI TEHNIK - 4. in 5. letnik vpisujemo v nov oddelek, ki bo začel s poukom predvidoma v januarju 2002
USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKA KNJIGOVODSKA DELA
♦ 250 uma PRIPRAVA NA IZPIT na GOSPODARSKI ZBORNICI
TEČAJI
♦	VOZNIK VILIČARJA - začetek januar 2002
♦	UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
■ začetek januar 2002
V januarju 2002 začnemo nove skupine tečajev tujih jezikov
♦	ANGLEŠKI - začetni 65 ur, nadaljevalni 65 ur, konverzacija 30 ur
♦	NEMŠKI - začetni 65 ur, nadaljevalni 65 ur, konverzacija 30 ur
♦	ITALIJANSKI - začetni 65 ur
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Metni trg 2, 2250 Ptuj Tel.: 02/ 749 21 50
SKI SERVIS
Pisar Vlado s.p.-pooblaščeni serviser Krempljeva ul. 3, 2250 Ptuj tel.: 02 776 54 51
Za dobro smuko so Vaše smuči potrebne strokovnega pregleda in kvalitetnega servisa.
S strokovnim delom, uslugami in nasveti se priporočam!
78 00 260 www.pcsslo.com
P E I L J A
HIŠA UGODNIH NAKUPOV
.Prodajni center PETOVIA
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 oddelek papirnice, tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
Nakupni center PANORAMA
Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
Market SOLID
Dornava 81 c, Dornava, tel. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
Naročnik: PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj
*‘*ss*®5«r0
V
K;	■ 'Mm* S
•ar 02’7^3-010171 I
Ptuj, Prešernova z
FOTOGRAFSKI NATEČAJ
NASLOVNICA
PTUJČANA 2001
ffied fotografij, ki so do 7 0. decembra Lvprispele na natečaj Naslovnica Ptujčana 2001, je komisija za tokratno naslovnico izbrala fotografijo z naslovom Mir, ljubezen, zdravje ... avtorice Staše Cafuta s Ptuja, Ob železnici 13. Nagrada, ki jo podeljuje sponzor natečaja Foto Langerholc, jo čaka v Mestni hiši na Mestnem trgu 1, na sedežu uredništva.
Uredništvo Ptujčana