^Einnnijiuiaffiiiiaiiiiiniiiiciiiniiiiiiiitjniiraiiiiiuiiniiiiiiiialiflininiiijj 1 ADVERTISE Ш I i THE BEST I SLOVENE NEWSPAPER | ★ I Commerical Printing of 1 i All Kinds I ....................пптштшнпттшшитпптнипштј Vol. xxxviii—leto xxxviii. NAKOP Jl t'liiiimiiKiiiiiiimiiitiiiiiiiimiiniiiiiiimiitiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiuiiimiimiu''. s i NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ? AMERIKI CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 9, 1955 i , OGLAŠAJTE V 1 NAJBOLJŠEM [ SLOVENSKEM i ČASOPISU I I ★ I I Izvršujemo vsakovrstne | I tiskovine | ŠTEVILKA (NUMBER) 47 Jože-društva S.N.P.J. Dora sulen Na svojemu domu je premi-nua Dora Sulen, rojena Wolf, s ara 58 let, stanujoča na 834 E. St. Družina je preje več lel: tovala na 15710 Midland Ave. oma je bila iz Krasa pri Smled-'KU, odkoder je prišla v Ameri-0 pred 35 leti. Bila je članica rustva Collinwoodske Slovenke ® • 22 S.D.Z., društva sv. ^ št. 169 K.S.K.J., Združeni bratje št. 26 ^ Po^. št. 10 S.Ž.Z. Soprog rimož je umrl leta 1948. Tukaj zapušča sina Franka, Лсег Jennie, pet vnukov in več sorodnikov. Pogreb se vrši v pe-zjutraj ob 8.45 uri iz pogreb-Žele in sino-' E-152 St., v cerkev Mari- ]ynebovzeteob9.30urimnato ^ pokopališče Calvary. "f thomas g. evans ^ Nagloma je umrl včeraj zju- 3 pn delu v Murray phio to-%u Thomas G. Evam, star 47 ' stanujoč na 20590 Fuller Ave Zapi^ča starše, dve sestri ziutr. ^°g^eb se vrši v petek Shorpi Grdinov«ga. Lake Lakp Q°^^^Gga zavoda, 17010 FENCES PETRIč bolnišnici je „ , Frances Petrič. Po- erph Zakrajškov po- ћпу ^^^od. Podrobnosti bomo poročali jutri. Gremo nasproti gospodarskemu višku--in potem? WASHINGTON, 8. marca—Posebni odbor v senatu, ki se peča z vprašanjem bančno-gospodarskega življenja, je začel zasliševanja o pojavu, da se na ameriških borzah silno kupujejo delnice raznih podjetij. Obenem raziskuje splošni položaj in se sprašuje, ali je gospodarstvo na zdravi podlagi, ali pa gre za predznake, da pride do gospodarskih nevšečnosti. Kako se jim izogniti? Danes je bil zaslišan gospodar-* Pos če Hemanja vredno! y . pride potnik recimo iz New ie ГЧ ^ ^ Cleveland, dobi vtis, da ra?" umazano mesto. Po ill po številu prebi-Ved obema mestoma se- P^'^ere. New York hoče op-r prebivalstva in ostati ,či. v je danes po kal-iu nalepiti napise, ђа C po številu, ti napisi ke bo metal odpad- ^25 ^ bo kaznovan z globo So SE POŠTENI LJUDJE! ski V Lond( ki ie onu je šel v banko mo- banlf ^ aktovki nesel s seboj $504°^^ ^ skupni vrednosti gg . ■ je vetrovfio, aktovka ^eter pa je raznašal vse strani. Ko so' ^torrr zadrego moža, so ђ„1avtobusov, iz lokalov in Sat?' i« ".Ml O zadnjega bankovca! vse ski profesor znane univerze Harvard, ki je rabil primero iz leta 1929, ko se je enako obetalo, da je vse v redu, da špekulacije niso nekaj izrednega, pa je temu letu blagostanja v kratkem nato sledila velika depresija. Pred odborom so se pojavili tudi predstavniki najvažnejših ameriških borz, ki trgujejo z vrednostnimi papirji in delnicami. Eni so prepričani, da bo od poslovnega sveta ležeče kaj bo z gospodarskimi razmerami, ali bodo ostale na višini kot so, ali se bo zaobrnilo. Drugi so prepričani, da sedanje hlastanje po delnicah ima značaj špekulacije, kar ni zdravo. Splošne gospodarske napovedi Poslovni svet bo opravil v letu 1955 dobro. Prva polovica tega leta bo boljša kot druga polovica. Toda tudi v drugi polovici leta 1955 ni pričakovati kakega težkega gospodarskega upadca. Celo ta trditev je padla, da bo gospodarsko leto 1955 najboljše v ameriški zgodovini. Industrije avtomobilov, jekla, televizije, posebno pa še gradbena stroka zaznamujejo boljšo produkcijo in boljše čase, kakor so same pričakovale. Avtomobilska družba General Motors je priznala, da znaša prodaja njenih osebnih avtomobilov v prvih mesecih leta 1955 rekord v zgodovini družbe. Industrija jekla se hvali, da izrablja kapaciteto produkcije z 90'odstotki. Posebno poglavje zasluži gradbena industrija, ki za. sebe napoveduje, da bo dosegla leta 1955 rekord. Kredit se lahko dobi. »Vprašanje je le, če ne prelahko. Ravno ko gre za gradbeno industrijo, se naglaša, da je dolgov, ki so zemljeknjižno zavarovani toliko, da so denarni zavodi sami zaskrbljeni. Če bi nastopil mal gospodarski zastoj, ki zna potegniti za seboj velike posledice, kdo bo plačeval dolgove? Gradbena industrija napoveduje, da se bo letos zidalo raznih stavb v bajeslovni vrednosti $40,500,000,000. Lansko leto, ki se je smatralo za dobro, se je zazidalo $37,200,000,000.'Celo mesec januar, ki za gradbe vsled vremenskih prihk ni prikladen, je bil letos rekorden. Strokovnjaki so zračunali, da je bil kar za 12 odstotkov boljši od januarja 1954. Na drug. trani smo poročali o tendenci, da se pridobitne družbe združujejo. Tako na primer industrije jekla, avtomobilov, pa tudi banke. Ameriške železnice so se začele pritoževati, da jih spodriva-jo druga prometna sredstva kot so avtomobili in letala. Njihov dohodek je padel. Vendar so ameriške železniške družbe začele z veliko akcijo, da modernizirajo potniške vozove, da bo oprema v notranjosti najbolj sodobna in najbolj razkošna. To dejstvo naj zopet privabi potnike nazaj k železnici. Na drugi strani pa gre tendenca po združevanju. Dve železniški družbi. New York, New Haven 8 Hartford Railroad in družba Boston Maine Railroad, naj se združita. Pokretaši zagotavljajo, da ne gre za nobeno monopolno stremljenje in da se bodo delničarji podredih, kar bo rekla zvezna trgovska komisija, ki urejuje promet med posameznimi državami, seveda v okviru zakona. Obstoja tudi zakon proti monopolom. Da je stvar resna, se razvidi iz tega, da imajo delničarji družbe Boston & Maine že 13. aprila svoj občni zbor, na katerem bodo sklepali o spojitvi. IRANKA MED BAVARCI Monakovo je znano središče produkcije piva. Na potovanju po Nemčiji se nahaja kraljevski par iz Irana. Kraljica Soraya je nemškega pokolenja. Kot tako jo je zvabila tudi monakovska piv niča, kjer so se ob njenem obis ku zbrali domačini Monakočani kar pet tisoč po številu. Vse skupaj je pilo, pelo in nazdravljalo s pivom. USODA SLEPCEV V KANADI BO ŽE DRŽALO; ZADETO JE V ŽIVO! V Ameriki hočejo naslikati strašilo domačega komunizma. O strahu pravimo, da je v sredi votel, ob kraju ga pa nič ni. » V Ameriki obstoja posebni fond, posebni odbor, ki ta fond upravlja, vse skupaj pa naj študira komunizem v Ameriki. Kako čutijo Ame-rikanci, katere so povprašali, kaj mislijo o komunizmu? Profesor Samuel Stouf-fer, ki poučuje sociologijo na znani univerzi Harvard v Bostonu in ki je sam tudi predsednik gori imenovanega odbora, je sedaj objavil uspehe povpraševanja po Ameriki in rezultate. Ti rezultati dokazu-jejo, da je le malo Ameri-kancev, ki bi sploh vedeli, kaj je komunizem, in komaj en odstotek Amerikanfcev je nekam zaskrbljenih radi komunistov. Povprašani Amerikanci so tudi prepričani, da komunisti brez vojne ne bodo zabeli ne svobodne Evrope, ne svobodne Azije! Kaj je še pokazalo to ljudsko glasovanje? Da se Amerikanci brigajo za svoje lastne osebne probleme in za svoje družine. Na kako novo svetovTio vojno niti ne mislijo. ožgana ^ Sedemletni Norman Riehl m leta star bratec vlzi^i^-^^ včeraj opazovala tele Уј. .. ' sta po nesreči pre-Го ^ Posodo, ki izpuhteva sopa-tem" zrak v sobi. Pri in opekline po nogah boln-^ ^^Peljana sta bila v ■\Y P'^^žina biva na 2172 rabila je rekla, da fa>i+i ^^Porizer" ker sta bila fantka prehlajena. O slepi starših Hathaway v Akronu, katerim se je rodilo normalno dete, pa so poskušali, da ga jim odvzamejo, ker bo imelo drugod boljšo vzgojo, smo poročali. Zakonca Hathaway sta slepa in gluha. Sodišče jima je priznalo naravno pravico do otroka, ki naj ostane pri njih. Prav istega dne se je nahajal v Clevelandu polkovnik E. A, Baker, iz -Toronta v Kanadi. Baker je na čelu kanadske zveze za slepe. Polkovnik Baker je oslepel vsled ran, ki jih je kot vojak dobil v prvi svetovni vojni. Kot takemu je najbolj znana usoda slepcev. Kanada, ki ima okrog 15 milijonov prebivalstva, ima 20,000 slepcev. Ti so kot taki prijavljeni; so registrirani do 95 odstot-' kov. To pa še ni vse. Na vsakega slepca pride v Kanadi deset takih, ki imajo zmanjšan čut vida. Tudi usoda teh z zmanjšanim vidom je problem zase. Na splošno so slepi starejši ljudje. Ceni se, da je v Kanadi kakih 1,600 slep cev, ki so' stari dvajset let. Za slepce se skrbi na ta način da se jim preskrbi kako delo, tudi v industriji. Zveza kanadskih slepcev je zaposlila do sedaj v industriji 450 slepcev. Toda slepi ne gredo na delo v tovarne, do kler se ne izkaže, da lahko oprav Ijajo enako delo in zaslužijo ena ko plačo kot delavci z normalnim vidom. Eno okolnost je še povdari! polkovnik Baker, da je namreč slepcem učinkovito pomagati Ic na prostovoljnem delu. Njihova usoda je pač odgovornost druž be. ATOMSKI OBLAK ROMA PO AMERIKI-RAZDELJEN GRE PROTI VZHODU IN ZAPADU Zadnje vesti NAPOVEDUJEJO SE ŠE NADAUNI ATOMSKI POSKUSI WASHINGTON, 8. marca—Komisija za atomsko energijo je izdala o zadnji atomski eksploziji v puščavah Neva- Velika \Temenska sprememba je napovedana za danes. Lepo, toda solnčno gorko vreme z najvišjo temperaturo 62 stopinj, de kratko poročilo, da je poskus uspel, da pa se posledice najnižjo 42 stopinj. Skoraj polet- študirajo. Oblak, ki se je dvignil po eksploziji, se je razde-■je. lil na dvoje. Del je krenil proti zapadni obali in že dosegel Reka Ohio še nadalje popl^^"|californijo in Pacifik, drugi del pa se pomika proti vzhod- Ija. Za četrtek je napovedan vi-j šek. Gladina reke naj stopi sko- ! ni, atlantski obali in pričakujejo, da jo bo dosegel v 72 urah, računano od trenotka eksplozije. Vse ameriške vre- raj 10 čevljev nad normalo. Do sedaj je moralo v območju te re-| menske postaje imajo nalogo, da študirajo ta pojav. Enako ke 2,000 družin zapustiti svoja| atomski znanstveniki. Komisija za atomsko energijo trdi, stanovanja. V Cincinnati ju sa- da ti razpršeni oblaki niso nevarni. mem pa okrog 900. Eksplozija sama se je čutila^ na razdaljo 360 milj. Srednje in V območju Richmond Heiglitsi zapadne ameriške države so lah-bodo v kratkem začeli z zidanjem opazovale ob eksploziji tudi stanovanjskih in enodružinskih hiš. Teh bo 160: Gradbena vsota je poročana na $3,750,000. V državi Mehika beležijo eno največjih letalskih nesreč v zgodovini. Letalo, ki je imelo 26 potnikov, je zgorelo v bližini obale Pacifika v visokih gorah. Reševalne akcije so se \Tnile in poročale, da ni nobenih znakov, da bi kateri potnik ostal pri življenju. Med potniki so bili tudi štirje Amerikanci, doma iz Califor-nije. njen blisk. Eksplozija se je izvršila ob zori ali približno ob poldevetih zjutraj po vzhodno ameriškem času. Pri eksploziji je bilo prisotnih okrog sto strokovnjakov z atomskega polja in nekaj stotin vojaštva. Bomba je bila odvržena s stolpa, visokega 500 čevljev in ni bilo nobene nesreče. Oblak, ki je sledil eksploziji, se je dvignil v višino 40,000 čevljev. Ozadje eksplozije Poročali smo, da so zgradili v območju, ki bi ga dosegla eksplozija, razne naselbine, tudi poslopja za trgovino in industrijo, radijsko postajo, siedišča za prometne zveze, zaloge živeža, pohištva, oblačil in obutve, avtomobilov, gradbenega materiala, kakor tudi—zaklonišča. Vse te naprave naj se preskusijo, kako zdržijo v slučaju atomskega napada. Tja so postavili tudi naselbino s samimi trailerji. Tudi ta naj bo na preskušnji. To je pravo ozadje eksplozij z atomsko bombo, ki ima namen pokazati I posledice napada, obenem pa Dulles je govoril WASHINGTON, 9. marca — Državni tajnik John Foster Dulles se je sinoči obrnil s posebnim govorom na Amerikance, katerim je pojasnil vsebino razgovorov in sklepov, storjenih v Aziji kjer je bil na raznih krajih. Njegov govor sta prenašala televizija in radio. Pred svojim nastopom je bil tajnik Dulles zelo'delaven. Naj-prvo je imel ponovne razgovore s predsednikom Eisenhowerjem, nato pa je moral poročati v zunanjepolitičnih odborih spodnje zbornice in senata. Tajnik Dulles je prepričan, da stvar na Daljnem vzhodu stoji dobro. Je prežet upanja, da je odločno stališče Združenih držav priponloglo k temu, da se bodo politične razmere po državah južnovzhodne Azije konsolidira-le. Nam se zdi najvažnejša njegova trditev, da komunistični Kitajci, ko naglaša jo, da bodo pridružili Formozo z vsemi ostalimi otoki h , kitajski ljudski republiki, ne gredo pred svet s kakim običajnim "farbanjem," marveč, da mislijo popolnoma resno. ALBANIJA NAS NE RABI Republika Albanija, ki je soseda Jugoslavije in v sovjetskem bloku, je skrajno zaostala državica. Sicer pa so življenske razmere v notranjosti te republike nespremenjene brez ozira na režim, ki tam vlada. Gre za verska nasprotstva, gre za nasprotstva med posameznimi domačimi plemeni. Albanci se ponašajo še danes kot nomadi. Združene države so ponudile svojo pomoč v obliki hrane. Albanska vlada je bila naravnost užaljena. Alban sko liidstvo da to ponudbo za vrača s protestom in omalovaževanjem, ker noče ničesar od ameriškega imperializma! V hotelu v mestu Portland, Oregon, v središču mesta, je prenočevalo 60 gostov, ko je ponoči gorelo. Štirje med gosti so našli smrt v plamenih. Ameriško državno tajništvo je javilo, da bo dovolilo ruskim študentom, ki so uredniki časopisov na visokih šolah, vstop v Ameriko. To pa kot proti-uslugo, ker je dala tudi Sovjetska zveza potne liste ameriškim študentom žurnalistom. V vladi v Budimpešti na Madžarskem je pričakovati vsaki čas spremembo v predsedniku. Sedanji predsednik Nadgy je padel v Moskvi v nemilost. Nadgy je zra-stel pod Malenkovim, njegov naslednik Kaeoszy pa naj postane dejanski vodja madžarskih komunistov. Radio v Budimpešti je danes očital Nadgyu, da je samo eliko govoril in napovedoval industrializacijo države, izpolnil pa ni nobene od svojih danih obljub V Cleyelandu je 56-letni Fred Bastian izgubil desno nogo, ko je včeraj dopoldne prišel pod zadnje kolo mestnega avtobusa in to na križišču Ontario St. in Superior Ave. Kolikor se je do sedaj ugotovilo, ni pazil na svarilno luč, sicer pa se v mestni občini ba\1jo s vprašanjem kako urediti varnost na Public Square-u, kjer je itak preveč avtobusov, pa tudi preveč potni kov-pešcev. drugi namen, da iščemo metode. Komisija za atomsko energijoj ^ako se Wmo pred temi napadi je že zadnjič povdarila, da je; branih. atomska znanost danes že splo- šen pojav, da je treba radi tega tudi civilno prebivalstvo seznaniti z morebitnimi posledicami napadov z atomsko bombo. Pri uporabi atomskih bomb pa ne gre samo za napade, marveč tudi za obrambo pred posledicami atomskega bombardiranja. V puščavah Nevade so napravili prvi poskus z atomsko bom- Za enkrat poskušajo s takimi bombami, ki so najmanj nevarne in katerih eksplozijo naj čuti le območje, ki je za radio aktivne žarke proračunano. Tudi to se povdarja, da se bodo poskusi z atomskimi bombami vršili odslej naprej v glavnem na celini in ne več na Pacifiku. Stroški eksplozij na celini so bo leta 1953. Od takrat dalje jej manjši; na drugi strani pa je yo-atomska znanost napredovala in: jakom in znanstvenikom lažje napravila mnogo novih osnut-i opazovati neposredne učinke ek-kov, tako kar se tiče bomb, ka-j splozije z atomsko bombo, kakor kor tudi atomskega orožja na I pa na prostranem Pacifiku. Če splošno, raznih raket in atom-' bi pa šlo za velike poskuse, reci skih topovskih krogel. Treba jih mo s pravo vodikovo bombo, po je preskusiti. Računajo s tem, da bo sedanji atomski eksploziji v Nevadi sledilo še kakih enajst. Posledice se bodo natančno ugotovile in sicer vsestransko. tem bi si ne upali začeti s tem poskusom na celini, marveč bo še vedno Pacifik, ozifoma kak zapuščen otok v teh vodah, središče eksplozije. KJER JE VOLJA, TAM JE POT-CHURCHILL Zopet doma Mr. Jakob Lenaršič se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 757 E. 232 St. Preje je bival v Mentor, O. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. 65. rojstni dan Danes obhaja Mr. Frank Koci iz 1218 Norwood Rd. svoj 65. rojstni dan. Žena in otroci ter prijatelji mu iskreno čestitajo k dogodku ter mu želijo, da bi zdray in vesel dočakal še mnogo srečnih rojstnih dni! Predsednik britanske vlade Winston Churchill je v svojem zadnjem govoru pred parlamentom prvič javno priznal, da je bil leta 1953 bolan. Zadel ga je mrt-voud, ki ga je za nekaj časa popolnoma paraliziral. Življenje Winstona je polno iz-rednosti, pa tudi neugnano. Ko je bil šolarček, je padel z drevesa, ki je bilo visoko 29 čevljev in je ležal v nezavesti cele tri dni. Kot mladenič se je bojeval v Indiji zoper uporne domačine. V bur ski vojni v Južni Afriki je bil tam doli kot vojni poročevalec angleških listov in leta 1899 tudi ujet. Posrečilo se mu je pobegniti. V Londonu je pozneje stal na čelu policije in osebno vodil policijske akcije zoper poulično dru-hal. Med prvo svetovno vojno je bil komandant britanskega bataljona na zapadni fronti. Kmalu po vojni se je vozil v letalu, ki je v kraju Croydon strmoglavilo. Churchillu se ni ničesar pripetilo. Leta 1931 se je nahajal v New Yorku, pa ga je povozil izvošček in Churchill je bil priklenjen na posteljo dva meseca. V zadnji svetovni vojni je bil London strahovito bombardiran. V razdobju 48 ur Hitlerjevih letalskih napadov je bilo prve dni teh napadov čez 70,000 smrtnih žrtev. Churchill kot predsednik vlade je celo odklanjal, da gre v zaklonišče. Med vojno so mu grozili, da ga ubijejo. Dvakrat je imel tudi težko pljučnico. Lansko jesen je Churchill praznoval 80 letnico svojega rojstva. Ko je zadnjič nastopil, sedaj ko gre v 81. leto, so politični kritiki priznali, da je nastopil v mladostnem ognju in poln zdravja. Churchill se briga za vse, le ne za družinsko življenje. Njegova žena se stalno čudi, kaj drži ta zakon še skupaj, ko sta le redkokdaj skupaj, večinoma pri zajtrku. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST a ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -t- -$10.00 . 6 00 - 4.00 tor Canada, Europe and Other Foreign Countries; ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za enp leto) For Six Montlis—(Za jejit mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 . 7.0t _ 4.50 EiUered as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office ai Cieveiaiict, Unio, under the Act of Congress of March 3. iU7y. Urednikova pošta '35-LETNICA ZBORA JADRAN" CLEVELAND, Ohio—Pevski zbor Jadran je bil ustanovljen 10. junija 1920. Sestanek v svr-ho ustanovitve zbora je sklical Gustav Kabay, kateri je bil v onih časih duša vseh narodnih in kulturnih aktivnosti v collin-woodski naselbini. Med ustanov-niki so bili: Albin Praprotnik, predsednik; Gustav Kabay, tajnik : Mike Podboy, blagajnik; Frank Kalin, Frank Hayny in Toni Ukmar pa v nadzornem odboru, ostali člani in pevci pa: Frank Gubane, Vid Jančič, Marija Rant, Ciril Ozbič, Anton Dolgan, Leo Bost jančič in John Pavlin. Prvi pevovodja je bil Viktor Lisjak, nato pa John ^ . . « , , Ivanush. Zbor Jadran je dobro obletnici šolske napredoval in je imel leta 1920' katastrofe v Collinwoodu pohvalil dobro podane operete Tony Gubane in niti njegova žena Rozi. Zgodovina nas ameriških Slovencev—priseljencev se zaključuje. Narava zahteva svoje in predno gremo tudi mi za zgoraj imenovanimi kulturnimi delavci in podpiratelji naše kulture, dajmo, dokler je to še v naši moči, po svojih zmožnostih pomagati še aktivnim kulturnim ustanovam in pevskim zborom. V nedeljo, 20. marca je pravi čas, da z pevci in pevkami Jadrana praznujemo jubilejni dan JADRANA. Vincent Coff. PROTIAMERIŠKE DEMONSTRACIJE Ob priliki nemirov v Guatemali je prišlo do velikih propagand za in proti. Za bivši režim Ardenza Guzmana, ki je hotel izvesti agrarno reformo. Ardenz sam je večkrat zatrdil, da ne pripada in ni nikdar pripadala komunistični stranki. Polkovnik Amas, ki je sedaj na krmilu in ki je vodil protirevolucijo, je dolžil Ardenza, da je komunist ali pa vsaj v rokah komunistov. Uradna ameriška zunanja politika do takratne Guatemale je bila ta, da sta tako' tu 1921 podpisal 15 ^delnic za Ardenz, kakor njegov režim orodje v rokah komunistov. | svoto $1,500.00 za Slovenski de-Se več! Guatemala naj bi bil prvi poskus, kako naj se ko- :^^vski dom in danes zbor pose- MADISON, Ohio — Včeraj, 8. marca je bila obletnica strašne že 30 aktivnih pevcev. Na seji dne 5. januarja 1921 se je sprejelo sklep, da se organizira me-,, , , ^ , . . , , , ТГ J u- J 4. - katastrofe, ki je leta 1908 zade-sani zbor. V dobi od ustanovitve , „. , , - 1П07 1 • u-i i I collmwoodsko naselbino. V m do leta 1927, ko je bil otvor- jen Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., je zbor že podal 12 dobro uspelih koncertov. tej katastrofi je zgorelo 63 otrok in dve učiteljici, ki so se ob času požara nahajali v soli, katera se i je nahajala na E. 152 St. in Pevski zbor Jadran je že v le- Lucknow Ave. / Collinwood je tista leta bil predmestje Clevelanda. Imeli munisUčni režim začne seliti "na z"apadno poloblo:' In оаЛ^Г '"P*"' V X IT . Sln\7 riplcjirclrocra Нпгмо llK r\^tTr\ inevi v južnoameriških repubhkah? Slov. delavskega doma. Ob otvo- 1из.пе. Ljudstvo je volilo, da bi j ritvi SDD je zbor nastopil na novem odru z dobrim koncertnim programom in tedaj so nastopili: pokojni Mike Podboj, Gustav Kabay, Louis Pengel, pokojni Frank Stanovnik, Leo Wolf, Leo Jenko, Charles Lamp st., Joe Godec, Albin Praprotnik, Joe Kompare, Louis Furlan, Vid šli pod Cleveland, uradniki pa niso hoteli, ker so imeli službe in dohodke, ob katere bi prišli s pristopom Collinwooda k Clevelandu. Ko bi bil Collinwood pod Cle-velandom, tedaj ne bi prišlo do take katastrofe. Požarna obramba, katero smo imeli v Collinwoodu, ni bila kos nalogi v tako Jančič, Angelo Plesničar, Andy j strašnem požaru. Prišla je po-Vičič, Gašper Knafelc, in koti žarna obramba iz Clevelanda, ali članice mešanega zbora pa vpa! bilo je že prepozno, ker takrat Ameriška javnost se z njimi ni podrobno bavila. Je pa odgovorila skoraj vsa Južna Amerika! V Mehiki so se zbrali delavci in študentje in je morala domača policija ščititi ameriške vojake, ki so se slučajno nahajali tam na povratku iz Daljnega vzhoda. Republika Honduras je soseda Guatemale, je nasprotnica rdečemu režimu. Visokošolski študentje so tam priredili vehke demonstracije proti "politiki Wall Streeta," to je finančnega centra v New Yorka. Prelivala se je celo * .eg Panama je znana po svojem prekopu, ki je življenske važnosti za Združene države. Tudi tu so se zbrali študentje, ki so oklicali splošno stavko kot protest zoper ameriško vmešavanje v Guatemali. Kuba ima za predsednika izrazitega antikomunista in . „________________ diktakwia BatisW. Ekrnonstnmtje so obmekn/ah s kanie- žekzmc?. njem uriide anierUikih čas()pisnih af,ericij iri zurieriškiti in- р<)гпа društva in sf)k)šno kuS;u,.| ^ ... Inopaie bilo leta 1904-05. Prisli no delovanje v colhnwoodski na-j .. . . * v,, I so večinoma mladi ljudje z otro- selbmi. Že vec let so tudi v di-| , ci, zato so bill Slovenci hudo prizadeti v tisti' katastrofi. Česnikova dekleta: Mary, Stefy, Anna in Frances, Mrs. Glažar, katere hčer Wilma, je tudi že dolgo' let aktivna članica zbora, Eva Coff, pokojna Frances Wolf, Alešova dekleta, Alice Poznik, in Wilma Stanovnik. so vozili še s konji in ogenj se јз tako razširil še predno je bila clevelandska požaina obramba pozvana na licu mesta, da ga ni bilo mogoče pogasiti. Collinwoodska naselbina se je-pričela za Slovence leta 1897. Ta-Clani in članice pevskega zbo-! so začeli graditi delavnico dustrijskih družb, dežela pa je bila preplavljena z letaki "zoper ameriški imperializem." V republiki Ekvador so se enako zbrali študentje in se zavzeli za politično svobodno Guatemalo, poslali so spomenice Guzmanu, vlada sama pa se je izrazila zoper ameriško intervencijo v Guatemali. V republiki Boliviji so bile manifestacije pred poslopjem ameriškega poslaništva in so manifestantje vpili, da "doli z Združenimi državami!" V veliki republiki Braziliji so bile manifestacije zoper Združene države na splošno. Tudi antikomunisti so čutili, da je v Guatemali dejansko interveniral Washington I kimi pa nosi krono poznani Joe V Argentini je kongres sprejel resolucijo, v kat6ri je Planine, kateri je tudi že nad 30 napadel Združene države, izrekel pa svojo podporo Arben-1 aktiven član, nadalje Jennie zu. Kot znano, je državni poglavar republike Argentinije Peron izrazit antikomunist. Podobne manifestacije so bile v republikah Urugvaj, Cile, kjer je narodno predstavništvo enako nastopilo zoper iimeriško intervencijo v Guatemali. V republiki Čile so manifestantje pred poslopjem ameriškega poslaništva zažgali ameriško zastavo in slike predsednika Eisenhowerja. V raznih republikah Južne Amerike obstojajo tudi komunistične stranke. Ene so pripoznane in torej dovoljeno, druge so oblastveno prepovedane, živijo pa podtalno. Ka- Jadran spomnimo se onih čla-dar je šlo za manifestacije zoper Združene države so se članic in onih podpirate- združili tako nacionalisti, kakor komunisti in se. nihče ni povprašal, kako je eden ali drug politično orientiran Г \ 6 puiiLiuiiu uiieniiran. ;»arca. V grobu počivajo in njih nadomestila danes ni in ker ni njih več, bo marsikateri stol v dvorani SDD morda prazen in marsikaterega pevca in pevko bomo pogrešali na odru. Ne bo Mike Podboja, Frank Kalina, Frank Hayneta, Toni Ukmarja, . ^ ^ j Frank Gubanca, Anton Dolgana, Ce so bili začetniki domači nacionalisti, potem so bili John Pavlina, Frank Stanonika njihovi sopotniki komunisti. Pri vsem tem pa je in ostane Frances Wolf. Ne bo s ^ni komunizem predvsem ruski, računa z latinsko raso, odnosno z držav rektoriju SDD štirje Jadranča-ni in ti so: Frank Bittenc, kateri je tudi že dolgo dobo let tajnik j Naj navedem nekaj imen dru-zbora, Tony Prime, Louis Smr-1 žin, ki so zgubile svoje otroke v del, kateri je že več let predsed- tem šolskem požaru: John Oblak nik Jadrana, in George Marolt. (gin), Tone Urbančič (hčerka), Zgodovina zbora vsekakor ne j Joseph Opalek (hčerka), John sme pozabiti na člane in članice (hčerka). Jim Peret (dva kot so: Česnikove sestre, katere^ otroka), Jakob Samsa (3 otro-30 aktivne pri zboru že vse od g,) Frank Marinšek (hčerka), ustanovitve, in seveda tudi brat| (i^gorge Morela (hčerka). Fric, kateri je tudi že od mlado-j sti aktivni član zbora. Med moš- Slovenski otroci, žrtve nesreče, s<» imeli v cerkvi Marije Vne-bovzete skupne obrede, katere je opravil Rev. Kerže, ki jim je napravil zelo lep govor. Od tam so bili položeni v skupni grob na nottinghamskem pokopališču sv, Pavla. n Tony Prime, George Marolt, Louis Smrdel, Frank Bittenc, Peter Tomšič, Florence Unetic, Betty Resnik-Novak, Wilma Ti-biash-Glažar, Zofy, Vida, Betty Kapel in Florence Slabe-Yeraj, katera je tudi režiserka operete "Valček ljubezni," katero bo zbor podal ob svoji 35-letnici v nedeljo, 20. marca na odru Slov. delavskega doma. Ob 35-letnici pevskega zbora Prvo vprašanje ostane slej ko prej to, kdo je bil /ačet- nik protiameriških manifestacij. Če so bili komunisti po-tem so ponovili znano taktiko, da v lastno korist izrabijo vsako nevšečnost zoper Združene države. V tem slučaju so bili drugi elementi, tudi nacionalisti, le njihovi sopot niki. za Ameriko osrednja točka tista, ali svetovni komunizem zborovih ____ _ 1 J- , ' ' melodij Joe Žele in ne bo plesal mmi prevrati v latinski Južni Ameriki. valčkov IX) koncertu v spodnji L. Č. : dvorani Frank Jelerčič in ne bo Trupla zgorelih so odpeljali iz pozorišča v delavnico New York Central železnice, odkoder so jih prihodnji dan prenesli v Fiie Dept. Room preko mostu in jih položili eden poleg drugega, pred, vrata pa so postavili dva polica-1 ja, da ni dobil nihče vstopa, razen 7 dovoljenjem. Jaz sem šel mimo tega prostora. Policaji-stražniki so se menjavali in ravno tedaj je bil na straži eden mojih prijateljev. Ta mi pomahne z roko,; češ, naj tja pridem. Rekel je, Ћа mi dovoli vstop, če želim. Še danes me boli srce, ko se spomnim na pogled teh sežganih trupel otrok, ki so zgledali kot kup ožganih cunj. Tudi stai'ši jih niso mogli 3{)oznati. Veliko teh je bilo pokopanih na pokopališče v Lake View, kjer imajo lep skupen grob in postavilo se jim jo tudi lep spomenik. Martin Jant'žu'. Vesti iz življenja ameriških Slovencev DULUTH, Minn. — V St. Mary's bolnišnici se nahaja John Ivane. V enem letu bo moral prestati že drugo težko operacijo. V St. Luke's bolnišnici je Soka Malkovich, ki je na bolniški preiskavi. Doma se zdravijo sledeči : Terezija Stritar, Matt Krulac in Jack Tuluich. SHEBOYGAN, Wis. —Anton Šircel, je šel v sanatorij Rocky Knoll v Plymouth, Wis. Šircel je bil dolgo let zaposlen pri Kohler Co. Boleha na plučni bolezni si-likozi. Delavci pri Kohler Co. stavkajo že 11 mesecev. Organizirani so v UAW (CIO), katera jih podpira moralno in finančno. Izgledov za sporazum še ni nobenih, ker družba trdovratno odklanja vsak sporazum z unijo. Tovarna obratuje s "skebi." Mnogi teh so ženskega spola. BROOKLYN, N. Y.—V petek 25. feb. *je umrl v tej naselbini dobro poznan Josip Pire, ki je bil ob smrti star 71 let. Doma je bil iz Mengša na Gorenjskem in v Ameriko je prišel 1. 1907. Po poklicu je bil mizar ter je bil tudi v tej deželi uposlen v mizarski stroki. Pokojni je Ž2 več let bolehal za naduho, malo pred smrtjo pa ga je zadela možganska kap kateri je podlegel. Pokojni zapušča vdovo Jennie Pire roj. Yuvan, hčer Vero Head, sina Stanleya in dva vnuka; sestro Cecilijo živečo v Bronxu, N. Y., v Jugoslaviji pa brata Ivana in enega nečaka, v Avstriji eno nečakinjo. ARMA, Kans.—Po dolgi bolezni je tukaj 5. feb. umrla članica društva št. 609 SNPJ Jennie Sitter. Stara je bila 76 let, doma iz Celja na Štajerskem. V Ameriko je prišla pred 50 leti. Pokojnica zapušča dva sina, eno hčer in več drugih sorodnikov. CORNWALL, Pa.—Dne 3 feb. 1955 se je v avtni nesreči smrtno ponesrečil sin iz znane Ciril Wi-zarjeve družine. Star je bil 25 let. Oče mu je umrl pred tremi leti. Pokojni je vozil sodelavca v bolnišnico, ko se je menda pobil na delu. Na poti so zadeli v avtobus. Ciril je bil na mestu mrtev in bolnik menda tudi. CICERO, 111.—Dne 9. februarja je umrl v Cicero, 111., John Rayer, star 63 let, doma iz Dolj-nih Selc pri Trebnju. V Ameriko je prišel leta 1909, star 16 let. Živel je v Chicagu v lawndal-skem okrožju do preselitve v Cicero. Bil je družabnik in js rad pomagal v naših aktivnostih. Bolezen na kosteh se ga je lotila" pred 17 leti in od tedaj ni mogel več delati. Veliko je pretrpel in z njim vred seveda njegova soproga Matilda, rojena Medic, doma iz Podturna pri Toplicah na Dolenjskem. Ona vodi grocerijsko prodajalno na 1600 61st Ave. v Ciceru. Pokojni zapušča poleg soproge Matilde, sina in vnuka. WINDSOR HEIGHTS, W. Va. —V bolnišnici sta se nahajala Matt Reven in Louis Rebec. —Na domu se zdravi Martin Kolenc. —Novorojenčka je porodila Helen Petini j. Ob Atlantskem oceanu Piše JOHN GORJANC DVA UTOPIJENCA V WI BI,!ANICI V nedeljo, 16. januarja, so potegnili pri jezu na Fužinah iz Ljubljanice trupli dveh utopljencev. Najprej so našli truplo 54-letnega Antona Dolžana, ki je bil močno kratkoviden in je že pred petimi tedni padel v Gru-barjev kanal. Kljub vztrajnemu iskanju niso njegovega tru])la našli do pretekle nedelje. Na istem kraju so potegnili iz vode tudi truplo 26-letnega Janeza Švajcei ja iz Lendave, za katerega domnevajo, da je storil samomor. Pred par tedni sem prejel iz Clevelanda pismo od Lunka. Da ne'boste mislili, da je to šenična Lunka, pač pa črkostavec Frank Lunka iz Lucknow Ave. V tem pismu hoče vedeti katera pot bi bila najbolj priporočljiva za priti sem v Samsulo, Fla. Seveda sem bil vesel videti starega prijatelja tukaj v Floridi in mu takoj odpisal ter mu dal potrebna navodila. Zaradi slabega vremena je Frank odložil potovanje par dni in prišel sem tri dni pozneje kakor je to nameraval. Ker je bilo to v soboto popoldan in z ženo sva šla malo ven po Sam-suli, nas Lunka ni dobil doma. Ko sva se vračala domov in se spotoma oglasila pri Mrs. Grešnik, je nama povedala, da so ravnokar odšli neki Cleveland-čanje, od katerih eden je pozve-doval o prvih naseljencih tukaj in zapisoval v knjižico. Slutil sem kdo bi to moral biti, a sem vprašal, kako se piše. No, čakaj! Mislim, da se piše Lunka, odgovori Mrs. Orešnik. Ker sem vedel, da bo mene iskal, se takoj podava domov. Ko se pel jeva mimo Joe Ceglarja hiše, opazim več ljudi sedeti na Ceglarjvemu vrtu. Ko iz ceste opazujem te ljudi, opazim med njimi tudi Frank Lunka in rečem ženi: Tamle je Lunka. No! Ti se motiš, sem dobil odgovor. Ker sem šel že predaleč, sem šel ritenski in zapeljal na dvorišče. Nisem še ustavil avto, že slišim njegov glas. Halo, John! Klub moji slabi desni nogi skočim iz avta in si seževa v roke, ter se objame-va kot bi hotela plesati. Joj, Janez! kje si bil, da te nisem dobil doma! se huduje Lunka. Z soprogo pohajkujeva že cel popoldan, mu pojasnim. Predstavil nama je Mr. & Mrs. Gornik, ki sta se pripeljala žnjma iz Cleve-velanda. Povedala sta, da sta že dobila stanovanje pri Mr. 0 Mrs. Ceglar. V nedeljo popoldan, to je drugi dan, sta naju obiskala Mr. & Pičman in Clevelanda in Mr. in Mrs. Hofert iz Willoughby, O., ki so se vozili skupaj, ter vsi skupaj smo šli v dvorano S.N.P.J. V dvorani smo se dogovorili z Lunkom in Gornikom, da gremo v ponedeljek zjutraj na vožnjo po Floridi in z Lunkatom sva prišla takoj v navskrižje, ker jaz sem hotel iti z mojim avtomobilom, on pa s svojim. Brez, da bi se steph, smo določili, da jaz bom njih vodič, Lunka pa šofer. Ker navadno z turisti postopamo zelo vljudno, sem pustil Lunkatu, da je on zmagal. Zjutraj ob 9. uri jo mahnemo proti Sandford, od tukaj v De-Lend in potem v Day tona Beach, kamor smo prišli ravno opoldan. Jaz, kot vodič, priporočam, da se gremo prvo nekoliko okrepčati v Morris kafeterijo. Vsi eo bili pa proti mojemu predlogu in kar brez mene odločili, da gremo prvo v morje. Nekoliko v jezi sem uprašal, kdo je tukaj priznan vo dič? Lunka pa šaljivo odgovori, da tisti, ki vodi avtomobil. Povem vam, da ti turisti so tako zažcljeni floridskega solnca in mislijo, da bodo ti severnjaki 7 nami južnjaki na solncu tekmovali. Po par dnevih so pa rudeči kot kuhan rak. Pri morju smo se slikali in na moje začudenje, je Lunka po par minutah pokazal zgotovljene slike. Nekaj časa smo opazovali mo! je in se vozili tik ob morju, nakar se peljemo v omenjeno kafeterijo. Ker smo vsi hoteli plačati račun za tisto, kar smo pojedli, je bil zopet prepir, kdo bo imel to prvenstvo. Ti turisti so res čudni ljudje, vedno iščejo med nami domačini prepir. V tem slučaju sem pa oba prevalil, ker sem črncu postrežku že prej naročil, da naj meni izročil listke in zaradi tega sem so obe- ma tako zameril, da potem ko smo šli pogledati v moi'ski zve-rinjak in drugod, sta me pop"'' noma ignorirala. Lunka in Gornik sta pa imela največ spašs ko smo obiskali Mr. in Mrs. Ste-go vec in potem John КоИаг. go vec in potem John KoUarj"; videla že 40 let. Sicer sta bila pr' Kollarjevih tiste čase na du." To je bilo tiste čase, ko s« bih še mladi dečki in ravno pr' šli iz starega kraja, okrog 1903-4-5. John Kollar je odšel k voja* kom iz Clevelanda leta 1912 i" od tedaj ni več živel med SloveD ci. V tem času se je precej odva dil slovenščine. Bil je več uposljen pri vladi in sedaj je za njih pet let v pokoju tukaj v Smyrna Beach, blizu morja, kP ima svojo hišo. Sedaj je star let in zelo dobro ohranjen in pak možak, srednje postava Njegova sestra Rozy je reP Lunkatu, da če ga obišče, 1 govori žnjim samo slovensko. Lunka zapelje na KoHarj^^J* dvorišče, skoči iz kare in ga P"" dravi z "Halo, John Kollar, ^ ga vpraša po slovensko, "KoM ali me poznaš?" John Kollai" ^ presenečeno gleda in odkim^ glavo. "Kaj me ne poznaš, s, sva v mladih letih skupaj spal®' sili Lunka. Jaz sem še vedno del v kari in opazujem kako ^ lar Lunkata čudno ogleduje, bi mislil, da se temu človeku ša nekaj v glavi. Lunka naštevati neka imena, katera ^ sem razumel in vprašuje, c® , jih še spominja. Jaz sem s' le besede Wilson St. Кајрег 0]"' Kurja vas, 55. St. Kollar se nači in v angleščini reče: raj, če ti je vse to znano, p" pa povej kdo si ti." Lunka sna ^ črna šoferska očala, ter no vpraša: "Ali me sedaj P naš?" "Lunkaaa!" Zavpije lar! ^o'^' Kol- Videl sem kako ste se če sta se poljubila, pa ne ^ Potem je pričel spaš, ko obujala spomine, kako so , žogo, kako je vpila ženska,: je žoga priletela v kuhinjo i okno, kako so nas policaji lo ; itd. Ko smo bili sami moški s ^ pa j, Lunka vpraša Kollar]^'^.^' se še spominja kako so v nekega tepčka namazali s skim črnilom, in ko je šel na s nišče ter to opazil, je niisl'' bo postal tako črn po celeOi ^ su. Imeli so potem veliko sp z njim. jHi Smejal sem se jima tudi J : jima povedal, da tisti kater' prišli pred nami v Amerik®' bili pravi kajoni. John Kol zelo moški in moder človek,^^^ dar so pa špasi na dnevnem je pa tudi mojster, da še j,, ta prekosi. Prišli smo K se še nekoliko pogovorili počitku. Lunkatu se tukaj de in je možno, da ga bdste ^ velandčanje zgubili, ker daj razmišljuje, če bi kar ^ ostal ali šel nazaj v Clcvelai^ POGODBA Nekdo je v majhnem P° grškem mestu odprl zakupn® stilno. Slučajno ravno nasp_ f(r podružnice Narodne banke-sli gredo dobro. Pa pride mu prijatelj in ga navrta za 000 din posojila. "Res mi je žal. Ne s Srčno rad bi ti pomagal, ne smem!" "Zakaj bi ne smel?" —' 'p- "Veš, takole je ta reČ: Z ko onstran ceste sva pogodbo, jaz ne smem 'I'^f^j-gti denarja, banka pa ne odP gostilne!!" "Moj pes se jo izgubil. "Daj oglas v časopis." "Kaj pomaga, ko pa nc, čitati." I ENAKOPRAVNOST STRAN 3 "TAM DOLI ZA NASO VASJO.. Ljubljana, 8. feb. 1955 Prva ameriška lastovka na Izseljenski matici Tako pravimo pri nas na Slovenski izseljenski matici ameriškemu rojaku, ki vsako leto prvi potrka na njena vrata. Navadno je bilo to v mesecu aprilu. Letos pa smo bili precej presenečeni, ko nas je že 25. januarja obiskal rojak Louis Prijatelj iz Ely-a v Minnesoti. , "Veste, jaz sem pa Ribnčan Vrban," naš je nasmejan in prav po domače pozdravil. Rojak Pri-jatelj je namreč doma iz Vinic pri Sodražici. Kljub temu, da že 43 let živi v Ameriki, spoznaš po njegovem pojočem ribiškem narečju, da je res pristen "Ribn-can." Povedal nam je, da ga ribniška dobra volja spremlja vsa eta, odkar je kot sedemnajstletni mladenič zapustil svojo rodno ribniško dolino. Mnogo nam je' pripovedoval o življenju Sloven-cev v rudarskem mestu Ely. dločil se je, da ostane v Slove-pol leta, ali pa še n^i nikamor ne mu-JG šegavo pripomnil. Presenečeni smo bili,, nad njegovimi i velikimi načrti: ker je navdušen Plamnec, si je postavil za cilj, aa se povzpne celo na naš očak inglav. Prepričani smo, da mu P" njegovi mladostni čilo-gotovo uspelo. Veliko presenečenje je napravil svojim bratom in sestram, ker jih o svojem prihodu v rojstno domo-ino sploh ni obvestil. Po dvaindvajsetih letih nenadoma zagle-ati na domačem pragu svojega ro nega brata, res ni vsakdanje! 1 i.1atelj je bil namreč v etu 1932 že enkrat na obisku v J)macem kraju. Obljubil nam Je, da nas se večkrat obišče na a ici, mi pa smo mu želeli prav Pnjetno bivanje na rodni grudi! pndi domov iz tujine, jpri "as je dela dosti! Jani" u svojega očeta Клп Л- "^^^ata iz Windsorja v letih se je rojak Hro-res odločil in, lani decembra stoiMl nsL doinača tla. , kratkim nas je tudi obi-oh^t Izseljenski matici in nam ej priliki razkril svojo življenjsko zgodbo: zapustil svoje . Uršno selo pri Novem me-se^' In tri otroke—četrti _ j® rodil že po njegovem 1 ° u^in odšel v tujino za ^ u om in srečo. Usoda pač ena-tisočev, ki so pred mno-u ^ "desetletji odhajali v svet s trebuhom za kruhom," ker si d zaradi krivičnega nega reda, s svojimi po- ^геак For Homeowners štenimi rokami niso mogli prislužiti. Onkraj velike luže se je ustavil v prostrani Kanadi. Trinajst let je kopal zlato in nikel v globokih in nevarnih rudnikih v Sudburyju in Norandi, kjer je iz dneva v dan dvigal na svoja ramena preko sto kilogramov težke vrtalne stroje. Drugih 13 let pa se je znojil v livarnah v Windsorju, kjer je v vročih pečeh topil te dragocene kovine. Vsa ta dolga leta trdega leta v tujini, mu je misel na dom in otroke nenehno lebdela pred očmi. žena mu je kmalu po njegovem odhodu umrla. Po končani drugi svetovni vojni so bila pisma od doma vse pogostejša. V njih so bile dobre in slabe novice: en sin se je srečno vrnil kot borec iz narodnoosvobodilne vojne, drugi pa je umrl v internaciji na Rabu. "Dosti sem se 'nagaral' v tujini in domotožje se mi je vsak dan močneje oglašalo" nam je pripovedoval. Zato je dokočno sklenil, da se za vedno vrne med svoje drage. Devetega decembra lani je s svojo drugo ženo Zofijo, ki je rodom iz Finske, izstopil na ljubljanskem kolodvoru. Svojega očeta so prisrčno objeli otroci—dva sinova in hčerka. Z velikim veseljem je začel obnavljati svojo domačijo v Uiišnem selu. Tu bo kmetoval njegov drugi sin, ki je sedaj uslužben pri milici. Sam pa je sklenil, da se bo za pet let zaposlil nekje v bližini, da bo na stara leta lahko prejemal pokojnino. Krivično je namreč, da kljub tridesetletnem delu v Kanadi, od tam ni upravičen prejemati niti beliča. Da bi prejemal državno pokojnino iz Kanade, bi moral izpolniti 70 let—on pa jih ima šele 57, privatne družbe v Kanadi, nam je pripovedoval, pa izplačujejo pokojnino le tistim delavcem, ki so pri isti družbi delali nepretrgoma 25 let in so izpolnili 65 'let starosti. Po jugoslovanskem zakonu o pokojninah, ki je izredno napreden in demokratičen, pa se rojakom povratnikom, ki izpolnijo Dva pogrebna xavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH, KI ЈШ VI DOLOČITE pokličite m 180 /\GKDINAtWNS funeral Directors pri nas predpisanih pet let zaposlitve po vrnitvi v domovino, prizna za dosego pokojnine ves delovni čas, ki so ga imeli v inozemstvu. Ker je rojak Hrovat zdrav in krepak, bo to prav gotovo lahko izdržal, potem pa užival zasluženi pokoj. Priznanje delovne dobe za pokojnino izseljencem po\Tatnikom Do sedaj se je pogosto postavljalo vprašanje priznanja delovnega staža za dosego pokojnine izseljencem povratnikom, ki po večini niso mogli veljavno, to je v skladu z jugoslovanskim obstoječim predpisom dokazati delovno dobo, ki so jo imeli v inozemstvu. V zvezi s tem je odbor za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo pri Izvršnem svetuj FLRJ olajšal oziroma ublažil do-1 kazni postopek za priznanje de-i lovnega staža izseljencem po-ivratnjkom, ki prosijo za upokojitev v Jugoslaviji. Prepričani smo, da bo našel rojake, zlasti one, ki se name-j ravajo povrniti v domovino pred i dosegom pokojnine v inozemstvu, zanimalo, v čem je olajšan postopek za priznanje njih delovne dobe v tujini. Znano je, da se rojakom povratnikom, ki iz-j polnijo v Jugoslaviji predpisanih j pet let zaposlitve po vrnitvi v! domovino, prizna za dosego po-1 kojnine ves delovni čas, ki so ga imeli v inozemstvu. Po jugoslovanskih predpisih se delovni čas dokazuje z delovno knjižico, ove- i rovljenimi potrdili podjetij, kjer j je bil delavec zaposlen, in po-j dobno. i Običajno pa izseljenec povrat- j nik takih dokumentov nima. i Največkrat tudi ne more dobiti j dveh prič, ki bi mu pred sodi-j ščem potrdili verodostojnost nje- i govih izjav o zaposlitvi v J inozemstvu. Zato so ti rojaki težko kaj dosegli, ker zavodi za socialno zavarovanje niso mogli odmeriti pokojnine le na podlagi izjav upravičencev samih. V cilju, da se rojakom olajša ta postopek, je z odlokom zgoraj navedene ustanove določeno med drugim tudi, da v primeru, ko se-delovni čas rojaka ne mo-I re dokazati niti s pričami, da se verodostojnost izjav upravičenca dopušča pristojnemu zavodu v samostojno presojo. Pri tem pa so pooblaščene Izseljenske matice in društva izseljencev povratnikov, da pomagajo zavodom za socialno zavarovanje in prav tako izseljencem povratnikom pri ugotovitvi delovne dobe za dosego pokojnine. Pri tem bo upoštevana izjava Izseljenske matice, ki bo na podlagi izjav rojakov podala svoje mnenje in priporočilo zavodu za socialno zavarovanje, le-ta pa bo upravičencu nato odmeril pripadajoče mu prejemke. Zgodo\1na slovenskega naroda je izšla Rojaki in rojakinje, ki se zanimajo za Zgodovino slovenskega naroda, ki je pred kratkim izšla, lahko slednjo naroče pri Slovenski izseljenski matici, Ljubljana, Cankarjeva 5/1. Cena knjigi je en dolar s poštnino. "Zgodovina slovenskega naroda" je poljudno znanstveno delo, ki bo izhajalo sedem let. Po dolgih desetletjih, kar je izhajala Grudnova zgodovina, bo "Zgodovina slovenskega naroda," ki jo je začela izdajati založba Kmečka knjiga" v Ljubljani, prva, kolikor se da ljudsko napisana študija o življenju naših prednikov in o okoliščinah, .v katerih so živeli. Vsako važnejše obdobje bo obravnavano v posebnem zvezku. Letošnji prvi zvezek, čigar avtor je priznani slovenski zgodovinar univerzitetni profesor dr. Bogo Grafenauer, obravnava obdobje pred naselitvijo Slovencev v sedanji domovini in njihovo naselitev tja do uveljavljenja frankovskega fevdalnega reda. Zgodovina v tem prvem delu ni prikazana kot navajanje suhih zgodovinskih dogodkov in letnic, ampak kot živahno pisan prikaz okoliščin, ki so določene zgodovinske dogodke povzročile. Zgodovina bo obsežno obravnavala gospodarski, in družbeni razvoj, ki ga pa ne bo samo opisovala, ampak tudi razlagala. S tem poročilom bomo gotovo ustregli mnogim našim rojakom in rojakinjam, ki so že težko pričakovali izdaje te pomembne knjige. Z naročili pa pohitite, da ne bo knjiga pošla. "Naš okras" "Naš okras" je naslov drobni Gromovi knjižici, v kateri je avtor zbral preko 130 pristnih slovenskih okraskov v barvah za prte in prtičke. Where's the Mirror? 11'?? Honieownc-i's will be happy to loarii thata new non-burniiiK plant 0(1 for lawns ha? jnsi been (level-^ped by a leading manufacturer fcpvcn niajoi кгазе turf areas in op united Stale? were used in Jesting the non-buniiii}; feature of tie new product Crashes common "''le tested includinf-' .............scue. Ill- .-:rd " luin aiea were t(_____ Merion blue bent, f.-: -'ji'i'niudii and St, .-\Tf:u: tine - „,ц, .ЛВ(П1:ит' 'iondra C4iviMin(; alsc was te siU'i'cssfully Ciillpd (Jolden Vifroi'o Cum]'!' ti tin* ikAv pitniuct (loo J"t t'lvc up its ,ui(ric:it> all %' "П',ч-. I,„t retains 1(1 to r.d рсг1'(т1 'ts plant fciuil for critical n i'l ' tnniC'i (lays win n hi'at rhi" ^tar TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na Si. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se is a new-stylo double-capacity refrijroi'ator and a sot of i(l(Mitic.(l twins. I'nliko any other rcfrijreratoi-, this IS-cubic-foot uni-t h is two full-lonpth vertical doors, yet no dividm^r post, so t.iat fr.ll-width shelves can roll out all the way Frigid:,he entrineers dosicn. d this unusual model with a sepaiate fioezcr compartment to hold 90 pounds of frozen foods. ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. PokUčite: IVanhoe 1-9382 Rojakinje, ki se mudijo na obisku v starem kraju, vedno rade povprašujejo po prtih s slovenskimi ornamenti. Če si nabavijo to najnovejšo knjižico, si lahko same doma prerišejo, ali pre tiska jo na blago vzorce za prt in prtičke in jih nato izve-zejo v barvah, ki so naznačene. Tako ročno delo, ki ga bodo same napravile, bo ne samo v okras njihovem domu, ampak ga bodo tudi s ponosom rade pokazale svojim rojakinjam, na društvenih prireditvah, živilskih krožkih, bazarjih, itd. Izbire v vzorcih je veliko. Po svojem okusu bodo lahko izbirale med srčki, listi, popki, tulipani, gorenjskimi nageljni, grozdi, vejicami, in najrazličnejšimi bordurami in kompozicijami s tipično sloven-prireditve na čast našim roja-lahko uporabile tudi za zastore in pregrinjala. Knjižico "Naš okras" lahko naročite na Slovenski izseljenski matici, Ljubljana, Cankarjeva 5/1 za ceno 50c. V ceni je všteta tudi poštnina. Ne pozabite na nagrade • Slovenskega izseljenskega koledarja 1955 Uredništvo Slovenskega izseljenskega koledarja je razpisalo, kakor smo že poročali, lepe nagrade trem rojakom, ki bodo razpečali največ koledarjev. Nagrade so, brezplačno potovanje z avtobusom po najlepših krajih Slovenije in sicer: prvi za devet dni, drugi šest dni in tretji štiri dni. Uprava koledarja bo upoštevala pri izbili nagrajenca tudi predloge tvrdke Tivoli Imports iz Clevelanda za rojake iz ZDA. Ali ste uganili ime mesta na strani 90 koledarja? Potrudite se! Vaš trud se vam: bo izplačal. Sedem srečnih iz-; žrebancev prejme lepe nagrade: I ročno aktovko iz najfinejšega usnja, elegantno žensko potovalno torbo, namizni prt iz idrijskih čipk, krasen album s fotografijami Slovenije, Slovenca in Slovenko v narodnih nošah, ci- garetno dozo in rezljano kmečko skrinjico. Uganka ni "trd oreh." To pričajo številne pravilne rešitve naših rojakov in rojakinj iz vseh dežel. Pohitite tudi Vi! Dne 1. marca bo žrebanje v uradu Slovenske izseljenske matice. Rešitve pošiljajte na njen naslov! Letošnji izseljenski teden bo v začetku Septembra V Sloveniji bodo ta teden lepe sko ornamentiko. Vzorce bodo kom, ki bodo na obisku v starem kraju. Zaključna prireditev pa bo letos v Beogradu, kjer bodo rojaki prisostvovali veličastnim prireditvam ob priliki proslave desetletnice osvoboditve Jugoslavije. Podrobneje o tem bomo še poročali. Vsem dragim rojakom in rojakinjam lep pozdrav! Mla Šenk. AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označ-bi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke; št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se za- čenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3»37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje' oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. * Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15 M; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. Kadar nameravate kupiti ali prodati HIŠO , . . TRGOVINO pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO; JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 ZA ZDRAVJE KUPITE SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ samo $1.00 za škatljico Tivoli Imports 6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5296 Pošiljamo tudi po pošti Govorimo slovensko Išče se priletno žensko ali dekle za varstvo enega otroka po pet dni v tednu. Lahko tu stanuje. Plača po dogovoru. Pokličite IV 1-5390 WM. J. KENNICK naznanja, da je sedaj odprl svoj urad za dohodninski davek na 6630 ST. CLAIR AVENUE Uradne ure so: četrtek, petek in soboto od 10. do 2. v nedeljo od 2. do 5. popoldne. OPORE (TRUSSES) Molki in ženske, ki morajo nositi bodo dobro postieženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 GATHER : N % 501 EAST 185th STREET KE 1-9896 VSAK PETEK SERVIRAMO RIBJO PEČENKO — 55c Vsak torek, sredo in četrtek igra FREDDY HEIKEL and HIS MAGIC VIOLIN BROADWAY SEWIIN'G MACHINE 7537 Broadway —VU 3-1332 —na domu BR 1-3419 IZVRŠIMO POPRAVILA NA ŠIVALNIH STROJIH VSEH IZDELKOV. PRODAJAMO NOVE IN RABLJENE STROJE. Шт M — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENđicoli 1-3113 HIŠE NAPRODAJ I^^aiiovo clckorirana hiša za eno družino; 6 sob, blizu fare sv. Jožefa, trgovin in transportacije. Zelo pripravno za družino, ki raste. Cena $14,900. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185 St. — KE 1-5030 C><><><><><><><><><><><>00<>000000000000c>0<>0<>000000000<>0000000000<"/ o o o o o o o o O O O O O O O O O O O O O O O TISKOVINE % IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU -Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. O O o o o o o o o o s < & CxOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^XXXX- STRAN 4 ENAKOPRAVNOST «• шттппптпгаиттттштптшшттпшлттпзпитптшппплшпппнппапипттонишнталпппипЕС MICHEL 2EVACO IRAIJE?! .VITEZ ZGODOVINSKI ROMAN | :4iiuiiuiuiiaiiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiininiiiiiiiiijii[]imiMiiiiiDiiiiniiiiunuiiiiiiiMiamiiiiiHiic]iiniiijiiii[]UiiiiiiS (Nadaljevanje) Pograbila sta vsak svojo palico tei' jela udrihati, kar so jima dale moči. Več vnetih gledalcev je pomagalo, in najgorečnejši pri tem- poslu je bil spet—Laffe-mas. "Milost! Usmiljenje!" je tulil Cogolin. opral katahreziško mast, kakor je vedel in znal. Nato je krevsal dalje po taktu muzike svojega lačnega črevesa; suha skorja, ki jo je pobral v cestnem blatu, je bila vsa njegova hrana tisti dan. Štiri dni mu je bila smola neločljiva spremljevalka. Ko p^ je stopil peto jutro iz razvalin nek- "Priznaj svoje ime!" je rjul i dan je gostilne pri "Velikem Hen nehvaležni Lureau. j riku," kjer si je bil uredil zavetje "Smola! Ime mi je Smola!"' za silo, se je zdajci udaril po če-je za javkal izumitelj čudodelne-ј lu; domislil se je, da bi šel pe- ga mazila. Ves črn in mastan, v nameček pa še tepen in obrcan, je zletel "slavni Cogolin" na ulico ter jadrno izginil zijalom izpred oči. iskat Lanterna. ' Lehko bi se bil spomnil že prej!" je vzkliknil sam pri sebi. "Če mu porečem 'gospod de Lan-terne," je obed gotova stvar; ako "Smola f" je zamrmral Laffe-i pa ga povzdignem v 'visokost,' mas, zapisavaje si prijazno ime. | mi utegne navreči pištolo." "Vitezovemu oprodu je ime Smo- Urnih krač se je nameril proti guljino pašteto in krompirjevo mezgo, ki sem jo naročil nalašč radi vas!" Lanterne je pomeril Cogolina s strani. Težko si je predstaviti hujše nasprotje, nego sta ga tvorili ti dve prikazni, ena žareča od samega zdravja, druga mrša-va, da si videl skozi njo, ta razcapana, ona oblečena v fino suk-no; bilo je res, kakor bi vabil volk rejenega psa na kosilo! To primero je izražal tudi ironični Lanternov smehljaj. "Krompirjeva mezga!" je zamrmral, Čehijaje si podbradek. "Hm, smrt bi snedel na nji." To rekši je krenil Lanterne po stopnicah nizdoli. "Saj sem vedel!" je vzkliknil Cogolin ter šinil na njegovo levico. "Gospod de Cogolin," je dejal Lanterne, dospevši na dvorišče, "povedati vam moram, da je prejel gospod markiz pred tremi urami nujno sporočilo: njegov žlahtni oče leži na smrtni postelji." Z Lanternom je izginila siro-makova zadnja nada. V svojih boljših časih bi se bil Cogolin sramoval, da ga je potolkel Lan-teine ž njegovim lastnim orožjem, zdaj pa mu lakota ni dala misliti na takšne malenkosti. Odšel je, žalosten do smrti. Od oslabelosti je komaj premikal noge; ves iznemogel je sedel nedaleč na vogal, naslonil podbradek v dlan ter se zatuhtal v svojo nesrečo. Dolgo je ždel nepremično na tistem kamenu. Ko se je čutil nekoliko spočitega, je žalostno zavzdihnil in hotel vstati. "Ne genite se, rotim vas," je rekel glas blizu njega, še dve potezi, pa sem gotov ..." Cogolin je osuplo dvignil glavo in zagledal štiri korake od sebe mladega moža z finim, žlahtnim obrazom, presunljivimi očmi in mečem ob levem boku; to je pričalo, da je plemič. Oblečen je bil nekam po svoje, toda čedno in prikupno. Ta čudni tujec je dr-! 'Siromak!" je zamrmral mia-j za. Njen izvesek je predstavljal slikarjevega tolarja je ostalo samo še dva solda in tri denarje. Za ostanek si je omislil zadoščenje, da je mogel prav po ve-likaško pušiti nikotiano iz lončene pipe, zakaj tobak je bil takrat še luksus. Sit in blažen, obdan z dišečimi oblaki dima, se je oziral Cogolin po gostilni, dokler mu niso obvisele oči na trojici mož, ki so sedeli nedaleč od nje-Cogolin je sedel za mizo ter po-! ga in so se zdeli po videzu pekov ložil tolar predse, da ga je moral ski pomočniki. di mož. "Gospod," je vzkliknil Cogolin, "kako naj se vam zahvalim? Rešili ste mi življenje." "Narobe, jaz vam dolgujem hvalo," je rekel neznanec, 'in sram me je, da vam ne morem ponuditi izdatnejše nagrade." "Povejte mi svoje ime, gospod, da vas bom blagoslavljal!" "Blagoslova mi je bogme treba, ker se odpravljam na dolgo pot. Priromal sem iz Nancyja v Loreni, namenjen pa sem noter tja doli do Rima. Ime mi je Jacques Callot. (Sloveč francoski slikar in, bakrorezec (1592— 1635). Njegova najbolj znana dela so: "Cigani," "Vojno gorje" "Ostudniki" in "Bosjaki.") Bodoči slavni umetnik je prijateljsko mahnil Cogolinu z roko j ter odhitel dalje. I moža v črni komisarski obleki, kako se polašča polne vreče denarja. In napis se je glasil: "Pri brljavcu, ki grabi." "Brljavec" je pomenil komisarja, ki je bil naslikan. Na levo od te krčme je stal dokaj prostoren in tistikrat baš prazen skedenj. vsakdo videti. Naročil je kruha, vina, jajec in gnjati. Ko so bila jajca in gnjat pojedena, je začutil, da nima še dovolj, in hrabro ukazal eno izmed kokoši, ki Prvi je bil majhen, debelU". šast, ostrega nosu in živih oci, drugi mršav dolgin z otožno kumaro sredi obraza, a tretji tre-bušat kakor sodeč, širokoplec so se pekle na velikem ognjišču.; rdečenos kakor na- Kokoš se je izpremenila v golo i slikana'grlica. Ti trije so se ži-okostje in Cogolinova lakota v j razgovarjali z oštirjetn. žejo, zato si je privoščil še ste-1 j^j-gj^iar jih je menda dobro po^-klehico boljšega. Ko je posie-; zdelo se je, da jim govori bal zadnjo kapljo, sta bila glad dušo. in žeja za silo ugnana, a tudi od (Dalje prihodnjič) la. Dobro! Gospodar ima, česar je iskal; zdaj glejmo, da dobi tudi sluga svoj delež." "Da bi ga kuga, umazanca Lureau ja!" je škrtal Cogolin na svojem begu. "Tak to je tisto kosilo, ki me je čakalo pri njem! In še Laffemas, kako je udrihal! O, čakaj, lopov, da se srečava na samem!" Stoka je, preklinjaje in snujoč maščevanje je dospel do Sek-vane. Tam je zlezel k vodi ter si CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE SKOKIE — St. Peter's Parish — 8209 Laramie Ave. IVž blocks from schools, church, shopping, close to transportation, 7 room Georgian, 3 bedrooms, paneled den, IV2 baths, 2 car garage. — Cash $5,500, $81 per month. By owner. $21,000. ORchard 3-6263 dvorcu markiza Cinq-Marsa. Nič radi mu niso odprli vrat; po dolgih prošnjah pa je vendar dospel pred Lanternovo obličje. Lakaj se je baš obuval in oblačil za na pot. "Ah, gospod de Lanterne," jo zategnil Cogolin s tresočim glasom, "mari se kam odpravljate?" "Kakor vidite, gospod de Cogolin," je dejal Lanterne. "Da ste prišli minuto kasneje, pa ne bi bil deležen časti vašega peseta." Cogolina je prešinila žalostna slutnja. "Zakaj mi pravi 'de' Cogolin?" je pomislil v skrbeh. "Ali upa nemara, da ga topot jaz povabim na kosilo? Stoj, to je dobra ideja! On bo plačal, se razume. Ah, gospod de Lanterne, ves srečen sem, da pridem o pravem času in se vam morem oddolžiti za ljubeznivo pogoščenje pri 'Zlati rački' . . . Menda me ne boste hoteli žaliti s tem, da bi odklonili kurjo obaro, srničje bedro, je- Naš znanec je krčevito stisnil j rešilni srebrnjak in jo ubral pro- j T-i, . TvT u 1 - - i ti naibližii krčmi. Bila je na i Eh. vraga! Nu. pa bova sla- jal v levici velik zvezek, v desm-j ^ Jmbarđske ulice, t. le ci pa svinčnik, s katerim je risal; ^ „,j,Mjudenejšem kraju Pari-i vanj. Cogolin je zazijal. j ! vila hkrati pogrebščino! In namesto belega vina, ki sem ga pripravil šest buteljk, naročim či-nino." "Gospod de Cogolin," je nadaljeval Lanterne, vzpenjaje se na vogelni kamen, da bi zajahal "Še par potez," je ponovil neznanec. "{n rešeni boste. Pro-1 sim, ne premikajte se." i Neznanec je podržal zvezek od| čokatega šarca, ki ga je čakal že| sebe, zamežal z »očmi, porisal še| ves osedlan, "lehko si mislite, daj tuintam in zamrmral: ! je velel gospod markiz spričo te žalostne novice takoj napreči potno kočijo in je neutegoma sedel vanjo z gospo markizo . . "Oho! Z gospo markizo? Nu,^ v čast gospe markizi si privošči-1 "Smola," je odgovoril Cogolin, | va lonček vaniljeve smetane, kij "Bogu bodi potoženo! Smola mi i je tako imenitna pri 'Zlati! je ime." rački'." "Kako sijajen bosjak! In ven-j dar, kohka žalost, da sploh na-i letavam na takšne modele! Kako vam je ime, prijatelj?" j MAYWOOD — 6 room frame residence, l' 2 baths, 2 enclosed porches, 2 car garage, side drive, i full basement, stoker heat. Best' offer. Fillmore 4-4577 Chicago, Ш, DOMESTIC HELP 2 STORY BRICK APARTMENT BUILDING in excellent condition. Tile bath with built-in tubs and showers. Automatic hot water. Sacrificing at $10,900. — On account of leaving city. 2019 W. 23rd St. FRontier 6-6854 3 APARTMENT BUILDING — Northwest side. Good income property. Tavern on 1st floor. This is a real opportunity. See this week. Phone— KEystone 9-2155 LYLE — 3-bedroom, brick, ranch, attached garage, wooded lot, black top drive, landscaped, cabinet kitchen, utility room, dinirig area, thermopane picture window. Near schools, transportation. Downers Grove 8102 M 2 HAMMOND, Indiana -2-1 family, 3 duplex, private baths and entrance. Nicely furnished. Good income. 3 block cement garages. 150 ft. frontage. $25,000 not complete. 6219 Forest Ave. Sheffield 409 COMPETENT WOMAN for light housework, cooking, care of 2 children. Good salary. Private room, bath, TV. References required. MUseum 4-3490 WANTED TO RENT "Vaniljeve smetane!" je j vzkliknil Lanterne, popravlja je j se na sedlu. "Za vaniljevo smeta-1 no bi dal življenje. Vzemite naj znanje, gospod de Cogolin, da moram dohiteti gospoda markiza v Orleansu, ali pa mi izruje uhlje. Veste, kaj vam svetujem: po-jetje moj delež kosila namesto mene in v spomin na lekcijo, s katero ste me počastili o priliki najine prve in zadnje skupne večerje." "Gospod de' Lanterne!" je vzkliknil Cogolin obupno, ko je odjahal lakaj skozi vrata. Lanterne pa se je okrenil na sedlu rekoč: "Do svidenja, visokost!" Cogolin je obstal, kakor bi bilo j treščilo vanj, ter se udaril poj glavi. "Marš ven!" je osorno za-renčal vratar in ga porinil na ulico. "Smola!" je vzkliknil tujec.| "Imenitno! Čudovito! Boljšega imena si ne bi mogli izbrati." Mladi mož je zapisal Smolovo ime pod svoj črtež in spravil j zvezek v torbo, ki mu je visela | ob pasu. . I "Vzemite, prijatelj," je dejal j nato Cogolinu ter mu pomolil! srebrnjak. i Cogolin je zagledal beli tolar! in vztrepetal. Vzel ga je ter joka- i je pobesil glavo. Shirred Eggs, Sausage Breakfast Treat RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 2 bedroom house or apartment, but prefer house. Any good location. Moderate rental. CRawford 7-3781 5 RESPONSIBLE Adults, 3 employed, need 3 bedroom unfurnished apartment with stove and refrigerator. Oak Park or Austin. Moderate rental. Village 8-0889 BUSINESS OPPORTUNITY HANDYMAN! Want to retire with an income? 8-room country house in small town, 75 miles S.W. of Chicago (near Kankakee). Can be made into 2 flat; 90 ft. lot; garage. Truly a good property. Only $4,200. Contact owner. Mrs. Loadingham, Cabery, 111. CORNER 3-apartment residence building. 4-car garage. Also cottage. Owner transferred. STanley 8-0037 WONDERFUL BUY — Downers Grove — Large 4 bedroom home. $26,500. Selling, leaving town. See to appreciate. Downers Grove 1814 W RIVER FOREST — 10 room house, 5 bedrooms; automatic gas heat; 200 ft. frontage on Washington Blvd. $28,000. Klldare 5-1315 Good Chance to buy RESTAURANT — Excellent corner location 3000 W. Madison. Selling due to other interests. See to appreciate. NEvada 8-9714 GROCERY — Well established. Doing good business. Frozen foods, cigars and tobacco. Sacrificing on account of health. Phone— TAylor 9-1206 Good Chance to buy COMBINATION DAIRY - DELICATESSEN-GROCERY. — Well established business. W. suburb. Excellent volume. TErrace 4-5019 Good Chance to buy DELICATESSEN - FOOD SHOP — Well established trade. Nice living quarters. Come out and see to appreciate. Lincoln 9-5097 Shirred eggs and sausage are a delightful and easy dressed-up version of the traditional sausage and egg favorite. "Shirring" actually is no more than baking the eggs with a small amount of cream and the wonderful delicatc flavor and texture of the eggs will make it a real favorite of your family. Bake the eggs either in individual casseroles or prepare the combination for the whole family in a large casserole or baking dish, either way, you've a handsome and exciting new breakfast dish. While this combination cooks unattended in the oven, you're free for other breakfast preparations. Because the wonderfully full-flavored Brown 'N Serve -sausage links are ready-cooked as purchased and require only browning; to serve, they are ideal for combination with this egg dish. These sausages arc ready for the table in the same time it takes to prepare eggs in any form and in this recipe the plump links heat cozily with the eggs in the casserole. In this recipe a half pound of the sausage will make 5 generous servings. Because these sausages are precooked as purchased, the waste fat is removed so that a half pound of the cooked sausage is equal to a full pound of regular sausage, and there is no grease to dispose of later. Saiisiaice and Shirred Egg* Yield: 5 servings 1 package (1/2 pound) Swift's Premium Brown 'N Serve Sausage 6 eggs Б tablespoons cream Salt and pepper Break the eggs into a buttered shallow bakinc di. h 11x7 inches. Place two sausages between each egg. Sprinkle with ball and pepper. Pour 1 tablespoon cream over each egg. Bake in a moderate oven (350'F\) fifteen minutes. Serve hot. Zđstopniki Enakopravnosti Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 Za collinwoodsko in euclidsko okrožje; I O H N STEBLA) 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za newburško okrožje: FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 Revere Avenu« me... ошш ... overloaded wiring system. Don't let it happen! Other good rules are: Don't smoke in bed — Don't use frayed electric cords — Don't use flammable cleaning fluids — Don't let children play with matches — Clean out junk from attic and basement — and be careful with oil stoves! < SPARKY SAYS: DON'T GIVE FIRE. A PLACE TO START! to Saving Bonds holdUS 1!ш1Ш years more By Iloinor J. Livinpston, Prosidrtiit of The First Nalional Hank of Chirafs« aiul PreKidont, Amcrioan Bankers Asseciii'.ion Like millions of other Americans, you probably know that our government's Series E Savings Bonds rank among the surest, safest and best investments in the world. But I wonder if you realize that an extremely attractive feature has been added. You ran now hold them for as long as 19 years, 8 months and U. S. Series E Savings Bonds will return you a total yield of f)()% on your investment! So, if you can possibly arrange it, hold your Bonds for the maximum period— 19 years, 8 months. And, of course, go on investing in U. S. Series E Savings Bonds regularly. P/6 [f you invested S37.50 in a Savings Bond ten years ago, it could be redeemed for $50.00 today. You would make $12.50. But if you keep that Bond for ten more years, you will make a total of $29.84 on your original investment. In other words, if you hold your Bonds for double their original period, your total yield is considerably more than just double. There's no finer investment an American can make. If you want your interest as current income, ask your banker about Series II Hands which pay interest seniiamm-ally by Treasury check, Now even better! Invest more in Savings Bonds! The V. S. Government'doet not pay lor this tJnrrlitmg. The Treasury DeparlmenI thanki, lor their patriotic donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST