Ilzliaj'1 v511'4' ^e*rtek L s. url popoldne.
Rokopisi s« ne vrn-|aj0, Ncfrnnkovana Ijs,na se ne sprc-
|enwj°-
Cena listu znaša L jelo leto 't krone, L pni leta 8 kroni. K.i manj premožne Ia celi leto 3 krone, L pol leta K l&O. C.i Nemčijo je cena L. 5 K, za druge llelele izven Avstrije i kron.
Rokopise sprejema (.Narodna Tiskarna« |v Gorici, ulica Vet-Iturini štev. 9.
Naročnino in na-Iznanila sprejema Lpravništvo v Gorici, ISemeniška ul. št. IG.
slpvendko
■ggiai
0M‘epia
Posamezne številke se prodajajo v lobakarnali v Gosposka ul. !), v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I v Senienlški ul. 12, v prodajalni >Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi iu poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se liska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat |)0 pogodbi.
V Gorici, 1 avgusta 1912
31. številka.
[asinina in socijalisli.
Ce se ljudje tte zmenijo za pot, karo je nam Bok pokazal, se jim bo gnilo, kakor popotniku, ki je pravo pot ubil. — Gre na levo toliko časa. da ;more več naprej se obrne na des-
i	in zopet prezre pravo stezo ter gre bije zopet toliko časa, da naprej ne lore. — Resnica je v s r c d i. pravi že |ar pregovor, vsaka pretiranost je nota.
Ko se je proglasila iiopolna prostost |irttiije, prostost tekmovanja, takrat tii-pomislili, da bodo »velike ribe male Ibicc jedle« — ako sc ne bodo ozirali meje, katere je dal Bog v svojih zaredili. a jih je liberalizem odstranil.
Zavedli so sc obrtniki in delavci: Jasli smo! Kot obrambo proti kapita-fcmu je zrastel soeijalizem, ki je tavaje Ifskaje prave steze a tudi brez Bo-; — zašel pa na drugo stran in bi, ako se vresničilo, kar namerava, kmalu bdi ne mogli naprej in bi sc morali zo-pt vrniti — po sili.
Začeli so učiti: Vse, kar je na sve-bodi skupna lastnina. Nihče ne sme |či: »To je moje«; vse bodi občinsko, državno. Lastnina je tatvina! — Si-ir pa socijalisti nič kaj radi ne povedo, liko bi oni svet vredili. ako bi prišli do pspodarstva, kako si predstavljajo 1’oj'o državo, kedo bi ukazoval, kedo delo, ali bi hoteli njihovi voditelji bstati enaki navadnemu delavcu in po lihih gnoj v košu nositi, pa na cesti Brnenje drobiti in zadovoljevati se s pano, kakor jo ima navaden delavec ■le praš.ajte. a odgovora ne boste doli! Iz dosedanjega njihovega vedenja foratno pač soditi, da n e!
-astninska pravica je nekaj tako aravnega, da si zlasti pri današnjih
rzmerah sveta drugače misliti ne moremo. Glej otroka! Gotovo ni kapitalist, toda, ko peče mati kruli: »Mati, kateri hlebček bo moj?«Prašaj ga, čegava je mucka, pa ti odgovori, ali »moja« ali »Mickina«. Otroški čut že pozna lastninsko pravico in — skušnja uči, da so občinski pašniki .občinski gozdovi na|-slabši, vsak jih izrablja, kolikor more, kedo se bo trudil za druge?
Naravni čut nam pravi, da je moje. kar naredim sam. Pri vseh narodih, o vseh časih je bil svet, precej neobdelan, last onega, ki ga je izdelal, hiša onega, ki jo je sezidal, sedaj bo to ne smelo vec biti! — Pregovor že pravi, da je »zmešan« oni, ki si na roboti s pridnostjo zdravje pokvari, a potem bi postalo vse d e I o sama robota, razlika bi bila le ta, da so bili - recimo v srednj.m veku priganjači grajski valpti, a sed ? bi bili
—	socijalistični voditelji.
Ze sedaj je svet tako len. ko je pač vse lastnina onega, ki je kaj naredil in zaslužil, kako bi bilo še le, ak< i nihče ničesar več ne bi mogel pridobiti, naj bi bil še tako delaven in priden! Ze sedaj ni več leltko najti delavcev za trdo, kmetijsko delo, zato je tudi vsa hrana podražela in potem?
Naravni čut: Miš na polju si napravi s v o j o zalogo, ptiči imaio s v o i a gnezda, jazbeci svoje jame in lisica, ki ga prežene iz njegove jazbine, sc nam zdi grd a. človek pa bi ne smel imeti ničesa in bi si tudi ne mogel ničesa več pridobiti!!
Samo ob sebi se nam vsiljuje vprašanje: Kako hi bilo pa mogoče priti do tega. da bi bilo vse skupno? Ali se bodo morda posestniki in oni, ki so si že sami kaj prihranili, odpovedali kar sami prostovoljno vsemu, kar imajo — in pridni iri znajdeni delavci, ki imajo sedaj upa-
nje prihraniti kaj sebi za stara leta iu ! tudi svoji družini, ali bodo zadovoljni, če napoči socijalistična doba in bi morali peti: Oj zdaj pa nikdar, nikdar več!
Kedo bo pa zadovoljen, ako se vse »podržavi«? Posestniki ne. dobri delavci tudi ne, temuč edino le lenuhi, zapravljivci, ti, ki nimajo ničesar, kar bi se jim moglo vzeti in se tudi ne mislijo potruditi, da bi si kaj pridobili. Res. le poglej, ali niso že dandanes ravno taki glavne trupe soeijalistov; a vsi d r ti g i bodo nasprotovali in se branili z vsemi štirimi! Ali se je že kedaj kak bogatin, ali tudi le navaden posestnik odpovedal svojemu imetju soeijalistom v korist? In tudi. če je bil stokrat med socijaliste vpisan, ter jih morda celo podpiral s kako drobtino pri volitvah. (To znajo prefrigani Judje zato. da jih potem socijalisti kot svoje prijatelje puste pri miru, ko drugod šipe pobijajo! Spekulacija).
Edino le z r o p o m. z r e v o I u-c * j o, s s ti r o v o s i 1 o bi se dalo priti do vresničenja te misli. Kako sc pa strinja »sila« s pojmom »prostost, bratstvo in tovarištvo«, kar tako. povdarjajo moderni »odrešeniki«!
In Bog. ki je dal zapoved: Ne kradi!
Ze samo zarad tega n e mor e, ne s m e in ne bo noben pošten kristijan mogel pritegniti s socijalisti. Kogar pa dobe, pri tem ic gotovo, da je ali toliko len. da si sam noče spomagati, ali da je bil tako zapravljiv in je vse pognal. da nima ničesa več za zgubiti, ai! pa. če spada med bolj »brihtne«, znamenje. d a m u n e s e. Zahtevajte pa resno enkrat od njega, naj deli z vami svoj zaslužek, ki pač ni enak zaslužku navadnega dninarja, pa bo takoj s a m <>-značil to »socijalistično« zahtevo za n e u m n o s t!
Politični pregled.
Odstavljenje kraljevega komisarja na Hrvaškem.
Z Dunaja poročajo, da prevlada v krogih jugoslovanskih poslancev nnuš-nje, da se komisar Čuvaj ne bo vrnil več po počitnicah na svoje mesto, marveč da se bode imenoval novi ban, baje v osebi grofa Rejacsevies-a.
Dr. Kramar za češko-nemško spravo.
V	mladi Boleslavi je govoril na shodu zastopnikov čeških mest dr. Kramar. ki je izjavil, da je taka sprava med Nemci in Cehi, v kateri ne bi nihče zmagal in bi ne bil nihče premagan, nujno potrebna. Izjavil je. da želi. da bf se Nemci in Čehi sami spravili, ne da bi se kdo vmes vmešaval. Če se sprava doseže, slede v Avstriji velike preosno-ve, ki so prej nemogoče.
Odsek za socialno zavarovanje.
Cesar je odobril sklep obeli zbornic državnega zbora, s katerim naj bi ostal odsek za socialno zavarovanje v permanenci.	,
Položaj v Novem Pazarju.
Voditelj albanskih ustašev Izo Bo-Ijetinac je udrl s 1000 ustaši v Novi Pa-zar. On namerava pomnožiti v Novem Pazarju svojo četo in od tam korakati proti Mitroviči. Vse pekarne v Novem Pazarju morajo za njegove ljudi peči Kruli. Srbski in hrvaški katoličani iz N. Pazarja so odposlali na sultana brzojavko. v kateri izražajo sultanu svojo udanost iu zvestobo, a da se pridružijo zahtevam svojih mahomedanskih sode-želanov. V brzojavki se zahteva tudi razpust poslanske zbornice.
Judovski program
ali
kaj nameravajo Judje z nami.
(Konec.)
Prodana dekleta so pač le krščau-ka — in krščanska dekleta so po tal-|udu le živalice.
Nravna propast krščanskega Ijud-|va je pač na judovskem programu.
Mie znajo da nravno pokvarjeno Ijud-Ivo brezpogojno propade.
Nadaljna točka judovskega programa in judovskega časnikarstva je
gospodarska propast krščanstva.
To časnikarstvo je v službi onih. ki 'obogateli s tem, da so kristjani obujali.
Z razburljivimi naznanili odločujejo Me na denarnih trgih, napravijo milijo-Mje in — berače, dvigujejo ali uniču-
jejo kreditno moč celih držav. Judje in njih časopisje se dviguje zoper vsak poskus pomagati ubogemu ljudstvu, obdačiti denarne bogataše; vedno kričijo po zaplenjenju cerkvenega premoženja. molčijo pa o milijonih judovskih oderuhov. Judovsko časopisje je zagovornik žitnega, mesnega in premogar-skega oderuštva, je advokat vseh kartelov in združenj kapitalističnih fabri-kantov. ki izžemajo kri krščanskemu ljudstvu. )Gojirn» naj le poginejo, kolikor prej. toliko bolje — za novi Izrael. Kristjani morajo postati sužnji v svoji lepi domovini, ki je bila last njihovi očetov samo za to da bo Izrael edir gospod.
Isto kar dela pri drugih narodih judovsko liberalno časopisje, to dela pri nas slovensko liberalno časopisje. Prav lahko imenujemo to časopisje judovsko, ker v njem veje isti judovski duh. sovražnik vsega krščanskega. Naši liberalci iu socijaldemokrati stavijo ravno iste zahteve kakor judje in njih časopisje: svobodna šola. civilni zakon, za-
plenjenje cerkvenega premoženja, uničenje veljave katoliške cerkve in njenih sitižai nikev, svobodomiselstvo. prostost nenravnosti in brezverstvu in vsaki lumpariji, hinavsko izpodkopavanje veljave državne oblasti, svoboda za vse, la za krščansko resnico in pravico ne. Naši liberalci se ločijo od judov le v tem da so bolj zabiti. Ne zavedajo se. da so le učenčki judov in njihovi neplačani hlapci. Od škode katero prizadenejo slovenski liberalci in drugi svobodomislec: katoliški cerkvi in slovenskemu ljudstvu r.e bodo imeli dobička sami. ampak !e judje. Kapitalizem, katerega širijo med Slovenci liberalci z ustanavljanjem bančnih podjetij, napolni sicer začetkom žepe kapitalistično podjetnih liberalcev, čisti pa žepe lahkoinišljenega ljudstva in uničuje kmetski stan. vendar pride čas. da bodo velike judovske ribe požrle slovenske male liberalne ribe. Ne kapitalistična podjetnost, ampak od liberalnega judovskega kapitalizma neodvisni prosti kmečki stan je podlaga slovenske ca ljudstva.
Judje in liberalci nam hočejo uničiti krščanstvo.
To nam kaže kje je naša rešitev. Edino le v krščanstvu, pa ne v pismar-skem krščanstvu brez duha. ampak v živem delavnem krščanstvu, ki se kaže v krščanskem življenju, v ljubezni do Boga in bližnjega, ki ljubi najprej svoje, ne sovraži tujih. Tega živega krščanstva se napojimo v zakramentih sv. kat. cerkve, v izgledih svetnikov raznih stanov. Bodimo »antisemiti« v tem da zaničujemo judovsko blago predvsem liberalstvo in socijalnodemokraštvo. — Ogibljimo se tistih, ki se sramujejo katoliškega imena, da nas ne okužijo s svojini pristno judovskim duhom. Liberalni duh je isti ko judovski duh. je duh sebičnosti in hinavščine. Napojimo se z duhom krščanstva s sv. duhom, ki je duh ljubezni, požrtvovalnosti in edinosti vseh ki so svete volje. V edinosti krščanskega ljudstva med seboj in z Bogom je moč, ki je ne bo uničil ne judov • ski kapitalizem, ne liberalna hinavščina.
Japonski cesar umrl.
V	pond. je v Tokiu po dolgi bolezn' umrl japonski cesar Mutsuliito v 00 letu starosti. Vladal je -15 let.
Darovi
.1 u b i 1 e j n i darovi za Sl o v e n • s k o S i r o t i š č e:
P. u. gg.: Adolf Urbančič, mesar v Gorici I K: Franc Jakončič, Snežeče I K; Franc Stepančič. Zagradec SO vin: gospa Marija Grusoviu v Gorici 1 K: Ivan Ušaj, črevljarski mojster 1 K; v nabiralniku v gostilni g. Josipa Gorjanc
1 K 20 vin; M. I. 40 vin; Marija Pavletič 1 K; gospa Mercina učiteljeva 5 K; Josip Dekleva, trgovec in mehanik v Gorici je daroval šivalni stroj v vrednosti SO K.
Za Sklad »S I o v e n s k e g a S i r o t i š č a«:
P. n. gg.; Anton Pečenko 3 K; And. Fajt. pekovski mojster 2 K; Dr. H. Tuma 5 K; M. Vošnjak 2 K; dr. B. VoS-njak 2 K; G. Hvalič špediter 1 K; K. Makuc, tovarna kisa 2 K; Miha Bizjak
2 K; Franc Susič I K; prof. Alb. Šubic 1 K;-Ivan Trpin I K; Franc Kos krčmar 1 K; Marija Marušič, Solkan 20 vin.
Bogpoplačajstotero! Vse vboljšo bodočnost s 1 o v e n • skeganaroda pod slavno v 1 a-doNjega Veličanstva c e s a rjaFrancaJožefal.!
Za »A I o j z i j e v i š č e«;
Slavna Hran. in pos. v Rihembergu 20 K: Monsignor Alojzij Faidutti 20 K: veleč. g. Hliš 2 K; veleč. g. Strekelj 2 K: veleč. g. Karol Cigon 20 K; gostje pri novi maši veleč. g. Černigoja nabrali 36.30, oče novomašnika 20 K; Jožef Černigoj 2 K: Ivan Pišot. kaplan 5 K. Bog plačaj! Veleč. g. Jakob Fon. vikar v Kredu je obljubil 100 K za odplačevanje dolga, ki smo ga napravili pri nakupu nove hiše. Velikodušnemu gospodu srčna hvala! Ko bi ga še nekten gospodje posnemali bi »Alojzijevišče« gotovo še bolj napredovalo. Spominjajte se pri vsaki priliki našega prepotrebnega zavoda!
Domače in razne vesti
Štlrnajst furlanskih novomašnikov.
Mala Furlanija je dala letos 14 duhovnikov, ki bodo svojemu ljudstvu oznanjevali Kristusa in Njegove svete nauke.
Kaj pa slovenski del naše nadškofije? Dasi je Slovencev v nadškofiji dve tretjini, nam je slovenski del dežele dal letos samo tri duhovnike: P. n. gg. Al. Filipič-a iz Ravnice, ki je bil že lani posvečen. Frančiška Černigoj-a iz Dobravelj in Janeza Mozetič-a iz Mirna, ki vsled bolezni ni mogel biti še posvečen.
Kako se je ribič pripravljal na smrf.
Resnična prigodbica. Tam, doli ob bistri Soči, v bližini solnčnc Oorice živel je že precej postaran ribič. V svojih mladih letih pravijo, da je bil ves drugačen in vse kaj drugega. Nosil je vojaško suknjo, potem pa je ob meji lovil zvite tihotapce.
Naveličal se je takega burnega življenja, zaželel si je po tihem družinskem življenju, po dobri družici. Našel jo je. Gori ob valovih bistre Soče, kjer stoji prijazni trg K. ji je tekla zibelka. Gor pod strmi hrib sv. Jakopa gonila je v mladosti svoje ovčke past. (iori po go-rjevški »gmajni« nabirala je jagode in jih nosila prodajat v trg. Ze takrat je kazala veliko marljivost. V mladih letih hodila je rada na božjo pot pa na prelepi hrib. k Materi Božji Marijinoceljski. Da ste jo slišali kako je pri procesijah
Nif ta način mora postati v slovenskem delu dežele veliko pomanjkanj, duhovnikov.
Novo sv. mašo je pel v soboto v lepo ozaljšani semeiiiški kapeli preč. g. Franc Černigoj. Za arhidijakona mu je bil preč. mons. rektor Castellitz. Peli so č. gg. bogoslovci. Asistiral je na altarju tudi novomašnikov brat preč. g. Henrik Čcr-nigoj, vikar v Lokavcu. Nove maše so se udeležili stariši, bratje in mnogo sorodnikov. Slavnostni obed je bil v slovenskem Alojzijevišču, kjer je bil č. g. Černigoj svoj čas gojenec.
Porcijtmkula. Jutri zadobe popolni odpustek »Forcijunkula« vsi, ki sprejmejo sv. sakramente. obiščejo frančiškansko ali kapucinsko cerkev in molijo 0 očenašev, češčenamarij in čast bodi itd. po namenu sv. cerkve. Ta odpustek zadobe. kolikorkrat vstopijo v cerkev.
Po deželi grozno vre zaradi dogodkov v »Trgovsko-obrtni zadrugi«. Najbolj sc jeze na dobljeni »Fleiss-Zcttel« bivši vroči pristaši Gabrščekovi. Le tržaška »Fdinost«, ki je znala toliko pisati in lagati o koroških slov. posojilnicah. nahajajočih se v rokah pristašev S. L. S. o priliki poloma nemške »Zadružne blagajne« na Koroškem, molči kot tat pod streho.
Klopotci smrdijo! Mislili smo, ko je zasmrdel »Zlati Jelen«, da nas Bog obvaruje drugega smradu iz »Tr-govsko-obrtne zadruge«. Motili smo sc! »Zlati Jelen« je zasmrdel le po Gorici. »Trgovsko-obrtna zadruga« pa je zasmrdela po celi deželi. Ljudje se praskajo po glavi in sc tolčejo po prsih. Mi pravimo: Žal, da je pri tem zadetih tudi mnogo mož iz S. L. S.!	-	Za liberalce
nam ni žal, ker ga ni drugega sredstva, ki bi jih moglo zmodriti. Se v zadnjem času so nekatere občine na pr. Gojače, Rihenberg itd. volile tako, kakor so liberalci hoteli. Plačaj, osel. ki nočeš razumeti!
Tutti frutti. Občni zbor'»Trgov-sko-obrtne zadruge« je sklenil likvidacijo in izvolil likvidacijski odbor. Lc-t;\ razpošilja sedaj vsem članom »Trgov-sko-obrtne zadruge«, katerih je 1000, okrožnico, v kateri jih pozivlje, da mora vsakdo do konca t. 1. plačati 300 K za kritje zgube. Ob enem pa daja članom razumeti, da je zguba večja in da bo treba še plačati. Odbor je mnenja, »da bi bilo članom veliko težje takrat, ko se zguba že likvidira, takoj, morda v jako kratkem roku. vplačati večji z n e s ek v kritje zg u be«.
Zidarji tudi sedaj niso zadovoljni. Pravijo, da je za nekatere slabše ko pred štrajkom. Delavci-pomagači nimajo v nobenem oziru nobenega poboljška. Na ženske se zidarska spomenica ni sploh nič ozirala.
O »Livškem jezeru« je objavil tudi »Dom in svet« iz peresa dr. Iv. Pregelja oceno, s katero se pa ne strinjamo, (i. dr. Pregelj čuti gotovo tudi sam. da so
prepevala! Tu sta se torej seznanila, si obljubila zvestobo, da se vzameta, kakor hitro jima bo mogoče radi njegove službe. No šlo je. Res od začetka malo bolj na tesnem, ali vsako leto prineslo je tudi kaj več plače. In ženica, tu ti je bila res skrbna, marljiva kot mravlja.
J ako jima je potekalo življenje kot mirni potoček žuboreč po gorjevški grapi. dol izpod Križišča. Očka ribič vlekel je malo pokojnino, mati pa se je pridno sukala pri družinici.
Naenkrat je prišlo nekaj vmes. kar bi bilo lahko zagrenilo vso družinsko srečo. Očetu ribiču sanjalo se je nekoč, da bo prihodno sredo ob 10. uri zjutraj i moral \ m reti. Tako žive so bile te sanje, da je bil popolnoma prepričan, da se bo res zgodilo. Zato pokliče k sebi svojo drago Nanco ter ji vse razodene, zatrjujoč. da se-hoče skrbno in vestno pripraviti za pot tja v večnost. Na vse zgodaj napravi se ter gre v bližnjo cerkev. se spove in prejme svojega Boga.
takc-lc trditve na pr.: To »historijo« prepleta pisatelj s plehkimi refleksijami, podaja orise, posnemajoč H o m e r j a, M a ž u r a u i č a, W e b c r j a, parafrazira Gregorčiča, S c h i 11 erja,posnema pridigo Prešernovega duhovnika v »Krstu« in nagovor »pastorja« v Čengič-agi itd. prepovršne. Judi zafrkacija o pieteti na koncu naj bi bila izostala.
Vemo tudi mi, da je delo tupatam nedovršeno; potrebna bi bila zlasti za poglavja 20, 27 iu 21S še ena roka, a kljubu temu je ta epska pesem krasna in jo prav toplo priporočamo.
Izlet NBO iz Trsta v (iorico, ki bi se imel vršiti prihodnjo nedeljo, je zopet prepovedan.
Poskusila vožnja s prvim avstrijskim dreadnoughtom. Minolc dni sc ie v
J’rstu vrišla prva neoficijelna poskušna vožnja s prvim avstr, dreadnoughtom »Viribus Unitis«, ki se je popolnoma posrečila. V prihodnjih dneh se bo vršila oficijelna poskušna vožnja in pričakujejo. da bo ta ladija prevozila 20‘/s milj na uro.
Dež. V pondcljek smo dobili obilo dežja, ki je bil za goriško okolico velika dobrota.
Tombolo v prid »Slov. sirotišča« je
finančno ministerstvo dovolilo tudi letos oprostivši nas vseh pristojbin.
Odgovarjaje na mnoga vprašanja
svojih eenj. odjemalcev-posestnikov na deželi, naznanja Goriška zveza da ima sedaj zopet v svoji zalogi orehove tropine. ktere so res priporočljive za krmo goveje živine. Priporoča se za odjem.
Pri letošnjih velikih vojaških vajah na Ogrskem'se bodo uporabili tudi vodljivi zrakoplovi. Kakor poročajo listi, jih pride na vežbališče okoli 30. To je prvič, da se uporabijo pri vojaških vajah aeroplani v tako velikem številu.
Kaj se vse lahko pripeti na lokalni železnici. Pred nekaj dnevi ui mogel vUik, ki vozi od Kamnika v Ljubljano zapustiti črnuške postaje, ker lokomotiva ni imela vode. No. ker tam ni napajališča za lokomotive, so morale ženske s škafi napolniti kotel lokomotive. Potem je še le vlak povžaril naprej. A pri Tavčarjevem dvoru je vlak zopet odpovedal službo. Osobju ui preostalo drugega, ker nimajo ne brzojava ne telefona na ti progi, nego da so poslali kolesarja v Ljubljano po lokomotivo, Ki je »priguncala« po 'l-<2 uri zamude vlak v Ljubljano.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu se prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 K, v zimskem tečaju pa 150 K. Nekolkova-ne prošnje je poslati ravnateljstvu imenovane šole do 15, septembra t. I. Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Da si ga videl s kakšno pobožnostjo!
Priševši domov odkloni zajutrek, češ kaj bo jedel, saj je zavžil dušno hrano, sv. popotnico. Potolažen in miren. kakor še nikdar, obleče se v najlepšo črno-ženitovansko obleko, da. še mrtvaške čevljičke si natakne. S sv. rožnim vencem v rokah pričakuje bele žene. blede smrti, ki ima ob 10. uri priti ponj.
Večkrat pošpega eden ali drugi ljubih otročičev pri pol odprtih vratih v sobo. pa. da dragega očka ne motil, smukne hitro proč.
Ura bije , na lo. Kmalo, kmalo bo j zadnja moja ura bila. Otročiči pridite sem. da vas še zadnjič vidim, zadnjič objamen in blagoslovim.
Ginjen do solz jim da zadnje spomine in vsarila. Oj to očetovsko, skrbno srce!
Ura bije 10. Pripravljen za večnost, zre neprestrašeno smrti naproti; a nje ni. noče priti. Čaka in čaka. Kazalci po-
Vlak razbil avtomobil na furlanl železnici. V torek je privozil med Vj|l Vieentino iu Čcrvinjanom	avtouij
posestnika Girardi iz Vilic	Vlccntiil
v katerem so sedeli šofe Girardijev I Girardijeva dekla in tri druge osebe.I je prišel avtomobil do železniške pni je hotel preko tir, ker so bile zatvor, I odprte. A pridrdral je vlak,	ki je avl
mobil popolnoma razdejal.	Girardijl
sin Aleksander je ostal na mestu mrtl šofer je smrtnonevarno, druge osebe A več ali manj težko ranjene.	|
Miirs v Rhciulaiidii. Dne 21. jml se je podalo nad 700 tukajšnjih delavci na božjo pot. Bili pa so tudi meščani! nami. Peljali smo se / vlakom, a pm:l stirati moramo, da je meščansko občil stvo sedelo v vagonih 3. razreda, dej ci pa smo morali potovati v živinsl vozovih, čeravno smo vsi enako plači | To je že drugič, da so nas na tak nul opeharili. Lansko leto se je namreč cnl ko zgodilo društvu sv. Barbare. PriMM njič bomo rajši vzeli sami svoj vlak. ■
Princ Hohenlohe častni meščan tri žiški. Tržiški mestni svet je v eni svol jih sej soglasno imenoval tržaškega nal mestnika za častnega meščana mesi
Odvzet italijanski red. Italijansl
kralj je odvzel baronu Chlumeckenl znanemu avstrijskemu časnikarju ital janski red, ki ga je svoječasno dobil I njega, ker je pisal v reviji »Ocsteml chische Rundschau« o uporih v italij;inl ski armadi.	I
Velika nesreča. Blizu Varšave ■ neki gospodar povabil vse delavce. I so mu gradili novo hišo na gostijo. \l enkrat pa se je udrl strop in cela druži je padla ž njim vred doli. 19 oseb jen šlo pri tem smrt. Druge so skoro \ več ali manj težko ranjene.
Nesreča pri streljanju proti toči. Velikega Varadina se poroča, da je Ji taknil en vinogradnik, ki je streljal pio toči vrečo smodnika, vreča je eksplod rala in težko ranila vinogradnika in š ri v bližini se nahajajoča dekleta. Pr nesli so,vse v bolnišnico, kjer sta d' dekleti v naslednji noči v velikih bol činah umrli.
Narod brez zločincev se brezdvon no morejo nazvati Islandci. Statističi je namreč dokazano, da sc od leta ls: pa do leta 1892, torej v 64 letih, ni zgt dii na Islandskem niti eden večji zloči razen nekega umora leta 1892. Zara tega je umljivo, da v Islandiji nima pravih ječ in kaznilnic in da Islandsk ki obsega 1N71 kvadratnih milj, nin več kot dva stalno nameščena policisti Kjer je malo policije, pravijo Islandci tam tudi ni provokaterskih agentov I prestopkov.	I
Za rusko brodovje. — V ruski državnem proračunu je 500 miljntil rubljev za zgradbo brodovja, ki bi M/l primerno silni n.ski državi.	I
(Dalje v prilogi.)	I
mikajo se počasi, toda odločno napil ura bije že enajst, smrti še ni. Kje scH vendar zamudila, morda ima še kje JrB gjc kakega takega pobrati, kot sem j;W še bom počakal. Če pa po 12. ne bo. ili tem se je bogve kam zgubila. Res i|l< vdari že 12, smrti ni. Želodec začne It oglašati, zahtevati svoj zajutrk, s'l> predjužnik, pajčevine se delajo po črl vili. —	I
Otroci lačen sem. Nanca, daj mi kij jesti, že vidim, da me je smrt pozabil Neizrečeno mu je dišalo vse, posebno ll še neizogibna pipica tobaka.	1
Ko se je tako poživil, odložil je
no obleko, vdaril jo z otroci na vrt lH|
H'
košate jablane in si zadovoljno mel ki rekoč: »Vidite otroci, ker ne vcil ne dneva, ne ure. bodimo vedno I smrt tako pripravljeni, kot sem bil il danes«! Lep nauk! O da bi bil res! I •
»	Rado	Kovai-	|
Priloga ..Primorskemu listu" št. 31. z dne I. avgusta 1912.
V Trstu so aretirali bivšegu občin kega svetnika ljubljanskega Karola Meglič, ki ]c bil eden glavnih stebrov ialiranc liberalne »diavne posojilnice«.
Jukič pred sodiščem. V pond. se Je pričela pred zagrebškim sodiščem razprava proti napadalcu na kraljevega komisarja Čuvaja, Luki Jukiču. Sodnij-sko poslopje je bilo zastraženo; vstopiti m> smeli le oni, ki so imeli vstopnico.
Jukič-a sta pripeljala v sodnijsko dvorano dva orožnika. Ostalih II so* ohtoženeev so tudi privedli v dvorano.
Predno Je pričela razprava, Je Jukič skočil na klop ter zaklical: Zahtevani, da državni pravilnik izda tiralnico proti komisarju, proti temu najvtčjeinu zločincu na Hrvaškem!
Zagovornik Jukič-a dr. Prebeg Je predlagal, naj se obravnava odloži, da sc preišče duševno stanje Jukiča. Sodni dvor ti zahtevi ni ugodil.
Medtem ko se je čitala obtožnica Je Jukič zmajeval z glavo semterja, in sicer če sc mu ni zdelo kaj prav Je tudi glasno protestiral proti vsebini iste.
Okoli II. ure pa se je Jukič nenadoma iztrgal orožnikoma iz rok ter zbežal skozi vrata. Orožnika sta skočila za njim, ga prijela ter ga privedla nazaj. Pozdevno se je Jukič pomiril, ali nakrat sc je zopet iztrgal orožnikoma, ki sta ga pa pri vratili prijela ter brutalno vrgla na tla. Občinstvo se je nad tako brutalnostjo zgražalo. Predsednik Je nato prekinil razpravo. Tudi obtoženci so zapustili dvorano. Pri nadaljevanju čitanja obtožnice so sc vrnili obtoženci, a brez Jukič-a, ki je izjavil, da nečc, da bi o-rožniki še nadalje ravnali tako brutalno / njim. Predsednik je vseeno razglasil, da se ima razprava nadaljevati. Okrog druge ure popoludne je bila obtožnica prečitana. Nato je predsednik odnesel nadaljevanje razprave na torek pred-poludne.
V torek je začetkom razprave in-terpeliral branitelj Jukič-a državnega pravdnika, ker je priobčil uradni list »Narodne Novinc« popačeno in falzifici-rano poročilo.
Po 8. uri in en četrt so privedli v dvorano Jukič-a, spremljanega od dveh orožnikov in dveh justičnih vojakov, 'lato so prišli ostali obtoženci.
Jukič-a Je popadel nervozni krč.' vsled česar ga je dal predsednik odvesti h dvorane. Jukič-ev zagovornik je zopet zahteval, naj se preišče Jukič-evo duševno stanje. Temu se je protivil državni pravdnik, ki Je potem še izjavil ila Jukič neče prisostvovati razpravi ter naj se razprava vrši v njegovi nenavzočnosti.
Potem se je čital zapisnik o Jukič-eili izpovedbah, mesto da bi sc osebno zaslišal Izpovedbe Jukič-a navajajo njegov namen odstraniti Čuvaja zato, da bi rešil domovino tiranstva.
Svoje soobtožence pa Je skušal Jukič kolikor mogoče razbremeniti.
Po desetminutnem odmoru Je prišel k razpravi tudi Jukič, ki je pa bil silno razburjen; zahteval je, naj se postavi Čuvaja zraven njega na zatožno klop. Predsednik je Jukič-a zaman pomirjeval konečno je ukazal njegovim stražili -Kom, ki so ž njim brutalno ravnali, naj ga puste pri miru. Nato je Jukič prav mirno zapustil dvorano.
Nato se je pričelo zasliševanje drugih obtožencev. Prvi je bil zaslišan 15-k'ni dijak C v i j i č. Rekel Je, da o Ju-kič-cvih namenih ui vedel ničesar ter da Jukič-evi soobtoženci niso tvorili nika-revolucijonarne stranke. Omenil je, fa ie hotel Jukič ustanoviti republiko norcev v Stcnjevcu, kjer se nahaja no-rišnica.
Ob 3. uri se je razprava prekinila. Včeraj sta se zaslišala obtoženca tVsarec in Bublič.
Danes sc razprava nadaljuje. Stoletnica zmage Rusov nad Napotilom I. Dne 25. avgusta t. L bodo sla-'Ji v Petrogradu stoletnico zmage nad
Napoleonom I. Te slavnosti se bodo udeležilo 25 oseb, ki so sc takrat udeležile vojske. Najmlajši teli veteranov ima 117, a najstarejši 126 let.
Vse pride na dan. Pri mestu Rovi-go v Italiji sta dne 22. m. m. umorila dva zločinca neko gospodično ter jo oropala. Zločinca sta ušla, a oblasti se je posrečilo doznati njuna imena. Včeraj pa je prišel k italijanskemu konzulu na Dunaju mož prosit podpore. Konzulu se je zdel mož sumljiv. Prijel ga je za roko ter rekel; Vi ste Andreassi (tako se zo-ve eden morilcev). Mož je ves prebledel ter priznal, da je on eden morilccv go-špice. Konzul je poklical policijo, ki je moža aretirala. Drugega morilca so prijeli v hotelu, kjer je čakal na Andreas-sija.
Usodepolna pomota. V Bukarešti Je obhajal v nedeljo dne 14. t. m. uradnik Štefan Ciobanu svojo poroko. Vsled neke pomote so postavili na mizo namesto likerja koncentrirano karbolno kislino. Mlada poročenca in njuni stariši in sorodniki, kakor tudi več povabljenih svatov — zavsem 14 oseb, — ki so pili predloženo kislino, je umrlo, vkljub temu, da so hitro poklicali zdravniško pomoč.
Evharistični kongres. Ker večina udeležencev ni na jasnem, kako je z romanjem v Marijino Celje, hočemo to stvar pojasniti. Kdor misli obiskati Marijino Celje, stori to najlažje med potjo na Dunaj, ali pa nazaj grede. Vozi se z državno železnico. Na podlagi legitimacije, ki jo dobi vsak udeleženec kongresa in katero mora podpisati (s črnilom), sc kupi polovičen vozni listek do končne postaje. Na poti tja se kupi torej vozni listek naravnost do Dunaja, na poti nazaj pa do zadnje postaje glavno proge, ker legitimacija ne velja za lokalne železnice. V Št. Poltenu se prekine vožnja in se da vozni listek pri blagajni potrditi. Potem pa se pelje z električno železnico, ki se tam odcepi od glavne proge, v Marijino Celje in nazaj v Št. Polten, odkoder se potem nadaljuje glavno potovanje. Vozni listek velja v eni smeri na vseh železnicah za razdalje do 400 km dva dni, za razdalje čez 400 km pa
4	dni. Vožnja se lahko v vsaki smeri enkrat prekine. Iz Št. Poltena do Marijinega Celja in nazaj stane vožnja 9 kron.
Cč. duhovščino opozarjamo na sledeče: Vsak duhovnik naj prinese seboj: amictus in purifikatorij ter si preskrbi celebret. Za vsak dan med kongresom si je treba kupiti poseben listek, na katerem je določen čas in kraj ma-ševanja. Listek stane 50 vin. in so s tem pokriti vsi stroški (species, cerkovnik, strežnik). Kdor želi one dni maševati, naj torej naznani dan, da mu preskrbimo listek, ker razpošilja te listke stanovanjska komisija obenem z naslovi stanovanj. Vsak dan od 11. do 15. sept. se lahko bere missa votiva de Sso. Sacra-mento. Povoljenje za biniranje naj si čč. duhovniki preskrbe pri knezoškofij-skem ordinarijatu.
Sotrudnikom in sotrudnicam »Slov. sirotišča«. Lepe besede, ki jih beremo v »Salezijanskih poročilih« v št. 7. t. I. naj bodo tudi našim sotrudnikom v budilo. Glasijo se: »Vsako dobro delo ima svoje nasprotnike. Tako — znano nam jc dobro — jih tudi Vam ne manjka, blagi sotrudniki in sotrudnice. In pri tem se spomnimo besedi ljubega Zveličarja, ki pravi: »Vsi, ki hočejo pobožno živeti, bodo preganjani.«
Kako mogočen je duh, ki navdaja salezijansko sotrudstvo! Kdor opazuje delovanje sotrudnikov, ta se čudi veliki požrtvovalnosti. To je še isti duh. ki ie polnil one prve kristjane, ki so se Iz ljubezni do Boga odpovedali svetnim sladkostim, tisti močni duh, ki se ne ustraši ne preganjanja, ne trpljenja, ki hrepeni
le po enem:	po	rešitvi svoje in dru-
gih duš.«
Tem besedam dostavljam še besede sv. Avguština: »Pravijo nekateri: »Blagor jim, ki so Kristusa izdali se svojimi očmi in ga sprejeli v svojo hišo!« Nikar ne toži tako! Tudi tebi je to dano. kajti Kristus je rekel: »Kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«
Zapomnimo si te zlate besede vsi, ki delujemo za najmanjše brate Kristusove — slovenske slovenske sirote.
—	zanemarjene in uboge otroke!
Mestne novice.
Iz Gorice smo dobili kot odgovor na »Sočine« ostudnosti, ki naj bi veljale kot šala, sledeča dva dopisa, ki prote-stujeta proti umazanemu oglasu v imenovanem listu:
»Sočina« ponudba »za sv.; ' dno ljubezen« je res vzbudila par zasluženih plusk od strani goriških časopisov, a ni še dobila pluske v odgovor za žalitev-od strani učiteljic samih. In zato jih še ne neha dražiti. Čujtc: Oglas o «svo-bodili ljubezni« je pač vzbudil i med učiteljicami nevoljo, a bil je preumazan, da bi ga upoštevale in nanj odgovarjale, zato so ga kratkomalo prezrle. Toda »Soča« ne neba. V št. 85. pravi, da ji je bila to le »šala za pasje dni«. O, bedasta »Soča«, kako neslane, kako bedaste so tvoje šale! Izgovarjaš se, da je to prišlo v list brez vednosti uredništva. Neroden je tvoj izgovor! Ko bi bila vsa) pri tem izgovoru tudi vztrajala, naj bi še bilo. Toda dostavljaš, da je to »šala za pasje dni«. Zakaj si si pa izvolila ravno učiteljice za predmet svojih umazanih šal? Ti nočeš razpravljati je li bila šala srečno ali nesrečno izbrana, me ti pa povemo, da je bila tvoja šala tako nesrečna, da si ž njo zapravila še trohico ugleda, ki si ga imela pri svojih pristaših, kateri pa nas spoštujejo. Z zaničevanjem te mečejo ob tla in obsojajo tvojo pisavo. Z učiteljic se nikar več ne šali iti ne draži jih, ker se ti zna zgoditi, da dobi tvoj dični urednik na cesti lakoničen odgovor!
Več učiteljic.
Uredništvu »Soče« oziroma njenemu divjezakonskemu kandidatu s posebno prošnjo, da mu »Soča« to tudi dobesedno priobči.
Slučajno mi je prišla v roke 79. št. »Soče« z dne 17. julija t. I. Pozno sicer, a upam, še ne prepozno, sem bila opozorjena na tvojo, dasi malo nečedno in zate samega malo častno ženitno ponudbo. Segla mi je le pregloboko v srce, in ne morem si kaj, da ne bi skusila izpoznati te na kak način. Zakaj bi se i midva malo ne pozabavala?! Ne misli pa, da se mi ljubi šale zbijati. Ne. »resnost« zahteva »resnost«. In da mi Je stvar resna, spoznaš lahko iz tega, da se ti že tu predstavim. Moje ime je: Žarka Klofuta, učiteljica sedaj v pokoju. Bivališče javim o priliki. Prcdno pa morem intimneje govoriti s tabo, moram vendar vedeti, kdo se skriva za to »Sočino« ženitno ponudbo. Zato pričakujem, da se mi i ti predstaviš čim prej. Javi pa — makari v »Soči« (saj je edina, ki vzprejema tvoji enake ponudbe!)
Javi torej svoje popolno ime, čas iu kraj, kjer se mi predstaviš! Ce me bo volja, pridem na rečeno mesto, da ti zasolim prav gorko zaušnico, ki mi je pa ne smeš šteti v zlo! Saj bi bil to le resen izraz simpatije, ki jo gojim do tebe in tebi enakih divjezakonskih kandidatov.
Obljubila sem resnost,- ostanem torej pri njej! Povej, nizkotni ponudnik, mar ne zaslužiš tako gorke zaušnice, kakoršno bi ti mogla prizadeti močna pest združenih učiteljic, s kojimi se drzneš šaliti. Zaušnice si vreden ti, podlež, in tvoja umazana posredovalka »Soča«, take zaušnice, da bi se ti izcedila prehuda kri, ki te vznemirja zdaj na stara le-
ta! Sramuj se, capin umazani! Ti se drzneš ponujati učiteljicam svoj ostudni, divji zakon; ti. ki nisi vreden, da ti odgovarjam. V svoji nizkosti najzadnji izmed nas učiteljic uiti do gležnja ne se-žeš. Si razumel g. državni uslužbenec? Ce se ti pa še vedno ljubi iskati si ravno učiteljice za svoj divji zakon, zglasi sc še! Tebi na ljubo se nas zbere več k intimnemu sestanku, kamor povabimo tudi tebe, ognusni kandidat, da si izbereš, ktera bi ti ne bila »ploščnata«. »Ploščnate« ti pa posvetimo pod nos, da te za vselej mine misel na divji zakon!
Sram te bodi, podla »Soča«, ki vsprejmeš take ponudbe v svoje predale in kompromituješ ž njimi tisoče najidealnejšega ženstva, vrsto žen, ki so vzvišene in najpožrtvovalnejše delavke v narodu; ki so zrcalo, v kojem se ima vzglcdovati naše ženstvo, da vzraste iz njega nov, boljši rod! Sramota za učiteljice, ki jo vsebuje tvoja »ženitna« ponudba, pada na-te nazaj! Fcj ti bodi! Nas učiteljice to ne more žaliti, ker smo previsoko nad tvojo moralo; toda tudi ugleda, ki ga uživamo v narodu, si ne dovolimo nikakor kratiti po tvojih umazanih ponudbah! Ako se kateri izmed nas ljubi zapustiti šolo in menjati način življenja, imamo po vrsti boljših, čast« nejšili prilik, nego divji zakon. Zato se s studom obračamo od tebe »Soča«, in tvojih umazanih ženitnih ponudb. Pika.
O	tržnem komisarju Resen-u se spet pripovedujejo čudne reči. Mož postopa tako strogo, da se ljudje boje nositi na trg. Letos je ljudem pobral mnogo sadja s posodami vred in mnogo perutnine. Pravijo, da ga bodo odstavili, kar bi bilo zelo potrebno.
Nesreča na južnem kolodvoru. Uslužbenec južne železnice. Ivan Sardoč je padel s sesalke, ki daje vodo lokomotivam ter se pri tem na več mestih telesa ranil.
»Ko kanon« je bil pijan Franc Bizjak iz Št. Petra v torek. V ulici Oin-nastica je zgubil ravnotežje in padel na tlak hodišča tako nesrečno, da je zado-bil več ran, katere sedaj leči v tukajšnji bolnišnici.
V	tonilo se je v Soči v nedeljo popoludne dekle Ivana Madriz iz Gorice Via Maccllo. Iz vode so jo potegnili pri »Barki«. Zdravnik dr. Morpurgo, ki je bil poklican, je poskusil vse, da bi jej pomagal, toda zaman. Prenesli so jo v podgorsko mrtvašnico. V pondeljek ie bil pogreb.
Novo šolsko poslopje za c. k. gimnazijo. Te dni začnejo predelavati palačo Formentini v ulici Pontc Nuovo, ki jo je država kupila za novo gimn. poslopje. V njem Ijo imel tudi gimnazijski vodja svoje stanovanje.
Odprti lekarni. Od 4. do 11. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni: C r i s t of o I e 11 i - (11 i u b i c h.
Iz goriške okolice.
g Kmetovalci proti goriškemu magistratu. Minulo nedeljo se je vršil impozantni protestni shod slovenskih iu iur-lanskih kmetovalcev na vrtu Jerasove restavracije tik južnega kolodvora v Gorici. Shod je sklicala »Gospodarska zadruga /a goriško okolico, ki ima svoj sedež v Vrtojbi. Namen tega shoda je bil: Protest proti povišanju tržnih pristojbin za dovažanje zelenjave in sadja na goriški zelen trg, ki so se uvedele s I. avgustom t. I. Goriški magistrat je namreč povišal pristojbino za voz s štirimi kolesi, na katerem se pripelje blago na goriški Zeleni trg od dosedanjih .!<• \ >il. na 80 vinarjev, za voziček z dve-
i	čestelo« od dosedanjih 4 vinarjev na .>0 vinarjev, za jerbas ali takozvano »šestelo« od dosedanjih 4 vinarjev na II* vinarjev. Na shodu je govoril predsednik gospodarske zadruge za goriško okolico I. Mrmolja iz Vrtojbe tu
drugi. (tovorniki so želi obilno polivale in gromovito odobravanje je bilo dokaz, da so se kmetovalci strinjali z govorniki. Sprejela se je tozadevna resolucija, ki se je odposlala na goriški magistrat, ki pravi, da naj ostanejft tržne pristojbine takšne, kakoršne so bile poprej.
Na shodu se je reklo: Ako se ne bo ugodilo tej naši zahtevi,bonioprisiljeni ustanoviti občinske trge zunaj mesta.
Tudi po tržnem komisarju se jc neusmiljeno mahalo, kar je izzvalo velikansko odobravanje.
Nadalje je govoril 1. Mrmolja o ši-kanali goriškega magistrata pri izvažanju straniščniee iz mesta Uorice. Ce bo magistrat vstrajai pti tem, da kmetovalci ne bodo smeli izvazati strainščni-ce iz mesta Uorice pred polnočjo in le do 4. ure zjutraj, bouo kmetovalci bojkotirali hišne gospodarje m zalogo stra-niščnicc v Stračicah. Namesto strani-ščnice oodo kupovali umetna gnojila, ki izvrstno nadomestujejo siraniščiiico. — Sprejela se je tozadevna resolucija, v kateri se zahteva, naj se uvede urnik za izvažanje straniščniee: Poleti od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj, pozimi od 7. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Potem je govoril g. Zidarič iz Uorice ter stavil razne prav umestne predloge glede zelenega trga glede komisarja, gleae blaga, Ki se zapleni itd., kar je bilo z odobravanjem sprejeto. — Uovorilo je še par drugili govorniKov, eden tudi v turlanščini, ki je govoril nad '/a ure. — Shod je bil lep in navdušenje je bilo veliko. Udeležencev Slovencev in Furlanov je bilo nad 4UU. —' Naprej po tej poti! —
g Hranilnica in posojilnica v Mirnu
pri (iorici, reg. zadruga z neomejeno zavezo, bo imela redni občni zbor dne IS. avgusta t. I. ob 4. uri pop. v »Društvenem Domu« z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju zadruge 1. 1911. 2. Potrjenje letnega računa za 1. 1911. 3. Poročilo o reviziji zadruge. 4. Volitev načelstva in računsk. pregledovalca. 5. Razni nasveti.
Načelstvo.
g Desno roko si je zlomil deček Franc Vodopivec z Brda pri Dornbergu pri padcu s pet metrov visokega drevesa.
g Na zadnji veselici »Domen« v
Dornbergu, odnosno iz Pornberga do Prvačine je neka oseba zgubila zlato brošo vredno K 30. Najditelj naj se oglasi, za kar dobi primerno nagrado, ki mu bo najbrže več zalegla nego ptuje blago.
g Kojsko. (Konec.)
Dalje pravi »kritik«, da se je »izobraženo« ljudstvo smejalo pri prizorih znorelega rihtarja in cingel cvenku. Da, da smejalo sc jc tisti čas Vam, g. kriti-kaster, ko ste pri teh prizorih pisali Vašo »kritiko« na tisti zmečkan papir. Kaj bi se Vam tudi ne smejalo, saj ga imenujete »izobraženo«. In med tem »izobraženim« ljudstvom ste sedeli Vi, g. kritikaster! A|i Vas ni sram? Lepe mnenje imate o briškem ljudstvu Vi in Vaša kompanija. Toda o tem, po Vašem mnenju »izobražencem« ljudstvu bomo še govorili. Sicer pa bi bilo najbolje, da od tega »izobraženega« ljudstva, kakor ga imenujete, poberete šila in kopita. To ljudstvo Vam še privošči kozarček pristnega brica, da sc vsaj nekoliko popravi Vaš bledoličen in upade! obraz, potem pa — srečno pot, odkoder ste prišli. Želimo pa Vam, da bi Vaše »kritike« na dramatičnem polju, povsod imele boljši vspeh in utis kakor tista o »Divjem lovcu« v Kojskem.
V	slučaju pa, da ostanete še nadalje v Kojskem, Vas poživljamo, da zberete skupaj Vašo kompanijo in tekmujete /. močmi »Slov. kat. izobr. društva« v Kojskem. Ce ste zadovoljni, bodo sledeh pogoji. Zalibog pa tega ne morete, vsa] ne bi smeli, ker smatrate vse ljudstvo za neizobraženo. Iz Vaše kritike se to razvidi, da ste Vi edini, ki bi se smel
imenovati »izobraženega«. Fulcn »izobraženec« pa nc more igrati celega »Divjega lovca«. Najbrže ste z besedo »izobraženi« zamenjali ljudstvo z Vami. Capito! Pa pride šc. Na svidenje!
Kojsko. Minolo soboto zvečer je prišel v Kojsko nek premožen mladenič iz zapadnih Brd v družbi z nekim svojim tovarišem. Ta mladenič je hudo razsajal in grdo preklinjal in zahvaliti se ima le miroljubnih kojščanskili mladeničev in mož, da se mu ni kaj neprijetnega dogodilo. Radovedni smo, kaj si more o takem nameravanem zetu misliti tast. Sicer ni v tem slučaju na mestu pregovor: Povej mi s kom občuješ in povedal ti bom, kdo si! O tem mogoče kaj več prihodnjič.
Iz ajdovskega okraja.
Šmarje. Pri nas jc še obilo vipavskega vina. To je razvidno iz tozadevnega oglasa v našem listu.
Zaradi telesne poškodbe je bil pred goriškim okrožnim sodiščem obsojen Franc Hrobat iz Dobravelj na dva meseca zapora. Dne 24. marca t. I. jc namreč v neki gostilni v Skriljah udaril po glavi nekegaŠtefana Slokar ter ga precej težko ranil. Hrobat jc naznanil priziv. —
Kobilo je zgubil trgovec Mat. Kovačič iz Uorice. Peljal je ž njo na trg v Log na Vipavskem razno lesno posodo. Po noči je kobila izginila. Orožništvo v Vipavi je brzojavilo v torek tukajšnji orožniški postaji, da sc je kobila našla.
Iz tolminskega okraja.
t Prva pomoč Pogorelcem v Kalu pri Stržišču. Deželni odbor je dovolil Pogorelcem v Kalu pri Stržišču podporo v znesku 500 K.
t Iz Idrije ob Bači smo dobili dopis, v katerem se dopisnik v svojem'in v imenu drugih pritožuje, da dobivaju naš list 3—4 dni pozneje kot bi to moralo biti. Pa tudi pisma se jim dostavljajo jako neredno. Dopisnik pravi, da na pošti ne poznajo številk, ker se je dogodilo, da se je pismo poslalo drugam kakor je bilo namenjeno. Pritožbe se vedno bolj množe. Cas bi bil, da se take stvari ne dogajajo več. Ce ne neha nered, bomo pa drugače govorili!
t Iz Kueže. Zadnji dopis v »Prim. Listu« od knežke gmajne je vzbudil na Kneži še več govorjenja o razdelitvi knežke gmajne; pa saj ni čuda. Razdelitveni načrt jc bil vže leta 1901 potrjen, a razdelitev še do danes ni končana, kljub temu, da se je za to deio potrosilo vže približno 70U0 kron in so bili še stroški, ki so jili imeli pritožniki, ki so letali od odvetnika do odvetnika, na deželni odbor, na županstvo itd. Kje tiči pogrešek, da se razdelitveni načrt ne potrdi pri deželnem odboru, je deležnikom in pritožnikom še sedaj nejasno, vendar pa sumijo, da bi bil pogrešek v tem, da se namestništveni razglas z dne 30. sept. 1901. št. 23349 dež. zak. št. 33 in sklep starešinstva z dne 9. okt. 1900, baje nasprotujeta. Kako pa je prišlo do tega sklepa, pojasnijo lahko starešini iz dobe 1904—1907.
Na prošnjo delitvene komisije na deželni odbor, da ji pojasni, kako se ima tolmačiti 111. in IV. člen razdelitvenega načrta, ker je razdelitveni načrt nejasen, uidi deželni odbor najbrže ni znal odgovoriti, pač pa je dal županstvu ukaz z odlokom št. 8902/06, da naj ga predloži starešinstvu v sklepanje, kako sc ima tolmačiti III. in IV. člen; n i pa ukazal, da se mora tako sklepati, kakor je starešinstvo sklenilo, ako ravno je ta sklep potrdil.
Sklep, ki ga je predlagal podžupan Jož. Kenda in ga je starešinstvo potrdilo, se glasi tako-le:
»Ad Vlil. Rešitev (izvandnevniga »reda) odloka Deželniga odbora št.
»8902/00. glede razdelitev obč. zemljišč »na Kneži, sc sklene enoglasno v smislu »zakonika ukaznika glasom c. kr. na-»mestništva v listu 30./1A. 1901. št. »23349, dež. zak. št. 33, da se sme vzeti »v poštev s 111. v IV. člen, to je ako je »delež v lil. členu premajhen, se ima »vzeti v poštev IV. člen.«
S	tem pa, da se vzame v poštev IV. člen, se vzame posestnikom predpose-siovane deleže, ki jih posedujejo stare hiše vže od leta 1/34, in se jih odmeri onim, ki nimajo starih deležev. Ta sklep je sicer deželni odbor potrdil, ki pa naj-brze nasprotuje razdelitvenemu načrtu.
Starešinstvo ni hotelo nasprotovati podžupanu Jož. Kenda, ki je imel vedno le sam besedo pri sklepih v zadevi občinskih zemljišč knežkih. Zdaj pa se pe-re iu opravičuje s tem, da je deželni odbor sklep starešintva potrdil. Res, da Je ueželni odbor la sklep potrdil in proti njemu naperjene pritožbe z odlokom z dne 1. dec. 1900. št. 11047/00. zavrnil z opombo, da naj se o odloku obvesti Miha Kos kot prvo podpisani na pritožbi. Odtok se je poslal od županstva podžupanu Jož. Kenda, da ga prečita Mihi Kos in pritožnikom. Ali se je to zgodilo ali ne, ne vemo, ker so pritožniki zatožili županstvo deželnem odboru, da ni njih pritožbe odposlalo deželnemu odboru: Ne rečemo, pač pa sumimo, kje je pogrešek, da se razdelitveni operat ne potrdi. Mogoče bode pa to pojasnil dr. Franko, ki je tako imenitno zastopal podžupana Jož. Kenda v pravdi z Mihom Kenda za razžaljenje časti, ki mu je baje očital, da je 011 kriv, da se razdelitveni operat ne potrdi. Predno bode pa ta j)ravda končana, bodemo zahtevali, da se zaslišijo še živi starešini iz Jobe 1904— 1907 in deželni odbor.
Mislimo pa, da tudi dr. Franko ne more narediti iz krivice resnico.
Podžupanu J. Kenda pa nasvetujemo, da v tej zadevi nc hodi iskat časti v Tolmin, ker tam je bode prav malo dobil.
Iz kobariškega okraja.
Vodno silo potoka Kozjek na Kobariškem je prodala občina Drcžnica nekim švicarskim inženerjem, ki nameravajo napraviti tam velika industrijska podjetja.
Trg Kobarid bo baje dobil električno razsvetljavo.
Iz bovškega okraja.
b Državno podporo vsled lanske su-
Š2 so dobile občina Bovec iu občina Čezsoča in sicer prva 1500, druga 2000 kron.
Iz komenskega okraja.
km Štanjel. V pondeljek so se vršile v Štanjelu občinske volitve. Večina izvoljenih starešin pripada S. L. S.
km Temnica. (Strel a). V pondeljek popoldne je treščilo v streho posestnika v Novelu. Uospodarja, ki se je nahajal ravno visoko pod streho, je 0-inamilo ir vrglo 4 metre globoko na kamenitd tla da se je močno pobil. Nato je skočila strela v hlev bližnjega soseda in mu ubila kravo. Zal, da ni bil zavarovan.
knr Preserje. Po listih se je mnogo pisalo o novi šoli v Komnu. Mi in doie-nji oddelek Komna zahtevamo novo šolo na zdravi solnčni legi, na novi ulic*, liberalni generalni štab pa na mrzlum Brdi. Slišimo pa, da je občinsko starešinstvo v zadnji svoji seji sklenilo, da se mora šola zidati na zdravi legi, kar nas prav veseli. Upamo, da bo c. kr. okr. šolski svet skrbel za zdravje naše mladine, kar bo v korist starim in mladim.
km Sveto. Letošnja letina obeta biti dobra. Krme za živino je dovolj, a tudi
hrane za ljudi bo dovolj, tako n. pr. ko. nize. Le trtorejci niso posebno zado. voljni. Trgatev bo pozna. Čakati bo tre. ba sv. Mihela.
iz korminskega okraja,
Medana. V najkrajšem času sc bi pričelo pri nas z gradnjo napajališča ii ceste pod Mačalovem. Želeti bi bilo, d; sc da pri tein prilika vsem Občinarjem da si kaj zaslužijo. — Ob korminsk meji je neka pot, ki pelje po močvirju Ta pa je taka, da voz ne more po njej tako da mora človek svoj pridelek n; hrbtu znositi na cesto. Pa tudi človel sc kakikrat udere do kolena v močvirje Nekoč se je že na nekem sestanku ko vorilo o ti mlakuži, a resno se ni še ni kdo oprijel tega nedostatka. Žalostno a resnično. Kmetje, pobrigajmo sc za to stvar, da se nam olajša delo.
Občinar.
Iz Kožbane. — Kamor pridem, sli šini v Brdih lepo cerkv. petje: lani r Kojskem, letos — na shod sv. Ane v Vedrijanu, kjer so peli Schweitzerjevo mašo v č. Ang. Varhov gibčno in fino, pa tudi druge zbore in 4 glasne koralne odgovore lepo. Želim le, da pridni in nadarjeni organist nauči svoje vrle pevec šc vmesnih vlog — recimo za drugo sv Ano Uraduale in Offertoriuin, za tretjo sv. Ano ‘pa J 111 r o i t u s in C o m u 11 i o ter koncem maše slovesni Deogratias! V tem oziru mu pojde gotovo na roko za lepo glasbo vneti d vikar. — Ob tej priliki omenim, da tud! po drugili duhovnijah, kakor mi zatrjujejo veščaki — n. pr. v Kozani, Mediij ni itd. — prepevajo krasno v čast božja in v spodbudo ter veselje naših Bricevl ki tako radi slišijo lepo pesem ... Cl me pa poprašate, kako je v Kožbani glej de cerkv. petja, moram žal — resnim na ljubo — priznati: pri nas smo daleč za Vedrijanom! Naše orgije se sicerl večkrat oglas6- — ob delavnikih, molči] pa — ob nedeljah. Kdo je tega kriv? I pridite prašat, pa vam povem ...
A. 1>.
Vipavsko vino
prodaja na drobno in na debelo Cena po dogovoru, na željo vzorci Filip Samec, Šmarje pri Ajdovi ščini.
Kiii.r hoče imeli pristno angleSko blagu u| obleke, naj se obrne na krojaškega mojslriB
Antona Kruši č, Gorica!1
Tekallšče Franca Josipa St. 39 ali pa na Tržaški uliot št. 16. E
Se priporočam velečastitiin duhovnikom drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deirliB ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinp/frB; vrste do navadne, za vsaki stan in za letni *: s	h
Uaorci na raafiolago. B
^	O	hM
m	n
$	Lekarna	J|
t CrisMtti v Gorici 1
►5	-	m
y Prave n edine žel. kapljice
s znamko 8v. Antona Pado- (■ vanskega.	aB
Um
#]	. Zdravilna	moč
M	\	‘eh kapljic je ne- g
w	•	prekosljiva. Te
kapljice uredijo , redno prebav- ^3 A	ljauJe’ (-e se jih
fr	dvakrat na dan
p0 jedno žličico 4B (Varstvena znamka) pop i j e. Oklepi Želodec, storč, da izgine v krat-^ kema času omotica in šivotna fB ►J lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi jfl ^ storč, da človek raje j £■ M
^ Cena steklenica 60 vin.
[oledar za duhovščino.
5.	Ut in Dir.	Off. I.	cat.	Vesp. de
»eq. ut	in Br. com,	praec.	tant.	In Hymn.
ljesii qui te revel." et sic cras.
6. A. Fer. 3. Transfig. D. N. 7. C. dup. I cl. off. ut in Br. (I. cat.) 9. I. et com. [$, Xysti et Soc. Mm. in L. et M. ppr. K et Praef. tant. Nativ. Dni. (De S s. Mm. Ju M. pri v a ta tant um.) Ad Prim. V L apparuisti. In 2. Vesp. com. seq. Ant. [pr. et S. Donati Ep. M. Compl. Dom.
7. Ut in Dir. Offic. II; cat. Lect. 1. ser. o. Vesp. fer. 4. a cap. de Festo com.
|eq. Compl. fer. 4.
8.	Ut in Dir.	Off. II.	cat.	Ad Laud.
riiffr.	ad Prim. prec. Vesp. de	fer. 5., a
|ap. seq. Or. D e us qui nos, com. praec. |t S. Romani M. Ant. et V e.\ Laud. Or. Praesta... ut interced. Suffr. — fompl. fer. 5. cum prec.
9. Ut in Dir. Off. II. cat. Ad Laud. tuf fr., ad Prim. prec. — Miss. ut in Dir.
Miss. Vigil. (C. viol.) sine Gl. sine Cr., or. S. Anacleti, 3. S. Romani, 4. pro |>apa. — Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
10. Ut in Dir. — Off. I. cat. Vesp. [it in Dir. Compl. Dom.
11. Ut in Dir. — Attamen. adhibetur :o!or viridis, non leg. s. I. de s. Christopli. jet ad Prim. omit. Quicumque. In 2. Vesp. (com, seq. or. E x a u d i, s. Christoph. et
let. Compl. Dom.
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«!
IJOSIP TERPIN
naslednik Antona Po'a!zky
[v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
INajceneje kupovanje nirnberškega in I drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
[Potrebščine za pisarn", kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in | črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
(Hišna obuvala za zimske In letne čase.
iRaznovrste semena, 'trave in detelje.
[Najboljše preskrbljena zaloga za krajinarje, krošnjarje, prodajalce po sej-l mih in trgih na deželi.
|P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev,
Priporočam na novo urejeni oddelek optičnih predmetov kakor: očala, dalno£lede in se v to
strokojspadojoče stvari.
V
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic in m m zapriseženi sodni cenilec m m —■ GORICA, -------------------
Gosposka ulica št. 25.
Štev. 2292
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil II. ielrtlelja, I. j. mesecev aprile, maja in junija 1911
začne v
poned., 2. septembra 1912,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 4.. 7„ 11., 14. in 18. septembra bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji, dražbi.
V Gorici, 24. julija 1912.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
ODLIKOVANA iriSKABNA
Gorica, vla Formlca
•s priporoča za odjomanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. 1’ecivo je najboljše. Priporočam se ccnj. odjemalcem za obilen poseL S spoštovanjem	E. Jakin
Vsi ki ste skrbni m ožja in očetje!
AU hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otroh ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Bogomila.
i nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojiteljice priredila Emerika Holzinger pl. Weidicli.
(Dalje.)
Alarija je tudi celo posebno Mati [levic. Deviški učenec je bil, ki je stal Pri križu zraven deviške Matere božje, |o je vzkliknil umirajoči Zveličar: »Že-j13. glej, tvoj Sin« — »Glej svojo Ma-ler!« Z učencem ljubezni so dobili Malijo za Mater vsi, ki hočejo biti Jezuso-učenci. Na prvem mestu je zastopal Poviški učenec device, najpopolniše kVnce Jezusa, ktere kakor sv. Janeza liubi z najnežnišo ljubeznijo. Da, recimo feseli: Device so Marijini najljubši otro-|i. kakor je bil Janez najljubši učenec Nistusov. O srečne device, za katere lako ljubeče bije najboljše materino sr-le! —
In ta Kraljica in ta Mati je tudi pred jSem vzgled devicam. Samo te posne-PaJo njeno najlepšo čednost. Deviško ni razdeljeno med Bogom in sve-|0tn: celo svoje srce darujejo Gospodu °gu. kakor je na najpopolniši način [brila najčistejša Devica.
Bogomila, srečni otrok, odlikovana (“bljenka nebeške Matere Marije: kak: f10 ljubezen do nje mora čutiti srce! O ■ko velika mora biti tvoja gorečnost
za njeno čast! Kakšno zaupanje na njeno dobrotljivost te mora navdajati! Kako po otroško se moraš izročati v njene materine roke, njeno materino varstvo! Kako vesela moraš poslušati njene opomine in njena svarila! Kako rada moraš biti pri njej, z njo se razveseljevati!
Bogomila, sezi po rožnem vencu! Ta staroizkušeni čudoviti molitvenik sv. Dominika bodi tvoje najljubše, najdražje posestvo. Drug psalter je, krasen kakor psalter Davida, bogoljubnega, od Boga ljubljenega kraljevega pevca; psalter s psalmi hvale in časti, zahvale in prošnje: v največji radosti, v najglo-bokejši žalosti, v sreči in sili najdeš v tej knjigi prave besede, da razodeneš svoje srce razveseliš in ganeš nebeško materino srce!
Da, kako bogate vsebine je ta knjiga Marijinih otrok!
Roža, iz katere je spleten ta krasni venec, je angelsko češčenje. V tem jedru vseh molitev k Mariji je vse. kar se more reči k njenemu češčenju: hvala njenega deviškega materinstva, kateri se pridružuje prisrčna otroška prošnja. -Mogočna molitev je ta. »Kolikorkraf pozdravimo Marijo z angelskim češče-njem« — pravi sv. Bernard — pošlje nam Marija kot odzdrav svoje materine milosti.
(Dalje prih.)
Prodajalna Katoliškega tisk. društva v Gorici
se je preselila in se nahaja sedaj
Montova hiša, Gosposka ulica štev. 2.
Priporoča sc toplo za obilen obisk.
Oglas
V Cepovanu se da v najem ali pa proda hiša, v kateri je dobro idoča trgovina in gostilna s koncesijama. Hiša stoji na najprimernejšem kraju, blizu cerkve in vsebuje lepe prostore za poletiščarje. Da se napraviti tudi dobro kopališče. Yreč se izve pri podpisanem lastniku.
Peter Podgornik hšt. 75.
Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, j' ispovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
»Slovenska straža« v Ljubljani
želi. imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani.
lifa rn učenca za urarsko obrt! lubu uu Jakob Šuligoj, urar Gorica Gosposka ulica 25.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 se priporoča
sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Franc Novak, Gospodska ulica, št. L
Eno stanovanje
se odda v najem na Jlepem kraju mesta, voda v hiši. Poizve se v Semeniški ul. 16, II. nadstropje.
Vila na prodaj
v Sovodnjah hšt. 52 pošta =■■■■■ Rubije. ==•■■■ ■■■■ ■■■
Pozor
pri nakupu manufakturnega in modnega blaga, drobnarij itd. itd. za šivilje in krojače na narodno tvrdko V	T	T_' v'
1 &
Gorica, Gospodska ulica št. 11.
»c,
»t
t*
K
Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3—4,80m. Cene od 50—80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K.
Pinter & Lenard
v Gorici, Rdštelj štev. 7—9.
Mu
IM
M*
m
s
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posredi pri nakopa kmetijski! potrebščin ia pri prodi */v< •v* v kmetijskih pridelkov. ^ v
Zaloga ja v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
„ Ljubljanske kreditne banke11
— - se bavi ss vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
J OIopE us tinjižicE obrEstuje po V1 >%, sloge v fehočom računu po rfogouorii.
T
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-	Rezervni	zaklad	K	soo.ooo,
~~~---------==	=	P	O	DRUŽNI	C	E	:	Celje,	Celovec,	Gorica,Sarajevo, Split, Trst.	 —
(.'Vi
m
tm
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCFSOMTIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVEZO
V GORICI EE5E5E3E
m
obrestuje hranilne vloge po 4VU Daje članom posojila na vknjižbo po 5't°0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
em
Cukn
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
Jugcslov. razpoSiljalna
H. SlErmeihi v* Celju št. 3011
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
Dslaunica cerhuEnih posod in ciFtnisnafiB _	orodja
Fr. Lebne Gorica,
fligistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico ctrkienega orodji In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsaki m slop po mjnlžjlh cenah. Popravlja la preravlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
#
odlikovana pekarija ^ In sladčičarna
• K. Drašoik
^ v Gorše,i no Kornii
(v lastni hlll)
Izvršuje naročil« vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmano« In poroke, pince itd. Prodivlu različna lina vina In likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča a* ul. ob-tnstvu. Peno lakn ni/k-
♦
♦
m
*
<#
♦
*
♦
Krinn no^everie,i>na*
alUIII se prepriča, da ukupi najboljše in najceneje : ure, srebrnino, zlatenino, šivalne stroje vseh sistemov, orke-strijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju
M. ŠULIGOJ.
v Gorici ul. Barriera 43 (tik drž. kolodvora)
v lastnej hiši.
Vsa popravila izvršuje točno, solidno po najnižjih cenah.
Velika izbera domačega in inozemskega usnja. Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvornica nad-platov. Jermeni za stroje in goži.
Gorski čevlji ter nahrbniki. Raznovrstno llPVflrsliO blago.
J. DRUFOVKA
Gorica, Gosposka ul. št. 3 nasproti,Monta1.
umni.
Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzemlje
skazi 110 let prvo mesto
med tovarnami stiskalnic in uživa v strokovnih krogih
najboljše priznanje.
Zahtevajte posebni cenik štev. 452'* za vinske in sadne stiskalnice, za popolne moštne naprave, zal hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne mline, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje, zanavorne| sesalke itd.
Več kot 700 svetinj In prvih daril itd
Ph. M ay farth & C.o.
Specialna tovarna strojev za trtne In sadne vinske pridelke 1500 delavcev.	Dutl3j,	II.,	TabOI*Str38SB	71. Iščejo se zastopniki
Sode in čebre
iz slavonskega hrasta v vsaki množini in velikosti priporoča tvrdka
3ulius Gutman & sin
tovarna sodov
Gross -Hanisza —
LOTERIJSKI: ŠTEVILKE dne 27. julija.
Tfst	S6.	S3,	46,	73,	33.
Išče se trgovskega
vaionna kateri Je končal 'J1111 VaJullLd) s|{e g0|e. Dovoljen
mu je nadaljevati trgovske tečaje. Služb
lahko takoj nastopi, Oglasiti se je pi
naši upravi.
VIKTOR TOFFOLI - dONICJ
prva zaloga C)ljkOV6g& Oljžl
Via Teatro 16.— Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Oneg
Cene so sledeče:
Jedilno olje.................................‘i,	litra	vinarjev	52
Namizno olje.................................12	„	„	56
Istrsko-oljkino olje...........................*,	„	„	60
Valo.ia.......................................lt	»	«	64
Bari.........................................',	„	„	70
Oneglia  ....................................'2	„	„	SO
Lucca, Nizza.................................' ,	„	„	!•—
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele In Izven držav
2lr2««*
l
TVRDKA 0. ZAJE?
trgovina z železjem v Gorici
v hiši .,Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Piiporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postretba točna, domača in cene konkurenčne. =====
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole
role. J MM
f
T
r
Patentirani strešniki „Ancora“.
Kolumbom j ujce za pokrivanje streh!
Potom ženijalue iznajdbe, ki se jo
j li ir i> i a \ i na natfdnili gladkih strešnikih (Flacliziegel) se doseže perfektno /.ve/o eele strehe.
jS patentiiait mi„Ancora“, strešniki pokrite strehe j r.udijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga ■ viFta strešnikov. Estetičen utis! Cere jako primerne! j Pr porcčljit o za nove strehe ali pa za zamenjavo i starih streti tudi za bolj lahko strešino! m m
f/ajbeljša priporočila
;
j Izključno zastopstvo za go-1 riši«. tolminski in vi pavski okraj ter za Kras:
i
; 0. Zajec
TELEFON 107.
Izdajatelj in odgovorni urednik J. Vimpolšek v Dorici.
Tiska »Narodna Tiskarna* v Uorici (odgov. L. LukeŽiL