Imperfect in Original
UNITY
Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday
and Friday.
GLASILO S^ywmGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POPP. DR SV. MOHORJA VCmCAGoT
ŠTEV. (No.) 73.
Vabilo na veliki katoliški shod v Bridgeport, Ohio.
KATEREGA PRIREDITA DRUŠTVA SV. BARBARE, ŠT. 23. IN DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 123. K. S. K. J. O PRI-LIKI PRAZNOVANJA TRIDESET-LETNICE K. S. K. JEDNOTE V BRIDGEPORT, O.
CHICAGO, ILL., SREDA, 7. MAJA — WEDNESDAY, MAY, 7, 1924.
LETO (Vol.) X.
I
Bridgeport, O. — Tukaj-	_ 1TlnI_ ___ TT-X?
šna društva spadajoča h K. BOMBNI NAPAD NA HIŠ"
S. K. J. sta sklenila prirediti j	nnrmnrmtttzn
v nedeljo 11. maja slovesno	POSESTNIKE.
praznovanje 30-letnice K. S. | K. J. obenem pa tudi priredi- i
Vnet za tretjo stranko.
ti veliki katoliški shod, za vse katoliško misleče Slovence v naselbini in okolici. Shoda se udeleže: Rev. J. J. Oman, Mr. Anton Grdina gl. predsednik K. S. K. J. Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila K. S. K. J. in mogoče še več drugih gostov. Ker bo to prvič v zgodovini naše naselbine in naših društev, da nas obiščejo gl. uradniki in drugi odlični gostje, bo to jako pomemben dan, ne samo za tukajšna društva, temveč za vse Slovence v tej naselbini in okolici.
Ta katoliški shod bo manifestacija našega verskega prepričanja, vsled tega se uljud-no vabi vse katoliško misleče Slovence od tukaj in iz bližnjih naselbin kot Blaine, May-nard, Bellaire in Glendale ter od drugod, da se tega shoda gotovo udeleže. Nastopili bodo razni govorniki, ki bodo gotovo marsikaj koristnega in zanimivega povedali.
Dragi rojaki in rojakinje pridite vsi in pripeljite s seboj Vaše družine in prijatelje. Pokažite, da še spoštujete vero, katero je Vam vcepila v srce, Vaša skrbna slovenska mati.
Program bo sledeči:
1.	V nedeljo zjutraj ob 8. uri sv. maša za Slovence, katero daruje č. g. Oman slovenski.župnik iz Newburga, O. Pri tej sv. maši bo skupno sv. obhajilo za društvo sv. Barbare in za vse Slovence.
2.	Popoldne ob 2. uri se otvori shod v društveni dvorani v Boydville.
3.	Nastopijo govorniki. — Mr. Anton Grdina gl. predsednik K. S. K. J. Preč. g. Rev. J. J. Oman. Mr. Ivan Zupan urednik Glasila. Rev. Geo. Gressel domači g. župnik. Mr. Josip Grdina iz West Parka, O. In razni drugi govorniki.
Med prireditvijo sledijo še razne druge točke v razvedrilo udeležencem.
Po končanih govorih sledi medsebojna domača društvena zabava, ki jo prirede društva za došle ' goste in članstvo. Preskrbljeno bo, da bo vsakdo zadovoljen ta dan v naši dvorani na našem prvem katoliškem shodu. Zato upamo, da se dne 11. maja popoldne snidemo vsi Slovenci skupaj z naše kakor tudi bližnjih naselbin ter kličemo vsem skupaj na veselo svidenje in dobrodošli.
„V Pojasnilo vsem tistim, ki nJim ni naša naselbina znana rlede vožnje: Pripeljite se lko z vlakom v Bridgeport Wheeling, W. Va. Vzemi-io karo št<*v. 61 ali na Stop 16. s; od tam je 5
Sovraštvo nastalo radi podra-ženja stanovanja.
Trije napadi z bombami v Chicagi, so povzročili okrog $7,000 škode. Prva bomba je razdejala sprednji del stanovanjske hiše na 697 Grove-land Parku, v katero so se šele pred kratkim naselili črnci, d asi je sosedno prebivalstvo izključno le belo. Deset minut po temu pa eksplodira druga bomba, na 4911 Vin-cenes ave., katera je napravila lastniku hiše S. $osenu, precejšno škodo.
Rosen je izpovedal policiji, da je kupil v Groveland Parku tri hiše, katerih stano-\anja je podražil od 45 dolarjev na $90 mesečno.
Ker so pa najemniki protestirali proti podraženju, jim je odpovedal stanovanja ter jih oddal črncem, kateri so pri volji plačati tako visoko najemnino. Dalje pravi, da je dobil telefonično svarilo, za kar se pa ni zmenil.
Tretja bomba je pa raznesla zadnji del garaže Checer Cab Comp. na 2725 W. Van Buren cesti, katera se sodi, da je bila zagnana iz mimo-vozečega naduličnega vlaka. V garaži se je nahajalo v času eksplozije 30 šoferjev in umivalcev avtomobilov, od katerih pa ni bil nobeden ranjen.
Pet oseb je na sumu za a-tentat na garažo.
-o-
Smrtna kosa.
Iz Pueblo, Colo, nam poroča naša marljiva zastopnica Mrs. Jos. Meglen, da ji je preminul te dni*ljubljeni soprog Mr. Jos. Meglen, kateri je bil velik prijatelj naših listov in je tudi veliko storil za nje. Mi izrekamo ob tej priliki naši blagi zastopnici globoko so-žalje. Pokojnemu pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru. Cenjene naročnike prosimo,^ da se ga spominjajo v molitvah.
D. M. Jones
ki vodi propagando za ustanovitev tretje politične stranke. Jones je velik zagovornik farmarjev. Je že 81 let star, a še vedno aktiven v politiki.
SLABA MORNARICA AMERIKE ALARMIRA GOTOVE KROGE.
RAZNE YESTI.
—	Manila. — Brig. Gen. Mitchell in soproga sta prišla iz Indije v Manila, kakor pripovedujeta sta imela veliko lovsko srečo v divji Indiji. Mitchell je ustrelil osem tigrov in enega medveda, njegova soproga pa enega tigra.
—	Adolph Remmler, 26 let star živeč na 2417 Seminary ave. v Chicagi je zavžil v samomorilnem namenu strup, nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je takoj izdihnil. Njegova gospodinja je izjavila policiji, da je vzrok sa-moumora, ker ni mogel najti dela.
—	Fort Wayne, Ind. — Več kot sto ljudi je bilo ranjenih med njimi pet smrtno, ko se je podrl oder, na kateremu so ljudje opazovali bas-ball igro.
Iz Jugoslavije.
VODA POPLAVILA VEČ VASI V BANATU. — NA PO-MOČ SO POSLANE REŠILNE LADIJE IZ BELGRA-DA. — DROBNE VESTI.
Velike povodnji v Banatu.
Belgrad. — Sava in Donava sta zadnje dni silno narast-li. Pri Belgradu je voda pet in pol metra nad normalo in je del mesta, ki je ob reki, po-plavlj en. Velika je poplava v Banatu, kjer je več vasi pod vodo. Iz Belgrada so odposlali rešilne ladje. Škoda je ogromna.
Značilno
pravoslavno versko gibanje.
"Vesnik," pravoslavni ne-deljno, cerkveno politički list, piše v svoji 6. številki, da imajo neki profesorji v Belgradu "brezbožna predavanja," v katerih napadajo vero. Dopis — Cicero, 111. — Chicago j Pravi, da veri niso mogli na-
Kongres vzame to važno vprašanje takoj v pretres.
Washington. — Moč Amerike na morju je primeroma z drugimi svetovnimi državami zelo slaba. Mornariški tajnik Wilbur ima nalogo, da poda na merodajno mesto natančno poročilo o stanju naše mornarice, v primeru z Japonsko in Angleško. Kongres bo začel takoj z delom o razpravljanju tega važnega vprašanja.
V pretres pride tudi vprašanje^ ako je resnica, da ima Amerika samo za tri mesece kurilnega olja v rezervi, med tem ko imajo druge države zaloge, katere zadostujejo za tri leta.
Kako znajo denar zapravljati je razvidno iz poročila, katero pravi, da so nekateri podmorski čolni bili toliko časa v delu, da so, ko so bili do-gotovljeni spoznani ne rab-ljivim, ker se je med tem časom zopet kaj novega znašlo. -o-
V Sing Sing ni dela za pilote.
Vsak jetnik, kateri pride v sing sing se ga vpraša po delu, kaj da zna, da se ga po-
tem odloči na prostor za katerega je jetnik sposoben.
Tako je bil pripeljan kot. jetnik pred ječarja Thomas Mcinerneya Harry Mitchell iz Brooklyna. Ječar ga vpraša po poklicu, jetnik odgovori, da je zračni letalec. Ječar pa pravi, da mu njegovega posla ne more dati, ker bi bilo nevarno, da bi odfrčal iz ječe.
Predloga za izpodriniti Sal-» mon Trust ima obilo prijateljev.
Washington. — Salmon trust, kateri ima vso kontrolo nad ribarstvom v Alaski, je pripravil veliko domačinov ob kruh.
Senator Wesley L, Jones je predlagal v senatski zbornici, naj se zabrani vsaki monopol nad ribarstvom v Alaski, ter da se vrne domačinom vsa pravica do lova, oziroma prodaje rib, na kakoršnikoli po-
in Alton Railroad ima v Cice-ri med 46 in 48 ave. nad 400 akrov velikem prostoru svoj prostor za tovorne vozove, kakor tudi za rezerve vozov in oljne tanke. Dečki, ki so se pa tam igrali so zanetili ogenj, kateri je dal gasilcem več ur težavnega posla, da so ogenj omejili, le na en tank ter s tem preprečili veliko nesrečo, katera bi nastala, če bi se ogenj razširil še na druge z oljem napolnjene tanke.
—	New York. — Ker ga ni marala je ustrelil časniški poročevalec nekega Poljskega lista, Wladimir Idzikowsky star 34 let svojo oboževalko Virginijo Placek staro 16 let, na to pa še sebi pognal krog-Ijo skozi glavo. Našli so oba ležeča na tleh s prestreljenima glavama.
—	Bremerton, Wash. — Nor benega glasu še ni od pogrešanega poveljnika naših letalcev Maj. Fred. Martina in njegovega mehanikarja, katera se pogrešata že od srede 30. aprila.
—	Dallas, Ore. — Tri močne potresne sunke je občutilo prebivalstvo mesta Dallas. Več sto ljudi je preplašenih letalo po cesti. Ponesrečen ni bil nihče.
—	Springfield, 111. — Fr. McGovan star 16 let je bil mrtev in dva njegova tovariša sta dobila jtežke poškodbe, ko se je auto v katerem so se vozili preobrnil.
—	St. Louis. — Ogenj je izbruhnil v nekem trinadstrop-nem poslopju, kateremu žrtev je bila neka mati z dvema hčerama, vse tri so mrtve, veliko pa težko ranjenih, ker so morali poskakati raz okenj, da niso živi zgoreli.
—	San Francisco. — S prvim julijem se prične redna služba zračne pošte med New Yorkom is San Francisco. 24 letal bo neprenehoma v zraku, 12 na eno in 12 na
Polet med obe-
144,719.753 Din. in 861.200 francoskih frankov ali dnevno 406.515 Din. in 2359 frankov. Potnikov prihaja in odhaja dnevno do 10.000.
-o-
škoditi ne Haeckel, ne Darwin, ne Renau in drugi ateistični filozofi, ne bodo je zrušili tudi ti filozofi. Opozarja dalje svetovne učenjake, Newton a itd!, ki šo bni verni, kakor je bil "največji ruski genij" Dostojevski "najboljši komentar biblije." Proti takemu "rušenju vere," pravi notica, se vlagajo protesti. Med drugimi sta vložila protest "Hriščanska zajednica mladih ljudi" in "Ženski pokret."
Duhovniške vesti.
Za nadzornika lavantinskih Marijinih družb je imenovan stolni kanonik g. Franc Časi. — Župnika sta postala Franc Toplak v Pišecah in Jakob Rolan v Razborju. — Prestavljeni so fgg. kaplani: Janez Kotnik iz Galicije v Selnico, Franc Vavpotič iz Ormoža v Marenberg, Franc Rampre iz Kamnice v Ormož.
■o
Požar v slavonskih mlinih.
Te dni sta v osješki okolici zgorela dva mlina. Škoda znaša nad 200.000 Din. — V Slav. Brodu je zgorel Dembo-vičev velemlin. Škoda cenijo na 2 milj ona dinarjev.
-o-
Umrla je dne 4. aprila ga. Franja Eberl roj. Hauptman. Pokojna je bila zelo blaga in splošno priljubljena.
Tatvina.
Pri Prešernu na Gorici pri Radovljici je naznanec pokra-
Zanimivo je, da se ti pravo- del precej perila iz podstreš-
slavni laiki tako potegnejo za vero.
ja.
Župnik Franc Češarek umrl.
Na Brezovici pri Ljubljani je umrl dne 5. aprila, zjutraj ondotni župnik Franc Češarek, v 58 letu svoje starosti. Po dolgi, mukepolni bolezni ga je rešila smrt, ki je bil nanjo vdano pripravljen. Rajnki je bil rojen 8. septembra 1866 .v Nemški vasi pri Ribnici in v mašnika posvečen 23. julija 1891. Služboval je kot kaplan v Podzemlju, Metliki in Šmariji, kot administrator na Suhoru, bil 10 let župnik v Zagradcu, 5 let v Šempetru pri Novem mestu in sedaj 11 let na Brezovici.
Kavarne in gostilne v Jugo-#1 • •• slavij i.
Glasom uradne statistike je tačas v Jugoslaviji 194.000 gostiln in kavarn, po ena torej na vsakih 60 oseb.
Predrzen cestni rop na Igu.
i
Pekovskega vajenca Mihaela Ambrožiča je napadel bližini Koslerjevega gradu na cesti Lljubljana-Ig neki neznanec, ki je skočil nenadoma predenj iz obcestnega jarka. Nahrulil je fanta z besedami: "Daj ven denar — ali pa izgubiš glavo!" Dečko se je napadalca, ki je bil okrog 30 let star, zelo porašen in ves razcapan, prestrašil in mu je izročil ves skupiček, nakar je bežal kakor hitro je mogel proti mestu.
-o-
40-letnica belgrajskega kolodvora.
dvorane.
mi
ljuben način.
Jones poziva kongresnike j drugo stran naj gredo takoj na delo, da ma mestoma bo trajal 32 ur. bo stvar hitro končana, ker j — Rio De Janeiro. —- Neko sedaj je sezija za ribarstvo. poročilo iz tega kraja piše o Prezident Coolidge se zelo slučaju, da ko so zabijali po-strinja s predlogom in tudi krov na rakev dozdevno mrt-njegova želja je, da bi se vega človeka z imenom Pedro predlog ne zavlačeval.	Leao, se je prebudil in seve-
da protestiral, da bi bil živ
Te dni je poteklo 40 let, odkar je bil otvorjen bel grajski kolodvor. Tedaj je opravljalo vse posle na postaji borih 20 železniških uradnikov. V mi-nolem letu je pa znašal promet na belgrajskem kolodvoru : Dospelo je 42.836, odšlo pa 24.891 potniških vagonov; blaga je
Pobegnila
sta iz zaporov v Gornjem Milanovcu dva nevarna kaz-nenca in sicer 22-letni Bogo-sav Obenovič in pa 19-letni Drobujakovič Radič. Oba sta bila obsojena radi skrajno predrznih tatvin in vlomov. (Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO,
AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zrtsm
s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve Š9 dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naie cene za pošiljke v dinarjih M lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........$ 13.45 1
2,500 — Din.........$ 33.50 f
5.000 — Din.........$ 66.50 \
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir..................$ 5.20
200 — Lir......... $10.05
500 — Lir..................$24.25
1,000 — Lir..................$47-25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ia nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokraf menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI JAVNO. Vse pošiljatve naslovite na-
VENSKO BANKO
EDINOST
•▼cry Tuesday
(UNITY)
Ishaia vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued Wednesday. Thursday and Saturday.
Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
__ Telephone: Canal 0098.
__Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evrooo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year .. .$4.75 "_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vai STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene ▼ gotovi ste-rillu. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa
se ne ozira.
Entered as second clas matter October Iith 1919. at Post Office at Thicairo. III., nnder the ar» of March ^rd 1R7Q
- Zlobnost, ki nima para na svetu.
Onemogli švigašvagarski list Glas Naroda, ki svojo barvo spreminja vedno kakor veter piha med Slovenci v Ameriki, ki danes hvali, a jutri proklinja isto stvar, kar je pač stara navada in logika zapitih škribantov, ki se zbirajo o-krog Saksarjevega korita, se je spravil zahrbtno z nožem na nas pod rubriko Peter Zgaga.
V oči ga je spekel komentar, ki ga je naredil v oklepaju naš pomožni urednik pod člankom: "Kongres sprejel amendment o otročjem delu," ki je bil objavljen v štev. 69. našega lista. Ta komentar se je glasil:
"(Amendment ni na mestu, to mora vsakemu zdrava pamet dati. Deček ali deklica v starosti šestnajst let, je sposobna za gotova dela, ta amendment bo storil dečke de-lomržne, kakor tudi deklice, ker bodo imeli preveč časa za neumnosti.)"	„	u — ^
In to dragi čitatelji imenuje kameleonski G. N. da je največja lumpaiija, kar jih je bilo kdaj priobčenih v slovensko ameriškem časopisju.
Iz te Petrove klobasarije je razvidno, koliko urednik 'G. N. pozna delavske razmere v Ameriki. Vidi se, da ni še ničesar drugega skusil, kakorto, kar je najti in videti okrog korita kameleonskega lista G. N. Mi bi na njegove brozge niti ne odgovarjali, ker nimamo volje delati brezplačne reklame za hirajoči list. Toda hočemo pa dokazati slovenskim delavcem, koliko in kako razume delavski položaj £0-bezdavi urednik kameleonskega lista.
Kongres je sklenil, da se prepoveduje delo otrokom do 18. leta. Dosedaj smo imeli postavo, ki je prepovedovala do 16. leta. Po pameti zdravega človeka je povprečen normalen otrok, ki doseže 16. let že precej razvit in pri sebi, in je NE PO NAŠEM MNENJU, AMPAK ZDRAVNIŠKEM MNENJU sposoben za gotova dela. (Hinavski Trček naj natakne očala In naj bere: ZA GOTOVA DELA! TOREJ NE ZA VSAKO DELO.) Nekateri fantje, ki so stari 16. let so jako močno razviti in so jako močni. In ti naj do 18. leta postavajo? Ali more obrekljivi urednik G. N. dokazati, da takim gotovo delo, t. j. tako delo, ki so ga zmožni, telesno škoduje ? Obrekljivi urednik G. N. naj gre po slovenskih naselbinah pa bo videl, koliko fantov in deklic je doma, ki so 16. let stari. Torej po zatrdilu gobezdavega urednika G. N. bi morali slovenski stariši po naselbinah, držati doma svoje fante med 16. in 18. letom. Dasi je marsikateri izmed teh veliko močnejši in bolj močno razvit, kot je njihov oče sam, ki mora garati v plavžu, ali rudniku, da preživlja svojo družino. Pomislite slovenski delavci, kako velik greh smo zato storili v očeh newyorskega švigašva-garskega trobila, ko smo rekli, da fantje in dekleta so, ko dosežejo. 16. leto sposobni za GOTOVO DELA. Slovenski delavci Vi povejte nam, ako smo zato grešili proti Vam?? Mi se v polni meri zavedamo da ne. In zato ponovno povemo, da fant in deklica, ki doseže 16. leto sta sposobna za gotova dela. To so taka dela, ki jih lahko zmagujejo in da ne kvarijo njih zdravja.
Newyorški urednik naj pogleda samo v lastnemu mestu
v New Yorku, koliko zločinov je povzročenih od delamržnih fantov, zakaj ? Zato, ker imajo preveč časa za pohajkva-nje in pritem snujejo razne neumnosti, ki se le prevečkrat končajo^ v kriminalstvu. Mar ni tako?
Če bi bilo po mnenju newyorskega hlapčona, bi morali biti sinovi slovenskih delavcev med 16. in 18. letoma doma. Oče ves zdelan pa naj bi garal za njega, da bi se ti od njega močnejši in krepkejši doma igrali. No, če se je go-bezdavi Peter kdaj zaletel s svojo prazno bučo v zid se je prav pošteno to pot. Najzadnji slovenski delavec v Ameriki zna tolmačiti postavo glede otroškega dela mnogo bolje kot jo zna on.
Vsak fant ali dekle, v starosti 16. let, ako ne nadaljuje s šolo, kar se tudi smatra za delo, je zmožen, ako je zdrav m fizično dobro razvit za gotovo delo ki ga lahko zvišuje in mu ne kvari zdravja. To ve in prizna vsak pameten človek. To bi priznal tudi škodoželjni urednik G. N. a v velikem sovraštvu do našega lista, kateri ga je radi njegovega svigašvagarstva večkrat temeljito razgalil pred slovensko javnostjo, hoče iz tega kovati kapital proti nam. To je pa storil tako nerodno, da ga vsak pameten človek more po-milovati kot velikega nevedneža glede delavskih vprašanj. In baš to bo veliko pospešilo, da bodo slovenski delavci po Ameriki spoznali, kako nerodnega delavskega zagovornika imajo v osebi gobezdavega urednika G; N.
Najbolj je pa grdo za list G. N. in za vse, ki zbira okrog svojega korita to, da se je v tem slučaju obregnil ob duhovnika, ki nima z listom z njegovo pisavo nikake zveze. Sram Vas bodi grdi podtikalci in zavijalci. Vi z vašo nesramno taktiko pa ne zaslužite ni tega, da bi vam pošten slovenski delavec pljunil v obraz.
Urednik.
3Fl€2)6
Dr. W. M. MacGovern.
Preoblečen v prepovedani Tibet.
(Dalje.)
Štiri ure nato smo se še bolj razveselili. Dolina je postajala ožja, gore so se strnile in nad nami so grozile prevesne čeri, in bilo je, kakor bi lezli skozi predor. Ravno tam, kjer je bilo največ snega in se nam je zdelo, da ne bomo mogli naprej, se je skalna globel naenkrat odprla in prišli smo v čisto drug svet. Brezkončna ravan se je razprostirala pred nami, brez dreves in brez grmovja, le tri do štiri palce visoko je ležal sneg, in tu in tam je gledala izpod snežne odeje gola zemlja v velikih krpah. Še par milj naprej se je dolina spustila na značilno ti-betsko visoko planoto, obdano na jugu in severu,, od visokih gorskih grebenov. To je bil
Tibet, geografično in geolo-gično pravi Tibet. 2e pičli sneg nam je to dokazal. Indijko pobočje Himalaje ima veliko dežja*poleti in veliko snega pozimi. Od morja prišli oblaki oddajo svojo vlago na tem pobočju; zato ima tibetsko pobočje Himalaje prav malo vlage. Dežja ponekod v Tibetu sploh ne poznajo; tudi snega je splošno le za par palcev in še ta se v žarkih opoldanskega solnca večinoma stopi. Zato je pa ponoči strahovito mraz in tibetski veter ti gre skoz vse kosti. Tako podnebje pomeni smrt in razdejanje, in ni je zlepa dežele, ki bi bila tako bleda, brezbarvna in žalostna kakor je mrtva visoka tibetska planota.
Dobre volje smo korakali
Newburg - Cleveland, O.
Kakor povsod, tako tudi v našem Novem mestu je vedno kaj novega. Včasih dobro, včasih pa tudi slabo.
Dne 5. aprila je po dolgi in mučni bolezni sušici mirno v Gospodu zaspal rojak Jos. Plut, star še le 29 let. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in e-nega otroka starega komaj en mesec dni. Pokojni je bil doma iz fare Hinje na Dolenjskem. Spadal je k samostojnem kat. podpornem društvu sv. Alojzija in k društvu Bled št. 20 S. D. Z.
Pa bela gospodarica našega življenja še ni bila zado-volj na. Dne 15. aprila je zopet dvignila svojo nabrušeno koso in prestrigla nit življenja rojaku Martin Krulc še v najlepši moški dobi star 41 let. Blagi pokojnik je bil doma iz fare Videm na Spodnjem Štajerskem. Bil je mirnega značaja in skrben gospodar ter jako močne narave. Toda bolezen rak v želodcu, ga je trpinčil skozi dv eleti in je trpel grozne bolečine, dokler ga ni Bog rešil in poklical k sebi v raj iz hudega trpljenja in gorja. Zapušča neutolažljivo vdovo in več prijateljev. Bodi njima lahka zemlja in sveti jima večna luč. Preostalima družinoma pa iskreno sožalje!
— Pri nas se je začelo 2 gradnjo nove cerkve in se je slovesno blagoslovilo zemljišče dne 28. aprila ob pol 8. furi zvečer. Obrede so izvršili
naprej in smo šotorili pod nekim ledenikom. Zemlja je bila tako zmrznjena, da so se leseni količki, s katerimi smo šotor ^ pritrjevali, zlomili, in tudi železni količki so se pri zabijanju upognili.
Potem smo imeli pa spet smolo. Moj zemljevid je bil zelo netočen in je kazal samo splošne obrise; zgrešili smo pot in smo krenili osem milj v stran. Tako smo čepeli zvečer še zmeraj ob robu doline pred visoko planoto in nismo imeli ne grižljaja hrane. Zelo smo bili izstradani, živina pa tudi hudo utrujena. Posebno manjši ponij je bil prav slab in je tako kašljal, da smo mu prisodili le še kratko dobo življenja. Zato je bilo najboljše, da sem skrajšal njegove in naše muke. Sikkimezi sicer niso bili bogve kako rahločutni, a sedaj so imeli hude verske pomisleke in niso hoteli ponija zaklati. Jedli pa bodo že, so rekli, ko bo zaklan. Kaj sem hotel? Vzel sem veliki nož in
domači gospod župnik Rev. J. J. Oman. Po blagoslovu je bil kratek govor. Po govoru pa tekma, kdo bo prvi zasadil lopato v zemljo. Tukaj je nastal pa pravcati semenj, vsak je hotel dati več. Na zadnje se pa oglasi Mr. Frank Kuž-nik naš trgovec z obuvali in obleko ter zavpije z močnim glasom $325. in ker se nobeden ne oglasi čez njega, se njemu izroči okinčano lopato, ter jo je ponosno zasadil v zemljo.
Za drugo lopato se zopet vname borba in po kratkem času se oglasi naš starosta Mr. Mike Plut ter zavpije $200. in nič več ne manj, ter se njemu slovesno izroči lopato, da je vrgel lopato zemlje na voz. Za njim se oglasi Mr. Jos. Smerekar $200. in tretja lopata zemlje odleti na voz. In tako je šlo naprej do pozne 11. ure zvečer. Končni rezultat je bil: $4445.00 to je krasno lepo. Imena vseh prvih darovalcev bodo zapisana v zgodovini fare sv. Lovrenca dokler bo obstajala ta župnija in še pozni rodovi bodo s ponosom či-tali imena prvih darovalcev.
Ostali farani, katerim pa ni mogoče biti prvi, pa vsi kot en mož stopimo v vrst o z dobro voljo v srcu in v par letih se bo zasvetil na stolpu nove cerkve sv. Lovrenca sveti križ. V siogi in skupnemu delovanju bomo z lahkoto prenesli težko breme in v to nam pomozi o ljubi Bog!
Pozdrav vsem čitateljem li-
sem mu prerezal vrat. Sedaj pa ponjem! Ker nismo imeli kuriva, smo morali jesti meso sirovo. Za sladkosnedeža sirovo in sveže konjsko meso pač ni posebno vabljivo, a jaz sem bil take malenkosti že davno pozabil in sem bil vesel, da sem mogel želodec napolniti. Nekaj kosov smo si prihranili za prihodnji dan. Ta dan smo zgubljeno pot spet našli in smo plezali po ozki in silno dolgi globeli navzgor, v smeri proti severu. Pot je bila zelo težka; morali smo nesti namreč še tovor zaklanega ponija in pa del ostalih tovorov, ker so bila naša živinčeta preveč utrujena. Prišli smo na višino 17.000 čevljev. V tej višini povzroča vsak večji telesni napor mučečo utrujenost, bodlo nas je v pljučih in težko smo dihali. In ko smo proti večeru prilezli na vrh 18.000 čevljev visokega prelaza, so i-meli Sikkimezi čisto prav, ko so vpili 'Iha-gval lo! — Zmaga, bogovi so zmagali!"
Kdor uči nauk medsebojne ljubezni, ta je po mnenju tet-ke Prosvete v službi kapitalizma. To se razume iz tega vzroka, ker katoliška cerkev uči pokorščine napram Bogu in državni oblasti. Tetka seveda tudi nikoli noče slišati tega, da katoliška cerkev uči v isti sapi tudi one, ki imajo oblast v rokah, da morajo biti pravični do onih, katerim ukazujejo in zapovedujejo. Cerkev hoče in dela vedno za mir. O-!na tolaži delavca in delodajalca in jih resno opominja, •na dolžnosti do eden drugega, jako hočeta v miru živeti. Če pa ljudje teh naukov nočejo poslušati ni to krivda cerkve, pač pa ljudi samih. Tu velja izrek: "Kakor si boste postlani, tako boste spali!"
Tako je Molek pa nič dru-1 gače! Lahko je zavijati, toda dokazati ne morete o čemer' govorite!
* * *
Neki poznavalec slovenskih razmer v Ameriki mi je ne-j koč dejal: slovenski socialisti v Ameriki niso nič drugega, kakor prave "žverce." In mož je pošteno zadel! — Vi socialisti ste ljudje tiste kategorije, ki bi čez cerkev zabavljali tudi, ko bi vsakemu izmed vas vsak dan par funtov cekinov dala. Če bi ne imeli proti cerkvi že ničesar — kakor tudi sedaj ne morete imet iz pametnega stališča — tedaj bi rekli: "naka, to že ni prav, da ima cerkev ta aparat — mi bi ga morali imeti, da bi z njim cekine mleli!" — To je slika
"žverc," kakoršni ste vi! Nikdar zadovoljni, pa magari bi vas kdo vedno z zlato žlico pital. Stopite enkrat pred eno pošteno ogledalo in oglejte se.
kake "žverce" ste!
* * *
Neki gospod mi je pravil: Moja žena je bila zelo bolna, bila je zelo v strahu da bo umrla, jaz pa: da bo ozdravela.
* * *
Ženitev je slična mrzlici, samo z razliko, da začne z vročino in konča z mrazom. * ♦ *
Gospod Nadloga je imel res nesrečo s svojimi porokami. Kadarkoli je srečno zlezel v zakonski jarem, je imel presneto smolo, da mu je boljša polovica zbolela in umrla. To se mu je bilo zgodilo že v tretjič.
Ta ali oni bi si lahko mislil, da mu je to že prešlo v navado. Toda temu ni bilo tako. Ravno nasprotno. Že samo izbira nove žene mu je delala neprijetnosti. Pravo muko je občutil pri tem. Poleg tega pa tisto romanje s svojo novo nevesto k raznim tetam in stricem, k sorodnikom in sorodni-cam, bližnjim in daljnim, da kar ni hotelo biti konca. Najbolj pa opravilo z oblastmi in poroka sama, na vse to je mislil z bridkostjo v srcu in z grozo v glavi.
Toda vse to je moral prestati tudi četrtič, kakor vsakp-krat poprej.
Toda tudi četrtič je vse srečno prestal.
Pot si je otrl s čela, ko je peljal svojo novo ženo proti izhodu. Vgodno čuvstvo silnega olajšanja je spreletelo njegove ude. "No," je zamrmral, "hvala Bogu, zdaj bo zopet za en čas mir!"
sta Edinosti, kateremu želim mnogo novih naročnikov!
J. Resni k.
-o--
Sv. Jurij v So. Chicago.
—	Dne prvega maja je pri naši cerkvi nastopil službo organista in janitor j a Mr. Jernej Kosec. Mr. J. K. želimo v naši sredi obilo veselja in sreče, da bi dolgo vrsto let na splošno zadovoljnost fara-nov izvrševal svojo službo in popeval v slavo božjo!
—	Razveseljivo je, ko se o-paža, da se je začel mladi svet zanimati za cerkveno petje. Vsaki petek ima mladina ob pol 8. uri zvečer svojo pevsko vajo. Tako je prav. Tako je upati, da se bo mlajši naraščaj tudi kmalu krepko oglasil iz. cerkvenega, velikega kora.
—	Priletna mamica štorklja, ker je postalo boljše vreme, je nastopila svoje potovanje po So. Chicago. Mimogrede se je oglasila na Baltimore Ave. 9630 pri Mr. George Po-žeg in Mrs. Matildi roj. Ne-manič in njima je darovala hčerko Genovefo, Baribaro, ki je bila krščena pretečeno ne-
deljo.
Kumovala sta Mr. Joe in Mrs. Kristina Schrey.
—	Drugo deklico je gospa štorklja pustila na 106 Str. 3537 pri Mr. Marko-tu in Mrs. Ani Vraničar. Deklica je bila zadnjo nedeljo krščena na i-me Martina, Ivana. Iz bližnjega Jolieta sta prihitela z» avto za botra Mr. John Pluth in njegova Mrs. Lina.
—	Naj omenim še sledeče. Začetek majniške pobožnosti na 1. maja zvečer je bil fara-nom naznanjen s slovesnim pritrkavanjem. V mesecu maju vsako nedeljo zvečer ob pol 8. uri lahko čujemo po staro-krajskem načinu popevane li-tanije Matere Božje. Pri teh glasih se zamislimo v nekdanje, domače, lepe čase v domovini Sloveniji.
Poročevalec.
-o-
—	Atlanta, Ga. — Število mrtvih po viharju, kateri je divjal po zapadu je naraslo na 122.
—	London. — Povodom stavke pristaniških delavcev v Guinea je bilo 12 mrtvih in 21 ranjenih.
Postanem Satanov kuli.
Čas je že bil, da sem svoj načrt pojasnil spremljevalcem. Dotedaj so vedeli le, da hočem v Tibet. Sedaj sem jim pa povedal, da hočem v sveto mesto Lhazo. Iz prtljage sem izbral praznično obleko, kakor jo nosijo odlični Sikkimezi, in sem rekel Satanu, naj jo obleče. Odslej naprej je bil on poveljnik naše majhne karavane. Njegova vloga je bila vloga malega premožnega posestnika, ki je bil obljubil božjo pot v Lhazo in nas je bil vzel s seboj za spremljevalce in služabnike. Drugi trije so ostali to, kar so bili prej, samo jaz sem bil ponižan za navadnega težaka in služabnika ter sem moral opravljati kuhinjske posle. Dodelil sem vsakemu njegovo novo *!ogo in sem imel z njimi večkrat ze lo natančne "poskusne predstave", da so se vživeli v novo življenje. Priznati moram, da so ta del mojega načrta sprejeli hrabri junaki z velikim
veseljem in so se ob misli na spremenjene vloge izvrstno za bavali. Prepočasi so mislili, da bi mogli razumeti, v kakšno veliko nevarnost se podajamo.
Sedaj sem se pa tudi jaz popolnoma prelevil, in to ni bilo ravno prijetno. Moji lasje so bili že pobarvani in je bilo tre ba samo tu in tam še malo. popraviti. A treba je bilo pobarvati tudi kožo. Slekel sem se in stal sem popolnoma nag na višini prelaza, v jutranjem januarskem vetru, 18,000 čevljev nad morjem! Satan je i-mel častno nalogo, da me je namazal z zmesjo jodove tinkture in orehovega soka. In sicer prav po vsem životu, ne samo po navadno vidnih delih, ker sem moral vendarle biti pripravljen na telesno pre iskavo. Nato so prišle na vrsto oči, najkočljivejša točka, ker so bile modre. Dvojno sre sem imel zanje. Naj prvo prerezal eno od jo bil nalašč za to vz in sem si I

m*

Socialna Razmotrivanja
3. načelna sodba o civilnem zakonu.
(Dalje.)
2. Kaj napravimo v slučaju, da se tudi pri nas pojavi močno gibanje protiverske-ga duha in bi začeli tudi nekateri poslanci zahtevati reformo zakona, vpeljavo civilnega zakona in razporoke. Predvsem je potrebno v takem slučaju, da se zavemo, za kaj gre, da vemo, da taki poizkusi nasprotujejo temu, kar nam je najdražje: naši veri in katoliški Cerkvi. Zavedati se moramo, da imamo pravico, zahtevati od države, da spoštuje to, kar nam je sveto, da si ne prisvaja pravic, ki jih nima. Država ni vsemogočna, ne sme biti vsemogočna. To težnje po nekaki vsemogočnosti je v modernih državah in naj si so bile abso-( lutistične naj si so socialistične. Ljudski blagor in sreča je namen države, ta namen tudi stavi mejo vsej državni oblasti. In čeprav ne vemo vedno natančno, kje leži dejansko v posameznih slučajih ta meja, to vemo gotovo, da božjih, naravnih in cerkvenih postav ne sme prekoračiti. Vemo, da je tudi proti sreči ljudstva, torej proti namenu države, kar je proti božjim postavam. In civilni zakon je tak.
V.
Razporoka.
Ko je Cerkev stopila javno na plan, je oznanjevala nov nauk in ta nauk je bil nauk križa. Naloga njena je bila velika in težka — človeško govorjeno neizvedljiva. Človeštvo prenoviti v javnem in zasebnem življenju, in to dvigniti je iz strasti do čednosti. Svet osvojiti Kristusu, ta nalog ji je poveril Ustanovnik.
Da izvrši to svojo splošno nalogo, je morala preustrojiti tudi rodbino ij, poganske' v krščansko, zakonsko življenje iztrgati strasti in je posvetiti v življenje — podpirano od milosti. Nastopila je, začela oznanjati nov nauk o zakonu in zakonskemu življenju. Ta nepoznani nauk pa je vseboval tudi zapoved o nerazruš-ljivosti in nerazdružljiVosti zakonske vezi. Mož ni prost, dokler žena živi, in žena ne sme vzeti drugega pred smrtjo prejšnjega. Tako so oznanjali apostoli in njih pomočniki. In to oznanilo je bilo nezaslišano breme tedanjemu svetu. Zakaj ?
Pri Rimljanih je bila razporoka na dnevnem redu. Mož se je mogel ženiti iznova, čeprav je žena še živela, in žena se je smela možiti z drugim, dasi prvi mož še ni umrl. Če sta hotela oba zakonska ali pa tudi samo eden izmed njiju, da gresta narazen, jima je rimski sodnik to moral dovoliti, in bila sta prosta. Da, niti dokazov ni zahtevala rimska sodnija. Enako se je godilo pri Grkih, tudi pri njih je bila razporoka globoko ukoreninjena. Kako globoka je bila propalost, kaže jasno to dejstvo. Do srede 6. stoletja po Kr. si ni upala krščanska državna oblast, da bi prepovedala ločitev zakonskim v slučaju, da sta oba bila z njo zadovoljna. Šele cesar Justini-jan si je to drznil. Čez 25 let pa je že cesar Justin II. prepoved Justinijanovo ukinil, ker je bila silno narasla po družinah razrvanost in so si zakonski pomagali do novih zvez s tem, da so zakonskega druga umorili.
Stopili so na pozorišče novi narodi: Germani. Rimski zgodovinar Tacit hvali njih zakonsko zvestobo. Ali tudi njim
zakonska vez ni bila presve-ta. Mož je mogel ženo zavreči in si poiskati drugo. Da je moral plačati sorodnikom zavržene žene svoto denarja za kazen, to stvari same ni nič iz-premenilo.
Pogani nis opoznali zakona, ki bi držal do smrti. Cerkev je začela z delom previdno kot dobra mati, a zato nič manj odločno. Niso se dali poganski narodi prenarediti čez noč, preteklo je nekaj stoletij, preden je Cerkev povsodi prodrla z naukom Kristusovim, da zakonske vezi ne morete streti volja človeka, marveč le smrt. Z 12. stoletjem je bila zmaga izvojevana, ne-razdružljivost" zakona izvedena v življenju narodov. In blagoslov te zmage je rosil na družinsko srečo nemoteno do konca srednjega veka.
V 16. stoletju je vstal Martin Luter in oznanjal novo vero. Izpodkopal je svetost zakona s tem, da je trdil, da zakon ni zakrament, ampak navadna pogodba. Izpočetka ta krivoverec ni bil za razporo-ko. Ko pa je hesenski grof Filip hotel imeti poleg prave žene novo, drugo, je prišel Luter v zadrego. Grof je zahteval od Lutra, da mu dovoli, da si vzame novo ženo, Luter — zavisen od Filipa, je dovolil pod pogojem, da ostane skrivno. Seveda ni ostala stvar skrita, in kar je bilo dovoljeno enemu protestantu, je moralo biti dovoljeno i drugim.
(Dalje sledi.)
RAZNOTEROSTI.
Vprašanje vivisekcije.
Angleška zbornica lordov je odbila zakonski načrt, kateri bi prepovedal vivisekcijo psov. Lord Curzon je izjavil, da so doprinesli poizkusi na pseh v teku zadnjih let dragocena zdravila za različne bolezni, predvsem za sladkorno ter angleško. Učenjaki so prišli v zadrego in bi bil ogrožen napredek znanosti, če bi se zavzela postava bolj za pse nego za trpeče ljudi.
Živali kot lastni ranocelniki.
Znano je, da si lisica vsled strela ali pasti ranjeno nogo z lizanjem kmalu ozdravi. Srno z obstreljeno nogo so videli, kako je odšepala naravnost v potok ter toliko časa stala v vodi, da se je krvavenje ustavilo. Manj znano pa je, kar pripoveduje o nekaterih pticah nemški prirodozna-nec, torej ne morda lovec v lovski latinščini. Obstreljeni žerjav si baje rano sam po vije, v kolikor jo pač more doseči s kljunom. Dobili so namreč žrjava, ki je imel prestreljeno nogo pravilno povito z m^fiom in lastnim drobnejšim perjem. Istotako so dobili obstreljeno vrano, ki je imela na rani nalepljeno lastno mehko perje izpod perutnic. Slučajno bi perje nikakor ne moglo priti na rano. Neki popolnoma zanesljiv mož, ki je imel za to tudi verodostojne priče, je pripovedoval omenjenemu prirodoznancu sledeče: Streljal je na visokoletečo divjo raco, ki jo tudi obstrelil, da se je čez nekaj časa začela spuščati na precej oddaljeno njivo. Po dolgem času sta lovec in njegov spremljevalec našla raco, ki je med tem časom že poginila. Zadeta je bila pod levo perutnico, toda v rani je imela globoko najtla-čene mehke trave. Brezdvom-no si je žival sama s kljunom na ta način natlačila trave v rano, da bi krvavenje ustavila.
tej cerkvi od 16. stoletja.
Poškodbo na cerkvi so popravili, a orgije so pa hoteli nadomestiti z novimi. Ni se pa sto mislijo strinjal organist Covperin, kateri je iz stare or-ganistovske družine ter apeliral na merodajne faktorje, da naj na mesto novih popravijo raje stare, toliko znamenite orgije.
Njegova prošnja je bila u-slišana, z veliko požrtvovalnostjo in trudom so stare orgije zopet spravili v red.
Ob veliki slavnosti in navzočnosti pariškega knezoško-fa so po šest letnem molku zadonele zopet pod prsti orga-nista Couperina, po staremu svetišču orgije, katere so bile toliko pri srcu staremu or-ganistu.
Vsled svetovne vojne utihnjene orgije, zopet pojo.
Pred šestimi leti za časa svetovne vojne je na veliki petek, ko je pobožno ljudstvo sklonjenih glav molilo v cerkvi St. Gervais v Parizu, pri-brenčala krogi j a velike "ber-te," katera je usmrtila več vernikov, napravila veliko luknjo na strehi cerkve, kakor tudi poškodovala znamenite or-^glje, katere se nahajajo že v
Vojaški zavodi za kemijo.
Nam vsem je še v živem spominu senzacija, ki jo je za ča-»a svetovne vojne vzbudila vest, da se Nemci poslužujejo v boju tudi strupenih plinov. Nemcem pa so kmalu sledili tudi Francozi in'Angleži in koncem vojne je bila "kemična bomba" že prav vsakdanje orožje. Učinek strupenih plinov je bil mestoma strahovit. Vse strahote vojne s strupenimi plini pa ljudi niso oplaši-le, ampak kot v zasmeh raznim predlaganim konferencam za "večni mir" se ravno danes trudijo vse države na vso moč, da kemična vojna sredstva kar najbolj izpopolnijo. Tako so v Rusiji ustanovili poseben vojaško-kemični zavod, ki ima nalogo, da vse take iznajdbe inozemstva pre-iskuša in če more, da jih še nadkrili. V Italiji so imenovali posebne komisije, ki naj praktično preizkušajo vse kemične novosti, ki bi utegnile imeti kakšen pomen v bodoči vojni. Italijanski listi pa predlagajo, da se ustanove poleg komisij še posebni zavodi samo za preizkuse s plini, kakor baje že dolgo obstoje v Nemčiji. — Vojaško-kemiČni zavodi, silno pomnoževanje le-
tal, vojnih in privatnih, avtomatične puške in topovi, to so res lepe priprave za — ohranitev miru.
Angleške jtlbilejske marke.
V Angliji pripravljajo za to leto veliko svetovno razstavo. Tem povodom bo angleška poštna uprava izdala posebne jubilejske marke.
-o-
Zavrnjen veleposlanik.
Za svojega zastopnika v Belgiji je imenovala italijanska vlada dosedanjega svojega zastopnika na Dunaju Or-sini-Baronija. Ta je zastopal italijansko vlado na Dunaju 3 leta. Belgijska vlada pa ga je odklonila, češ da je njegova soproga rojena Nemka, ko-je brat se je v svetovni vojni boril proti Belgiji. Vsled odklonitve belgijske vlade je prosil Orsini-Baroni za svojo upokojitev, \i mu je bila takoj dovoljena.
Revolucija na Kubi.
Washington. — Na Kubi se je začelo uporniško gibanje. V provinci j i Santa Clara je revolucija že izbruhnila. V Fo-ridi je večja množina vojnega materijala nakupičenega kjer čaka ugodne prilike, da se ga utihotapi na Kubo.
Vlada Združenih držav je dobila od vlade na Kubi noto, v kateri se prosi, da predsednik Združenih držav prepove vsaki uvoz vojnega materijala na Kubo. Prepoved pa seveda ne velja za orožje in mu-nicijo, katero namerava kupiti de facto vlada na Kubi v Ameriki. Predsednik Kube je naročil za več sto tisoč dolarjev vrednosti orožja in muni-cije v naši državi.
-o—
—	V Varšavi je bilo povodom demonstracij prvega maja aretiranih dvesto komunistov.
—	Iz Bukarešta Rumunija poročajo, da se je med Francijo in Rumunijo vpeljala redna služba zračne pošte.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrti v nepopisni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da sti nam preminuli dve hčeri, sestri ena omožena že soproga
Mary Gregorich in Katarina Brine [roj. Gregorich]
na en dan dne 29. aprila 1924. Prva Mary je zatisnila oči po dolgi mučni bolezni ob pol 4. uri zjutraj in druga Katarina nenadne smrti na
porodu isti dan 29. aprila ob pol 3. uri popoldne.
Pokojni sestri sti narodile v Chicagi. Mary se je rodila dne 23. marca 1901, in Katarina dne 27. aprila 1894. Svoje življenje sti preživeli pri svojih stariših v krogu domače družine in bili sti zvesti hčeri svojim starišem in ljubeči sestri bratom in sestram. Zadnja Katarina se je omožila lansko leto 30. junija 1923 z Mr. Michaelom Brine, s kateremu sta živela komaj deset mesecev skupaj. Pripadale sti k društvom Marija Pomagaj, 78. K. S. K. J., h S. P. družbi sv. Mohorja in v dekliški dobi sti bile članice Dekliške Marijine družbe, Mary je bila
dozadnjega. ^ prežalostni uri najprisrčneje zahvaljujemo vse Prijatelje in prijateljice pokojne Mary, ki so jo obiskavali v bolezni ko se je nahajala v bolnišnici. Kakor tudi vsem, ki so prišli ob času smrti pokojni sestri kropit in obiskati, ko ste se nahajale na mrtvaškem odru
in nam skazali iskrena sočutja in sožalja.	'	.
Obenem se tudi najiskreneje zahvaljujemo vsem tistim, katerih nam ni mogoče vse imenovati vsled prevelikega števila istin, za
vse krasne cvetlice in vence, ki so jih položili pokojnima v zadnji pozdrav iz domače in drugih naselbin. Posebno zahvalo izrekamo za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došla brzojavno in pismeno, zlasti iz mesta Clevelanda.
Najlepše se zahvaljujemo tudi čč. gg. duhovnikom, pred vsem g. župniku, ki je prišel po nje na dom, zatem vsem trem, ki so opravili slovesno peto sv. mašo in za lepi tolažilni govor Rev. K. Zakrajšeka ob rakvi v cerkvi in Rev. Fathru Leonu, ki jih je spremil na pokopališče do groba. — Dalje prav lepo zahvaljujemo pogrebnika Mr. Linharta, ki je oskrbel tako krasen pogreb v popolno zadovoljnost vseh.
Posebna hvala vsem onim, ki so se udeležili pogreba, pogrebne maše, in vsem, ki so ob tej priliki na kakršenkoli način ob tem
žalostnem trenutku svoja sočutja skazali, ki so bila nam vsem v veliko tolažilo.	, . .
Zlasti se pa najlepše zahvaljujemo vsem društvam, h katerim so pokojnici spadale za tako ogromne obiske, ko sti se nahajale na mrtvaškem odru in to so društvo Marije Pomagaj, 78. K. S. K. J., S. P. dr. sv. Mohorja in Marijina družba fare sv. Štefana. Hvala iskrena za preskrbljene pogrebnice od strani društev.	.	. .
Ne moremo pa najti skoro primernih besedi, da bi z njimi zadostno zahvalili Mr. in Mrs. John Terselica, ki sta imela toliko truda ob tej prežalostni priliki. Oba sta se silno trudila in žrtvovala čas,- da se je pogreb tako lepo izpeljal, zakaterega sta potrebno oskrbela
Mr. in Mrs. Terselič. Naj prisrčne jša hvala obema!	__— T---	— r
Vsem, vsem iskrena hvala iz dna srca!
Ve drage hčeri, sestri in soproga, ki sti dokončale zemljsko pot, ki nas druge še čaka, pa počivajte v miru — spočijte se v Gospodu, dokler se veseli ne snidemo tam nad zvezdami. Sveti njima večna luč! Mi pa se jih spominjajmo v molitvah!
Žalujoči ostali: ANTON IN MARY GREGORICH STARŠI Z DRUŽINO Chicago, 111., dne 3. maja 1924.	IN MICHAEL BRINC Z OTROCI.
ZVONARJEVA HČI.
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredi! Fr. Steržaj.
V mraku so se pa meščani po cehovskih sobah že pogovarjali o najnovejšem dogodku; eni so odobravali, drugi ugovarjali. Nihče pa ni mogel pojmiti, "čemu je zvonar dal toliko tolarjev za mrliča, ki mu ni bil v sorodu in poleg tega luteran. Nekaj posebnega je moralo zadaj tičati. Starec si je najbrže tolažil s tem svojo vest. Cisto gladka in poštena gotovo ni vsa stvar, sicer bi zvonar kaj povedal, če n^ drugemu, vsaj kakemu sosedu; Rudnik pa molči, kakor grob. Najboljše bo, izogibati se ga. Bog ve, kaj bo enkrat še vse na dan prišlo. Vedno bolj in bolj so pretiravali svoje pogovore in vedno temnejše, hudobnejše slike so si ustvarjali; naposled so slepo vrjeli, kar si je v zlobnosti kdo
izmislil.	"Katero ime izmed mnogih naj povemo med zmede-
Teden nato je bila seja mestnih svetovalcev. Mnogo no-; no množico, ki bi preglasilo druge?" je vprašal svetovelce vih stvari je bilo treba obravnavati. Rumenolasi, jetični žu-'Kragulj z mogočnim glasom. Zvijačno je begalo njegovo pan je bil v velikih zadregah s svojim vegastim značajem, oko o dobraza do obraza. Imel je že svojega moža. Bodo
li tudi drugi zanj glasovali? Njegov zet Rjavček je bil ta mož. Premišljal je, bi-li predlagal trmastega in bogatega moža, ki so se ga bolj bali nego ljubili. Poleg tega je bil že -sedaj en luteran več v mestnem svetu, katoličani bi mu gotovo ne dali svojih glasov.
je v teži.
Trgovec je zakašljal in dejal prevzetno:
"Sicer pa ga hoče vliti Rudnik na novi način. Bog ve, kaj se bo izkuhalo iz tega. Svojo iznajdbo — o kateri se
pripovedujejo čudne reči--naj poskusi najprej drugje,
naš zvon je predober za to."
"Prav pravite, gospod svetnik," je prikimal župan in pristavil: "Le drugje naj najprej poskusi."
"Pri tem bi mi prav nič ne trpeli, gospodje," se je iz-nova oglasil podobar. "Če vam zvon ne bo všeč, mora mojster vliti novega."
"To hi vse skupaj nič. Dovolj dolgo smo poslušali glas našega ubitega zvona. Stvar je nujna."
"Glasujmo, da bo konec," se je oglasil iznova župan.
Mojster Rudnik je propadel s šestimi glasovi proti sedmim.
Pa je prišla še nova zadeva na vrsto.
14. Prepiri.
* Zadnji teden so pokopali sodarja Luko. Treba je bilo novega namestnika v mestnem svetu, ki bi zastopal starega izkušenega moža rokodelca. Nastalo je veliko in važno vprašanje, koga naj bi volili.
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Umrla je
v Naklem 3. aprila po dolgi bolezni ga. M. Črnilec, sestra mošenjskega župnika in tašča naklanskega župana. Svetila ji večna luč.
o-
Smrtna kosa.
V Ribnici je umrl g. Anton Arko, hotelir in posestnik, tast sod. svet. g. dr. Iv. Vuka in prof. dr. Peterlina.
Dobro se bodo imeli.
Iz New Yorka poročajo, da je za zabavo delegatov in drugih odličnih gsotov, demokratske konvencije, katera se bo vršila v New Yorku 24. junija pripravljenih $100.000. -o-
če je hotel mirno veslati med dvema vedno v laseh si ležečima strankama. Nikdar si ni upal povedati svojega mnenja, pa tudi ni bil mož, ki bi si bil znal ustanoviti svoje prepričanje. Prišel je do županstva kakor Pilat v vero. "V spanju," so rekali ljudje. Ker je bil katoličan po veri, so ga sorodniki pri volitvah postavili za nasprotnika luterskemu doktorju. Rokodelci so se učenega moža bali a župana, ki bi jim prostakom lahko nagajal, kjer in kakor bi utegnil, ko se niso vstanu braniti.
Mnogo desetletij je mesto mirno živelo pod vodstvom poštenega protestanta, toda proti volitvi študiranca so se odločno uprli vsi katoličani in mnogo luterskih meščanov ter volili mestnega pisarja na svojo škodo, kakor so kmalu uvideli. Mestni očetje so se v kratkem prepričali, da je v mestni hiši gospodar oni, ki ima najboljši jezik in da s župan vedno odloči za onega, ki se ne da ugnati v koz/i rog.--
Ce je kdo popustil svoje mnenje ali pa se začel prička ti, se je obrnil župan takoj od njega in njegovo prepričanje se je obrnilo k njegovemu nasprotniku: "Prav imate, gospod svetnik; popolnoma prav." Naj se je stvar po celih še tako natančno dogovorila in prerešetala, kako bo pri seji izpadla — ni mogel nihče vedeti. i ^ Tako niso imeli katoličani v svojem županu nobene opore. Nasproti, če so ga prosili, da bi jih podpiral, se je vedno izgovarjal ? "Ne morem, pa ne morem! Če bi bil lu-terski, bi vam lahko prigovarjal, tako pa bodo takoj rekli, da sem enostranski in da s katoličani držim."
Imenovali so ga skrivaj "pomivalko" in podobno; lu-terani pa so ga počaščevali neprestano: "Gospod župan, gospod župan" — in pri tem imenitno izhajali. Vedeli so župana potipati za pravo žilico, pa so to tudi vselej dobro izvrševali.
Tako šo sedeli v veliki mestni sobani in se pričkali semintja.
i Trgovec Burja je vpil: •
"Saj ni treba, da bi ravno Rudnik delal naš zvon. Slišimo že zadosti tisto žalostno bevskanje iz zvonika cerkve Svetega Duha. Mestni zvon mora imeti močan, resen glas."
"Veš kaj, Burja," je zagovarjal zvonarja katoliški podobar Lukež, "mojstra Rudnika hvalijo prav povsod. In če zvonova pri Sv. Duhu ne pojeta s svojimi 30 stoti tako mogočno kot dunajski, bo vsakdo vedel, kje iskati vzroka, to
Stric Sam je uničil za cel milijona dolarjev ponarejenega denarja.
Washington. — Za $250. 000 ponarejenega denarja so uničili v Washingtonu. V zadnjih dvanajstih mesecih se je pojavilo več ponarejenega denarja po celi državi, kot preje v več letih.
-o-
40,000 rudarjev nehalo s stavw ko.
Kansas City. — 40,000 pre-mogarskih rudarjev je končalo svojo pravično borbo s pre-mogarskimi baroni. V poštev !pridejo rudniki v državah Missouri, Kansas in Oklahoma. Delo se je pričelo v pon-deljek 5. maja.
Iz Lansfort, Pa., pa poročajo, da se je tudi med tamoš-njimi rudarji in kompanijo* Lehigh Coal dosegel sporazum in so tudi v pondeljek začeli z delom.
-o-
— Washington. — Iz za-
/
Odkar vlada prohibicija je bilo zaplenjenega za $6,723,-177 raznih pijač po su-haških agentih.
Washington. — Od 1 juli- kijučka z7kTa~dničarskega od-ja leta 1921. pa dosedaj je de,ka fiskainega leta, kateri bilo zaplenjenega 173,254 ga- se je konča, a maja je razvi.
Pa že je vstal podobar Luka, katoličan. Vsled svoje mirne odločnosti so ga vsi spoštovali, a bil je tudi svojim nasprotnikom kos. "Predlagam to-le. V mestu še ni posebno znano ime moža, ki ga mislim. Lahko pa zadovolji katoličane in luterane, ker je obenem vrl rokodelec: Vrzimo med ljudi ime Rudnik Dodana."
Kragulj je šinil kvišku. Zrastel mu je tu nasprotnik, ki se ga je bal. S tem imenom je uničen ves njegov načrt. Porabiti mora vsa sredstva, da se to ime ne razširi. Prikri-vaje svojo nejevoljo si je pogladil z roko dolgo črno brado, medtem ko je pazno motril mestne svetovalce. Njihovi obrazi mu niso ugajali. Premalo je bral v njih; ni bilo ne ugovora in tudi ne pritrjevanja. Gospodje so v zadregi zrli predse. Noben si ni upal izreči svojega mnenja, dokler se ni izrazil župan. Na podobarjevi strani sta bila pač oba rokodelca, toda županov obraz ni izdajal niti najmanj, kaj namerava.
Nastal je mučen molk. Zaničljivo je pripomnil trgovec Kragulj: "Kakor je videti, vam trenutek ni prijazen, mojster Luka."
"Zakaj ne?" je vprašal mojster naravnost. Na njegovem obrazu je odsevalo začudenje.
Ionov vina, več miljonov galo-nov raznovrstnega likerja, 5,-152 opremljenih distilacij 2,-515 avtomobilov, v vrednosti $1,689.138. Dalje 146 različnih čolnov v vrednosti $550.-748, vsega skupaj za 6, 732,-177 dolarjev.
^-o-
McCray ima v ječi pisarniški posel.
Bivši guverner države Indiana, kateri je bil obsojen na deset let ječe in deset tisoč dolarjev globe, bo opravljal delo knjižničarskega klerka v zvezni jetnišnici.
Širite ust edinost
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
dno, da je narodni dolg naše države sedaj, ena in dvajset biljonov, dve sto dva in osemdeset miljonov, sedem sto sedemnajst tisoč, štiri sto sedem in dvajset dolarjev. Dolg se je zmanjšal od lanskega leta za en biljon dolarjev.
6217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
asa
AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki to namenjeni v stari kraj na pomlad, je t vašo korist, da pišete naši tvrdlci za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, saradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu I
RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!

Kovali & Sons
ELY, MINN.
Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom.
V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost!
Pošiljanje denaija.

ali
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Cesark
Mi imamo zastopstvo za znane najboljše "Wagners in General Electric" motorje. — Pišite nam ako potrebujete kake pomoči glede motorjev, mi vam bomo pomagali.
Mi prodajamo tudi najboljše "Edison Mezda e-lektrične svetilke," ki jih lahko porabite za vsak slučaj. Pišite nam po cenik, ki ga pošljemo brezplačno.
B1
H Vase stroje naj goni j a motoiji! g Svetite z "Mezda" svetilkami! ||
a 1 s s
B B S
FIDELITY ELECTRIC CO. I
FRANK SCHONTA, lastnik.
3049 West 22nd Street, blago
Chicago, 111.
Se pripor« ča Slovenka«
zlasti Prek murskim Slovenkam st po moč pri porodih.
Pozor Evelethčani!
V nasi trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo!
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na.
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S CREVLJI.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom ii* vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo* da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-oglase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska.
Uprava Edinosti in Ave Maria*
J.K0SMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. Uk
Roiakom se priporočam prt
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELU
IA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Nat bol tie delo. najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš runal in znotrai. uokladam stenski oaoir.
SLOVENSKA KUHARICA
je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gosp-podinje, ki jo želijo naročiti* naj to store takoj, dokler ne-poide. Knjiga vsebuje bliža 670 strani in je ilustrovana a številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug nameD ta aii ona stvar. Stane sama $4.00. Pišite po njo takoj !
Knjigarna Edinost
1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svoj« roko mizarsko in tesarsko brt. Sprejemam nova, kak< tudi dela za popravo. Barvj hiše znotraj in odzunaj. V ar-nišam in vsa druga dela dajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam % naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne A\
CHICAGO,
ton« : Canal 2115.