Ob spominu na padle poudarjena aktualnost tedanjih idealov Zadružna kraška banka je z GM pripravila posrečen glasbeni dogodek Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 18. DECEMBRA 2007 Št. 298 (19.081) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Nekdanja utopija postaja stvarnost Dušan Udovič Bolj kot dnevi, lahko sedaj že rečemo, da so tej naši meji štete ure. Skupina državnikov se pripravlja na dolg obhod, ki jo bo v dveh dneh pripeljal od Baltika preko držav srednje Evrope, vse do prehoda na Škofijah, kjer se bo v soboto simbolno zaključilo serijsko mejno ukinjanje. Vendar to ne bo zgolj praznik državnikov in institucionalnih elit, pač pa bo zlasti velik praznik za ljudi, ki so ob tej meji živeli dolga desetletja, gojili upanje in delali za to, da je nekega dne ne bo več. Noč s četrtka na petek se v krajih ob meji obeta obljudena in živahna kot še nikoli doslej. Napovedi o praznovanjih se vrstijo kot po tekočem traku, povsod želijo ljudje biti zraven, tako ali drugače. Od Kanalske doline do miljskih hribov se na večjih in manjših prehodih pripravljajo prireditve, kljub mrazu teh dni temperatura narašča. Tista v srcih namreč, ob zavesti, da se uresničuje to, kar je še do pred leti izgledalo popolna utopija. Razlika od dogajanja s konca aprila izpred treh let, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je v tem, da so bila slavj a takrat koncentrirana bolj na Goriško, ob tisti priložnosti nedvomno dovzetnej-šo za dojemanje zgodovine, ko je prvič prišla mimo. Z mejnih prehodov so potem sicer izginili cariniki, a so vrste na prehodih občasno še vedno bile in policiji je bilo treba pokazati legitimacijo. Tokrat pa se dokončno rušijo objekti in se odstranjujejo zapornice, meja čisto zares fizično izginja, vidno odhaja v ropotarnico. Pred tolikšnim dogajanjem tudi največji skeptiki ne morejo ostati ravnodušni. SCHENGEN - V sklopu številnih prireditev ob padcu meje na Videmskem Na prehodu Štupica - Robič simbolično žaganje zapornice Častna gosta bosta predsednik FJK Illy in slovenski zunanji minister Rupel gorica - Na županstvu glinaste jaslice Lekcija sožitja goriških šolarjev GORICA - Učenci osnovnih šol Otona Župančiča iz Gorice, Frana Erjavca iz Štandreža in Milojke Štrukelj iz Nove Gorice so včeraj v veži občinske hiše v Gorici predstavili glinaste jaslice, ki so bile v preteklih dneh vir polemik zaradi osporavanja slovenskih napisov. Otroci so za to izvirno ročno delo pregnetli in oblikovali 120 kilogramov gline, glinaste figure in obeski pa so opremljeni z miroljubnimi napisi v slovenščini, italijanščini, nemščini, fur-lanščini, hrvaščini in francoščini. Na 27. strani VIDEM - Predstavniki Dežele, obmejnih občin in slovenskih krovnih organizacij so včeraj na sedežu Dežele Fur-lanije-Julijske krajine v Vidmu predstavili bogat program manifestaciji, ki bodo ob 21. decembru potekale vzdolž celotne meje med Slovenijo in Italijo na Videmskem. Prisotni so poudarili močan čustveni naboj, ki ga ima padec meje še posebno za ljudi, ki so ob meji živeli in niso nikoli sprejeli ločitve, do katere je prišlo po drugi svetovni vojni. Kljub meji, ki je bremenila to območje, pa so ves čas obstajale zgodovinske povezave med ljudmi na obeh straneh in stalna prizadevanja, da bi mejo »mehčali«. Govor pa je bil tudi o tem, kako je meja usodno zarezala v življenje ljudi in v kolikšni meri je zavirala družbeni in ekonomski razvoj obmejnih krajev, a tudi o pričakovanju po Mešana komisija FJK -Slovenija o skupnih razvojnih vprašanjih Na 3. strani Koroška: dvojezična tabla v Žvabeku neustavna Na 3. strani Računsko sodišče dosodilo odškodnino I V • v V V I občinam na Tržaškem Na 7. strani Trst: podpis konvencije med Pokrajino in SSG Na 7. strani novih povezavah in spodbudah za sodelovanje ter o programu posameznih prireditev, s katerimi bodo proslavili padec meje. Osrednja prireditev 20. in 21. decembra v Videmski pokrajini bo na mejnem prehodu Štupica - Robič v občini Podbonesec in se je bosta udeležila predsednik Dežele Riccardo Illy in slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Srečanje na meji se bo začelo s pohodom z baklami iz Kobarida in Podbonesca, ob 22.30 pa se bo pod šotorom na mejnem prehodu začel kulturni program, ki ga bodo sooblikovali posoški, beneški, furlanski in italijanski izvajalci. Ob 23.30 bosta spregovorila častna gosta Rupel in Illy, opolnoči bo dvig mejnih zapornic in simbolno žaganje zapornice. Na 5. strani pariz - Na donatorski konferenci 7,4 milijarde dolarjev za palestinsko državo PARIZ - V Parizu je včeraj potekala mednarodna donatorska konferenca za palestinsko državo, na kateri so donatorji Palestincem obljubili kar 7,4 milijarde dolarjev oziroma 5,15 milijarde evrov pomoči. To je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci sporočil francoski zunanji minister Bernard Kouchner. Palestinski predsednik Mahmud Abas je sicer donatorje zaprosil za 5,6 milijarde dolarjev oziroma 3,85 milijarde evrov.Konference se je udeležilo okoli 70 držav in skoraj 90 delegacij. Palestinci so želeli na njej zbrati 5,6 milijarde dolarjev za ambi- ciozen triletni razvojni program (20082010), katerega cilj je prihodnjo palestinsko državo opremiti s trdnimi institucijami in obstoja sposobnim gospodarstvom. "To vsoto smo precej prekašali. To je najpomembnejše," je zbrana sredstva komentiral palestinski premier Salam Fajad. "To vidimo kot pomembno zaupnico s strani mednarodne skupnosti. Ta konferenca je potrdila našo vizijo suverenosti," je še dodal. Kouchner je medtem ocenil, da "je resnični zmagovalec danes palestinska država". Na 24.strani n6tsapplng.com by Miran Pečenik Trst: Kako doseči naše virtualne deskarje Reklama na trieste.si Priprava kvalitetnih dinamičnih portalov po kitajskih cenah Hard site discount Evroregija: dnevne novice v 3 jezikih Netzapping press agency Za ostale spletkarije... kontaktiraj nas na info@netzapping.com 2 Torek, 18. decembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Znamka s pridihom iridentizma Miro Kocjan Zadnje dni je dogodkov toliko, da preprosto ne veš, čemu ali komu dati prednost. Poleg teh, ki navadno zadevajo to rubriko, od politike do medsebojnih odnosov, od gospodarstva do potrebe, da krepimo stike na tradicionalnih, pa tudi na novih področjih, so tik pred nami še prazniki, ki seveda prav tako zaslužijo, da jih obravnavamo. Skratka, po domače miš - maš, ki ga bomo skušali razvozlati s tem, da se posvetimo zlasti tistemu, kar je naj bolj žgo če. Volitve, ki so bile na Hrvaškem in zadevajo neposredno tudi Slovenijo kot njeno sosedo, pišejo, kakor se zdi, zadnje poglavje. Nova vlada je tik pred durmi, dasiravno še ni mogoče reči, da je pika na »i« končno postavljena. Istrski demokratični zbor je po svojih predstavnikih potrdil, da bo sodeloval samo z levo sredinsko vlado, kmečka in socialno-liberalna stranka pa ponavljata, da se »konstruktivno« pogovarjata s Sana-derjem. Italijanski poslanec v saboru Furio Radin je v zadnjih urah ponovil, da glede na zamotano stanje še ne more izreči končnega mnenja, to velja tudi glede možnosti (uresničene), da bi Mesič zaupal sestavo vlade Sanaderju, saj Sanaderjeva koalicija še ni imela ključnih pogovorov o problematiki manjšin na Hrvaškem. Znano je, da manjšine v tej državi zastopa v parlamentu sedem poslan cev. Pred nami pa je schengen. Hrvaška bo, kakor kaže, vključena v Evropsko unijo prihodnje ali čez dve leti, ne ko li ko dlje pa bo mo ra la po ča -kati, da se nova schengenska meja potegne južno od nje. Notranje minis tr stvo pa je že spo ro či lo, da ima pripravljene »kartončke« za hrvaške državljane, ki bodo nameravali potovati v sosednjo Slovenijo in Italijo. Gre za tolažilen korak, ki pa je le bolj pomemben od tega, da bi hrvaški državljani bili še naprej podvrženi pogosto dolgotrajni proceduri s potnimi listi. Nadvse žgoč pa je problem ekološko-ribolovne cone. Evropa, zlasti pa sosedni državi, čaka, ali bo Zagreb uveljavil to cono v duhu sklepa, ki ga j e pred časom sprej el zagrebški parlament (cona naj bi začela veljati že s 1. januarjem), ali ne. Damir Kajin, predstavnik Istrskega de mo kra tič ne ga zbo ra, spet tr di, da naj bi se hrvaška vlada brž pogodila z Italijo in Slovenijo (seveda že pred prvim januarjem), pri čemer vnovič podpira predsednika Mesiča, ki je pred dnevi znova odločno priporočil pogovor pred prvim januarjem. Kajin svari, da resnično ne sodi v evropske priprave namen, ki ga podpirajo nekateri na Hrvaškem, da je položaj na Jadranu domnevno tako kritičen, da naj bi hrvaške koristi ščitilo kar bojno ladjevje. Z druge strani pa Hrvaška objavlja podatke o škodi, ki naj bi jo doživljala ta država zavoljo nasilnega, v bistvu trdijo nezakonitega italijanskega ribolova na Jadranu. Oddelek za ribolov pri hrvaški gospodarski zbornici v Zagrebu poroča, da so italijanski ribiči nenasitni ter da bi morala Hrvaška letno zahtevati od Italije do 300 milijonov evrov za škodo, ki nastaja s tem, da ribe končajo v italijanske mreže. Navedeni oddelek sodi, da gre za nesporno kaznivo mednarodno dejanje, za krajo, ki jo Hrvaška ne more več tolerirati. Miro Kačič, ki v tem primeru predstavlja Gospodarsko zbornico, ve povedati, da bržčas redno lovi v hrvaških vodah 800 italijanskih ribiških ladij. Vsaka ladja pa naj bi letno nalovila tudi do 50 ton rib. Hrvaški mediji pa hkrati poročajo o problemu, ki nastaja v Sloveniji v zvezi z napisi znanih trgovinskih firm, ki naj bi bili na mešanih področjih se pravi tam, kjer živi manjšina, dvojezični. Nekatera osrednja slovenska podjetja (denimo Petrol) se namreč upirajo, češ, da jim stroški z dodatnim napisom v jeziku manjšine neprimerno narastejo ter da to ne so di v pre prosto go spo -darsko regulativo. Predstavniki manjšine seveda terjajo spoštovanje ustave (dvojezičnost), podporo pa imajo tudi v nedavnem stališču ustavnega sodišča, ki potrjuje utemeljenost dvojezičnega napisa (reklama, pojasnila in drugo) za blago, ki ga dostavljajo na manjšinsko področje. Glasilo italijanske manjšine na Hrvaškem »La voce del popolo« tokrat namenja kar viden prostor odnosom med Furlanijo in Slovenijo po uvedbi Schengenskega sporazuma. Rektor videmske univerze namreč predlaga ustanovitev kvalificirane delovne skupine, ki naj preuči kulturne, gospodarske, socialne in druge stike med Furlanijo in Slovenijo in to čim prej, saj te dni med dve ma po -dročjema ne bo več meje. Delovna skupina naj bi po sodbi rektorja Furia Honsella bila kar številna. Zakaj gre? Zdaj se bo namreč zgodilo, da bo tudi Furlanija v neposrednem živem stiku z drugo državo, s Slovenijo, s ka te ro pa žal ni ime la kaj ve li -ko opraviti. Ze domala tradicionalno je bilo, da sta imeli stike s Slovenijo tržaška in goriška pokrajina, vi-demska pa ne. Možnosti pa bodo kar obetavne. Če drugo ne, ker se preprosto pozablja, daje tako rekoč meja med Furlanijo in Slovenijo tod zdaj najbolj dolga med dvema državama. Koristi za obe področji, za Slovenijo kot državo in Furlanijo kot regijo, bodo nedvomno obojestranske, to pa tako pri trgovini, kakor pri zaposlovanju in izobraževanju, naglaša rektor. V Pulju pa j e še zmeraj odprt knjižni sejem, ki je vsako leto bolj zanimiv. Izstopa, med drugim, da sejem tokrat obiskujejo zlasti mladi, da se zanj zanimajo šole, kulturna društva in drugi. Njegova vsebina pa je dejansko izrazito kulturna, v bistvu, usmerjena v to, da bo treba v prihodnje napredovati zlasti v takorekoč vsestranskem civilnem odnosu. Sejem opozarja, da je še kako potreben razvoj na tehnično-materialnem področju, vendar neločljivo od kulturnega, dobesedno humanističnega. Na Reki pa se je zgodilo, kar je bilo pričakovati. V Italiji so izdali znamko o »Reki-vzhodni deželi, ki je svojčas bila italijanska«. Oblast, skupaj z županom Obersnelom, poudarja, da je to iredentistična smer, ne pa evropska. Hrvaško zunanje ministrstvo je že pred dnevi opozorilo italijansko vlado, naj prepreči to izdajo, ven dar, kot ka že, ni us pe lo. Znamko je menda, ponavljamo, menda, na svojo roko izdala poštna uprava. Tudi tokrat pa je naš del, ki se tiče kulturne in umetnosti, domala nes kon čen. V Ko pru so od pr li ita li -janski kulturni center »Carlo Com-bi«, žal pa je brž po odprtju odstopil ravnatelj Alessandro Burra. Razlog ni znan. Najbrž gre za različna gledanja med vodstvom in ustanoviteljem. Pri odprtju je bil tudi italijanski veleposlanik v Ljubljani Daniele Verga. Dalje: na Reki je priznanje »Raniero Brumini« tokrat prejel igralec Mirko Soldano. V Pulju pa so predstavili raziskovalno nalogo Cristiana Eccherja iz Rima, ki je pod mentorstvom Predraga Matvejeviča izdal knjigo o »Italijanski literaturi od leta 1945 do danes«. S političnega, pa tudi literarnega zornega kota delo svari, da ni prav, če se italijanska skupnost imenuje »manjšina«, saj »manjšine« nikjer ne bi smelo biti. V pri hod nje pa bo pro stor bolj na razpolago za bližnje praznike, mimo, seveda, odprave zaviralne in nepotrebne meje. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ob najrazličnejših italijanskih »urnikih«, o katerih je bil govor prejšnji teden, in jih pri nas poenostavljeno uporabljamo tudi v našem maternem jeziku, nam je ostal še rok (ital. termine, scadenza), ki se na splošno ne razlikuje od italijanskega. V slovenščini poznamo dobavni, odpovedni in plačilni rok (ital. termine di consegna, di disdetta, di pagamento). Pri vpisu na univerzo poznamo redni in izredni rok. V trgovini mora biti posebno pri živilih na embalaži (ne konfekciji!) obvezno zapisan rok trajanja oz. rok uporabnosti. V športnem jeziku uporabljajo prestopni rok, v katerem prehajajo posamezni igralci s preprodajo iz enega moštva v drugo. V italijanščini to lahko zelo lepo povemo z zvezo termine di trasferimento tra squadre del calciomercato. V slovenščini, kjer je kovanje novih sestavljenih izrazov bolj zapleteno, je Šlenc v svojem italijansko slovenskem slovarju zapisal trgovina v nogometu, ki pa jo zaman iščemo v slovenskih slovarjih, kar priča o našem počasnem prilagajanju novostim. Pa še nekaj, namesto plačati je treba ali plačljivo v roku petih dni je lepše, če rečemo v petih dneh. Pri tem je zanimivo, da Šlenc prevede poved: »Članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni« v ital.j. avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni. Ta »entro« nam pri prevajanju dela težave. V slovenščini ga ne moremo pomensko ustrezno oz. natančno prevesti, ker se ne izražamo na ta način. Pri nas se zatekamo k zvezi »v roku«, medtem ko bi osrednji Slovenci zapisali datum, do katerega je treba kaj opraviti. Sessione degli esami je v slovenščini izpitni rok. V vojaškem jeziku pa poznamo vojaški rok (ital. ferma militare, servi-zio di leva), kar pa je danes, ko imamo tudi v Sloveniji poklicno vojsko, že stvar preteklosti. Rok seveda lahko določimo, ga skrajšamo ali podaljšamo. Precej lažje je, če ne gre za točno določen čas, ampak za število dni, tednov ali mesecev. Entro il mese, l'anno lahko povemo tudi po slovensko dovolj razumljivo, npr. prošnjo je treba odposlati do konca meseca. Naročnino je treba plačati do konca leta. Popravilo bomo opravili v tem mesecu. V tem letu bomo dokončali gradnjo ceste. To bomo opravili (napravili) med letom. Na koncu pa še nekaj besed o našem napovedovanju predavanj, koncertov ali česa drugega. Nekatera društva in organizacije nikakor ne morejo opustiti italijanskega načina izražanja ob vabilu na prireditve. Skoraj dosledno namreč pišejo npr.: Predavanje bo v sredo, 5.t.m. z začetkom ob 20.uri. V slovenščini smo vedno pisali, da bo predavanje določenega dne ob 20.uri. Samo po sebi se razume, da gre za začetek, ne za sredino ali konec predavanja. Ta dodatni »z začetkom« čutim kot podcenjevanje naših umskih zmožnosti. V italijanščini je drugače, Italijani če le morejo, vsaki stvari kaj dodajo, zato so slovenski prevodi italijanskih tekstov vedno precej krajši od originala. Vem sicer, da predstojniki pri uradnih prevodih večkrat od prevajalcev zahtevajo, da sta oba teksta enako dolga. To je možno doseči samo z odstopanjem od slovenskega načina izražanja, kar pomeni posiljevanje našega jezika. Ker pa nam pri naših vabilih na prireditve nihče ne ukazuje, lahko brez skrbi opustimo ta nepotrebni dodatek »z začetkom«. Bliža se konec koledarskega leta. Edini torek, ki mi je še ostal, pade na božični dan. Zato se danes poslavljam ob bralcev v upanju, da vas s svojim »kritiziranjem« nisem preveč zamorila. Srečali se bomo, če bog da, spet po novem letu. Do takrat pa želim vsem, ki bodo pokukali v ta moj jezikovni kotiček, vesele in zadovoljne praznike ter srečno novo leto! Lelja Rehar Sancin UPRAVNO OKENCE Upravno okence se poslavlja ZADNJI PRISPEVEK - Ob pisanju današnjega članka se mi misel stalno vrača na že »daljni« 14. januar 2003, ko je bil v torkovi številki Primorskega dnevnika objavljen prvi prispevek rubrike »Upravno okence«. Odločitev za uvedbo te dokaj neobičajne rubrike je sicer padla nekje na začetku meseca decembra 2002, ko sem ob predstavitvi zadevne pobude takratnemu odgovornemu uredniku naletel na njegovo veliko navdušenje. S preostalimi tremi sodelujočim pravniki smo potemtakem prekoračili »na stežaj odprta vrata«. Sestav sodelavcev se je z leti spreminjala, saj je bilo potrebno soo-blikovanju rubrike vsekakor odmeriti dobršen del prostega časa. Precejšnje težave nam je od vsega začetka povzročalo prevajanje pravnega izrazoslovja v slovenščino; poleg tega ni imel in nima nihče od nas resnih izkušenj na novinarskem področju. Toda največje in tačas nepremostljive težave so se pojavile glede usklajevanja te dejavnosti z novimi službenimi in družinskimi obveznostmi. Od tod edini razlog za soglasno sprejeto odločitev o prekinitvi objav. OBVEŠČANJE OBČANOV - Naš izključni namen je bil od vsega začetka obveščanje občanov. Pri obravnavi zakonskih določil smo se omejevali na tehnično - pravno analizo, od katere je bilo vedno izvzeto vsakršno politično opredeljevanje ali pogojevanje. Nekako v skladu s poglavitnim pravilom organiziranosti javnih uprav, to je načelom stroge ločitve med vlogo političnih organov na eni in pristojnostmi tehničnih organov (funkcionarjev) na drugi strani. V posameznih prispevkih smo skušali osvetliti, čeprav v strnjeni in poenostavljeni obliki, področja delovanja krajevnih uprav, s katerimi se občani pogosteje soočajo. Posebno pozornost pa smo namenili občinam kot ustanovam, ki so najbližje občanom in upravljanemu ozemlju. Uporaba enostavnega in marsikdaj vse prej kot neoporečnega izrazoslovja pri razlagi zakonskih določil je sad naše iz- bire. Tudi marljivejšim občanom, ki se pogumno lotijo prebiranja suhoparnega in zahtevnega pravnega izrazoslovja, ostaja namreč večkrat bistvo in pomen posameznih zakonskih določil večkrat povsem tuje in nerazumljivo. Ustrezno in vsestransko informiranje predstavlja osnovno predpostavko za demokratično soočanje in za aktivno soudeležbo občanov pri upravljanju javnih ustanov. STALNE SPREMEMBE ZAKONODAJE - Veljavni zakonski okvir je tudi na področju delovanja krajevnih uprav v stalnem razvoju. Še največje spremembe smo v teh letih beležili na področju uvajanja »federalizma«, od sprejetja Ustavnega zakona št. 3/2001 dalje. Med najbolj aktivne zakonodajalce lahko zagotovo uvrščamo našo Deželo. Le-ta je s sprejetjem cele vrste zakonov, ki se v marsičem razlikujejo od državne zakonodaje na posameznih področjih, znatno utrdila svoje avtonomne pristojnosti. Pomembne novosti je Dežela - na primer -uvedla na področjih javnih del in zakupov, urbanistike in prostorskega načrtovanja in ureditve krajevnih uprav. Še odprta pa ostajata dva bistvena vprašanja, ki pogojujeta prenos pomembnih funkcij, ki si jih še lastijo osrednji državni organi. Gre za dokončno uvedbo t.i. »davčnega federalizma« in za odobritev novega deželnega statuta. Valu sprememb se niso izognila niti določila zakona št. 241 iz leta 1990. Toda gre za zakon, ki zaobjema še danes tista najosnovnejša in bistvena določila, s katerimi bi se morali seznaniti prav vsi občani. V njem so namreč navedene temeljne pravice posameznega občana v odnosih z javno upravo. Pomislimo - na primer - na pravico do vpogleda v upravne akte (it.: »diritto di accesso«), na pravico po poimenskem poznavanju odgovornega za postopek in na posledično možnost vzpostavitve dialoga z njim, kot tudi na dolžnost javne uprave, da zaključi upravni postopek v točno določenem časovnem roku. OBČINSKI PRAVILNIKI - Velika večina javnih uprav razpolaga z urejenimi spletnimi stranmi, na katerih se lahko občani seznanijo z organizacijo uradov in služb ter z delovanjem in s pobudami uprave. Bralcem pa še posebej svetujemo, da si ogledajo določila občinskih pravilnikov oziroma tistega pravilnika, ki ji zanima pri obravanavi določene zadeve. Iskanje zakonskih določil (evropskih, državnih in/ali deželnih), ki urejujejo posamezno problematiko predstavlja namreč za posameznika preveliko breme. Po drugi strani imajo uprave dolžnost, da lastne pravilnike prilagajajo sprotnim zakonskim spremembam! Drugi in končni nasvet pa naj gre občanom v njihovi vlogi uporabnikov, zlasti z ozirom na občuteno potrebo po zagotavljanju primerne kakovostne ravni pri nu-denju občinskih uslug. Temeljne pravice uporabnikov so zaobjete v Z.O. št. 206 z dne 9.9.2005 (it.: »Codice del consumo«), v katerega so bile v zadnjem letu vnešene pomembne novosti tudi na osnovi ukrepov za liberalizacijo storitev (t.i.: »Reforme - Bersa-ni«). ZAKLJUČEK torej; ne le zadevnega članka, ampak rubrike »Upravno okence«. Ob upoštevanju uvodoma omenjenega razloga, menim da je povsem naravno in pravilno, da se vsaka stvar - tudi prijetnejša - enkrat prične in enkrat tudi konča. Kljub temu, da smo Vam v člankih opisovali le tehnično - pravno plat obravnavane problematike, bomo prav na koncu opravili majhno izjemo. Kanček utehe bi namreč poiskali v pravilu, ki urejuje izvolitev političnih organov: v vsaki demokratični družbi mora biti trajanje političnega mandata omejeno na nekaj let. Danes pa je potekel naš petletni mandat ! Vsem zvestim bralcem se zahvaljujemo za dolgoletno pozornost in jim voščimo vesel božič in srečno novo leto 2008! Dr. Walter Coren PISMA UREDNIŠTVU Od deželnega statuta do nalepke Nekatere novice tako bodejo v oči, da jih ni moč prezreti. Na tržaškem Piccolu beremo 14 decembra, da se poslanci italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji zavzemajo za dosledno spoštovanje dvoje-zičnosti.. .na etiketah. Vsi artikli v Merkatorju, Tušu ali Šparju - recimo v Kopru ali Izoli -morajo imeti dvojezično nalepko. Ze prav. Vendar se v Piccolu istega dne pojavlja veliki prijatelj Slovencev Stelio Spa- daro. Ta izraža globoko strinjanje s poslancem Maranom v rimski bitki za izničenje šti-rijezičnosti v deželnem Statutu. Če povzamemo: v Sloveniji ima dvojezični naziv vsaka javna ustanova, od Občine Piran do izolske bolnice, od Upravne Enote do Tribunala. Dvojezični so vsi osebni dokumenti (potni list, zdravstvena izkaznica, knjižica za penzijo, osebne izkaznice, vojaške listine.) in to za vsakega občana (približno 80.000 ljudi), če mu to paše ali ne. V Italiji smo po neskončnih mukah dobili dvojezične izkaznice (in ne drugih dokumentov). Sam Spadaro si je, po pisanju Pic- cola, nabavil dvojezično izkaznico . hkrati v Rimu briše slovensko ime naše Dežele! V portoroških marketih pa naj bi še vsaka salama imela dvojezično nalepko. Smo mar vsi skupaj znoreli? Andrej Berdon / ALPE-JADRAN Torek, 18. decembra 2007 3 čedad - Mešana komisija FJK - Slovenija o skupnih razvojnih vprašanjih Soglasje obeh strani v zvezi z evropskimi čezmejnimi projekti Evropski program Cilj 3 za obdobje 2007 - 2013 bo s padcem meje še dodatno pridobil na pomenu ČEDAD - Med avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino (FJK) in Republiko Slovenijo obstaja soglasje pri ugotavljanju potreb po čezmejnih projektih, kijih finansira Evropska unija v okviru programa Cilj 3 in glede podpiranja slednjih, saj obstaja velik interes za ponovno integracijo in ovrednotenje obmejnega prostora, ta pa bi lahko bil primer dobre prakse tudi za druge stvarnosti. To izhaja iz včerajšnjega sedmega zasedanja Mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Republiko Slovenijo in Avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, kije potekalo v Čedadu. Slovensko delegacijo je vodil državni sekretar in vodja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, delegacijo FJK pa deželni odbornik za mednarodne odnose in lokalno avtonomijo Franco Iacop. Člani komisije so prisluhnili poročilom o delu omizij za področja manjšinskih vprašanj, energetike, evroregije, zdravstvenega varstva, prometa in gospodarstva. Srečanju, ki gaje gostil čedajski župan Attilio Vuga, so med drugimi prisostvovali še slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, deželna odbornika Roberto Antonaz in Enzo Marsilio, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič oziroma Drago Štoka in predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul. Po besedah Zorka Pelikana je temeljnega pomena novo programsko obdobje čezmejnih projektov v okviru programa Cilj 3 2007-2013, saj se je komisija poleg pregleda opravljenega dela posvetila pregledu možnosti nadaljnih projektov čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in FJK. Tako se je npr. na področju infrastruktur vzelo v pretres velike cestne in železniške povezave ter problematiko pristanišč in odprave mejne kontrole, zanimanje pa velja tudi za ponovno odprtje malih poti ob meji, ki bi po eni strani predstavljale alternativno rešitev v smislu povezovalnih poti, lahko pa bi jih tudi uredili kot tematske poti. Na področju energetike so bili vzeti v pretres zanimivi aspekti reševanja vprašanja postavitve v prostor oziroma načina umeščanja pomembnih energetskih projektov, kot so npr. plinski terminali, električne in plinske povezave, pozornost pa je bila posvečena tudi iskanju možnosti uporabe alternativnih virov energije. Zelo pomembno je po Pelikanovih besedah področje sodelovanja na polju zdravstvenega in socialnega varstva, npr. za sodelovanje zdravstvenih sistemov, kjer obstaja velika priložnost za skupno obravnavanje vprašanj, tako glede bolnišniške os- kebe kot tudi glede nujnih posegov. Tu gre za projekte, kot so npr. Bolnik brez meja ali pa projekt nudenja zdravstvenih storitev ter projekt e-zdravja. Glede gospodarstva vlada pozornost do panog, kot so okolju prijazen turizem, športni in kulturni turizem ter ovrednotenje kulturne dediščine. Prav tako zelo pomembno je omizje, ki se ukvarja s problematiko manjšin, saj manjšine, je opozoril Pelikan, lahko veliko prispevajo k sodelovanju med FJK in Slovenijo, temeljnega pomena pa je pri tem gospodarska osnova. Državni sekretar je poudaril zlasti projekt Jezik, ki je usmerjen v ovrednotenje boljšega znanja drugega jezika oz. jezika manjšine kot sredstva za sodelovanje. Na področju kulture vlada zanimanje za projekt o oblikovanju cerkvene glasbene šole v Gorici, na področju znanosti pa za sodelovanje oz. mrežo univerz na slovenski oz. italijanski strani meje. Na področju evroregije pa je bilo poudarjeno sodelovanje oz. povezovanje med regijami in okrepljeno razvijanje evropskih projektov, za kar pa se čuti potreba po skupni organizacijski strukturi. V Čedadu je slovensko delegacijo vodil državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan (desno), predstavništvo FJK pa odbornik za mednarodne odnose Franco Iacop (levo) koroška - Nova razsodba ustavnega sodišča Tabla v Žvabeku neustavna Haider pa spet zasmehuje pravno državo - Glede dvojezične table je napovedal »humanitarno rešitev« v naslednjih tednih ali mesecih Haider in njegov namestnik Dörfler pred neustavno tablo v Žvabeku arhiv CELOVEC/DUNAJ - Dodatne majhne tablice s krajevnim imenom v slovenščini, ki jih je koroški deželni glavar Jörg Haider novembra 2006 pritrdil v Žvabeku kot nadomestilo za dvojezični krajevni napis, so protiustavne! To je včeraj razsodilo avstrijsko ustavno sodišče na Dunaju in s tem sledilo razsodbama v primerih Pliberka in Drveše vasi, kjer je desničarski populist na isti način skušal obiti jasno razsodbo ustavnega sodišča, po kateri morata biti oba jezika, slovenščina in nemščina, upoštevana enakopravno, torej tudi v enaki velikosti pri pisavi! Haider je v prvi reakciji na razsodbo napovedal, da si bo za ureditev zadeve »pustil čas«. Hkrati je napovedal novo zasmehovanje pravne države, saj je dejal, da bo za ureditev vprašanja zvabeške table v naslednjih tednih in mesecih iskal »humanitarno rešitev«... Haider je novembra leta 2006 odstranil dvojezični krajevni napis v Žvabeku, katerega je maja 2005 - skupno s tedanjim zveznim kanclerjem Wolfgan- ukve - Predbožično srečanje Glasbene matice-Glasbene šole Tomaža Holmarja in SKS Planike Gojenci pokazali, kaj so se naučili V četrtek bodo nastopili tudi na slovesnosti na mejnem prehodu Predil ob vstopu Slovenije v schengenski prostor UKVE - Včeraj sta Glasbena matica-Glasbena šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini in Slovensko kulturno središče Planika organizirali predbožično srečanje (na posnetku R.B.), kije bilo namenjeno staršem, ki Glasbeni matici in Planiki med letom zaupajo svoje otroke, in samim gojencem, da pokažejo, kaj so se v prvem delu šolskega leta naučili. V tečaje slovenskega jezika je vpisanih preko dvajset otrok, glasbenih lekcij pa se udeležuje 13 gojencev. Učijo se klavir in harmoniko. Srečanje je vodil profesor glasbe Manuel Figelj, ki se tedensko vozi v Kanalsko dolino in s tem omogoča glasbeno vzgojo tudi v slovenskem jeziku. Čeprav je povpraševanje po učenju glasbe večje, lahko pri Glasbeni matici trenutno sprejemajo le omejeno število gojencev.Prisotne je pozdravil predstavnik SKS Planika, ki je staršem, gojencem in gostom zaželel veliko dobrega v prihodnjem letu. Srečanje je bilo hkrati tudi priložnost za pogovor s straši ter trenutek za razmišljanje o bodočih načrtih. Glasbena matica-Glasbena šola Tomaža Holmarja in Planika bosta me drugim sodelovala na praznovanju, ki bo ob vstopu Slovenije v schengensko območje potekalo na Pre-dilu v četrtek 20. decembra. Pripravljata pa se tudi na naslednje leto, ko bosta z dvema večjima prireditvama primerno obeležili tridesetletnico delovanja glasbenega šolstva v slovenskem jeziku v Kanalski dolini in hkrati neprekinjene prisotnosti Glasbene matice na severnejšem delu naše dežele. R.B. gom Schusslom - namestil v omenjeni vasici v obmejni občini Suha nedaleč od avstrijsko-slovenske meje. Takrat je vnovič postavil enojezično (nemško) krajevno tablo z majhnim dodatnim napisom v slovenskem jeziku. Isto je nekaj dni prej storil tudi v Pliberku in Drveši vasi, čeprav je bilo jasno, da je takšno dejanje protiustavno. Avstrijsko ustavno sodišče v svoji včerajšnji razsodbi v zadevi Žvabe-ka opozarja na svojo prejšnjo odločitev, po kateri so dodatne (slovenske) ta bli ce v Pli ber ku in Drve ši va si pro -ti us tav ne. Pred sed nik so diš ča Karl Korinek je že tedaj dejal, da »montaža dodatne tablice ni krita z odredbo o cestnem prometu«. V najnovejši od-loč bi v za de vi ta ble v Žva be ku pa ustavno sodišče še dodaja, da je zapis imena kraja na dodatni tablici »izključen« in da zato ni mogoč. Nadalje sodišče tudi ugotavlja, da dodatnih tablic nihče ne sme uporabljati, če je mogoče njen po men iz ra zi ti tu di z dru gim prometnim znakom. »Ustavno sodišče ostaja pri tem pravnem mnenju,« so zapisali ustavni sodniki. Najnovejšo odločitev ustavnega sodišča so z zadovoljstvom sprejeli koroški Slovenci a tudi Zeleni v Avstriji, deželni glavar Haider pa je na nesramen način zavrnil včerajšnjo odločitev vrhovnega sodišča in se očitno hoče še naprej norčevati iz pravne države. Napovedal je namreč, da si bo za ureditev table v Žvabeku »pustil čas« in ob tem na po ve dal, da bo v na sled njih me se cih iskal »humanitarno rešitev« te zadeve. Pri tem se je skli ce val na ne dav -no razsodbo ustavnega sodišča oz. odločitev avstrijskega notranjega ministra Platterja v zvezi s 15-letnim dekletom in njeno materjo s Kosova, katerima ni treba takoj, temveč šele poleti 2008 - ko bo dekle končala šolo - zapustiti Avstrijo. Očeta in ostale člane (popolnoma integrirane!) družine so avstrijske oblasti izgnale na Kosovo že pred me se ci, ma me in de kle ta pa ni so mogli, ker se je dekle skrivalo pred policijo, mamo pa so z živčnim zlomom morali odpeljati v bolnišnico. Primer de kle ta je in še moč no odme va po ce -li Avstriji, toda tako notranji minister Platter (ljudska stranka) kot tudi (socialdemokratski) kancler Gusenbauer odklanjata možnost humanitarne rešitve, torej da bi deklica in mama ostala v Avstriji in bi se tudi ostali člani družine lahko spet vrnili s Kosova. Ivan Lukan 4 Torek, 18. decembra 2007 GOSPODARSTVO / gibanja - Po predvidevanjih deželne agencije za delo FJK V letošnjem letu za skoraj 25% več zaposlitev kot lani Odbornik Cosolini izpostavil uspeh sistema za zaposlovanje družinskih pomočnikov TRST - »Gospodarska gibanja v Furlaniji-Julijski krajini so še naprej ugodna, boljša od italijanskega povprečja in tendenčno boljša tudi od povprečja v severovzhodnem delu države,« je na včerajšnji novinarski konferenci v Trstu ugotovil deželni odbornik za delo, usposabljanje, raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini po predstavitvi treh poročil Deželne agencije za delo. Prvo je bilo četrtletno poročilo o predvidevanjih na področju gospodarskih gibanj in trga dela, drugo je zadevalo ocene o zaposlovanju v deželnih podjetjih v letu 2007, tretje pa je bilo poročilo o rezultatih deželnega projekta za družinske pomočnice v obdobju med julijem in septembrom letos. Prvi dokument, ki ga je predstavil Domenico Sartori, predsednik specializiranega studia Greta Associati iz Benetk, izhaja iz zelo dobrih rezultatov v letu 2005 (ko je deželni bruto proizvod po zaslugi 4,4-odstotnega prispevka storitvenega sektorja zrasel za tri odstotke, medtem ko je bila v Trive-netu rast 1-odstotna, država pa je zabeležila stagnacijo). V tistem letu doseženi rezultati so imeli blagodejen učinek na več področjih, začenši s trgom dela. »Po živahni rasti v letu 2006, so se začeli kazati znaki stabiliziranja zaposlenosti, medtem ko je začelo število iskalcev dela upadati. Stopnja brez-poslenosti bi se morala tako v Furlaniji-Julijski krajini v letu 2007 gibati med 2,8 in 3,2 odstotka, kar pomeni, da bi morala pasti na najnižjo raven v zadnjem desetletju,« je poročilo o trgu dela povzel Sartori. Na tej osnovi so spodbudna tudi predvidevanja o novih zaposlitvah, ki za leto 2007 potrjujejo »ugodno gibanje gospodarstva in trga dela«. Podatek o zaposlitvah v deželi je odločno boljši kot v letu 2006, saj se je njihovo število povečalo za 24,7 odstotka oziroma za skupaj 20.380 enot, od tega +11.720 v storitvah in +8.660 v industriji. Tudi razlika med številom zaposlenih in odpuščenih oseb je široko pozitivna in znaša +2150 enot. Zanimiv je tudi podatek o povečanju števila univerzitetno diplomiranih ljudi, ki so se zaposlili v letu 2007, saj jih je bilo v pirmerjavi z letom prej za 41 odstotkov več: v letu 2006 jih je našlo zaposlitev 1080, letos pa 1520. Sicer pa ostaja visoko tudi povpraševanje podjetij po nekvalificirani delovni sili, ki predstavlja 36,5-odstotni delež vseh zaposlenih; diplomo višje srednje šole ima 33,1 od-stot ka vseh na no vo zapos le nih, med tem ko jih ima 22 odstotkov spričevalo strokovne šole. Tudi za leto 2007 se potrjuje dober potek projekta za družinske pomočnike. Do konca septembra letos je bilo podpisanih 1270 delovnih pogodb (mesečno povprečje znaša 166 pogodb), medtem ko jih je bilo lani registriranih le 569. Na tem področju se je torej število podpisanih pogodb povzpelo za 202 odstotka, kar je rezultat, ki samo po sebi priča o uspešnosti operacije. »Doslej so bili obračuni vedno boljši od predračunov, kar pomeni, da bomo lahko razumeli kaj več o letošnjem gibanju našega gospodarstva v januarju prihodnjega leta,« je opozoril Cosolini. »Stvari se vsekakor gibljejo precej ugodno, četudi je za popolno oceno potrebno počakati na Ista-tove podat ke o zapos le nos ti v le tu 2007 in na do konč ne podat ke o ras ti bru to do ma čega pro izvo da v le tu 2006.« V zve -zi z monitoringom projekta o družinskih pomočnikih pa je deželni odbornik dodal, da »smo dejansko priče nečesa izrednega, kar potrjuje vrednost sistema, ki na eni strani uspešno zatira delo na črno, po drugi strani pa omogoča ustrezno križanje med povpraševanjem in ponudbo delovnih mest v dokaj občutljivem okolju«, kot je družinsko. Deželni odbornik za delo, usposabljanje, raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini kroma zaposlovanje Največ pogodb za delo negovalk so sklenili v Vidmu TRST - Na predstavitvi podatkov o gibanjih na trgu dela v Furlaniji-Julijski krajini je bila velika pozornost posvečena izrednemu povečanju števila delovnih pogodb za družinske pomočnike. Za olajšanje srečanja med povpraševanjem in ponudbo tovrstnih delovnih mest je v deželi aktivnih devet okenc, njihovo delo pa je v zadnjih letih obrodilo zelo vidne učinke. V letu 2005, ko je bila služba aktivirana, je bilo podpisano 219 pogodb, leto pone-je, torej lani 596 pogodb, medtem ko jih je bilo letos podpisanih že 1270, kar pomeni, da je bilo v treh letih sklenjeno 2085 delovnih pogodb. Tipični profil negovalke starejših oseb, ki pride v Fur-lanijo-Julijsko krajino, je delavka iz držav Vzhodne Evrope, srednje-visoke starosti, razmeroma šolana, v večini poročena in mati, ki išče tovrstno zaposlitev iz ekonomskih razlogov, vendar povezanih s cilji, ki jih želi doseči v domovini. V letošnjem letu je bilo največ pogodb sklenjenih v vi-demski pokrajini, in sicer 210, od tega 149 v Vidmu, 33 v La-tisani in 28 v Tolmeču. V pordenonski pokrajini je bilo sklenjeno 166 pogodb, od tega 111 v Pordenonu, 43 v Mania-gu in 12 v San Vito al Tagliamento. V goriški pokrajini so sklenili 58 pogodb, od tega 41 v Tržiču in 17 v Gorici. V Trstu oziroma pokrajini je bilo podpisano 66 pogodb. Dežela FJK je tudi za leto 2008 potrdila finančno dotacijo za delovanje okenc v višini 320 tisoč evrov. V Sloveniji od polnoči • V« I • cenejši bencin LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,015 evra na 1,033 evra. Liter 98-oktanskega bencina se je pocenil za 0,010 evra na 1,054 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 0,041 evra in je zanj po novem treba odšteti 1,045 evra na liter. Pocenilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 0,030 evra, tako da je treba za liter odšteti 0,704 evra, so sporočili iz Pe-trola. Kot je znano, naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Insiel: jutri odločitev o možnih kupcih trst - Slovesnost v veliki dvorani Trgovinske zbornice Podelili priznanja za zvestobo delu in gospodarski napredek za leto 2007 TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice je bila včeraj popoldne tradicionalna slovesnost, na kateri so podelili priznanja zbornice za zvestobo delu in za gospodarski napredek 2007, posebna nagrada pa je bila letos prvič podeljena tržaškim podjetnikom, ki delujejo oziroma so se izkazali v tujini. Priznanja oziroma nagrade za zvestobo delu in gospodarski napredek je ustanovila tržaška Trgovinska zbornica, kijih podeljuje na osnovi rezultatov razpisa za izbor kandidatov. Kot vsako leto, so med nagrajenci tudi slovenski gospodarstveniki, ki jih vidimo na posnetku (Kroma), in sicer Nadica Regent, Walter Orel in Andrej Milič. Kot omenjeno, je bila letos prvič podeljena tudi nagrada za italijanske podjetnike, ki so se odlikovali v tujini. Letos je bila izbrana Brazilija, podelitev nagrade pa je sofinancirala Dežela FJK po deželnem zakonu (št. 07/2002), ki ima namen utrditi vezi med izseljenci in njihovimi rodnimi kraji. TRST - Upravni svet deželne infor-matske družbe Insiel bo jutri med prijavljenimi kandidati izbral ponudnike, ki imajo pogoje za nakup družbe. Po besedah pooblaščenega upravitelja informatske družbe Ste-fana De Capitania so v teku preverjanja o tem, ali ima sedem družb, ki so izrazile zanimanje za nakup, vse predpisane pogoje, upravni svet pa bo jutri uradno potrdil izbrane ponudnike. Rok za vložitev ovojnic z izrazi zanimanja se je iztekel 12. decembra, kot omenjeno, pa se je prijavilo sedem italijanskih in tujih družb. Pravilnik za zaščito kraškega pršuta TRST - Po olju in vinu se za zaščitno znamko DOP (poimenovanje zaščitenega porekla) poteguje tudi kraški pršut, ki ga proizvajajo na tržaškem in goriškem Krasu. Tržaška in goriška trgovinska zbornica sta v ta namen pripravili pravilnik, ki raz-jasnjuje, za kakšen proizvod gre, kadar teče beseda o kraškem pršutu. Pravilnik bosta predsednika obeh zbornic, Antonio Paoletti in Emilio Sgarlata, skupaj s predsednikom promocijskega odbora proizvajalcev pršuta Dimitrijem Žbogarjem jutri ob 11.30 v prostorih tržaškega Expo Mitteschool izročila deželnemu odborniku za kmetijstvo Enzu Marsiliu. Ob tej priložnosti bo odbornik v navzočnosti proizvajalcev seznanjen s posebnostmi tega tipičnega izdelka in s procesom njegove proizvodnje, tako kot je bilo to opredeljeno v vlogi za dosego poimenovanja DOP: Evropska centralna banka 17. decembra 2007 evro valute povprečni tečaj 17.12 14.12 ameriški dolar 1,4393 1,4509 japonski jen 163,12 163,99 kitajski juan 10,6325 10,6953 ruski rubel 35,5B10 35,7020 danska krona 7,4623 7,4622 britanski funt 0,71370 0,71570 švedska krona 9,4593 9,4217 norveška krona 7,97B0 7,9750 češka krona 26,395 26,415 švicarski frank 1,6612 1,666B estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 254,23 253,01 poljski zlot 3,6176 3,6123 kanadski dolar 1,4561 1,4B50 avstralski dolar 1,6766 1,6704 bolgarski lev 1,955B 1,955B romunski lev 3,5549 3,5503 slovaška krona 33,555 33,399 litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats 0,6966 0,6967 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 90,74 90,75 turška lira 1,7121 1,7142 hrvaška kuna 7,3131 7,3106 Zadružna Kraška banka 17. decembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4536 1,423B britanski funt 0,7239 0,7072 švicarski frank 1,6B32 1,6422 japonski jen 166,5625 15B,4375 švedska krona 9,6610 9,19B9 avstralski dolar 1,7152 1,642B kanadski dolar 1,49B2 1,4411 danska krona 7,60B3 7,3216 norveška krona B,1795 7,7B05 madžarski florint 259,3352 246,6B47 češka krona 27,0753 25,7546 slovaška krona 34,2339 32,5640 hrvaška kuna 7,4933 7,127B ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 17. decembra 2007 valute hrvaška kuna evro nakup prodaja 7,03 B,096 9,553 ,7049 7,57 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 17. decembra 2007 Indeks MIB 30:-1,61 delnica cena € var. % AEM 3,045 -1,36 ALLEANZA B,925 -1,54 ATLANTIA 25,B6 -0,92 BANCA ITALEASE 9,66 -3,45 BANCO POPOLARE 15,3 -2,61 BPMS 3,72 -3,33 BPM 9,43 -1,45 EDISON 2,1375 -2,04 ENEL B,15 -1,03 ENI 24,26 -1,3B FIAT 17,07 -2,59 FINMECCANICA 21,9 +1,01 FONDIARIA-SAI 2B,6 -2,B9 GENERALI 31,16 -1,64 IFIL 6,5 -3,32 INTESA 5,39 -0,B6 LOTTOMATICA 23,05 -0,99 LUXOTTICA 21,47 -1,92 MEDIASET 6,76 -1,24 MEDIBANCA 14,39 -3,29 PARMALAT 2,5775 -0,02 PIRELLI 0,7665 -1,29 SAIPEM 26,34 -4,15 SNAM 4,4025 -1,13 STMICROELEC 10,21 -2,15 TELECOM ITA 2,1775 -0,25 TENARIS 15,16 -1,93 TERNA 2,74 -1,33 UBI BANCA 1B,BB -0,63 UNICREDITO 5,565 -2,71 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN videmska pokrajina - Vstop Slovenije v schengenski prostor Padec meje bodo proslavili z vrsto prireditev Osrednja prireditev na mejnem prehodu Štupica - Robič ob prisotnosti Hlyja in Rupla VIDEM - »Potem, ko smo več desetletij živeli ločeno, si sicer prizadevali za ponovno vzpostavitev vezi in odnosov med ljudmi na obeh strani meje ter po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, je sedaj pred nami drug pomemben dogodek, ki bo potrdil našo skupno pripadnost istim vrednotam: 21. decembra bodo izginili vsi mejni prehodi in od 1. januarja bo kot predsedujoča Evropski uniji vse nas zastopala v svetu Slovenija. To pa pomeni velik preobrat v sodelovanju in naše pričakovanje je, da bo to prineslo rast in blaginjo za vse«. Tako je predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Alessandro Tesini strnil pomen padca meje med Slovenijo in FJK včeraj v Vidmu na tiskovni konferenci na sedežu Dežele, kjer so predstavniki obmejnih občin in slovenskih krovnih organizacij predstavili bogat program manifestaciji, ki bodo ob 21. decembru potekale vzdolž vse meje. Tesini je podčrtal močan čustveni naboj, ki ga ima padec mej e še posebno za ljudi, ki so ob meji živeli in niso nikoli sprejeli ločevanja, ki je nastalo in bilo vsiljeno po drugi svetovni vojni. Izpostavil je neutrudno in dragoceno delo kulturnih društev in skupin ter krajevnih uprav, ki so kljub vsemu gojili dialog in sodelovanje. Ovrednotil je tudi pomembno vlogo, ki jo je odigrala Dežela v tem procesu zbliževanja med sosednjimi ljudmi in kulturami. Za njim je spregovoril načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar, ki je izpostavil težo meje, a tudi zgodovinske povezave med ljudmi ter prizadevanja, da bi jo »mehčali«. O tem, kako je meja usodno zarezala v življenje ljudi in v kolikšni meri je zavirala družbeni in ekonomski razvoj obmejnih krajev, a tudi o pričakovanju po novih povezavah in spodbudah za sodelovanje ter o programu posameznih prireditev so potem spregovorili župani iz Kobarida Robert Kavčič, Tipane Elio Berra, Podbonesca Piergiorgio Domenis in So-vodnje Lorenzo Cernoia, podžupan iz Bovca Robert Trampuž ter predsednika SKGZ in SSO videmske pokrajine Io-le Namor in Giorgio Banchig. Osrednja prireditev 20. in 21. decembra v Videmski pokrajini bo na mejnem prehodu Štupica - Robič v občini Podbonesec in se je bosta udeležila predsednik Dežele Riccardo Illy in slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. V Posočju, Benečiji in širši Furlaniji vlada precejšnje pričakovanje za zgodovinski dogodek, ki se bo začel s pohodom z baklami ob 20. uri iz Kobarida in 20.30 iz Podbonesca. Srečanje bo na meji, kjer se bo ob 22.30 pod šotorom začel kulturni program, ki ga bodo sooblikovali posoški, beneški, furlanski in italijanski izvajalci. Ob 23.30 bosta spregovorila častna gosta Rupel in Illy, opolno- Od leve Giorgio Banchig, Robert Trampuž, Robert Kavčič, Zdravko Likar, Marjan Bevk in Alessandro Tesini; na spodnjem posnetku od leve župani Sovodnje, Podbonesca in Tipane Lorenzo Cernoia, Piergiorgio Doimenis in Elio Berra či bo dvig mejnih zapornic, pozdrav policistom in finančni straži ter simbolno žaganje rampe. Nato se bo začela ljudska zabava. Občini Podbonesec in Kobarid sta poskrbeli tudi za prevoz po-hodnikov. 20. decembra ob 19.uri bo prireditev tudi na Učji, ob 23. uri pa na mej- nem pre ho du na Pre de lu. V petek, 21. decembra, ob 18.uri bo prireditev na mejnem prehodu Bri-tof - Podrob (Molino vecchio) v občini Prapotno. V soboto, 22.,decembra, ob 12. uri bodo praznovali na mejnem prehodu Solarji (Dreka), ob 15.uri bo otvoritev poti Livek-Topolovo, ob 16.- uri pa na mejnem prehodu Polava. V nedeljo 23. decembra bo ob 11. uri velika manifestacija na Mostu na Nadiži in v Prosnidu (Tipana) in Luč Miru na Krasu (ob 10. uri) in Solarjih (Dreka). 26. decembra bo ob 10. uri prireditev v Robidiščah, ob 12. uri pa še v Poklancu (Prapotno). avstrija - Večina Avstrijcev proti širitvi Zaradi širitve schengna vrsta vprašanj o varnosti CELOVEC - V dneh pred širitvijo schengenskega območja v avstrijski javnosti potekajo prevsem razprave o morebitnih tveganjih za varnost po ukinitvi mejnih kontrol. Notranji minister Günther Platter je zato napovedal, da bo policija v obmejnem prostoru namesto mejnih kontrol izvajala več mobilnih nadzorov, zlasti ob glavnih prometnicah. Avstrija, ki se je Evropski uniji pridružila 1. januarja leta 1995, je članica schengenskega območja od leta 1997. Tik pred širitvijo schengena na devet novih članic, ki so v EU vstopile 1. maja 2004, pa večina Avstrijcev ta korak odklanja. Kot je namreč pokazala raziskava, ki jo je opravilo podjetje OGM za avstrijsko državno komen - Župan Uroš Slamič o padcu meje tppz - Meja V soboto »Živeli bomo bolj enotno« m*. Čezmejni projekti so omogočili sodelovanje med obmejnimi občinami na Krasu nastopi KOMEN - Povezavo med devin-sko-nabrežinsko in komensko občino domala celo povojno obdobje kroji maloobmejni prehod Šempolaj-Gorjan-sko. Podnevi, ko je mejni prehod odprt, sta občini med seboj povezani; ponoči, ko je zaprt, sta odrezani druga od druge. Zato je širitev schengenskega območja na Slovenijo za obe obmejni občini sila pomembno. »Od petka dalje bomo lahko bistveno bolj enotno živeli naš vsakdan. Ne bomo več omejeni na urnike in na dokumente. To bo resnično zbliževanje ljudi,« je včeraj skorajšnji padec meje ocenil komenski župan Uroš Slamič. »Ljudje ob meji bodo končna začeli malo bolje spoznavati eden drugega, saj je meja v zadnjih šestdesetih letih globoko zarezala v način življenja a tudi mišljenja. Zato bo treba mejo premostiti fizično, a tudi v glavah tukajšnjih ljudi,« je poudaril komenski župan. Slamič je vsekakor menil, da so bili stiki med njegovo občino in devinsko-nabrežinsko v zadnjih letih dobri: »Res Uroš Slamič zanimivo je, kako je meja, kljub temu, da je bila vselej prisotna, vendarle odprla neke nove poti sodelovanja. Izko-ris ti li smo mož nos ti, ki so nam jih po -nujali čezmejni projekti za združevanje skupnih danosti na enovitem Krasu. Tako je prišlo do sodelovanja Štanjela z Devinom, sodelovanja vseh kraških občin z obeh strani meje pri projektu Kraškega okraja, dragoceni pa so bili tudi številni manjši projekti na turističnem področju,« je poudaril Slamič. »V tem okviru smo imeli odlične stike z zgoniško občino in z drugimi kraškimi občinami na Tržaškem, zadnje čase pa tudi s tržaško pokrajino.« Padec meje je zastavil na slovenski strani Krasa aktualno vprašanje: prihoda italijanskih državljanov v slovenske občine. Župan Slamič je poudaril, da v njegovi občini tega ni zaznati: »Mi imamo bolj konservativno teritorialno politiko; regulacijski načrt ne dopušča velikih gradbenih načrtov. Kaj takega ni možno ne v bližnji prihodnosti, ne dolgoročno. Doslej se je v našo občino priselilo le nekaj Slovencev iz Italije. Je pa res, da so Kraševci postali zelo občutljivi na vprašanje priseljevanja: če pride ena tuja družina v vas, mislimo, da je že pol vasi tuje! Ta panika je sicer malo pretirana: mnogokrat se vidi požar še pred ognjem,« je ocenil Uroš Slamič. Komenski župan se bo v četrtek, po občinski seji, podal z odborom in vsem občinskim svetom na Fernetiče, kjer bo z vsemi župani kraških občin nazdravil padcu meje. M.K. TRST - Med številnimi pozitivnimi učinki, ki jih bo doprinesel bližnji padec meje, je nedvomno tudi združitev Primorske. Ozemlje, ki je od nek daj bi lo enot no, na to pa dolga desetletja ločeno zaradi državne meje, bo končno ponovno del skupne celote. Da bi proslavili ta zgodovinski trenutek, so se pri Tr žaš kem par ti -zanskem pevskem zboru Pinko Tomažič odločili, da obiščejo ne ka te re mej ne pre ho de in za -po je jo pe sem, ki učin ko vi to sim bo li zi ra zgo do vi no te ga pro sto ra, pri mor sko »him no« Vstajenje Primorske. V soboto, 22. de cem bra, bo zbor naj prej nas to pil na mej nem pre ho du pri Lipici (ob 13.30), uro kasneje na Fernetičih, ob 15.30 na mej nem pre ho du pri Re pen -tabru, ob 16.30 pa na mejnem prehodu Gorjansko. televizijo ORF, za 58 odstotkov vprašanih širitev schengna "ni dobra stvar." Le 18 odstotkov vprašanih ukrep pozdravlja. Medtem ko je bilo le 19 odstotkov vprašanih sezanjenih z dnevom širitve schengenskega območja, pa se jih kar tri četrtine boji porasta kriminala. Avstrijski notranji minister Platter zato skuša pomiriti prebivalstvo tudi z napovedmi, da bo policija namesto kontrol na mejah v prihodnje pogosteje izvajala mobilni nadzor, na primer na avtocestnih počivališčih. Poleg tega bo avstrijska policija okrepila sodelovanje s tujimi kolegi, je zagotovil Platter. Na to so se avstrijski policisti v zadnjem času pripravljali tudi na posebnih vajah. Tako so na primer na Gradiščanskem na vzhodu Avstrije skupaj z madžarskimi policisti preverili pripravljenost in usposobljenost v primeru bančnega ropa s posledičnim begom čez mejo. Čezmejna vaja avstrijskih in madžarskih policistov se je izkazala kot uspešna. Sicer pa bodo po 21. decembru avstrijski organi pregona sledili osumljecem tudi na ozemlje Slovenije, enako pravico pa bodo v skladu z meddržavnim dogovorom v obratni smeri imeli tudi slovenski policisti. O usodi obstoječih objektov za nadzor meje pa še ni bila izrečena zadnja beseda. Med raznimi pobudami za prihodnjo rabo stavb ob meji velja omeniti predlog, naj se del obstoječih objektov na avstrijski strani Ljubelja nameni za muzej o podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na severni strani Ljubelja. Svoje objekte na avstrijski vzhodni meji pa bo morala opustiti tudi avstrijska vojska, ki j e v zadnjih 17 letih skrbeia za neprepustnost meje s Češko, Slovaško in Madžarsko. Vojaki, katerih število se bo zmanjšajo s 1900 na 1500, bodo sicer še naprej izvajali nadzor v obmejnem prostoru, vendar ne bodo smeli biti prisotni neposredno ob meji. Avstrijska vojska ponuja od 100 do 120 lesenih zavetišč in višinskih prež v velikosti dva krat dva in pol metra. Oprema je sicer bolj skromna - plastična okna, leseni miza in klop ter peč. Največ zanimanja za lesene objekte zato pričakujejo med lovci. (STA) 6 Torek, 18. decembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 opčine - Komemoracija na openskem strelišču Danes še veljajo vrednote, za katere so padle openske žrtve Luana Grilanc je opozorila tudi na dejstvo, da se glede parka miru še nič ni spremenilo Kakovost življenja je v Trstu upadla Na openskem strelišču je v nedeljo popoldne potekala že tradicionalna spominska svečanost ob 66. obletnici usmrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev, ki jo je kot vsako leto priredila Vsedržavna zveza partizanov Italije ANPI. Zapel je moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Mikele Šimac, pri častni straži ob spomeniku pa je bilo letos poleg tabornikov RMV in praporov borčevskih organizacij iz naših krajev moč videti tudi lepo število predstavnikov ZZB NOB iz Slovenije. Na svečanosti, ki jo je povezovala Da-ša Bolčina, sta spregovorila Luana Grilanc in Giorgio Marzi, predsednik tržaškega odseka ANPI. V svojem uvodnem nagovoru je Bolčinova poudarila dejstvo, da se po desetletjih prizadevanj Opencev in širše javnosti še nič ni spremenilo glede ureditve parka miru. Na njeno misel se je nato navezala Luana Grilanc, ki se je obregnila ob pomanjkanje politične volje sedanje levo-sredinske koalicije, ki vprašanja openske-ga strelišča še vedno ni zmožna rešiti. Kraj spomina, na katerem je med letoma 1941 in 1945 padlo preko sto žrtev, kljub vsem mogočim kompromisom še vedno ni urejen. Samo resnično prikazovanje dogodkov iz preteklosti lahko vodi do sprave, vrednote odporništva pa so še kako aktualne tudi dandanes. Grilančeva je svoj poseg nadaljevala z mislijo, da je danes mladih v politiki vedno manj. Vzroke za njihovo neza-nimanje gre iskati predvsem v današnji politični srenji, ki ni zmožna korenite prenove in pomladitve. V sklepnem delu svojega posega pa je govornica pozvala vse prisotne, naj se v čimvečji meri poslužujejo norm iz zaščitnega zakona, ki so se začele izvajati pred kratkim, v prvi vrsti pravice do izvorne oblike imena in priimka ter dvojezične osebne izkaznice. Giorgio Marzi je v svojem posegu najprej navrgel nekaj odlomkov iz pisma Pinka Tomažiča, ki ga je ta nekaj ur pred smrtjo pisal v zaporu. V današnjem času še veljajo vrednote, za katere so padle openske žrtve. Sramotno pa je dejstvo, daje treba za vsakoletno spominsko proslavo še vedno prositi ključe strelišča. Marzi je v svojem nagovoru pozval predvsem mlade, naj prevzamejo žlahtno dediščino in zaščitijo vrednote, za katere so padli mnogi, med njimi Pinko Tomažič in tovariši. Še pred samim začetkom spominske slovesnosti so ob vhodu strelišča člani društva Edinost delili letake, s katerimi so opozarjali na domnevno nepravilno obliko novih dvojezičnih osebnih izkaznic. Po koncu spominske slovesnosti na strelišču pa so se udeleženci shoda pomaknili v Prosvetni dom, kjer je bil na sporedu film Trst, za katerega je scenarij napisal France Bevk. (ps) jadranski koledar vabljeni na predstavitev, ki bo danes ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opcinah sodelujejo Melita Malalan in Nomos Ensemble Delegacije so ob obeležje položile vence kroma Milanski ekonomski dnevnik Il Sole 24 Ore je v svojem letnem poročilu o kakovosti življenja objavil podatek, po katerem naj bi se dežela Furlanija-Julijska krajina letos uvrstila nekoliko nižje na vsedržavni lestvici. Od skupnih 103 italijanskih mest, je Trst z 2. nazadoval na 9. mesto, Gorica z 21. na 22., Pordenon pa je z 29. pristal na 35. mesto; edino Videm je zabeležil manjši napredek in se s 13. povzpel na 10. mesto. Drugače je v deželi FJK Trst zasedel prvo mesto na področju ekonomskega blagostanja (na državni ravni pa se je uvrstil na 2. mesto); glede deleža bruto domačega proizvoda je na 7. mestu (28.160 evrov pro capite), po obsegu bančnih depozitov pa je na 2. mestu (25.840 na vsakega Tržačana). Na poslovnem in delovnem področju se je naše mesto uvrstilo na 16. mesto (3,30%), kar zadeva okolje in zdravje pa je na deželni ravni na prvem mestu, na vsedržavni pa na 9; nezanemarljive dosežke je Trst dosegel na področju infrastruktur (4. mesto), glede podnebja (33. mesto), nizkega bolnišničnega premikanja (16. mesto) in hitrih sodnih ukrepov (3. mesto). Kar zadeva možnosti za zabavo in prosti čas, se Trst nahaja na 22. mestu, na področju javne varnosti pa se nahaja na ne ravno zavidljivem 60. mestu. Naj omenimo še podatek, da je na ocene vplivalo tudi dejstvo, da se tržaška družba vse bolj stara. slovenska skupnost - Stališče pokrajinskega tajnika Petra Močnika Dvojezične osebne izkaznice Stranka, piše v sporočilu, je budno spremljala začetek izdajanja dvojezičnih osbnih izkaznic v Trstu Prejeli smo: Slovenska skupnost že veliko let spremlja dogodke okoli dvojezičnih osebnih izkaznic v Trstu. Bila je verjetno edina politična sila, ki ni odobrila člena zakona za slovensko manjšino, ki je uzakonil dvojezične izkaznice le na prošnjo posameznika tudi v okoliških občinah, saj je mnenja, da je bil to pokop pravic iz Londonskega in Osimskega sporazuma in se je zato pritožila na upravno sodstvo. Takrat so nas tudi v levi sredini označili za "pravdaše". V Sloveniji se je ustavno sodišče izreklo proti neobvezni dvojezični izkaznici v takih občinah. SSk je tudi kritizirala poseg prefekta, ki je na osnovi odloka ministra Scajole poslal komisarja v okoliške občine, ker župani niso hoteli izdajati samo italijanskih izkaznic, dokler se ne bo izdajalo dvojezičnih izkaznic tudi v Trstu. Stranka je tudi večkrat posegla pri občini Devin-Nabrežina, saj je tu znano, da še danes ni jasnega navodila uslužbencem, naj obvezno izdajajo vedno dvojezično izkaznico, razen ko bi to izrecno vprašal posameznik, prej obratno. Zato je SSk budno spremljala začetek izdajanja tovrstnih dokumentov v Trstu, kjer je svetnik Švab veliko posvetil sodelovanju s funkcionarji, ki so bili zadolženi za papirnate in elektronske izkaznice. Za le-te se je problem rešil šele v popoldnevu pred začetkom izdajanja. Zato se stranka zahvaljuje Igorju Švabu. Zahvalo zaslužita tudi pod-tajnik Rosato, ki je na srečanju s stranko v Rimu obljubil poseg za rešitev problema, ter tržaški prefekt, ki je isto obljubil na srečanju s SSk. Oblika papirnatih in drugih izkaznic je tista, ki je v veljavi od leta 1954 v okoliških občinah, ne da bi v manjšini veliko politikov protestiralo zaradi različne velikosti slovenskih črk. Na Južnem Tirolskem je dru- gače, ampak manjšina je tam politično samostojna, kar se pri nas na žalost ne dogaja. Zato imajo tudi dvojezično ime dežele v ustavi. Pri nas se to označuje kot nacionalizem ali delitev. SSk se zaveda, da po 60 letih Italija ne bo verjetno spremenila oblike tukajšnjih dvojezičnih izkaznic, čeprav je to krivica, ki jo bo treba še naprej poudarjati na notranji in evropski ravni, za kar se stranka obvezuje. Dve napaki bo treba še odpraviti, sicer neslovenska oblika osebnih podatkov in značilnosti na izkaznici, kar se pa dogaja tudi v nekaterih slovenskih občinah, ter neslovenska imena vasi in zaselkov, saj za uporabo imena "Trst" ni bilo pozitivnega mnenja. Verjetno bo treba čakati odlok predsednika dežele, ker izgovor Dipiazze in njegovih bo, da ni še nikjer uradnega dvojezičnega imena po 10. členu zakona. Ne vemo, kako so pa lahko postavili dvo- jezične table, če ni zakona! Paritetni odbor k temu ni dal jasnega odgovora. V brk Londonskemu in Osimskemu sporazumu, ki ju je, kot tudi drugi ugotavljajo, zakon 38 iz leta 2001 hotel pokopati. Kar mu deloma uspeva, tudi s privoljenjem velikih delov manjšine. Stranka bo zato sledila razvoju dogodkov, v upanju, da bodo tudi ostali politiki, ki prejemajo glasove med slovenskimi volilci na stališču, da so mednarodni spora- zumi še živi in da jih moramo izvajati, ne glede na izvajanje zakona za manjšino. Ker pa, kljub zadržkom, gre za vsekakor zelo važno novost v zgodovini naših pravic, SSk vabi vse rojake, da si priskrbijo novo obliko osebne izkaznice in da vabijo tudi italijanske someščane, naj naredijo isto. Za pravičnejšo podobo mesta, v trenutku, ko se Trst vrača v središče evropskih narodov. Peter Močnik Naročite se na Primorski dnevnik! Kličite nas na tel. št. 040 7786331 za Trst in 0481 533382 za Gorico. Seznanili vas bomo z vsemi prednostmi, ki jih nudimo svojim naročnikom! a NAROČNINE 2008 Srečanje ob koncu leta Zadnji mesec v letu, hladni a veseli december, se naglo bliža koncu. Prav tako se vsepovsod zaključujejo načrtovane dejavnosti in pobude. To velja tudi pri KRUT-u, kjer se je med letom s pozornostjo prisluhnilo željam in potrebam članstva in skušalo v danih okoliščinah izražene želje uresničiti. V tem smislu je bilo oblikovano tudi Srečanje ob koncu leta, ki ga KRUT prireja v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, Zvezo invalidov in Podpornim društvom Rojan. To tradicionalno praznovanje je posebna priložnost ob koncu leta, ko se srečujejo društveni člani in prijatelji iz Trsta in okolice, z Goriškega in iz Slovenije. Kot vsa zadnja leta se bo tudi tokrat srečanje odvijalo v prijaznih in gostoljubnih prostorih Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« v ulici Ginnastica, in sicer v petek, 21. decembra od 17. ure dalje. Ob tej priložnosti bo prirejena razstava izdelkov likovnega krožka, ki uspešno deluje že vrsto let v domu Tilia. Likovni izdelki v različnih tehnikah, ročno izdelane voščilnice in manjši kvačkani izdelki so živ dokaz ustvarjalnega potenciala, ki se lahko skriva v vsakem človeku, kjerkoli in v kateremkoli življenjskem obdobju. Da pa bo vzdušje praznično in razpoloženje kar se da prijetno, bodo zagotovili oblikovalci kulturnega programa. Uvodno se bo predstavila Lonjerska pevska skupina pod vodstvom Manuela Purgerja, sledil bo nastop stalnega gosta Krutovih prireditev MoPz Fran Venturini od Domja, ki bo izvedel krajši koncert pod taktirko Ivana Tavčarja. Da pa bo praznovanje še bolj veselo, bo poskrbel ansambel Bistrc, ki deluje v sklopu pobratenega Društva upokojencev iz Ilirske Bistrice in je tudi stalni gost na prazniku. Da bo veselje polno in nas pot domov ne bo skrbela, bomo uredili za prevoz, le najaviti se je treba ob vpisu. Čakamo vas, da se prijavite do srede popoldne, vabila so na razpolago na sedežu krožka v Trstu (Ul. Cicerone 8), tel. 040 360072. / TRST Torek, 18. decembra 2007 7 računsko sodišče - Nepravilnosti pri izterjevanju v letih 1990-1997 Odškodnina občinam: nekaj več kot 755 tisoč evrov Odškodnino zaradi nepravilnosti Tržaške hranilnice pri izterjevanju bo moral poravnati Unicredit Banka Unicredit, naslednica Tržaške hranilnice, bo morala izplačati nekaj več kot 755 tisoč evrov šestim občinam tržaške pokrajine zaradi nepravilnosti pri izterjevanju terjatev v obdobju 19901997. Tako je razsodilo računsko sodišče 10. oktobra letos. Nekdanja Tržaška hranilnica je opravljala službo izterjevanja na račun države in krajevnih uprav, med katerimi je bilo tudi vseh šest občin tržaške pokrajine. Tožilstvo deželnega računskega sodišča je opravilo preiskavo o izterjevanju v obdobju 1990-1997, in ugotovilo, da je prišlo pri izterjevanju do nekaterih nepravilnosti, ki so povzročile državi in krajevnim ustanovam skupno škodo v višini 19 milijard 787 milijonov 871 tisoč takratnih lir. Deželno računsko sodišče je 2. marca 2001 razsodilo, da mora Tržaška hranilnica povrniti povzročeno škodo v višini 30 odstotkov ugotovljenega zneska. V razsodbi je bilo nadalje zapisano, da si bodo znesek porazdelile oškodovane ustanove, in sicer na podlagi medsebojnega do go vo ra. Banka je vložila priziv, drugostopenjsko sodišče pa je pred dobrima dvema mesecema obsodilo naslednico Tržaške hranilnice, to je banko Unicredit na plačilo škode. Skupna odškodnina za občine tržaške pokrajine znaša milijardo 171 milijonov 912 tisoč lir, ali po novem nekaj več kot 605 tisoč evrov, h katerim pa je bilo treba dodati obresti. Tako se je od ško dni na zvi ša la na skup nih 755.310,16 evra. Vsoto so na podlagi dogovora porazdelili glede na število prebivalcev vsake občine. Tako pritiče devinsko-nabre-žinski občini 27.633,37 evra odškodnine (ali 3,66 odstotka celotne vsote) , re-pentabrski občini 2.614,10 evra (0,35 odstotka), miljski občini 40.755,93 evra (5,40 odstotka), dolinski občini 18.372,19 evra 2.43 odstotka), zgoniški 6.754,35 evra 0,89 evra) in tržaški občini 659.180,22 evra odškodnine (ali 87,27 celotnega zneska). Občine v tržaški pokrajini so pripravile osnutek dogovora za porazdelitev odškodnine, ki ga bodo morali v prihodnjih tednih odobriti občinski odbori. Tržaški občinski odbor ga je odobril soglasno na seji dne 6. decembra. V dogovoru je med drugim zapisano, da bo skupno vsoto dvignila tržaška občina, ki jo bo nato najkasneje v petih dneh porazdelila ostalim občinam. M.K. tržaška pokrajina - Podpis konvencije s SSG Gledališče in mladi Tri tisoč evrov za širjenje gledališke kulture med slovensko in italijansko šolsko mladino Včeraj dopoldne sta Pokrajina Trst in Slovensko stalno gledališče uradno podpisala konvencijo o sodelovanju na področju uvajanja šolske mladine oziroma učnega osebja v gledališki svet. V pre te klih dneh smo na stra -neh našega dnevnika lahko brali, da bo delovanje pokrajinske uprave v prihodnosti slonelo tudi na krepitvi politike za mlade in pa složnega sožitja ter da namerava tržaška ustanova s prihodnjim letom celo povišati naložbe na šolskem področju. Ravno v tej luči se je pokrajinska odbornica za vzgojno politiko in delo Adele Pino na včerajšnjem srečanju s predstavnikoma SSG - umetniškim vodjo Markom Sosičem in organizatorko ter odgovorno za stike z javnostjo Valentino Repini (na sliki Kroma) pogovarjala o didaktičnem projektu, ki bi spodbudil spoznavanje gledališke kulture predvsem med višješolsko mladino. »Prepričani smo, da je za mlade stik z gledališčem osnovnega pomena pri njihovi izobrazbi in pa enkratna priložnost kulturne rasti celotnega teritorija. Gre namreč za izkušnjo, ki jim omogoča, da spoznavajo literarna dela, o katerih so se učili v šoli oziroma o katerih so morda samo slišali,« je izpostavila Pinova. Pokrajinska uprava sicer že dalj časa sodeluje z ostalimi tržaškimi gledališkimi hišami, tako da je včerajšnji podpis konvencije s Slovenskim stalnim gledališčem pravzaprav še dodaten korak naprej. Pokrajina Trst bo torej slovenskemu teatru namenila 3 tisoč evrov za širjenje gledališke kulture med mladimi; v sklopu raznih projektov oziroma delavnic, pobud in seminarjev bo tako mladina stopila v gledališče povsem pripravljena na ogled predstave. Predstavnika SSG sta Pinovo včeraj opozorila, da je teater že pred leti začel z rednim sodelovanjem s slovenskimi šolami in šolniki, saj verjame v vzgojno vlogo gle- dališča. Poleg gledaliških abonmajev namenjenih otrokom in šolski mladini (Zlata ribica, Morski pes in pa Barakuda), ki so jih uvedli že pred časom, so namreč priredili tudi nekaj srečanj z igralci in režiserji. S konvencijo pa bo na svoj račun prišla tudi italijanska mladina, s katero za enkrat še niso imeli stikov. Pred osmimi leti je gledališka uprava sicer uvedla italijanske nadnapise in se tako približala sosedom, odslej pa bodo tudi italijanski višješolci aktivno vključeni v gledališko delovanje. Odbornica Pinova je predlagala, da bi za začetne predstave izbrali predvsem avtorje tega teritorija, ki jih morda mladi že poznajo. Včerajšnjega srečanja sta se udeležila tudi pokrajinska svetnika Sandi Klun in Massimo Veronese, ki sta predlagala, da bi slovenski pokrajinski svetniki postali pobudniki oziroma most med Slovenskim stalnim gledališčem in italijansko šolo. vreme - Zaradi močnih sunkov veliko gasilskih posegov Burja razmetavala po mestu in okolici Tovornjak izgubil kontejner na hitri cesti, drevesa padala na parkirana vozila - Pred Žavljami se je prevrnil avto V nedeljo ponoči in včeraj se je na Tržaškem pojavila močna burja, podobno vreme predvidevajo tudi danes, jutri pa naj bi veter s severo-vzho da po pus til. Ne pre tr ga no pi ha nje je za okolje in zdravje občanov dobro, saj se zrak v vetrovnih dneh očisti. Burja pa prinaša gasilcem vselej obilo dela: včeraj so na tržaškem pokrajinskem poveljstvu našteli med 8. in 18. uro kar 40 posegov, ki so bili pove či ni ve za ni na po sle di ce ve tra. Največja nezgoda, k sreči brez hudih posledic, se je pripetila okrog 11.30 na hitri cesti med Katinaro in tovarno Wartsila. Tovornjak, ki je bil namenjen v pristanišče, je najverjetneje zaradi močnih vetrovnih sunkov izgubil kontejner, ki se je nagnil na desni bok in padel na cestišče. Drugih vpletenih vozil ni bilo, tovornjakar pa ni bil ranjen. Poseg karabinjerjev in gasilcev je trajal nekaj ur, med katerimi je bil promet v smeri proti mestu ustavljen, stranske ceste v okolici Katinare pa so napolnila težka vozila. Gasilci so z žerjavom dvigni- li tovor in ga postavili na mesto, promet pa j e redno stekel šele ob 14.30. Ob 16.40 je prišlo do druge večje nesreče na Ul. Flavia, med Domjom in Žavljami: avto audi coupé se je iz neznanih vzrokov popolnoma prevrnil, voznik pa ni utrpel poškodb. Povprečna hitrost burje je bila po podatkih navtičnega zavoda 66 kilometrov na uro, najmočnejši sunki pa so dosegli 118 kilometrov na uro. Tako gasilci kot mestni redarji so se morali spoprijeti s padanjem strešnikov, kovinskih plošč in okenskih razbitin. Veliko dela so imeli dopoldne v skladišču št. 60 nove prostocarinske cone pristanišča, kjer je veter odpihnil 200 kv. metrov velik šotor, kije pokrival skladišče. Padala so tudi drevesa: dopoldne je burja podrla drevo v Sesljanu, popoldne pa v Ul. Sinico, obe drevesi sta zgrmeli na parkirana avtomobila. Na Krasu je temperatura zraka v nedeljo in včeraj zlezla pod ničlo, v Trstu pa je bila najnižja temperatura dve stopinji nad ničlo; zaradi burje je bilo zaznati šest stopinj pod ničlo. Božični koncert drevi pri Korošcih V mali cerkvici sv. Barbare pri Korošcih bo nocoj ob 20. uri zazvene-la glasba božičnih pesmi. Glasba, ki zbližuje ljudi, note, ki napolnijo prostor in srca ter božično vzdušje bodo glavni protagonisti večera, ki ga bo oblikoval MePz Venturini od Domja. Zbor je nastal pred enajstimi leti in združuje ljudi slovenske in italijanske narodne skupnosti. Deluje pod okriljem istoimenskega društva, sodeluje na domačih društvenih prireditvah, rad pa sprejema vabila za nastope pri raznih društvih v bližnji in daljni okolici. Leta 2006 je v dolinski cerkvici Sv. Martina proslavil deseto obletnico delovanja s pesmimi iz slovenske in mednarodne zborovske zakladnice. Nazadnje se je zbor predstavil 13. decembra, in sicer z božičnim programom, ki ga je izvedel z zborom Ca-pella Tergestina v cerkvi v Žavljah. Od leta 2005 vodi zbor pevovodkin-ja Cinzia Sancin. Na božičnem koncertu bo MePz Venturini zapel pesmi iz slovenske, italijanske, francoske, nemške in angleške tradicije. Večer, ki ga organizira Društvo Slovencev miljske občine v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko, spada v niz božičnih koncertov v miljski občini. (mv) Jutri predavanje Andreja Zagheta Na hitri cesti je tovornjak izgubil tovor kroma Združenje prostovoljcev HOSPICE ADRIA - ONLUS vabi na predavanje »Onkološki bolnik v psihosomatski luči«. Predaval bo psiholog in psi-hoterapevt dr. Andrej Zaghet, jutri ob 17 uri v razstavni dvorani na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Ob tej priložnosti smo zaprosili dr. Andreja Zagheta , da bi nekaj povedal o vsebini predavanja. Rade volje je posredoval naslednje: »Ker se za psi-hosomatiko nobena patologija ne pojavi naključno, bo med predavanjem razkrinkano zakulisje rakave tvorbe: za to boleznijo se namreč skrivajo visoka stopnja zavrte energije, blokirana ustvarjalnost, nedovršena identiteta, zanemarjanje telesnih potreb, globoka žalost in nesamostojnost. V nekaterih primerih se rak lahko razvije po travmatičnem dogodku, ki je povzročil globoko rano na čustvenem nivoju osebnosti, samo če je bolnik imel že prej nekatere zgoraj navedene značilnosti.« Božičnica v Zgoniku Jutri se bodo v osnovni šoli 1.maja 1945 v Zgoniku zbrali z najlepšimi željami pred božičnimi prazniki učenci, starši, upravitelji, predstavniki kulturnih in športnih društev ter drugI občani. Tudi letos je namreč občinska uprava v sodelovanju s šolami, vrtcem in krajevnimi društvi pripravila srečanje V pričakovanju božiča in novega leta. Ob 17.30 uri bo otvoritev knjižnega sejma, za katerega poskrbi Občinska knjižnica, nato pa bo ob 18. uri stekel kulturni zimsko-božični program, ki ga bodo oblikovali otroci vrtca v Gabrovcu, učenci šole v Sa-ležu in osnovnošolci iz Zgonika. Vsi zbrani se bodo nato podali na prireditveni prostor pred županstvom, kjer bodo s pesmijo skupaj prižgali praznično razsvetljavo. Topli napitek, ki ga bo pripravila ekipa civilne zaščite, pa bo vse prisotne prav gotovo razveselil, da se bodo zadržali v sproščenem prazničnem klepetu. V teh dneh pa je izšla tudi nova številka občinskega biltena, ki jo bodo občani dobili na dom v naslednjih dneh. Avtobus št. 13 ne vozi Podjetje Trieste Trasporti je sporočilo, da avtobus št. 13, ki povezuje Katinaro in Rovte, v prihodnjih dneh ne bo vozil. Zaradi del na cestišču, ki niso bila predčasno predvidena, je bila povezava onemogočena že včeraj. Za enkrat ni dano vedeti, kdaj se bodo dela na Ul. Castelliere zaključila. 8 Torek, 18. decembra 2007 TRST / sep - Zasedanje državnih koordinatorjev Reforma programov SEP v luči širitve Evropske unije Trst bo upravljal Sklad za zaščito okolja in klimatske spremembe dvorana tripcovich Predstavili novoletni koncert Tržaški pihalni orkester »Giuseppe Verdi« bo nastopil na 31. novoletnem koncertu v dvorani Tripcovich, ki bo v torek, 1. januarj a 2008 ob 18. uri. Dogodek sta predstavila včeraj v palači Gopčevic tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco in predsednica pihalnega orkestra Rossana Lonza. Glasbeniki bodo pod vodstvom dirigenta Fulvia Doseja izvajali skladbe različnih žanrov z evropske, ameriške in azijske celine. Orkester, ki so ga ustanovili leta 1919, je bil deležen prve nagrade tako na tekmovanju v Bertiolu pri Vidmu leta 2004 kot tudi v Rivi del Garda (Trento) leta 2005. V Mieli videoposnetki o priseljencih V okviru prireditev z naslovom Raz/seljeni, ki obravnavajo tematiko priseljencev in integracije, bo nocoj na vrsti v gledališču Miela (od 20.30 dalje) predvajanje videopo-snetkov, ki so jih sestavili člani študentskega združenja Ma-king'Go. Združenje sestavljajo študenti goriške fakultete za umetnost in glasbo DAMS ter člani društva Interethnos. Dokumentarec in debata bosta posvečena drugi generaciji priseljencev; to je tema, ki je v drugih evropskih državah že dalj časa aktualna, v Italiji pa se o tem še ni veliko govorilo. Srečanje se bo zaključilo s kulinaričnim trenutkom oziroma s pokušnjo tipičnih eritrejskih jedi. Na generalnem sekretariatu SEP je bilo včeraj srečanje kroma Ukinitev dosedanjih delovnih skupin z namenom ustanavljanja specifičnih mrež izvedencev na posameznih področjih, revizija področij kooperacije in krepitev blagajne prek ustanovitve posebnih finančnih skladov so glavne spremembe, ki so jih države članice Srednjeevropske pobude sprejele na nedavnem zasedanju v Bolgariji. Za reformo so se v prestolnici Sofiji glede na spremenjene geo-politične razmere v Evropi odločili predsedniki in ministrski predsedniki 18 držav članic, ki so nakazali vrsto smernic za učinkovitejše delovanje v prihodnosti. O potrebnih korakih in o ukrepih, ki jih bo treba sprejeti v prihodnosti, da bo nova struktura SEP učinkovita že prihodnje leto, so razpravljali včeraj na generalnem sekretariatu Srednjeevropske pobude v Trstu. Zasedanja so se udeležili državni koordinatorji 18 držav SEP in ga je vodil generalni direktor sekretariata in veleposlanik Harald Kreid. Slednjemu bo decembra zapadel drugi mandat in ga bo po šestletnem vodstvu nasledil italijanski veleposlanik Pietro Ercole Ago. V okviru srečanja je Kreid podelil častne kolajne direktorjem posameznih delovnih skupin, ki jih bodo, kot omenjeno, v sklopu reforme SEP ukinili. Namesto njih bodo od leta 2008 dalje mreže, v katerih bodo sodelovali izvedenci z različnih področij, od kulture do znanosti, tehnologije in prevozov. Ožji odbor SEP, ki mu je predsedovala Italija in v katerem so bili strokovnjaki iz različnih držav članic, je namreč letos analiziral politične, ekonomsko-finančne in programsko-organizacij-ske plati procesa za reformo programov in ciljev SEP v luči njegove pomembne vloge v deželni kooperaciji pri procesu širitve Evropske unije. Glavne odločitve so zadevale revizijo sektorjev, na katerih sloni kooperacija s posebnim ozirom na nekatera področja. Dalje namerava SEP krepiti financiranje nekaterih področij in bo po novem ustanovil nekaj posebnih skladov, katerih cilj bo financiranje načrtovanja v specifičnih sektorjih. V tem smislu so v Sofiji med drugim sklenili ustanoviti Sklad za zaščito okolja in za klimatske spremembe, ki ga bo upravljal tržaški sekretariat SEP. A.G. sv. jakob - Novonastalo društvo Trgovci hočejo oživiti svoj rajon Kupci lahko parkirajo brezplačno Sv. Jakob j e bil nekoč znan kot najlepši tržaški rajon. Na tem območju najdemo še vedno presenetljivo gosto ponudbo prist nih tr go vin in go stin skih ob ra tov, ta ko da je pi sa telj Mau -ro Covacich v svoji knjigi Trieste Sot to so pra ce lo na pi sal, da bi šte vil ne tr go vi ne, gos til ne, ban ke in lekarne, ki obkrožajo Trg sv. Jakoba, lahko zadostile vse potrebe prebivalcev, mestna četrt pa bi brez težav živela v avtarkiji. Šentjakobski duh »mestnega podeželja« bi radi ovrednotili krajevni trgovci, ki so pred mese cem dni usta no vi li druš tvo » Sv. Jakob - Naš, vaš rajon« (S. Gia-co mo - Il nos tro, il vos tro ri o ne). Zgo do vin ske tr go vi ne so uprav -ljale razne generacije trgovcev: ve či na ob ra tov se po na ša s pet de -set let no zgo do vi no, »sta re ši na« pa je zlatarna Mikolj, ki deluje že okro glih osem de set let. No vo nas ta lo druš tvo vo di pred sed ni ca Ele na Pel la schi er iz op ti ke Vi sus, od bor ni kov pa je sedem: štiri ženske in trije moški, ta ko da ima než ni spol pa li co v ro kah. Od bor ni ca Ali da Emi li (na sliki Kroma), lastnica cve- tličarne Savina, je razložila, da je društvo, ki je naslednik »Prijateljev Sv. Jakoba« (Amici de S. Giacomo), tudi v stalnem stiku z rajonskim svetom. Ustanovitelji so se odločili za ta korak, ker želijo ponovno oživiti svojo ljubljeno mestno četrt. Štiri leta so imeli opravka z gradnjo podzemnega parkirišča na glavnem trgu: gradnja je ovirala promet in je tudi negativno vplivala na poslovanje trgovin. Prvi cilj je sedaj jasen: privabiti k Sv. Jakobu čim več strank. Začetna pobuda je že stekla: dogovor z upravitelji omenjenega parkirišča je omogočil trgovcem, da predstavijo kupcem zanimivo ponudbo. Kdor je namenjen v eno izmed 45 trgovin, ki so pristopile k pobudi, lahko pusti svoje osebno vozilo v parkirišču. S parkirnim listkom naj gre v izbrano trgovino, v kateri si bo z določeno vsoto nakupov (le-ta se razlikuje od trgovine do trgovine) prislužil enour-no brezplačno parkiranje. Trgovine, ki sodelujejo pri pobudi, imajo na vhodnih vratih prepoznavno nalepko s podobo šentjakobskega trga in z nazivom društva. (af) barkovlje - Tretji razred OŠ Finžgar Vznemirljiv obisk Zidaričeve pejce Otroci in starši so preživeli prijetno nedeljo, pa čeprav je bila siva in hladna Nekega dne smo si otroci in starši 3. razreda osnovne šole Finžgar v Barkovljah zaželeli obiska jame. Za vodiča se je dobrovoljno ponudil Ivanov oče, ki je poznal Zidaričevo pejco pri Sama-tor ci in si za mis lil pro gram za kraj ši ne delj ski iz -let. Kot pravi raziskovalci smo morali otroci in starši poskrbeti za primerno obutev in si nabaviti žepne in naglavne svetilke. Pričakovana nedelja je bila siva in hladna, rahlo je rosilo. V vrsti smo se začeli spuščati po spolzki stezi navzdol v črno globino. Jamski vhod smo počasi puščali za sabo in z njo tudi medlo svetlobo. Pot je postajala vedno bolj strma in blatna. Bolj smo se bližali dnu in bolj je ozračje postajalo prijetnejše: topleje je bilo kot zunaj in vsi smo radoživo čebljali. Ob spustu navzdol smo zagledali najprej mogočni kapnik, takoj potem pa ob jamski steni bazen, kjer se zbira podtalna voda. Nek avstrijski vojak je leta 1917 zgradil okrog bazena kamniti zidek in se na njem tudi podpisal. V preteklosti so v to jamo, v času hude suše, prihajali po vodo vaščani iz raznih okoliških vasi in jo v vrčih nosili na svoje domove. Ko smo dos pe li na dno, v ze melj sko tre buš -no votlino, smo s svetilkami poskušali osvetliti stene, da bi razumeli kako je velika. Nekdo je od- kril ne to pir čka, ki je mir no vi sel na stro pu in se ni menil za naše glasno vzklikanje. Nekaj sekund smo skušali tudi ostati v temi in v popolni tišini, da bi se prepustili raznovrstnim občutkom, am pak te ma je bi la ta ko gos ta, da bi se bil mar -si kdo iz med nas prav go to vo pre več vzne mi ril, če bi pri tem preveč vztrajali. Ko smo dodobra raziskali spodnjo dvorano, smo se začeli vzpenjati proti izhodu. Kmalu se je na vrhu ponovno prikazala zlatorumena špranja in v nas se je začel porajati prijeten občutek ponovnega snidenja s svetlobo in z življenjem v gozdu. Ponovno nas je zalila svežina zelene barve grmičevja in dreves. Morda je v pradavnini podobne občutke imel pračlovek, ko se je ob zgodnji jutranji zori prebujal in se povzpel do jamskega iz-ho da, mor da je tu za tre nu tek ob stal, se pre te gnil in se poln obetov in nove energije odpravil na lov. Tako smo se mi, njegovi potomci, ob zaključku doživetega sprehoda spet zbrali pred "pejco', si izmenjali dragocene vtise in si malce zaskrbljeno ogledali naše blatne čevlje in zamazana oblačila. Jamarska izkušnja nam je pomenila prijetno in raznoliko doživetje, zato smo jo želeli obeležiti s serijo slik. Na eni izmed teh so se fotografu potrpežljivo nastavili naši otroci. (VL) Mali udeleženci izleta in ogleda jame / TRST Torek, 18. decembra 2007 9 trebče - SKD Primorec Koledar 2008 bogatijo fotografije Maria Magajne V četrtek, 13. decembra je v Hiški od Ljenčkice v Trebčah potekala ena izmed zadnjih pobud, ki jih je domače društvo SKD Primorec priredilo v letu 2007, in sicer predstavitev društvenega koledarja za leto 2008 z naslovom Trebče v objektivu Maria Magajne. Društvena za-mi sel je bi la, da bi se le tos poklo ni -li fotoreporterju Mariu Magajni, ki je žal pred kratkim preminil. Med 300.000 fotografijami iz Trsta in oko li ce je ve li ko tudi takih, ki jih je Magajna poslikal v Trebčah. V svoj objektiv je ujel tako vaške in društvene prireditve kot tudi ljudi, vaščane in vaške posebnosti. Med številnimi slikami, ki jih hrani Zgodovinski odsek Narodne in študijske knjižnice, so društveni odborniki izbrali dve za vsak me sec. Sku ša li so ugo di ti vsem vašča nom, tako da so izbra li sli ke iz raz lič nih ob do bij in važ nej ših do god -kov zad njih pet de set let. Tako so na primer na koledarju slike proslav ob važ nih ob let ni cah, poi me no vanje vaške osnovne šole po Pinku Toma-žiču, prvi 50-letniki pred vaškim spomenikom leta 1980, postavitev dvojezične table leta 1984 ... Ne manjkajo pa niti skupinske slike nogometne ekipe Primorec in Godbe-nega društva Viktor Parma. Ob izidu koledarja se odborniki SKD Pri- nšk - Razstava Na ogled so dela Tadee Druscovich Kdor bo v teh dneh šel mimo Narodne in študijske knjižnice na ulici sv. Frančiška, naj stopi v njene prostore in si ogleda razstavo mlade tržaške umetnice Tadee Druscovich. Razstavo so otvorili pretekli petek ob res ve li kem obis ku Tad de -inih prijateljev, znancev in sopevcev. Mlada umetnica se namreč poleg z ustvarjanjem ukvarja tudi s petjem pri Mladinskem pevskem zboru Glasbene ma ti ce. Za glasbeni utrinek na petkovi otvoritvi je poskrbela Sara Munih, mlado umetnico, sicer dijakinjo pedagoškega in družboslovnega liceja A. M. Slomšek, pa je predstavila likovna kritičarka Jasna Merku. O Taddei je dejala, da ji je likovni temperament prirojen, da ima odločen vsebinski pristop in da ustvarja nadvse izvirna dela. Njeno likovno ustvarjanje je povsem avtonomno, saj njen šolski program ne predvideva predmeta risanje, odraža pa predvsem potrebo in veselje ob likovni izpovedi. Pot umetnosti seveda še zdaleč ni lahka, potrebno je opraviti obvezni prestop iz sanjskega sveta v stvarnost. Na razstavi sta na ogled dva sklopa ustvarjalnosti mlade umetnice. Prvega predstavljajo črno-bele slike, drugega pa izrezanke. Tehnika je bila zelo pri srcu umetniku Ma-tissu, v njej pa se je preiskusil tudi naš rojak Bogdan Grom. Pri mladi Taddei Drus covich pa je vse bin ski pristop nekoliko kompleksnejši. Umetnica ima smisel za igrivost in gib kost ter pred seboj zago tovo še uspešno umetniško pot, je zaključila Merkujeva. (ps) Včeraj danes Danes, TOREK, 18. decembra 2007 TEO Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 12.21 in zatone ob 0.40. Jutri, SREDA, 9. decembra 2007 URBAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,7 stopinje C, zračni tlak 1027,9 mb raste, veter 64 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 117 km na uro, nebo jasno, vlaga 58-odstotna, morje močno razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 226210) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 226210) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Društveni koledar za leto 2008 so opremili s fotografijami Maria Magajne kroma morec zahvaljujejo ravnatelju Narodne in študijske knjižnice Milanu Pahorju in gospe Dragici za prijaznost in strokovno pomoč. Dru ga pobu da pa je bi la na vrs -ti v petek, 14. decembra, ko je v Ljudskem do mu v Treb čah potekal Božič -ni sejem. Na sejem so se prijavili va-šča ni in vaščan ke z raz lič ni mi izdel -ki, roč ni mi de li in ku li na rič ni mi dobrotami. Vsi izdelki so bili nato na pro daj po sim bol ni ceni, izku pi ček pa bo na me njen za bodo če druš tve -ne pobude. Za glasbeni točki na obeh pobu dah sta pos krbela mla da glas beni ka kitarist Janoš Jurin čič in do ma -či pi a nist Ma tej Jaz bec. ALCIONE - 19.15, 21.00 »Sleuth - Gli insospettabili«; 17.00 »Ai confini del paradiso«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale in crociera«. ARISTON - 18.30 »Seta«; 20.00 »La masseria delle allodole«. CINECITY - 11.00, 13.00, 14.55, 16.45 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 11.00, 13.05, 14.50, 18.30 »The Nightmare before Christmas«; 16.20, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; 18.30, 20.20, 22.10 »Hitman l'assassino«; 10.50, 12.50, 14.45, 16.40, 18.35, 20.25, 22.20 »Una mo-glie bellissima«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 11.00, 13.05, 15.15, 17.30, 19.50, 22.00 »Come d'incanto«; 10.55, 13.00, 13.45, 15.10, 16.10, 17.30, 18.20, 20.00, 21.30, 22.10 »Natale in crociera«; 10.55 »Rata-touille«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nel-la valle di Elah«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 21.00 »L'eta barbarica«. FELLINI - 20.10, 22.15 »Across the Universe«; 16.15, 18.15 »I vicere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La promessa dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.35, 20.35, 22.15 »Una moglie bellissima«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30 »Franček in zaklad Zelvjega jezera«; 21.30 »3:10 za Yumo«; 17.00, 18.00 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 18.20, 20.50 »Zlati kompas«; 19.00, 21.00 »Postreli jih«; 17.10, 19.20 »Začarana«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 22.15 »Hitman - l'assassino«; 20.30 »Factory girl«; Dvorana 2: 16.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.10, 20.10, 22.10 »La musica nel cuore«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come d'incan-to«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in cro-ciera«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden com-pass)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Come d'incanto - Una prin-cipessa a Manhattan«; Dvorana 5: 17.20 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.00, 22.10 »Nella valle di Elah«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE vabi na informativno srečanje ob priliki vpisov v šolsko leto 2008/09, ki bo v sredo, 19. decembra 2007, ob 17. uri na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg, 2. Vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik otroškega vrtca in v 1. razred osnovne šole. M Izleti PRIJATELJI PRIMORSKEGA PSA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za izlet v Krakov (Poljska), ki bo od 29. decembra 2007 do 2. januarja 2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 328-2768222. SPDT v sodelovanju s PD iz Sežane vabi na otvoritev čezmejne poti, poimenovane Pot Sonje Mašera. Zbirališče pohoda bo danes, 18. decembra 2007, ob 14. uri na Trste-niku pri gostilni »Trattoria Tosca-no« (avtobus št. 38). Slovesna otvoritev poti in predstavitev zgibanke pa bo ob 16. uri na sedežu TPK Sirena. Pot je bila trasirana v okviru projekta Interreg III A Slovenija - Italija 2006 - 2007. AŠD SK BRDINA organizira zimo-vanje v Forni di Sopra od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silve-strsko družinsko zimovanje SNEZINKA v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 30. decembra do 6. januarja. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiramo do 20. decembra 2007 na 040-567751 ali 320-2717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcin-ski@libero.it. Bi Osmice OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA pri Piščancih. Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. Tel. št.: 040-910041. V MEDJI VASI IMATA OSMICO do 26.12 Mavrica in Sidonia Radetič. Tel. na št.: 040-208987. Prispevki V spomin na Antona Ražma darujeta Ervina in Silko 20,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. Ob 2. obletnici smrti Vojka Simonete daruje žena Ivanka 100,00 evrov za zgoniško cerkev in 50,00 evrov za misijonarja Letonio v Sibiriji. Ob obletnici smrti mame Vere darujeta Luciano in Ljubo 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Almo Pregarc Ota darujejo Marijo ter Andreina in Robi z družinama 100,00 evrov za COŠ Frana Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek. V spomin na moža Claudia Stefanija daruje žena Ines 50,00 evrov za cerkev v Ricmanjih in 50,00 evrov za Ail Ams FVG Onlus. V spomin na pok. moža in očeta Marjana Verša darujeta Albina in hčerka Rossana Verša 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. V spomin na Ivana Kneza daruje Ivanka Simoneta 30,00 evrov za zgo-niško cerkev. Ob 1. obletnici smrti drage Cvetke Do-glia vd. Grassi darujejo Silvano, Sergio in Nadja z družinami 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Marinino mamo Marijo daruje Luciano z družino 25,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Antona Pečarja daruje Jožko Pečar z družino 30,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Po pogrebu sporočamo, da je 10. decembra preminil naš dragi Claudio Stefani Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in nam bili ob strani. Hvala vsem, ki bodo darovali za združenje AIL A.M.S. FVG ONLUS poštni t/rn 13867338. Žalujoči žena Ines, hči Tania in vsi sorodniki Log, 18. decembra 2007 Ob prerani smrti Claudia Stefanija izreka iskreno sožalje ženi Ines, hčerki Tanji in ostalim svojcem SKD Slavec Ricmanje-Log Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo s kolegico Nevo koordinatorka in vzgojiteljice otroških jasli Semidimela IG Torek, 1B. decembra 2GG7 TRST / Založba MLADIKA vabi i ©o na predstavitev slikovne monografije Bogdana Groma moje korenine le mie radici my roots Umetnika in njegovo delo bo predstavil ŠTEFAN PAHOR. Prisoten bo BOGDAN GROM. V razstavni dvorani Narodnega doma. Ulica Filzi 14. ¿j Čestitke ALEKSANDRINKE Neda R. Bric v petek, Igrajo: Neda R. Bric, Daša n* Heremhra Doberšek, Jadranka * aeCemDra Tomažič, Urška Bradaškja, Vesna Zomik ob 20.30 Naša pevka GRAZIANA MARIA CANCIANI praznuje danes 70 let. Vse najboljše ji želi kolektiv TPPZ Pinko Tomažič. Iskreno čestitamo NATAŠI CAP-PONI ob uspešno zaključenem študiju iz ekonomije in turističnih ved. Obenem ji želimo še mnogo nadaljnjih uspehov, načrtov in ustvarjanja. Družini Gropajc in Ivancich. Naša mlada plesalka NATAŠA CAPPONI je pred kratkim uspešno diplomirala iz ekonomije in turističnih ved. Iskreno ji čestitamo in želimo še veliko uspehov v življenju. Vsi pri TFS Stu ledi. Luka in Niko se veselita z Janom ob rojstvu male SOFIJE. Dobrodošla SOFIJA. Mami Aleksandri, očetu Paolu in bratcu Ja-nu čestitajo: Sandi, Sara, Sandi, Martina, Milan, Massimo, Alenka, Gabri, Dimitri, Martina, Marjan, Fabiana, Peter, Nada, Sandro, Pamela in David. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so podružnice zaprte od 21. decembra 2007 do 6. januarja 2008. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi sedeža zaprti 24. in 31. decembra 2007. KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginna-stica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. ORGANIZACIJE VZHODNEGA KRASA vabijo v soboto, 22. decembra na praznovanje »Kras brez meje« na mejnem prehodu Lipica. Zaželjene so narodne noše v čimvečjem številu. Zbiranje v Bazovici ob 9. uri pri Kalu. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob dnevu slovenske kulture:»likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade (do 30. leta starosti) iz zamejstva«. Tema in tehnika sta prosti.Kdor želi, lahko ustvarja na temo: »Kje domovina si?«. Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in tel. številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddate v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.-17.) ali po pošti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. januarja 2008. Literarne prispevke lahko pošljete na: rast_mladi-ka@hotmail.com. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta v ned., 10. februarja, zvečer. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE toplo vabi vse rojake iz Trsta na skupno obhajanje božične skrivnosti, ki bo v cerkvi Novega sv. Antona v sredo, 26. decembra ob 16. uri. Slovesno bogoslužje bo vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Pri mašni daritvi bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Na ogrle bo igral prof. Tomaž Simčič. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALOJZA GRADNIKA na Repentabru bomo koledovali: na Fernetičih v četrtek, 20. decembra, od 10. do 12. ure; na Po-klonu v petek, 21 decembra, od 10. do 12. ure. ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico. SLOVENSKI IN ITALIJANSKI VRTEC iz Lonjerja prirejata v društvenih prostorih »Božični sejem ročnih del«. Urnik: v sredo, 19. decembra od 15.30 do 17.30, v četrtek, 20. decembra od 15.30 do 17.30 in v petek, 21. decembra od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni! TEPEŽNICA IN »ŽIVI TOREJ« Učenke in učenci COŠ Frana Venturinija -Boršt, Boljunec, Pesek se bodo podali po Boljuncu, Borštu in Zabrežcu danes, 18. decembra 2007, v jutranjih (po 9.30) in zgodnjih popoldanskih urah. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih sami oblikovali med poukom. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, daje danes, 18. decembra, ob 20.45 na sedežu v Padričah zadnja pevska vaja v letu 2007. V soboto, 22. decembra ob 9.30 odhod avtobusa iz Centra Lanza, ob lO.uri odhod avtobusa izpred sedeža na Padričah za nastop na mejnih prehodih. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 18. decembra 2007, ob 18. uri, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ul. Trento 8, predavanje na temo »Z željo po sladkem odkrivamo kako naša občutljivost vpliva na izbiro hrane«. Predavala bo dietologinja tržaškega diabetološkega centra ASS.1 Elisa Del Forno. Vabljeni so vsi. AŠD SOKOL vabi na društveno božičnico, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 18.00 uri v nabrežinski telovadnici. Toplo vabljeni vsi otroci, starši in prijatelji društva. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »ONKOLOŠKI BOLNIK V PSIHOSOMATSKI LUČI« v sredo, 19. decembra ob 17. uri, ki bo v razstavni dvorani na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo psiholog dr. Andrej Zaghet. Vljudno vabljeni! DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE IZ TREBČ, skupaj s ŠD Draga iz Orleka in Orleško vaško skupnostjo vabijo člane in vaščane, da se udeležijo srečanja ob padcu državne meje, ki bo ob rampi na mejni prehodni točki na Cjeste za U'rlik v četrtek, 20. decembra 2007 ob 18.00, na katerem bomo skupaj nazdravili in proslavili ta velik zgodovinski dogodek.Zbirališče v četrtek, 20.12.2007 ob 17.30, na Fantariče. PEVCI BARKOVLJANSKEGA ZBORA ste vabljeni v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v cerkev sv. Jerneja na božično pevsko vajo. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja predbožično srečanje, v četrtek, 20. decembra, ob 16. uri v prostorih šolskih sester pri sv. Ivanu ul. delle Docce 32. Najprej bo sv. maša, ki jo bo daroval duhovni asistent družbe gospod Jože Špeh, po maši družabnost. Vabljen člani, prijatelji in dobrotniki. KZPMKIU GALEB v sodelovanju z ZSKD, vabi osnovnošolske otroke na medpraznično zasneženo ustvarjalno delavnico, ki bo v četrtek, 27. decembra 2007 od 15. do 17. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ulica Sv.Frančiška 20, pod mentorstvom Jane Pečar in Alenke Hrovatin. Informacije in prijave (udeležba je brezplačna) do petka, 21. decembra na tel. 040368094 (21. t.m.), ostale dni pa na tel. št. 3336291907. OŠ PINKA TOMAŽIČA IN SKD PRIMOREC - TREBČE vabita vaščane, da se v petek, 21. decembra 2007, pridružijo trebenskim osnovnošolcem, ki bodo ob 9.30 krenili izpred spomenika padlim v NOB iz Trebč do mejne prehodne točke na Cjeste za U'rlik, kjer bodo skupaj s sežanskimi osnovnošolci proslavili padec državne meje. UČENCI OŠ GRBEC-STEPANČIČ IN MALČKI OTROŠKEGA VRTCA IZ ŠKEDNJA vabijo na božičnico, ki bo v petek, 21. decembra 2007, ob 16.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Škednju. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam prijetne zimske praznike. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 22. decembra 2007, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo Melody«. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it. 0 Prireditve COŠ STANKO GRUDEN iz Šempolaja vljudno vabi na Božicnico, ki bo v Štalci v četrtek, 20. decembra ob 16. uri. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA iz Trebč vabi na Božični koncert, ki bo v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z župnijo Sv. Mihaela iz Zgonika in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi v nedeljo, 23. decembra 2007, ob 17.uri na »Božični koncert«, ki ga bodo oblikovali oktet Odmevi, MePZ J.Gallus iz Trsta ter otroški zbor in mladinska skupina Vesela Pomlad z Opčin. OBČINA ZGONIK IN KRAJEVNA DRUŠTVA ter Občina Sežana in Razvojno Društvo Pliska vabijo ob padcu Schengenske meje v nedeljo, 23.de-cembra 2007, ob 12.00 na »Zdravico v Jarovcah«, kjer bo krajši kulturni program in družabnost ob toplem prigrizku. Zbirališče ob 10.30 pred spomenikom v Zgoniku. OBČINA ZGONIK, VRTEC V GA-BROVCU TER OŠ L.KOKORAVEC-GORAZD iz Saleža in 1. Maj 1945 iz Zgonika vabijo v sredo, 19.decembra 2007, ob 18.uri, v osnovno šolo v Zgo-niku na predpraznično srečanje »V pričakovanju Božiča in novega leta«. Od 17.30 dalje bo odprt Knjižni sejem. OŠ ALBERTA SIRKA v Križu obvešča, da je božični sejem v šolskih prostorih vsak dan do petka, 21. decembra. Urnik: od 8.do 13. ure. Pričakujemo vas! SKD LONJER-KATINARA vabi na Božičnico, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 20.uri v cerkvi Sv.Trojice na Kati-nari, na kateri bosta nastopili Lonjer-ska pevska skupina pod vodstvom Manuela Purgerja in Trobilna skupina Pihalnega orkestra Ricmanje. SREDNJA ŠOLA I. CANKARJA pri sv. Jakobu bo v petek, 21. decembra organizirala v šolskih prostorih Božic-nico. Začetek ob 12. uri. Vljudno vabljeni starši in prijatelji. RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. ZSKD, DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN KD OTON ŽUPANČIČ vabi na razstavo otroških stvaritev, ki bo v sredo, 19. decembra 2007 ob 20.30 na sedežu KD Oton Župančič. Sledil bo božični kulturni program. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo d'Arpe (dir. Tatiana Donis). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja za vse občane božični koncert v cerkvici Sv. Barbare danes, 18. decembra ob 20. uri. Celovečerni koncert bo izoblikoval MePz Ventu-rini od Domja. ZALOŽBA MLADIKA vas vljudno vabi danes, 18. decembra 2007, ob 18. uri, v razstavno dvorano Narodnega doma v Trstu, Ulica Filzi 14 na predstavitev slikovne monografije Bogdana Groma »Moje korenine - Le mie radici - My roots«. Umetnika in njegovo delo bo predstavil Štefan Pahor. Prisoten bo tudi Bogdan Grom. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi danes, 18. decembra 2007, ob 18.30, v dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na predstavitev »Jadranskega koledarja«. Ob recitaciji Melite Malalan in nastopu kvarteta Nomos Ensemble bodo avtorji in sodelavci ZTT-ja z bralci in prijatelji nazdravili Novemu letu. SKD VIGRED vabi v sredo, 19. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na koncert »Srečno«. Sodelujejo: glasbena skupina Vigred, Mladi Kraški muzikanti, Božični bend, duo Me-tlarji, Domači Veseljaki, Zoran Lupinc in instrumentalni kvintet Veseljaki. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s PD Slovenec in župnijsko skupnostjo iz Boršta in Zabrežca, vljudno vabijo na koncert z naslovom »Božična noč, čarobna noč«, ki bo v župnjiški cerkvi sv. Antona Puščavnika v Borštu, v četrtek, 20. decembra ob 20.30. Nastopajo 4. in 5. razred OŠ Fran Ven-turini Boršt, Boljunec, Pesek, MePZ Slovenec Slavec pod vodstvom Danijela Grbca ter solopevci Aleš Petaros, Dana Furlani, Damjan Locatelli in pianistka Tamara Ražem. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. ČERNI-GOJ na Proseku vabijo na šolsko božičnico, ki bo v četrtek, 20. decembra 2007, ob 19. uri, v telovadnici na Kontovelu. OBČINA DEVIN-NABREŽINA IN OBČINA KOMEN vabita v petek, 21. decembra 2007, ob 20.30 na mejni prehod Gorjansko na prireditev ob vstopu Slovenje v Schengensko območje »Odprti v Evropi, zaprti v razvoj«. Slavnostna govornika bosta: g. Giorgio Ret in g. Uroš Slamič. V programu bodo sodelovala društva in posamezniki iz obeh občin. Program vodi Ana Godnik. V zabavnem delu programa bo nastopala skupina Happy day. Vabljeni! KONCERT »BREZ MEJA« V soboto, 22. decembra 2007, bo v dvorani I. Grudna v Nabrežini igral duo violončelo Vasja Legiša - klavir Giacomo Fuga. Na sporedu: Beethoven, Schumann, S. Fuga,Škerjanc, Cassado. Začetek ob 20. uri. Vstop prost. PIHALNI ORKESTER KRAS IZ DOBERDOBA prireja v nedeljo, 23. decembra 2007, ob 18. uri, »Božično novoletni koncert« v župnijski dvorani v Doberdobu. Toplo Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi občane, da se mu pridružijo v soboto, 22. decembra 2007, ob 13.30 na mejnem prehodu Lipica, ob 14.30 na mejnem prehodu Fernetiči, ob 15.30 na mejnem prehodu Repentabor in ob 16.30 na mejnem prehodu Gorjansko, tako da skupno proslavimo s pesmijo Vstala Primorska padec Schengenske meje in zedinjenje Primorske. Ob 11. uri nastop skupaj z združenimi zbori dolinske občine na mejnem prehodu Pesek. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 23. decembra 2007, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gosta večera: Iztok Cergol in Martina Feri. OPZ SLOMŠEK IN ŽUPNIJA MARIJA MAGDALENE iz Bazovice prirejata v nedeljo, 23. decembra, ob 17. uri v cerkvi dobrodelni koncert otroških in mladinskih zborov »Prižgi lučko upanja«. Nastopili bodo OPZ Slomšek iz Bazovice, OPZ OŠ iz Ilirske Bistrice, mladinska skupina Kraški Slavček iz Nabrežine in mladinski zbor Glasbene Matice iz Trsta. Toplo vabljeni. SKD VESNA, Slomškovo društvo in Rajonski svet za zahodni Kras prirejajo Božični koncert. Nastopajo glasbeni ustvarjalci, otroški pevski zbor Friderik Baraga, cerkveni pevski zbor, ženski pevski zbor Vesna in moški pevski zbor Ig (Ljubljana). Koncert bo v nedeljo, 23. decembra ob 17. uri v župnijski cerkvi v Križu. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. S Poslovni oglasi ADMINISTRATIVNI USLUŽBENEC (uradnik) 25 let, z delovnimi izkušnjami, išče katerokoli zaposlitev. Znanje slovenskega, italijanskega, angleškega, srbohrvaškega, češkega jezika in računalniških programov. Tel.338-6086218. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Zahteva se dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum, v italijanščini, na fax 040232444. 0 Mali oglasi GOSPA nudi manikuro, pedikuro in nego obraza na domu. Tel. na št.: 3470641636. GOSTILNA KAPRIOL obvešča cenjene goste, da v zimskem času bo ob vikendih kuhinja odprta non-stop od 11. do 24. ure. Za rezervacije: 048178114. IŠČEM v najem mini stanovanje na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št.: 340-9188924. IŠČEM zanesljivo in prijazno gospo srednjih let, brez obveznosti, ki bo skrbela za moje tri otroke - 10/12 let - in gospodinjila tudi ob mojih začasnih službenih odsotnostih. Telefonirati ob večernih urah na 040215261. PRODAJAM gume michelin primacy 255/45 R18 (dve novi gumi), 275/45 R18 (dve rabljeni gumi manj kot 1.000 km). Tel. št.: 333-2729155. PRODAM udobno stanovanje v lepi elegantni stavbi v bližini svetilnika. Tel. na št. 335-5319333. PRODAM enkrat rabljen stroj (inox) za mletje mesa in za pripravo klobas (5 lt), VABE KW 0,55 V 320 A4. Poleg tega pa oddam sod za vino iz inoxa, 500 lt, v izredno dobrem stanju. Tel. 349-0891408. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. V CENTRU TRŽIČA prodam stanovanje v drugem nadstropju, tri spalne sobe, 120 kv.m. Tel. 0481-711772. VOLKSWAGEN GOLF 1.6 letnik 2001, evro4, prevoženih 60.000 km, svetlo sive kovinske barve, 3 vrata, v odličnem stanju prodam za 8.000 evrov. Tel. na št.: 335-6328351. ŠTUDENTKA išče priložnostno delo v tednu po dogovoru (pomoč doma, pri učenju ali varstvo). Tel. 333-8337691. Društveni kalejdoskop: pogovor s predsednikom JK Čupa Francem Mahničem /M3 Vajdič dosegel najboljšo slovensko slalomsko uvrstitev zadnjih treh let Športni vodja Radovna Gačič o blejskem odbojkarskem »čudežu« Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika jadran edini končuje leto na vrhu lestvice Dobra investicija t LARA PURIČ Štirinajstletna smučarka ŠD Mladina - letos študira na trbiškem športnem li-ceju Bachamm, kamor se je preselila iz openske nižje srednje šole Kosovel, je med naraščajnicami zmagala na prvih dveh letošnjih deželnih tekmah SOVODNJE Nogometaši Sovodenj so proti Medei še v 91. minuti vodili z 2:0, v naslednjih šestih minutah (se je sodniku ustavila ura) pa jim je nasprotnik zabil dva gola i DANIELE BOTTA V zadnjih šestih tekmah je Krasov napadalec dosegel prav toliko zadetkov, skupno pa jih je zbral devet. Hvala njemu lahko zadiha tudi poškodovani Kneževič VESNA Ekipa kriškega društva je v vseh večjih težavah. V Porde-nonu je že po 45 minutah izgubljalo s 4:0, končni izid pa je bil 5:1. Bil je to sicer šele tretji poraz Vesne, ki pa ob pomanjkanju zmag vse bolj tone. i JAN BUDIN Slovenski košarkar tržiškega Alikeja je bil protagonist v B2-ligi prve zmage moštva v go-steh. 35 sekund pred koncem je najprej zadel odločilno trojko, pet sekund pred koncem pa še oba prosta meta za zmago s 77:76 v Bassanu. Skupno je dosegel 22 točk Če bi morali potrositi kak evro na stavnici našega ekipnega športa, bi zdaj prav gotovo najmanj tvegali, če bi se odločili za Jadranove košarkarje, edine, ki sončno leto naše športne pri lo ge (ko nec ted na je na spo re du še en krog, vendar bo naslednja priloga zaradi praznikov izšla šele po novem letu) končujejo na vrhu les- tvice. Ne glede na to, kako se bodo uvrstili po rednem delu, jih čaka še play-off, kjer bo treba vse začeti znova. Pa vendar se zdijo med ekipami naših društev zdaj tisti, ki imajo največ možnosti. Naj bo njim namenjena naslovnica priloge tudi voščilo in spodbuda za vse ostale, ki merijo visoko... Peter Brumen /^13 360° Nastja Milič y/15 V deželnih odbojkarskih ligah je bilo minuli konec tedna drugič zapored več zmag kot porazov. Na 20. strani Že trka, trka, slišite, kako trka? Da trka v glavi in da smo vsi skupaj nekoliko čez les? Brez dvo ma, a tr ka tu di go -spod Šengen, ki ga bomo spo zna li v no či od če trt -ka na petek, ko bodo zapor ni ce pa da le kot mu he in bomo lahko postorili prvi korak tja čez, ne da bi pri tem tvegali prijavo sodstvu, arest ali strel v glavo. Nekoč, bomo rekli v petek, je bila tudi ta nevarnost, ki je sedaj ni več. Čakajo nas praznovanja, ki jim še ni bilo para. Za-rajali in zapeli bomo ne-mejne prijateljske pesmi, ki se bodo prelivale v nemejno pijačo in odpove da li se bo mo celo oznaki 'zamejci', ki jo tako zelo ljubimo. Odtlej bo do sa mo ne mej no go -spodarstvo, nemejna kultura, nemejno bratstvo in je din stvo ( a ve mo, ka ko se je to kon ča lo), ne mej -no športno gibanje. Že si pot utirajo misli, da se bodo združili košarkarski kraški zidarji in tržaški korbbalarji, da bo goriški župan Romoli župano-val Novi Gorici in novo-goriški Brulc Gorici (pri tem bo moral paziti le, da v jaslice ne bo postavljal slovenskih pastirjev, ker baje Jezušček ne obvlada njihovega jezika...). Skratka, italijansko-slo-vensko prijateljstvo bo v hi pu po sta lo brez mej no ne mej no. Sa nje so res nekaj enkratnega! Tudi sam sanjam, da sem Fabio Capello, ki bo v naslednjih treh letih na če lu an gleš ke no go - metne reprezentance zaslužil kar štiri milijone in pol čistih evrov na sezono. Kako bo možakarju iz Pi e ri sa us pe lo spet dvigniti ugled izumiteljem nogometa ( kar si An gle ži sa mo všeč no prisvajajo), ni znano. Vemo pa, da je v od go vor na Capellov posel strateg Napolija Edi Reja iz Loč-nika najavil, da bo tudi sam prevzel evropsko reprezentanco - Slovenijo. Ko mu se no go met ni iz -ziv izplača ni težko ugotoviti... To je približno tako, kot da bi jaz vodil Milan, Ancellotti pa Mladost. Uh, še se bomo zabavali! Ob vsej tej poplavi Šengna, dvojezičnih iz-ka znic, pred bo žič nih koncertov, božičnih lučk in drevesc, vzhičenosti in optimizma pa me je vendarle dajala nočna mora, ki me ni pus ti la spa ti. Kam je iz gi ni la Ti na Ma -ze? Odločil sem se za klic v znano televizijsko oddajo Kdo ga (jo) je videl in lepa Slovenka se je takoj pojavila v St. Morit -zu, kjer je v supervelesla-lo mu do se gla do bro uvrstitev. Baje jo je zelo bo lel hrbet. Tu di me ne več krat bo li hrbet in še kaj zraven, v smučanju pa kljub te mu ne do se -gam dobrih rezultatov. Mnogi pa se uveljavljajo prav s hrbtom. Predvsem s tisiim deiom, kjer ie hrbet kon ča in mu ne ka -teri rečejo tudi zlata jama. Resnica pa je ta: kdor pa de va njo, se po -tem težko izvleče! * Eft Uredništvo športne priloge vošči vsem bralcem vesele praznike. Spet bomo z Vami v torek, 8. januarja. j v j 12 Torek, 18. decembra 2007 ŠPORT / naš pogovor - Športni vodja Radovan Gačič o blejskem odbojkarskem čudežu »Težimo k temu, da bi bilo jedro slovensko« V Ligi prvakov bi želeli postati stalen gost, čeprav je dobre igralce težko zadržati Zasluge za uspeh nekega kluba se večkrat skrivajo v delu, ki ga veliko ljudi opravlja v ozadju, ne da bi za to prejeli zaslužene časti in pohvale. Radovan Gačič je pri Odbojkarskem društvu z Bleda ena izmed takih oseb. Med tekmami sedi na klopi in kot pomožni trener je vedno ob strani glavnemu trenerju Dragutinu Bal-tiču, drugače pa ima pri slovenskem odbojkarskemu prvaku vlogo športnega direktorja. Gačič je ob podpredsedniku in nekdanjem vrhunskem odbojkarju Rastu Oderlapu najpomembnejša oseba pri gradnji načrta, kije popeljal Blejce do samega evropskega vrha. Najprej smo ga vprašali, kakšen je recept za sestavo uspešnega moštva: »Verjetno je za našo ekipo zadeva precej enostavna. Težimo k temu, da bi bilo jedro slovensko. To se pravi devet-de-set igralcev mora biti slovenskih. Ogrodje mora biti domače, seveda morajo to jedro sestavljati kakovostni igralci, po možnosti člani reprezentance, saj samo repre-zentanti imajo trenutno dovolj dolge sezone, dovolj veliko količino mednarodnih tekem, na katerih nabiraš izkušnje. Igralci pa se morajo tako po karakterju kot po tehničnih značilnostih vključiti v moštvo. To pa ni vedno enostavno, saj je na trgu veliko igralcev. Treba pa ločiti zrno od plevela. Nekateri so kvalitetni, drugi pa se obratno znajo prodajati.« Pri takem načrtovanju ste dokaj omejeni, saj je Slovenija mala država, kjer je tudi trg kakovostnih igralcev omejen. Ob tem je treba dodati, da je naloga za vas še težja, saj morate zadržati vse najboljše slovenske odboj-karje, nimate pa enakih finančnih zmogljivosti kot druge evropske odbojkarske velesile. »Res je. Mi smo bili po lanskih uspehih v dokajšnjih težavah. Praktično petim igralcem so potekale pogodbe in vsi so prejemali ponudbe iz tujine in pogajanja z njimi so trajala precej dolgo. Do končnih podpisov je prišlo šele julija ali celo avgusta. Treba jih prepričati, da ostanejo doma, da ima društvo določene ambicije. Da se jim skratka splača ostati pri nas, raje kot odpotovati v tujino.« Prav zaradi omejenih finančnih sredstev, zaradi proračuna, ki je za slovenske razmere zelo visok, v primerjavi z drugimi evropskimi društvi pa relativno nizek, treba delati določene izbire. Na Bledu ste se odločili, da skoraj vse energije porabite za moško odbojko, ženskam pa posvetite manjšo pozornost (ženska ekipa Bleda nastopa v 3. DOL). Dve vrhunski ekipi verjetno zahtevata prevelik finančni zalogaj... »To je jasno. Dveh ekip na tem nivoju - čeprav so vsote, ki krožijo v svetu ženske odbojke v Sloveniji precej nižje kot v moškem svetu - bi bil to vseeno kar velik strošek. Mislim, da ni v Sloveniji sredine, kjer bi se v kateremkoli športu lahko odločili vzdrževati kar dve ekipi na najvišjem nivoju.« Za tekme Lige prvakov ste se odločili - tudi ker pravila evropske odbojkarske zveze določajo določeno kapaciteto športnih dvoran, ki jo blejska ne premore - da se selite v ljubljansko halo Tivoli. Ste pričakovali tak odziv publike? »Osnovno vodilo je bilo, da na Gorenjskem ni dvorane, ki bi zadovoljevala vsem tem zahtevam za nastopanje v ligi prvakov. V Sloveniji so tri take dvorane: Tivoli v Ljubljani, dvorana Tabor v Mariboru in koprska Bonifika. Selitev v Ljubljano je bila tudi z vidika sponzorja zanimiva. Samo podjetje ACH ima sedež v Ljubljani, tako da je bila odločitev logična posledica takega razmišljanja.« Celo mala dvorana Tivoli postaja pretesna. »Pri teh stvareh je treba biti izredno previdni. V sredo proti Paris Volleyju je bila čisto polna, prepričan sem da bo znova razprodana tudi proti Dinamu Moskvi. Ledena dvorana pa je skoraj dvakrat večja, tako da bi lahko bila nova selitev rizik. Verjetno se nam splača, da imamo malo dvorano popolnoma polno, kot pa 1000 ljudi več v ledeni dvorani, a 2000 prostih sedežev. To bo marketinška odločitev in, če se bo odbor za to odločil, lahko se zgodi, da bomo katero od naslednjih tekem odigrali tudi v ledeni dvorani.« Je bila odločitev, da povabite v svoje vrste Slovenca iz Gorice Aljošo Orla, tudi poslovna odločitev, ali je šlo zgolj za izbiro zaradi tehničnih sposobnostih tega igralca? »Ne, šlo je izključno za tehnično izbiro. Aljoša ima sicer italijanski potni list, a to je pri njem edina «tuja» stvar, ni šlo za kako poslovno odločitev.« V ekipi imate tri »prave« tujce. Vsi trije pa so Američani. Čemu taka izbira? »Razlogov za tako izbiro je več. Naš proračun je seveda omejen, zato je bil pomemben faktor tudi to, da najetje ameriških igralcev ne predvideva odškodnin za klube, kar že zniža stroške. Ob tem naš klub odlično sodeluje z ameriško zvezo, tako da smo lahko šli na razne kampe in se tam odločli za določene igralce.« Kateri pa so cilji in načrti blejskega društva? »Cilji v Sloveniji so vedno enaki, to se pravi osvojitev dvojne lovorike, prvenstva in pokala. Prav tako v interligi. V ligi prvakov pa je cilj, da postanemo stalni gost elitnega pokala, ki naj bi sevsakič uvrstil v nadaljnji krog in celo na zaključni turnir.« Nekako Bled v odbojki kot Celje v rokometu. »Tako nekako, ja.« Iztok Furlanič skoki v vodo Currijeva trikrat 1. v Bocnu BOCEN - Tržaški klub Trieste Tuffi je zasedel 2. mesto ekipno na novoletni trofeji v Bocnu, med tisitmi, ki so društvu prispevali največ točk, pa je bila tudi mlada Slovenka Ivana Curri, ki je med mladinkami zmagala na vse treh preizkušnjah - s stolpa, metrske in trimetrske deske. Božični tekmi v Kopru in Trstu 530 tekačev, pretežno ljubiteljev, se je v nedeljo udeležilo Božičnega teka, ki ga je v središču Trsta na razdalji 5 km organiziralo društvo La Bavisela. Med moškimi je zmagal Goričan David Daris, ki je bil letos 116. na newjorškem maratonu, med ženskami pa Rita Apollo. Najštevilčnejši so bili člani društva Amici del Tram de Op-cina. Petletni Giovanni je z očetom pretekel vso razdalji, ne da bi se ustavil. Kljub močni burji in nizki temperaturi je bilo v Kopru ta konec tedna pestro in zanimivo. Najhitrejši tekač 29. koprskega teka je bil mariborski atlet Sebastjan Ja-garinec, ki si želi drugo leto nastopiti v Pekingu, pri nežnejšem spolu je zmaga pripadla domžalčanki Ajdi Sitar. V okviru prireditve, ki so jo vzorno izpeljali člani AK Koper, je bil tudi tradicionalni novoletni miting in tekmovanje v hitri hoji, ki ga je osvojil Fabio Ruzzier. A LIGA DAN POTEM Jezus na borzi Dimitrij KriŽman Neverjetno, kako različno se vrednotijo različna tekmovanja v različnih obdobjih. Sploh v Italiji. Dolga leta je veljalo, daje najpomembneje zmagati scudetto. Evrop ski na slov je bil si cer dob -rodošla smetana na torti, ampak vendarle v senci domačega prvenstva. In kaj šele med celin ski pokal, za katerega je ma lo manj kalo, da ni Milan v zlatih Sacchije-vih časih pus til do ma v Evropi ne -kaj asov in na Japonsko odpeljal raz ne Man na rije... Sedaj, ko je sodba domače serie A domala že napisana se zdi, da je svetovno klub sko pr ven stvo ne kaj tako epo hal ne ga kot izstreli tev Gagarina v vesolje ali prvi koraki Arm-stron ga na lu ni. Pozor, Milan je kot kaže dvem tek mam pod redil celo ten uvodni del sezo ne. Dvem tek -mam, od katerih je ena bi la pro -ti ne kim Japon cem, dru ga pa pro ti Boci Juni ors. Nič pro ti temu mitičnemu klubu, nasprotno, prej ali slej si bom na nje go vi Bom bo-neri ogledal derbi proti Riverju, toda priznajmo: gre za ekipo, ki sta ne toli ko kot dva igral ca Mi la -na, gre pa za no go me taše, od katerih je ne kaj takih, ki bodo kdaj mor da odšli s tre bu hom za kru -hom v kak povprečni klub v Španiji, recimo Murcio ali Almerio. Ker je ko lo ni a lis tič na in im - gimnastika Tržaške telovadke solidne na DP Ilaria Jež V Motevarchiju je bilo konec tedna državno mladinsko prvenstvo v gimnastiki. Na njem sta se zelo dobro odrezali tudi mladi članici tržaškega kluba Artistica '81 Il Mercati-no. Slovenska gimnastičarka Ilaria Jež je v kategoriji naraščajnic 2. stopnje pristala na zelo dobrem 10. mestu s skupnim rezultatom 74,617 točke. Njen nastop je bil brez napak, kljub slabosti, ki jo je zajela pred tekmo. Smolo je imela njena kolegica Anita Rupini, kije v tekmovanju za 3. stopnjo le za desetinko točke »zgrešila« zmagovalni oder in se je morala z rezultatom 82,250 zadovoljiti s 4. mestom. »Anita zaradi poškodbe na nogi že eno leto ni izvajala tega programa, zato jo je treba pohvaliti, še posebej za nastop na dvovišinski bradlji in preskoku. Ilaria pa se je še posebej izkazala na gredi, kjer ni naredila niti najmanjše napake,« je povedal trener Diego Pecar. Obe tekmovalki čaka februarja nastop v prvenstvu C lige. perialistična narava Evropejcev ved no na poho du, ker mo ra pokal dvig ni ti Ka ka, pre ko katerega podo be bodo stekle reklam ne kam panje, seve da Boci ni so do vo -lili, da bi na "svetovnem prvenstvu" igrala tudi z Riquelmejem, ki bi morda vžgal luč v sicer precej omejeni zasedbi "xeneizejev". Am pak, kaj ho čemo, je že tako da bogati in močni ostajajo taki, revni in šibki pa se tudi ne povzpne jo stop nič ko višje. A j a, da ne pozabim na čedalje večjo patetičnost Kakaja, ki je si cer odli čen igra lec, am pak očit -no nima niti solidnega svetovalca za upravljanje s svojo podobo. Kam spada dres z napisom "jaz pripadam Jezusu"? Pomislite kaj bi se zgo di lo, če bi mus li man ski igra lec pokazal na pis " jaz pri padam Al la hu"... Si cer pa, da ne bo dvomom o Kakajevi duhovnosti, fant svoj de nar red no ple me ni ti na borzah. Samo po sebi nič slabega, ampak ni mi znano, da Jezu sov nauk predvide va špe ku la ci -je na del niš kih tr gih. Dokaz za nespremenljivost do lo čenih vrednos ti je seve da tudi v prvenstvu, zanimanje za katerega se meri tudi po naslednjih podatkih: Lazio - Juventus, Olimpico na pol prazen; Cagliari - vodil ni In ter, sta di on na pol pra zen. (dimkrizman@yahoo.it) košarka - B2 Čast rešil Alike' Čast dežele Furlanije Julijske krajine rešuje v B-2 ligi le še Alike, ki se iz gostovanja v Bassanu po tesni zmagi 77:76 vrača s pomembnima točkama. Odločilna prosta meta je dosegel Budin 5 sekund pred iztekom, sicer pa je bil tudi najboljši strelec svoje ekipe z 22 točkami.Tržičani so se tako oddaljili od repa lestvice, kjer sta že vedno tržaški AcegasAps kot NPG. Go-ričani so izgubili že v soboto v Mestrah 84:67, medtem ko je Pasinijeva ekipa spet doživela brodolom, tokrat v Chietiju, kjer je izgubila s 102:94. Končni izid naj ne vara, saj je AcegasAps zaostajal že za 23 točk in nadoknadil razliko le v poslednjih minutah, zahvaljujoč se poredvsem Pilatu (40 točk!), Tonettiju (18) in Pigatu (17). Žal je bil doprinos ostalih res skromen, še predvsem pa je pešala obramba. Bonaccorsi sploh ne brani, a tudi v napadu nima nobenega učinka. Ali gre le za fizične težave, ali pa ima 41-letni igralec iz Livorna že pripravljen kovček (kar bi ne bila novost, saj je v svoji dolgi karieri zamenjal ničko-liko ekip)? Peter Sosič je igral le 2 minuti in se po doseženem košu poškodoval. Ambient je prav gotovo razburila vest o projektu, ki je sicer še v povojih, da bi Sežana in Trst skupaj nastopala v slovenski ligi in naskakovala uvrstitev v NLB ligo, kije, kot znano, naslednica nekdanjega jugoslovanskega prvenstva. Trst sedma (košarkarska) republika? Bo to, kar ni uspelo politikom, uspelo košarkarskim delavcem? Tako ali drugače, projekt res ni lahko uresničljiv, je pa edina možnost, da v kratkem v našem mestu spet vidimo vrhunsko košarko. (Marko Oblak) DRZAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 16.KROGA: Atalanta - Palermo 1:3, Cagliari - Inter 0:2, Catania - Udinese 2:0, Empoli - Genoa 1:1, Lazio - Juventus 2:3, Milan - Livorno prel., Parma - Reggina 3:0, Sampdoria - Fiorentina 2:2, Siena -Napoli 1:1, Torino - Parma 0:0; VRSTNI RED: Inter 40, Roma 33, Juventus 32, Udi-nese 28, Fiorentina 25, Palermo 24, Na-poli 22, Atalanta*,Sampdoria in Catania 21, Milan*** in Parma 18, Lazio 17, Torino in Genoa 16, Livorno*, Siena in Empoli 14, Cagliari in Reggina* 10. (* s tekmo manj. *** 3 tekme manj) D-liga Itala iz Gradišča je v zadnjem krogu prvega dela zabeležila poraz. Čeprav jo je na vrhu dohitel Sambonifacese je ohranila prvo mesto na lestvici in postala zimski prvak. Moštvo Alena Carlija je v Do-megliari ob koncu prvega polčasa vodilo, na koncu pa je domača ekipa slavila s 3:2. VRSTNI RED (prva mesta): Itala in Sambonifacese 35, Chioggia 33, 32, Sa-cilese 29, Domegliara 28, Jesolo 27, Eu-rotezze in Este 26. ODBOJKA Moška A1-liga Montichiari je presenetljivo z 0:3 klonil na domačem parketu proti skromnemu Co-riglianu. Loris Mania' ni sprejemal najbolje (25 sprejemov, 40% pozitivnih, 32% brezhibnih, 6 napak). OSTALI IZIDI 10.KROGA: Perugia - Modena 2:3, Tre-viso - Piacenza 1:3, Taranto - Macerata 2:3, Padova - Milan 3:2, Rim - Trento 2:3, Latina - Cuneo 1:3; VRSTNI RED: Cuneo 26, Rim 22, Trento 21, Macerata in Pa-dova 17, Modena 16, Milan 15, Monti-chiari, Piacenza in Treviso 14, Perugia 11, Taranto 10, Corigliano 9, Latina 4. Ženska A1-liga IZIDI 8.KROGA: Novara - Altamura 3:1, Pesaro - Forli' 3:0, Perugia - Chieri 3:2, Je-si - Busto Arsizio 3:1, Bergamo - Sassuo-lo 3:0, Santeramo - Imola 3:0; VRSTNI RED: Bergamo 23, Pesaro 21, Perugia 20,Novara 19, Busto Arsizio 14, Jesi 11, Imola 8, Chieri in Santeramo 7, Sassuo-lo 6, Altamura 5, Forli' 3. Državne B-lige V moški B1-ligi je Oderzo Damirja Kosmine osvojil novi dve točki z domačo zmago s 3:2 nad vodilnim Clesom, ki je zdaj le točko pred Oderzom. V ženski B1-ligi je Torriana Karin Cris-sani in Mirjam Černic premagala zad-njeuvrščeni Club Italia s 3:0, a ostaja predzadnja na lestvici. V moški B2-ligi je Bibione Kristjana Sto-parja slavil s 3:1 v Paeseju in se znova prebil na drugo mesto. V ženski B2-ligi se je Altura Martine Co-retti poražena s 3:1 vrnila iz San Lazza-ra, Fincantieri iz Tržiča Manuele Tomšič je prav tako klonil po štirih setih igre pred Campagnolom iz Bologne. Altura ohranja drugo mesto na lestvici, Tržič pa je sedaj peti. KOŠARKA A1-liga IZIDI 14.KROGA: Varese (Hafnar 8, Čapin 25) - V.Bologna 74:70, Rim - Snai-dero Videm (Allen 17) 93:64, Avellino -Rieti 75:83, F.Bologna - Treviso 75:63, Cantu' - Milan 70:79, Scafati - Neapelj 94:84, Capo D'Orlando - Pesaro 83:85, Te-ramo - Siena 91:100, Biella - Montegra-naro 84:73; VRSTNI RED: Siena 28, Rim in Biella 20, Pesaro 18, Montegranaro, Avellino in Capo D'Orlando 16, Teramo in Rieti 14, Snaidero Videm, F.Bologna, Milan, Cantu' in V.Bologna 12, Treviso 10, Scafati 8, Neapelj in Varese 6. B2-liga IZIDI 9.KROGA: Bassano - Tržič 76:77, Mestre - Gorica 84:67, Atri - Oderzo 91:70, Marostica - Jesolo 74:68, Senigal-lia - Trento 79:64, Ancona - Civitanova M. 74:62, Chieti - AccegasAps Trst 102:94; VRSTNI RED: Trento 16, Atri 14, Jeso-lo, Chieti, Senigallia, Mestre in Marosti-ca 12, Ancona 10, Oderzo, Bassano in Tržič 8, Gorica in Civitanova M. 6, Trst 4. A2-liga ženske Hotel Greif Interclub je doživel nov, tokrat dokaj gladek, poraz. V Bologni so Miljčanke podlegle z 80:61. Jessica Cer-gol je znova presegla mejo dvajsetih točk (25), Meta Nelc pa je dosegla štiri točke. B-liga ženske Ginnastica Triestina je ostala praznih rok tudi v Sarcedu, kjer je izgubila z 71:61. Martina Gantar je zadela za skupne štiri točke. / ŠPORT Torek, 18. decembra 2007 13 društveni kalejdoskop - Predsednik YC Čupa Franc Mahnič »Z odpiranjem ne bomo izgubili identitete, ampak drugim omogočili, da nas spoznajo« Del manjšine ima velik zagon in je odprt, del pa vodi samoomejevalno politiko - Danes začetek pogajanj za pristaniški načrt Sesljanski zaliv urejujeta dva načrta: regulacijski načrt, ali podkvica okoli pristanišča, ki vključuje vse privatne terene, in pristaniški načrt, torej javni del zaliva, ki vključuje priveze, obalo in morebitne nove objekte. Oba načrta se spajata: gre torej za usklajevanje že obstoječega regulacijskega načrta in porajajočega pristaniškega, ki bo stekel šele sedaj. K današnji razpravi o bodočnosti pristaniškega načrta so povabljeni tudi jadralni klubi, ki delujejo v sesljanskem zalivu. »Klubi šele pričakujemo, kakšne rešitve bodo ponujene, ne pa katere bodo uresničene. Nismo pravna oseba, ki lahko direktno sodeluje pri načrtovanju. Imamo le pravico, da izrečemo, kaj je za nas sprejemljivo in kaj ne. Danes se začenja postopek, kjer bomo mi lahko predstavili svoje predloge,« je pojasnil Franc Mahnič, predsednik YC Čupa. V obeh načrtih je govor o namembnosti in uporabnosti določenega prostora. Pri regulacijskem je omenjena tudi splošna namembnost parkirišča v Castelreggiu: iz dokumentov izhaja, da bi bilo tisto ozemlje dodeljeno športnim aktivnostim in ribištvu. Da bi tam nastal novi sedež Čupe, je torej le teoretična možnost, ki izhaja iz občinskih dokumentov, saj klubi nikjer niso omenjeni. Pri dodeljevanju namena temu območju pa je prišlo večkrat do opozicije lastnikov Castelreggia: »Že sedem let krožijo govorice, da bi klubi zasedli prostor, ki je dan na razpolago uporabi plaže. To je netočno z oziroma na dva elementa: prvič, ker bi bil naš sedež na parkirišču in ne na plaži; drugič pa tu ne govorimo o plaži za javno uporabo, ampak je plaža v koncesiji lastnikov Castelreggia in je plačljiva - lastnik služi z njo. Te možnosti pa v regulacijskem načrtu sploh ni,« podčrtuje Mahnič in dodaja: »V prihodnjih dneh pa bodo izšle še druge praktične možnosti v sklopu pristaniškega načrta.« YC Čupa Leto ustanovitve: 1973 Sedež: Sesljanski zaliv Društveni prostori: montažna hiša in kontejneri Panoge: jadranje Število odbornikov: 15 Število odbornikov under 30: 1 Število članov: 400 Letni proračun: niha okrog 150.000 evrov E-mail: info@yccupa.org Spletna stran: www.yccupa.org Je torej dogovarjanje še v povojih? Vsi naši člani pričakujejo, da bodo povedali, kje bo nov sedež. To pa ni naslednji korak, ampak zadnji. Naslednji korak je, kam bi lahko šla Čupa. Potem bomo izdali prošnjo, šele nato, če bo sprejeta, bomo lahko konkretizirali načrt. Pred dvema letoma ste povedali, da bi nov sedež imel 1700 kvadratnih metrov, pokriti prostori pa 1000 kubi-kov. Velja to še danes? To je samo izračun minimalnih površin in minimalnih kubatur, ki bi nam omogočale v ožji obliki nadaljevanje široke aktivnosti. Naše delovanje se je danes še povečalo, tako da bi lahko zahtevali še kaj več. Naj omenim, da imamo sedaj preko 3000 kubikov lastne površine. Menim pa, da mora biti človek pragmatik, da pošteno izreče, kje je spodnja linija, pod katero ne sme seči. Obenem so tu še druge zahteve: Čupa mora ostati v zalivu, pristop na morje mora biti na varovanem delu pristanišča ... torej ne gre samo za kubike ... Katere so možnosti, da dosežete to, kar si želite? Ne pretirane. To bo možno le, če obstoji dobra volja vseh faktorjev. Vse pa lahko splava po vodi, če nastanejo križani veti iz katerikoli strani, ki lahko zastopajo določene interesne oz. idejne sfere. Mislim, da bi bilo »kriminalno« (v narekovajih), če bi uničili tako dediščino, kakršna je Čupa. Ali mogoče zahtevate večji prostor, saj z razliko od kluba Porto nautico in Sistiana 89 (op. a. sedež Pietas Julie je na »Vsi naši član pričakujejo, da nam bodo povedali, kje bo nov sedež. To pa ni naslednji korak, ampak zadnji. Naslednji korak je, kam bi lahko šla Čupa,« je povedal predsednik jadralnega kluba Čupa. kroma javnem prostoru in ni vprašljiv) gojite bogato tekmovalno dejavnost? Nimamo pravice za večji prostor, ampak mi enostavno potrebujemo večji prostor. In smo to s svojo dejavnostjo tudi dokazali. Ne govorimo o privilegijih, ampak o potrebah. Kakšno je vaše sodelovanje s sosedi, klubom Pietas Julia? Odlično. Sodelujemo na športnih in ekonomskih nivojih. Naši fantje hodijo z njimi tudi na regate, kar racionalizira stroške. Tudi s Sireno smo razvili tako sodelovanje. V športu je sodelovanje ključno, kajti skupna moč zmanjša stroške in poveča rezultate pri vseh. Omenili ste sodelovanje s Sireno, ki pa je pri optimistih, kjer ste prej sodelovali, sedaj zamrlo ... Pri optimistih je Sirena izrazila druge potrebe. Vsak klub lahko ima v določenem momentu svoje perspektive in plane, kar ni čisto nič narobe. V drugih kategorijah pa z njimi še sodelujemo. Kateri struji torej sledite: sodelovanju ali združevanju? V klubu sledimo smeri sodelovanja, ne pa pravnega združevanja. Vsak klub je svojevrstna entiteta, ki ima določeno za-sidranost na teritoriju in določeno konfiguracijo v družbi. V taki situaciji preveliki osebki slabo delujejo. Predvsem v športu. Združitvena togost lahko tvori napetosti, ki jih sodelovanje ne dopušča. Pri sodelovanju imaš dva ločena partnerja, ki sta elastična in se prilagajata. V združeni osnovi pa lahko pride do trenj, katera ideja bo obveljala, moja ali tvoja . Manjši osebek je sicer ekonomsko šibkejši, ampak je bolj elastičen, se bolje prilagaja spremembam, lažje spreminja svoje smernice. Srednji osebek začenja imeti negativne posledice togosti velike strukture, ampak nima še velike ekonomske moči, ki bi to kompenzirala. Veliki konfederativni osebki pa pomenijo poslovno profesionalizacijo športa. Kaj pa prednosti glede finančnih sredstev? Združevanje in sodelovanje lahko imata enake prednosti pri finančnih sredstvih. Sodelovanje je dovolj, če želimo zmanjšati stroške . Jaš Farneti in Simon sta sedaj presedlala na olimpijski razred. V kolikšni meri lahko takim jadralcev pomaga klub? Kaj jima sploh lahko nudi? Klub vodi logistično in administrativno delovanje. Del stroškov nosi družina, del pa klub. Nekje 50:50, nikoli pa tega nismo šteli. Obenem pa so tu še sponzori-zacije, ki jih pridobiva klub. Družina je torej odločilen faktor? Družinski doprinos je velik, saj klub v naši realnosti sam tega ne bi zmogel. Omenil pa bi še, da jadranje ni šport bogatih petičnežev. Smučanje in tenis sta dražja športa. Če ima klub dobro administracijo, nekaj sponzorjev in uspehe, je to šport, ki je možen do visokih nivojev vsaki normalni osebi, če si tega želi. Razbijmo mit kluba in športa bogatašev. O športu bogatašev govorimo le v primeru Lune rossa. Ob posameznikih in mladih jadralcih dosegajo tudi kajutne jadrnice odlične rezultate . Tako. Omenil bi Sedmaka in Bogat-ca, ki sta zmagala na Barcolani v svoji kategoriji. V veliko čast pa nam gre to, da je Maurizio Benčič letos tekmoval v kategoriji super maxijev pod zastavo našega kluba in osvojil osmo mesto. Potem je tudi jadrnica Kiss me Nadie Canalaz, ki zelo uspešno nastopa tudi na mednarodni ravni. Že pred zgodovinskim padcem meje so naši klubi skoraj na vseh športnih področjih dobro sodelovali z društvi onstran meje. Kaj lahko novega prinese še padec meje? Ločiti moramo dva momenta: vstop Slovenije v EU, torej padec carinske meje, ki je poenostavilo naše delovanje pri prehodu meje s plovili. Padec meje pa bo iz praktičnega vidika prinesel to, da bomo brez prijavljanj lahko sedli v barko in šli na kosilo v Piran. Kje imamo Slovenci v Italiji največ možnosti razvoja v novem prostoru, ki se bo izoblikoval s padcem meje? Pri podjetništvu se bistveno ne bo nič spremenilo, čeprav boš prešel mejo brez dokumenta. Živimo še vedno v dveh ločenih državah, kjer obstajajo različne pravne norme. Šlo pa bo predvsem za prost pretok delovne sile, kjer ne bo potrebnih več dovoljenj. Poudaril bi, da ne sme biti nikakršnih meja. V trenutku, ko sami sebe sprašujemo, kje smo omejeni, sami sebi zastavljamo pregrade. Slovenci v Italiji nimamo mej. Lahko nam določene situacije ali osebki skušajo omejevati delovanje, ne smemo pa jih sami zastavljati. Ali opažate, da se kje zaustavljamo? Del manjšine ima velik zagon, je odprt in ima voljo, da dokaže svoj obstoj skozi ekonomijo, delo, profesijo, umetnost, šport . Pri nekaterih miselnih ambientih pa opažam določeno samoomejevalno politiko. Predvsem iz dejstev, več kot iz besed včasih izhaja, da slovenska manjšina lahko obstane samo, če se getizira. Zapiranje pa ne služi slovenski manjšini. Zapiranje je getizacija, je zmanjšanje stimulacij. Zapiranje pomeni tudi zmanjšanje informacij, ki jih mi oddajamo drugim, in Franc Mahnič Starost: 55 Stan: poročen, s sinom in hčerko Izobrazba: unverzitetna Služba: okulist, predstojnik očesnega oddelka v bolnici Sanatorio Trie-stino Vloga v društvu: predsednik Igrani športi: potapljanje, smučanje, jadranje z jadralno desko Ljubjeni športi: jadranje vseh nivojev, smučanje, nogomet in košarka Ostale dejavnosti: ljubitelj umetnosti (slikarska, kiparstva) in glasbe Bel, rdeč, roza: shematizacija danes bolj škodi kot koristi Avtomobil: BMW caravan serie 5 Časopisi: Primorski dnevnik, Il Piccolo, La Repubblica, Corriere della sera Revije: strokovne, Focus, Panorama, Nautica, Val, More Osebnost stoletja: dr. Albert Schweitzer, pionir organizirane zdravstvene pomoči v Afriki Osebnost pri nas: Jože Pirjevec Hribi ali morje: morje - hribi 3:1 Srečal bi se ... s Sokratom. Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI-ju: sodelovanje slovenskih jadralcev, iz zamejstva in matice, na Pokalu Amerike (jasno za zmago!) obenem gre za izgubo informacij, ki bi jih mi lahko pridobivali in jih uporabili. Smo pa v globaliziranem svetu. Menim, da biti odprt, ne pomeni izgubo identitete, nasprotno, pomeni ponuditi samega sebe, razkriti se, drugemu omogočiti, da te spozna. Pomeni omogočiti sosedu, da mu je »ne vrag, le sosed mejak«. In istočasno odpiranje omogoči tudi meni, da izvem, da ni vrag, ampak sosed mejak. Če se bomo zapirali, ne bomo nikoli vedeli, ali je to vrag ali sosed. Meni so vsi someščani, ki so italijansko, sedaj tudi kitajsko ali indijsko govoreči najprej sosedi mejaki, dokler se ne izkažejo za vraga. Če pa mi štartamo, da je vsak someščan, ki ni slovensko govoreč, vrag, dokler on ne dokaže, da to ni, bomo izginili. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR Ko sem moral plačati carino za voziček ob rojstvu hčerke... Peter Br Padec meje smo želeli obeležiti tudi z Alternativnim pogovorom, in sicer z nekom, ki se mu je pot iz notranjosti Slovenije čez mejo v Italijo uobičajila. Peter Brumen, kdaj ste prvič prečkali mejo, da bi prišli v Trst? Ho, mislim leta 1963, ko sem igral pri mariborskem Braniku. Prišli smo na turnir in spali v hotelu blizu železniške postaje. Za nas je bil to dogodek, še toliko bolj ker smo obiskali še Benetke. Dobro se spomnim tistih dni, saj je bilo to v času potresa v Skopju. Imel sem 19 let. Slovenci so v času SFRJ prihajali v Trst »po cunje« in na kavo. Tudi mnogo takih, ki so v Jugoslaviji dobro živeli, o takratnih obiskih čez mejo govorijo kot o nekajurnem begu iz zatohlega socializma. Kaj je za vas predstavljal skok čez mejo? Sodim med tiste, ki jim v Jugoslaviji ni bilo slabo. A gotovo, skok čez mejo je bil neka draž. V Trst se je šlo pač pogledat, kaj pomeni kapitalizem. Zdaj se bo kdo smejal, a zame je bil najbolj fra-panten pogled na Ulico Fa-bio Severo. Vse tiste bencinske pumpe! »Kako so bogati,« smo si mislili. Ob tako pogostem prečkanju meje kot slovenski trener v Italiji kakšni so bili stiki s cariniki? Kdo ve, morda sem imel privilegiran status, da je pač veljalo, »tega Brumna pustmo pr miru«. No, na začetku je bilo le »doberdan«, potem že kaj o vremenu, potem še kakšna debata o športnih rezultatih, vse do tega, da sem bil že dober znanec, ki so mu kakšenkrat rekli: »Ma mona Brumen ste morali zgubit!« Edinkrat v Gorici sem imel slabo izkušnjo. Rodila se mi je hčerka, starši pa so mi da- li denar, da kupim voziček. Dal sem ga v kombi med torbe igralcev, ki sem jih spremljal, carinik pri Rdeči hiši, ki je vedno veljala za zoprn prehod, pa mi je rekel, da se zanj plača carino. Rekel sem mu, da se mi je komaj rodila hčerka, da smo v stiski, on pa: »Me ne briga!«. To je bilo leta 1981, edino takrat sem plačal carino. Kaj ste »tihotapili« čez mejo v Jugoslavijo: cigarete, kavo? Cigaret nikoli. Recimo razno sadje, plenice ... To, kar se je pač dobilo v Trstu, pri nas pa ne. Ampak vedno je šlo za majhne količine za osebno rabo ali krog znancev. Izjema je bil Pavle Po-lanc, dober košarkar, ki je nato odprl lokal. Prosil me je, če mu lahko iz Trsta prinesem petkilske konfenkcije artičok, jaz pa sem mu seveda ustregel. Edino zanj sem morda za pol leta vsakih 14 dni prenašal čez ne- kaj večjega, a nikoli ni šlo pri tem za kako pridobitništvo. Kako torej doživljate padec meje? Tako sem vajen prečkanja meje, da je zame kot če bi šel iz sobe v sobo. Bolj bodo padec občutili tisti, ki gredo čez mejo enkrat letno, recimo na počitnice, tako kot sem bil jaz izjemno začuden, ko sem sredi devetdesetih šel iz Avstrije na Trbiž in nikjer videl običajne gužve in luči. Gre gotovo za velik dogodek, ob katerem se človek vpraša, ali smo srečneži, ker doživljamo vse te velike spremembe: vstop v EU, evro . Upam, da kakšnih ograj res ne bo nikoli več, čeprav se je v zgodovini že zgodilo, da se je marsikatera lepa stvar kmalu sfižila. Upam, da bo to le nekaj trajnejšega. (Perče) 14 Torek, 18. decembra 2007 KOŠARKA / košarka - Deželna C2-liga V razburljivi končnici je Jadran rešil kapetan Oberdan Prepričljiv začetek, naposled pa je nasprotnik reagiral - Najboljši strelec Slavec, v obrambi prepričljiv Semec Jadran Mark - Santos 88:84 (23:11, 44:38, 67:60) JADRAN: Slavec 21 (4:8, 1:1, 5:11), S. Ferfoglia 18 (6:12, 6:10, -), Franco 2 (-, 1:3, 0:4), Oberdan 19 (9:10, 2:5, 2:3), K. Ferfoglia 0 (-, 0:4, -), Ma-rusič 7 (1:2, 3:4, -), Semec 7 (3:4, 2:4, 0:1), Umek 6 (4:4, 1:1, -), Vitez 8 (-, 1:2, 2:3), Zaccaria 0 (-, 0:1, -), Ukmar in Malalan n.v. TRENER: Popovič. SON: 25. PON: 31. minuta Franco, 32. minuta Marusič, 34. minuta S. Ferfoglia. Neugodnega nasprotnika z vrha lestvice so jadranovci premagali in tako potrdili prvo mesto na skupni razvrstitvi. Vrh lestvice sicer še vedno delijo z ekipo iz Ronk, s katero se bodo srečali v zadnjem krogu prvega dela na domačem igrišču 13. januarja. Nasprotniki (starejši in izkušeni igralci, s Fumarolo in Pozzecom na čelu) so bili v vodstvu le v prvi minuti srečanja, naposled pa so vajeti igre prevzeli jadranovci. S preciznejšimi meti in hitrejšo igro so povsem onesposobili Santos, ki je v prvih petih minutah zadel samo trikrat. Po petnajstih minutah je monolog jadranovcev pod košem in za šestme-trsko črto (Slavčeva in dve Vitezovi trojki) zapečatil največje vodstvo srečanja 36:23. Prednost Popovičevih varovancev je naposled predramila Santos, ki se je s Fumarolo na čelu (v tej četrtini kar 13 točk od skupnih 18) približal na tri točke (41:38). Stik z domačimi igralci je Santos obdržal tudi v drugi polovici srečanja, ko je z boljšim odstotkom metov dodal tudi čvrsto obrambo. Jadranovci so rahlo vodstvo treh ali šestih točk sicer upravljali, a čedalje več je bilo nezaključenih napadov oziroma zgrešenih metov. Maru-sič si je nakopal že v 24. minut četrto osebno napako, v 27. pa je na »vročo listo« vstopil še Franco. Oba centra sta že na začetku zadnje četrtine zapustila igrišče. Neprepričljiva predstava obeh ekip s številnimi napakami je skazila prve tri minute zadnje četrtine. Raztrgana igra in številne prekinitve so upočasnile igralni ritem. Jadranovci so glavnino točk v prvih osmih minutah dosegli s prostimi meti, nasprotniki pa so po zaslugi nepozorne Jadranove obrambe znižali vodstvo in se dve minuti pred koncem srečanja nevarno približali na 80:81. Napaka za izenačenje in zgrešen met pod košem so Popo-vičevi varovanci dobro izkoristili in se takoj oddaljili na 87:80. Vodstva v zadnji minuti pa niso znali upravljati, gostje so z dvema prostima metoma in metom znižali zaostanek na tri točke. V končnici pa je domačo ekipo na varno ponesel kapetan Oberdan, ki je vodstvo povišal na nedosegljive štiri točke. Izjava tekme - kapetan Dean Oberda: »Najbolj prepričljivo smo igrali v prvi četrtini, nato pa so nasprotniki reagirali. Tudi sodniki so nas v nadaljevanju s spornimi odločitvami spravili v težave. Fumarola je bil med glavnimi protagonisti: v zadnjih petih minutah, ko je zaradi petih osebnih napak zapustil igrišče, je bilo za nas lažje. Vsekakor bi pohvalil borbenost vseh soigralcev.« Aplavz: Alenu Semecu, igral 30 minut, ob sedmih točkah je imel še 7 skokov, dva v ključnih trenutkih zadnje četrtine. Izkazal se je v obrambi proti nevarnemu Pozzeccu. Zanimivost: Jadran Mark je bil od druge do štiridesete minute vedno v vodstvu, čeprav je posamično zmagal le v prvi in tretji četrtini. (V.S.) Christian Slavec je bil z 21 točkami najboljši strelec. Dobremu odstotku metov (50 % iz igre) je dodal še pet skokov v obrambi in dve pridobljeni žogi kroma naš pogovor - Pavel Križman - Repa »Pri Bregu igralci le igrajo, pri Sokolu pa smo bili vpeti v društveno delovanje« Tretji najboljši strelec v lanski D-ligi (skupno 365 točk) Pavel Križman - Repa je letos sprejel nov izziv. Ker se Sokol in Kon-tovel za združevanje nista domenila v roku, je naposled sprejel ponudbo Brega. Kako je v novi sredini? Dobro. Sicer pa je bil prvi vtis čuden, ker je to prva sezona, ko ne igram v domači sredini. Vedno sem igral z istimi soigralci, sedaj pa sem spoznal nove. Smo pa lepa »klapa«. S trenerjem imava dober odnos; poznala sva se že prej, saj je bil moj trener pri mladincih. Kaj pa novo društvo? Opazil sem, da sta odbor in igralski kader popolnoma ločena. Igralci so zadolženi za igranje, ne spopadajo se s težavami društva. Pri Sokolu in še prej pri Kontovelu pa so bili tudi igralci vedno vpeti in seznanjeni z delovanjem od- bora oziroma z morebitnimi težavami. Kaj se ti zdi letošnja D-liga? Nivo je enak lanskemu. Na papirju je letos Goriziana krepko pred ostalimi: ekipo so okrepili s takim igralskim kadrom, ki je primeren tudi za C2-ligo. Je glavni kandidat za napredovanje. Rekel bil, da je skoraj polprofesionalna. moška d-liga - Je Goriziana res nepremagljiva? Vodilni gladko zmaguje, • V V I v* • ni pa se še srečal z najboljšimi »Je Goriziana res nepremagljiva?« se že nekaj tednov sprašujejo trenerji, igralci in sploh vsi, ki redno sledijo četrtoligaškemu prvenstvu. Goričani so namreč v prvih enajstih tekmah dosegli prav toliko zmag. Najbližja zasledovalca (Breg in San Vito) sta že po dvakrat izgubila in kar nekajkrat tesno zmagala. Goriška peterka je večino tekem zmagala z vsaj triindvajsetimi točkami prednosti, samo proti Nabu pa z manj kot PETERKA TEDNA Christian Slavec desetimi. Z izjemo San Vita v uvodnem krogu pa niso še srečali ostalih najuspešnejših ekip letošnjega prvenstva. Perteole, Monfal-cone in (dulcis in fundo) Breg bodo v naslednjih treh krogih gotovo skušali zaustaviti goriško »armado«. Če jim ne bo uspelo bo prvo mesto (skoraj) dokončno oddano že po prvem delu prvenstva... Enkrat teče zajec, drugič lisica... Pred desetimi dnevi je Breg v nepopolni postavi izgubil v Romansu, Kontovel Sokola pa (zasluženo) slavil pred domačo publiko. Komaj minuli konec tedna pa se je slika popolnoma spremenila: Danjelu Šušteršiču so tokrat zmanjkali nekateri ključni igralci (oz. igrali kljub poškodbam), David Pregarc pa je imel spet na razpolago Ciacchija in Laudana. Brežani so v Dolini zanesljivo zmagali, Paoletič in soigralci pa zapustili igrišče šole Caprin praznih rok. Mladi, mlajši, najmlajši! Kriza mladinskega sektorja je italijansko košarkarsko federacijo privedlo do tega, da je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja uvedla obvezno prisotnost mladincev v deželnih in državnih ligah. Tako morata biti v D ligi na klopi vsaj dva igralca pod enaindvajsetim letom, v C2 pa tri. V teh ligah trenerji lahko imajo na razpolago po dvanajst igralcev za vsako tekmo, če sta tudi »dodatna« košarkaša še mladinca. V dolinskem taboru so se se do konca prejšnje sezone lahko stalno posluževali tega pravila, letos pa trenerju Pregarcu večkrat povzroča težave preveliko število igralcev (kar pet), ki so komaj dopolnili enaindvajseto leto starosti. Kontovel je v minulih sezonah imel eno izmed najmlajših postav celega prvenstva - pogosto celo najmlajšo, medtem ko je bil Sokol zmeraj med »starejšimi«. Z združitvijo se je Kontovel nekoliko »postaral«, pa tudi če do tega ne bi prišlo, se najbrž ne bi mogel kosati z ekipama Fogliana in Romansa. Srednja starost ekipe AIBI, ki so jo komaj septembra brez boja vključili med četrtoligaše, je na prvi prvenstveni tekmi v Dolini znašala neverjetnih 19,66 let! Z izjemo treh igralcev lahko še vsi igrajo v prvenstvu do enaindvajsetega leta, kar pet. Tudi v Romansu so sestavili zelo mlado ekipo, v kateri ima najstarejši igralec komaj 25, srednja starost pa nikoli ne presega 21 let. Združena ekipa je izkušenost že izkoristila proti Romansu in dosegla prvo prvenstveno zmago. V soboto bo morala to ponoviti še proti Foglianu. Mitja Oblak Kakšna bo torej usoda Brega? Če bomo v naslednjih dveh tekmah zmagali, bo odločilna tekma 12. januarja proti Goriziani. V primeru poraza bo ostal glavni cilj končnica prvenstva, ki je vsekakor po mojem mnenju dosegljiv. Odstotek tvojih metov je v primerjavi z lanskim slabši. Zakaj? Minutaža je zadovoljiva. Mislim, da vpliva na to druga vloga. V pričakovanju registracije novega visokega slovenskega igralca igram letos na centru. Obenem pa mi pri metu manjka pravi občutek, mogoče tudi nekaj hladnokrvnosti in preciznosti. Vem, da je tako, in to bi rad čim prej izboljšal. Združena ekipa Kontovel Sokol je na lestvici predzadnja. Bi bilo mogoče stanje na lestvici boljše, če bi tam igral tudi ti? Upam, da ja. Mislim pa, da je sad neuspehov pri združeni ekipi predvsem pomanjkanje igralcev in številne poškodbe. Če bi bila ekipa vsakič kompletna, bi bilo z mano ali brez mene stanje na lestvici gotovo boljše. Na tako stanje vpliva tudi dejstvo, da so sestavili ekipo pozno. Ekipo so res sestavili šele septembra, ko si se ti že odločil, da prestopiš k Bregu. Če bi vedel, da bo združena ekipa res nastala, bi tam ostal? Da. Na koncu lanske sezone, ko so združeno ekipo že načrtovali, sem bil z ostalimi sokolovci pripravljen, da ostanem. Ker pa ekipe niso sestavili v razumnem roku, sem se odločil, da se preizkusim drugje. Kako pa gledaš na združitev? Pri združevanju vsaka stran mora nekaj žrtvovati. Sokol je v tem primeru izgubil občinstvo, ki je bilo vedno številno. Glede na razpoložljive možnosti, pa je bila ta edina rešitev. Kako pa v naslednji sezoni? Odvisno je, kaj se zgodi. Sicer pa ne vem, če bom še igral. KOŠARKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Repa 4 Acegasu in NPG-ju. Nimamo več ekipe, ki bi bila uspešna na državnem nivoju. Kvalitetna ekipa je pomembna tudi za mlade, ki tam dobijo zgled. 9 Popoviču in Jadranu, ker so upravičili pričakovanja 8 naši ekipi, ki je brez visokih igralcev na 3. mestu 7 združeni ekipi Kontovel Sokol, ki je po zelo slabem začetku končno zadihala C1 liga IZIDI 13. KROGA Pool Venezia - Montebelluna 6 B:5B; Vicenza - Codroipese 76:70; Virtus Padova - Bor Radenska 61:64; Limena - Spilimbergo 62:64; Roncade - Marghera B5:63; Eraclea - Caorle 66:63; Corno Rosazzo - Virtus UD 7B:51; Cordenons - San Daniele 7B:71. Vicenza 13 11 2 1035:966 22 C. Rosazzo 13 10 3 975:B29 20 Roncade 13 9 4 10B9:1009 1B Virtus UD 13 9 4 1072:1040 1B Virtus PD 13 B 5 955:909 16 Cordenons 13 B 5 915:BB6 16 Eraclea 13 7 6 990:975 14 San Daniele 13 6 7 BBB:914 12 Pool Venezia 13 6 7 901:931 12 Caorle 13 5 B 9B6:993 10 Bor Radenska 13 5 S 960:983 10 Codroipese 13 5 B 9BB:1019 10 Montebelluna 13 5 B BB9:921 10 Marghera 13 4 9 925:971 B Spilimbergo 13 4 9 B10:926 B Limena 13 2 11 932:103B 4 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Eraclea (22.12. ob 20.30 v Trstu, na l.maju) C2 liga IZIDI 12. KROGA CBU - Tricesimo B1:72; Ronchi - Basket UD B1:71; Fanin - Cervignano 7B:69 ; Cormons - Aviano 72:76; Ardita - Portogruaro 72:59; Latisana - Muggia 52:64; Jadran - Santos BB:B4; CUS - San Vito 63:80. Jadran Mark 12 11 1 990:791 22 Ronchi 12 11 1 1003:B7B 22 Muggia 12 10 2 919:B17 20 Santos TS 12 9 3 1022:B13 1B CBU 12 B 4 1059:969 16 Ardita 12 B 4 B90:B44 16 Cervignano 12 7 5 910:B45 14 Cormons 12 7 5 B1B:B54 14 CUS Videm 12 5 7 911:946 10 Portogruaro 12 4 B B66:B96 B Basket UD 12 4 B BB1:911 B Latisana 12 4 B 756:B9B B ACLI Fanin 12 3 9 951:1019 6 San Vito 12 2 10 B70:97B 4 Aviano 12 2 10 B24:974 4 Tricesimo 12 1 11 726:963 2 PRIHODNJI KROG Cervignano - Jadran (22.12. ob 20.30 v Cervignanu) D liga vzhod izidi 12. KROGA Dinamo - Goriziana 57:B0; Breg - Athletismo 79:61; San Vito - Poggi 71:70; Drago - Kontovel B2:73; Perteole - Isontina 70:60; Monfalcone - NAB 75: 66; Fogliano - Don Bosco 70:76. Goriziana 11 11 0 953:697 22 San Vito 12 10 2 799:7B1 20 Breg 11 9 2 900:766 18 Perteole 11 9 2 752:67B 1B Monfalcone 11 B 3 B09:704 16 NAB 11 7 4 B21:725 14 Poggi 11 7 4 794:729 14 Don Bosco 11 5 6 743:740 10 Romans 11 5 6 739:7B6 10 Athletismo 11 3 B 736:7B1 6 Drago B 11 3 B 761 :B64 6 Isontina 11 2 9 740:B36 4 Dinamo 11 2 9 726:B34 4 Kontovel Sokol 12 2 10 790:908 4 Fogliano 12 1 11 751:9B0 2 PRIHODNJI KROGKontovel Sokol - Fogliano (22.12. ob 20.00 v Briščikih); Breg - Monfalcone (22.12. ob 20.30 v Dolina) 2 četrtini. Bor Radenska in Jadran Mark sta tokrat zmagala, čeprav sta boljši izkupiček točk dosegla le v dveh četrtinah. Združeni ekipi Kontovel Sokol pa je sreča obrnila hrbet: kljub temu, da so bili boljši prav tako le v dveh četrtinah, v prvi in četrti, so na koncu ostali praznih rok. Breg je slabše metal le v zadnji četrtini, v ostalih pa je bil vedno boljši. NAJ DOSEŽKI Skupno: Paoletič (Kon/Sok) 22, Slavec 21, Obredan 19, Burni (Bor) in S. Ferfoglia (Jadran) 18 Prosti meti: Oberdan (Jadran) 9:10 (90%) Za 2T: Samec (Bor) 7:8 (87,5%) Za 3T: Burni (Bor) 3:4 (75%), Slavec (Jadran) 5:11 (45%) Statistika flop: Visciano (Bor) 0:4 prosti meti, Cerne (Breg) 1:5 (20%) za 2T, in Kontovel 4:23 (17%) za 3T NAJBOLJŠI STRELCI C-LIGA po 13. krogu: Kralj 185, Ba-bich 179, Burni 149, Krizman 118, Madonia in Visciano 82 C2-LIGA po 12. krogu: S. Ferfoglia 179, Slavec 159, Oberdan 143, K. Ferfoglia 112, Franco in Marusič 94 D-LIGApo 12. krogu: Paoletič (K/S) 208, Sila (B) 203, Lisjak (K/S) 130, Jevnikar (K/S) 126, Križman (B) 119. / ŠPORT Torek, 18. decembra 2007 15 smučanje - Slalom veljaven za FIS točke Meri Perti odlična deveta Veronica Tence preizkušnje ni zaključila - Krtsni nastop moških »Gadov« V Sappadi so včeraj organizirali mednarodna mladinska slaloma v moški in ženski konkurenci veljavna za točke FIS, na katerih je nastopilo tudi 6 članov tekmovalne skupine »Ski Pool Gadi«. Zelo dobro se je odrezala Meri Perti, ki čeprav se seli na trbiš-ko šolo Bachmann še vedno nastopa za Gade in je na koncu osvojila odlično deveto mesto (1:33,00), v svoji kategoriji (letniki 91) pa je bila odlična tretja. »Meri je prvi tek izpeljala res zelo dobro in je bila celo na sedmem mestu,« je dejal trener Aleš Sever. »V drugem je vo zila ne ko liko slabše, am pak vsekakor konč no de ve to mes to je res dober uspeh, saj je za prvo uvrščeno Giulio Siccardi zaostala le tri sekunde, kar je gle de na lan sko sezo no, ko je za vodilnimi zaostajala za 7-8 sekund res dober napredek,« je še dodal Sever. Veronica Tence pa žal slaloma v Sappadi ni zaključila. »V prvem spustu je Ve-roni ka pre več dr žala smuč ko, tako da se ni uvrstila visoko,« je komentiral trener Sever. V drugem spustu pa je že le la izbolj ša ti uvrs ti tev, a žal spus ta ni zaključila in je tako ostala brez uvrstitve. »Ga di« pa so se tokrat predsta -vili tudi s 4 smučarji, za katere je bil to krstni nastop na tekmovanju veljavnem za Fis točke, tako da končna uvrstitev ni bila v ospredju. »Verjamem, da je bilo fante malce strah na začetku, ko so videli, kako so ostali speljali slalom,« je podčrtal sam trener Sever. Goran Kerpan (letnik 92) je vsekakor odlično opravil prvi spust in se s časom 46,38 uvrstil nekje okrog 40. mesta (na 100 tekmovalcev), kar je za no vin ca ne dvo mno lep us peh. V dru -gem spus tu pa so Gora nu žal zme ša li štrene organizatorji. Poslali so ga na progo, ko so še popravljali količek, tako da se je Goran mo ral ustaviti in znova vrniti na start, kar ga je seveda ne ko li ko zmedlo in je tako dru gi spust odsmu čal slabše in na kon cu s časom 1:50,69 pristal na 59. mestu. Tekmo je zaklju čil tudi Ber nard Pur ich, ki je s časom 1:44,47 osvojil končno 58. mes- to. Prvega spusta pa žal nista končala Gianluca Gabrieli in Matej Skerk, ki je bil dis kva li fici ran. Sla lom je s časom 1:24,36 osvojil Italijan Giacomo Siega (letnik 88). Lara Purič znova prva V nedeljo, prav tako v Sappadi, ampak na deželnem veleslalomu, je med naraščajnicami Lara Purič (ŠD Mladina) ponovila uspeh s sobotnega slaloma. S časom 48,47 je bila namreč za 13 stotink sekunde boljša od Giu-lie Badaloni (Sci Club 70). Ingrid Peric (SK Devin) pa je s časom 53,58 osvojila končno 15. mesto. Med na-raščajniki se je od naših članov najboljše odrezal Minej Purich (ŠD Mladina), ki je s časom 47,76 osvojil končno 13. mesto, za zmagovalcem Francescom De Candidom pa je zaostal 2,06. Aleksander Cossutta (ŠD Mladina) je osvojil 21. mesto, Štefan Zuzek (SK Devin) je bil 25, Lenard Ca-stellani (SK Devin) pa 26. 360 STOPINJ Nastja M Smučarka, ki se je preizkusila v sedmih športnih panogah Enajst slovenskih in eno italijansko športno društvo je že preizkusila, kot sedemindvajsetletna vsestranska športnica pa je sedaj članica dveh, SK Devin v vlogi smučarske učiteljice, in Cheerdeance Millenium v vlogi trenerke in članice navijaške skupine. Svojo športno pot je začela pri ritmičnem odseku ŠZ Bor, pri 11 letih plavala pri Triestini nuoto, preizkusila se je tudi z loparjem, najprej za zeleno mizo pri Krasu, nato še na peščenih igriščih pri Gaji. Pri osmih letih je Nastja izbrala ekipni šport: odbojko (pri treh društvih), leta 2000 pa je začela z navijaštvom. Vseskozi pa je trebensko športnico spremljalo smučanje, najprej pri SPDT, nato pri Mladini (kot tekmovalka), sedaj pa deluje pri Devinu. Najboljši športni dosežek: 1. mesto v dežel- nem pokalu v smučanju pri članicah, 3. mesto na mednarodnem tekmovanju v Berlinu z navijaško skupino Datum rojstva: 7. 9. 1980 Društvo: Cheerdance Millenium in SK Devin Bivališče: Trebče Stan: prosta Zaposlen/študent: zaposlena Ostali športi: sem zaseden vsak dan s športnim udejstvovanjem Moj trener: Mario Čač pri odbojki in Branko Vidmar pri smučanju Ostale dejavnosti in konjički: tek, šivam nošo, treniram nogometno ekipo Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Il Piccolo, Gazzeta dello sport, Focus, Donna moderna, Studio Aperto, TG3 in slovenski dnevnik, / Knjiga na nočni omarici: Zbornik slovenskega športa v Italiji 2007 Najljubša glasba: U2, Siddharta, Chemical Brothers Najljubši film: vsi, kjer igra Tom Hanks V sobotah zvečer grem najraje ... na zabavo Najljubša jed: pizza Najljubša pijača: Coca cola Navijam za: Jadran Najljubši zamejski športnik: Matej Černic in ja-dranovci, ki so napredovali v B2-ligo Najljubša zamejska osebnost: Boris Pahor Moja zastava: miru Najljubše počitnice: novo leto 2007 v hribih Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila umetnostna drsalka Zgled v športu: Alberto Tomba košarka - Državno prvenstvo U17 Jadran ZKB sklenil leto s porazom Tekme 15. kroga bodo na sporedu šele 6. januarja - V deželnem prvenstvu premagana tako Jadran ZKB kot Bor Čok Jadran Zadružna kraška banka - Fal- constar 71:72 (22:19, 36:42, 57:58) JADRAN ZKB: Sacher 4, Regent 2, Škerl, Dellisanti, A. Malalan, Rizzo 12, Sedevčič 7, Ban 30, Hrovatin 3, Ber-netič 11. TRENER: Mario Gerjevic. SON: 18; 3T: Ban 2, Sedevčič 1. Za združeno ekipo se je srečanje proti peterki Falconstarja dejansko zaključilo, ko je na semaforju manjkalo 2:59 do konca srečanja in je prednost Jadrana znašala celih 6 točk (71:65). Nato je pri gostiteljih prišlo do pravega »black-outa«, saj do konca srečanja niso dosegli niti enega koša. Zadnje tri minute so bile tako za Jadran skoraj kot nočna mora: 5 zgrešenih prostih metov, 3 izgubljene žoge in en sam prodor na koš. Škoda, ker Falconstar sploh ni bil nepremagljiv. Večji del srečanja so ja-dranovci igrali zelo agresivno v obrambi in v napadu predvajali zelo hitro igro, kar je večkrat spravilo iz tira nasprotnike. Škoda le, da so popustili v drugi četrtini (obramba ni bila več tako čvrsta, v napadu pa so bili bolj počasni), kar so seveda takoj izkoristili gostje, ki so se s 4 trojkami ponovno vmešali v boj za zmago. Vsekakor za pristop zaslužijo pohvalo prva vsi igralci. Najboljši strelec je bil Borut Ban, ki je vsega skupaj zbral celih 30 točk, od teh pa le eno v zadnji četrtini. Na koncu pa še zanimivost. Zapisnikarji so dve Jadra-novi točki dodelili igralcu s številko 15, žal pa v vrstah Jadrana nima nihče te številke. Po vsej verjetno je točki dosegel Rizzo Federico, ki je tako zbral vsega skupaj 14 točk in ne 12. Zadnji prvenstveni krog pa bo na sporedu šele v nedeljo 6. januarja, Jadran pa bo igral v gosteh proti peterki iz S. Giorgia, ki ima na lestvici dve točki manj. Ostali izidi 14. kroga: Fanin TS - Sanidero 83:95, UBC - Lux S. Giorgio 97:53, Libertas TS - Don Bosco TS 74:58,. Mgm Pn - Azzurra TS 77:84, Aviano - Ardita 51:75, CBU - Porto-gruaro 74:61, Casarsa je bila prosta. Vrstni red: Snaidero 26, Fanin TS 22, UBC, Mgm in Azzurra 20, Ardita 18, CBU* 16, Libertas TS 14, Don Bosco 10, Portogruaro 8, Jadran ZKB in Falconstar 6, Aviano 5, Lux S. Giorgio 4, Casrasa 0 (* s tekmo več). DEŽELNO PRVENSTVO U17 Alba - Bor Čok & Co. 88:70 (21:17, 41:35, 63:51) BOR ČOK&CO.: Peretti, Batti-gelli, Pertot 35, Kukic, Svara 23, Na-dlišek 12, Deluisa, Sancin. TRENER: Robi Jakomin. Tudi tokrat so bile slabo odigrane minute zadnje četrtine usodne za mlade borovce. Vsekakor, tekma je bila veliko bolj izenačena kot sicer kaže končni rezultat. V tretji četrtini so Ja-kominovi varovanci nekaj časa tudi vodili. Toda nezbranost in nekatere slabo odigrane akcije v zadnji četrtini so borovcem onemogočile, da bi vknjižili novi točki. Treba je sicer priznati, da se je poznala odsotnost nekaterih standardnih igralcev, toda če bi napravili manj naivnih napak in predvsem če bi na igrišču pokazali večjo zagrizenost in borbenost, bi se lahko srečanje zaključilo na povsem drugačen način. Pohvalo zasluži borbeni De Luisa, ki je prvič nastopil v prvenstvu U17, predvsem pa Andro Pertot, ki je bil s 35. točkami najboljši strelec srečanja. S. Vito - Jadran Zadružna kraška banka 76:56 (18:12, 35:26, 57:37) JADRAN ZKB: Semolič 15, Košuta 9, Rauber 20, Zaccaria 8, Iosi-ni, Dell'Anno 4, Zuzek. TRENER. Am-brosi. S0N:10; 3T: Rauber 2, Zaccaria 1. 0krnjeni Jadranovci so morali žal položiti orožje pred tržaško peterko San Vita. Trenere Ambrosi je imel zaradi gripe in srečanj drugih prvenstev na razpolago le sedem igralcev, kar se je poznalo predvsem v končnici, ko so jim pošle moči. Poleg tega tudi skozi vso srečanje v obrambi Košuta in soigralci niso smeli igrati preveč agresivno, saj si niso smeli nabrati preveč osebnih napak. V prvih dveh četrtinah Jadran ni igral najbolje. 0bramba je bila večkrat nepazljiva, v napadu pa so zgrešili tudi nekatere lahke metre. Kljub temu pa so ob koncu polčasa zaostajali le za devet točk. Dobesedno katastrofalna pa je bila tretja četrtina, ko so odpovedali na celi črti in omogočili gostiteljem, da so jo osvojili z izidom 22:11, tako da je bilo srečanja praktično konec. Treba je sicer priznati, da je igrišče varovancem trenerja Ambrosija povzročalo nekaj preglavic, saj so bila tla zelo spolzka, igrišče pa zelo majhno. Med posamezniki bi tokrat omenili Ivana Rauberja, ki je bil zelo razpoložen tako iz razdalje kot izpod koša in pa Ivana Semoiliča, ki se je pod košema srčno boril. Ostali izidi 9. kroga: Ronchi -Barcolana 94:66, Baloncesto Isontina -Pall. Trieste 76:78, Falconstar - Salesiani Don Bosco 58:56, Goriziana - NPG np. ženska c-liga - Poletovke Prva zmaga sad dobre skupinske igre Team 90 Pordenone - Polet 61:68 (14:18, 29:37, 45:51) POLET: Peric, Danev 23, I. Pertot 3, Milič 14, Malalan 6, Budin, Nadlišek 12, Abrami 10, K. Pertot, trener Vremec. PON: Danev TRI TOČKE: Danev 3, Nadlišek 2, Malalan 1. V Poletovem taboru se veselijo zaslužene prve prvenstvene zmage, ki je bila sad zelo dobrega skupinskega nastopa (v igro so vstopile prav vse igralke) v gosteh proti starejšim in tudi bolj izkušenim nasprotnicam. Openke so vseskozi vodile, niso se pa nikoli uspele od požrtvovalnih tekmic odlepiti za več kot deset točk. Tokrat je bilo v igri Vremčevih varovank odločno manj napak kot v prvih dveh tekmah in dekleta so uspešno zadevale proti ne preveč agresivni conski obrambi domačink. Tudi Poletov trener se je izmenično odločal za individualno in consko obrambo, kar se je obrestovalo. Pohvala ob prvem uspehu naj gre vsem košarkaricam, še zlasti pa sta se v soboto odlikovali najboljša strelka srečanja Veronika Danev in pa Veronica Abrami, ki je bila izjemno koristna v obrambi s 14 pridobljenimi žogami in osmimi skoki. Ostala izida 3. kroga: Go-rizia 2002 - Servolana 48:31, Scoglietto - Codroipo 55:52. Vrstni red: Gorizia 2002 6, Team 90 Pordenone in Scogliet-to 4, Codroipo in Polet 2, Co-droipo 0. UNDER15 ŽENSKE Polet - Interclub Milje B 49:55 (12:11;7:15;17:13;13:16) POLET: Croselli 18, Grisoni 2, Tavčar 12, Bogatec 10, Slobec, Sustersich 7, Šmid, Barnaba. Trener: Vremec Smola se res noče odlepiti Poletove ekipe: poleg Krausove, Karin Malalan kroma ki v letošnjem prvenstvu žal ni še nastopila, se je pred tekmo poškodovala še Di Lenardova. Poškodovani sta nastopili še Bo-gatec in Tavčar, slednja pa je za nameček - po sicer precej dobrem nastopu - nekaj minut pred koncem tekme po doseženem košu nerodno »pristala« in si huje zvila gleženj. V tem spletu okoliščin je bila zmaga proti objektivno šibkejšim nasprotnicam mnogo težje izvedljiva, dokončno pa se je izmuznila iz rok le dobri dve minutui pred koncem tekme, ko so nasprotnice, v vodstvu le za dve točki, izkoristile nekaj naivnih napak naše ekipe in z delnim izidom 6:0 spravile zmago na varno. Vsekakor moramo res pohvaliti celotno ekipo, ki je s prikazano igro povsem zadovoljila in se srčno borila do konca, igralke pa razveseljivo iz tekme v tekmo kažejo stalni napredek, bodisi v samem tehničnem znanju, kot pa tudi v odnosu do igre. (LoTa) košarka - U1 5 Jadran ZKB izgubil priložnost za prvo zmago Jadran Zadružna kraška banka - Falcon-star 77:80 (19:17, 39:33, 55:56) JADRAN ZKB: Gregori 4, Škerl 23, Dellisanti 25, Daneu, Longo, Frandolič, Sacher 21, Valič 4. TRENER: Mario Gerjevic. SON: 24; PON: Dellisanti; 3T: Valič 1. Združena ekipa je izgubila enkratno priložnost, da bi pod streho spravila prvi prvenstveni točki. Falconstar sploh ni bil nepremagljiv, vendar razlika je v tem, da je imel trener gostov na razpolago daljšo klop, oziroma bolj homogeno ekipo. V vrstah Jadrana pa igra sloni na treh stebrih, in sicer na Škerlu, Dellisantiju in Sacherju. Ko so tem trem igralcem pošle moči in predvsem ko so si nabrali preveč osebnih napak (v 40. minuti je zapustil igrišče Dellisnati, Škerl, Saher, Daneu in Valič pa so imeli po 4 osebne napake), je bilo srečanja dejansko konec. Škoda, ker je združena ekipa večji del tekme vodila. Škerl in soigralci so postregli tudi z nekaterimi res lepimi akcijami in prodori pod koš. V obrambi so igrali moško in vodili vse do sklepnih minut tretje četrtine, ko so gostje prešli v vodstvo za pičlo točko. Zadnja četrtina se je pričela s fantastično trojko Igorja Valiča, ki je gledalcem v telovadnici športnega centra Ervatti dala upati, da bodo mladi košarkarji združene ekipe le pospravili pod streho prvi točki. Toda žal ni bilo tako. Zaradi številnih osebnih napak so jadranovci morali v obrambi igrati nekoliko previdnejše, kar so seveda takoj izkoristili nasprotniki, ki so štiri minute pred zvokom sirene prevzeli vajeti igre v svoje roke in jih žal niso več izpustili. Ostali izidi 11. kroga: Ardita - Co-droipese 70:82, Libertas TS - Lignano 55:33, Portogruaro - Servolana44:54, UBC - Az-zurra TS np, Feletto - AcegasAps np. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Don Bosco - Bor Zadružna kraška banka 91:25 (26:2, 47:11, 69:18) BOR ZKB: Deluisa 4, Labiani 2, Mer-ku 2, Kukic 2, Tanasijevic 15, Sancin, Ma-horcič. TRENER: Robi Jakomin. V zadnji tekmi prvega dela deželnega prvenstva so mladi Borovi košarkarji v gosteh doživeli visok poraz. Gostitelji so bili tokrat boljši v vseh elementih igre, naši košarkarji pa so se s težavo prebijali pod koš. Na igrišče so stopili prav vsi in viden je bil napredek. V napadu je žoga dobro krožila, pozitiven pa je bil predvsem pristop. Vsekakor mlade borovce čaka še veliko dela, tako na osnovni fizični pripravi, kot tudi na piljenju košarkarskih veščin ter na agresivnosti in borbenosti v obrambi kot v napadu. Ostali izid 5. kroga: Athletismo GO - Perteole 41:71, Fogliano je bil prost. Malo prostora Pod ničlo Vodoravna igra 1B Torek, 18. decembra 2007 NOGOMET / elitna in promocijska liga - V ospredju visoki poraz plavih v Pordenonu Vesna v resnih težavah Juventina in Kras še sedmič Vesna: slaba igra in nove poškodbe - Calo ostaja (vsaj do nedelje) - Najvišja zmaga Krasa v letošnji sezoni V okviru 13. kroga elitne lige je Vesna v Pordenonu dvignila belo zastavo v znak predaje. Juventina pa je podaljšala serijo pozitivnih izidov. Po neodločenem izidu v Seveglianu jih ima že sedem. V promocijski ligi je Kras Koimpex dosegel najvišjo letošnjo zmago (4:1) in - kot Juventina v višji ligi - zbral sedmi zaporedni pozitivni izid (4 zmage, trije neodločeni izidi). VESNA - Kaj se dogaja plavim? »Izdalo nas je strahospoštovanje. Pordenone je odlična ekipa in že od samega začetka smo igrali z nepravim pristopom, kot da bi se že vnaprej vdali. Nasprotnik nas je hitro kaznoval s tremi zadetki. Povrh tega se je po 5 minutah poškodoval Degrassi, Velner pa je igral, čeprav ga je bolela mečna mišica. Na spisku poškodovanih je tudi Bertocchi, ki ima težave z meniskusom,« je opisal kočljivo situacijo športni vodja Paolo Vidoni. Kako sedaj naprej? »V nedeljo nas čaka Manzanese. Zaupamo trenerju Caloju. Med tednom pa se bomo temeljito pogovorili z igralci,« sta bila na isti valovni dolžini Vidoni in Edi Pribac. JUVENTINA - »Veselimo se nove točke, čeprav nastop ni bil najbolj bril-janten,« je uvodoma povedal trener Dante Portelli. »Sevegliano, ki je zadnji na lestvici, je igral zelo napadalno. Na vsak način so hoteli zmagati. Imeli smo tudi nekaj sreče. Vsekakor moramo izkoristiti dober trenutek in že v nedeljo premagati Muggio, ki igra letos zelo nihajoče. Sedmi pozitivni rezultat je sad truda in napornih treningov. Vsekakor bog-ne-daj, da bi se usedli in skoncentrirali. Igrati moramo še naprej požrtvovalno in se potruditi na vsaki tekmi. Prvenstvo je še zelo dolgo.« KRAS KOIMPEX - V taboru re-penskega društva so bili zadovoljni z nedeljskim nastopom. »Končno nam je uspelo večkrat zatresti nasprotnikovo mrežo. Trener Alejnikov je nekoliko spremenil začetno postavo, saj je bil odsoten branilec Ventrice. V sredini v obrambi je igral Dimitri Batti, na sredini pa Marco Sau. Oba sta zelo dobro opravila svojo nalogo,« meni športni vodja Goran Kocman. Zabeležiti je treba tudi krstni nastop Mateja Bagona, Sandro Giorgi pa ne bo igral na prihodnji tekmi, saj je včeraj odpotoval v Brazilijo. Krasova delegacija (Goran Kocman, trener Sergej Alejnikov in napadalec Radenko Kneževič) so se včeraj mudili v Vidmu. Kneževič je dvignil posebno nagrado (že drugo leto zapored), ki jo vsako leto podeljuje časopis Message-ro Veneto za najboljšega napadalca lanskega prvenstva promocijske lige. Kocman in Alejnikov pa sta bila zatem gosta ponedeljkove športne oddaje na Telefriuli, ki je v letošnji sezoni že gostila predstavnike Juventine in Vesne. Pri Krasu se obenem zahvaljujejo skupinici zvestih navijačev, ki so po nedeljski tekmi pripravili za-kusko (rdeči so namreč igrali zadnjo tekmo doma v letošnjem sončnem letu). (jng) primorec Po trenerju odhajajo tudi igralci Primorčevi nogometaši so se v nedeljo najbrž dotaknili dna. Vsaj tako upajo v trebenskem taboru, ki postajajo vse bolj zaskrbljeni za usodo rdeče-belih. »Tokrat smo igrali zelo slabo. Tekma proti Azzurri je bila zelo pomembna, saj se tudi oni borijo za obstanek,« je ocenil kape-tan Peter Emili. »Pri izidu 1:0 smo tudi zgrešili enajstmetrovko (Micor je streljal naravnost v vratnico), tako da nam tudi sreča še vedno ni naklonjena. Azzurra je v drugem polčasu igrala z možem manj, a tudi to nam ni bilo v veliko pomoč.« Zamenjava trenerja torej še ni obrodila sadov, čeprav je vzdušje v ekipi nekoliko bolj vedro, kot na je potrdil Emili. Novi trener Poiani, ko bo okreval (čez dober mesec in pol), bo na razpolago tudi kot nogometaš. Moštvo so zapustili še trije nogometaši: branilec Clay Di Benedetto ter vratarja Diego Scrignar in Alan Cipollone. primorje int. Obramba in sredina na zatožni klopi Tudi proti ekipi iz Vileš je proseško Primorje Interland ostalo brez točk. »V uvodnih dvajsetih minutah smo igrali dobro in se večkrat nevarno približali nasprotnikovim vratom. Pred vrati pa smo bili nenatančni in neučinkoviti. Na žalost je to v letošnji sezoni prava stalnica,« je povedal predsednik Sergij Ukmar, ki je negativno ocenil nastop obrambne in vezne linije. »Ne vem, kaj se dogaja našim branilcem in zveznim igralcem. Večino tekem igrajo nekoncen-trirano, kot da bi bili z glavo v oblakih.« Gostje so prvi zadetek dosegli po srečnem naključju: vratarja Percicha je zmotila sončna svetlo ba in ni videl žo ge. Na sre -di ni igrišča je tokrat do bro igral Matteo Pipan, v napadu je solidno opravil svojo nalogo Colasu- sovodnje »Zelo naivni, a prste vmes ima tudi sodnik« Ubogi navijači Sovodenj. V 91. minuti so belo-modri še vodili z 2:0, zatem pa... šestminut-ni podalj šek in dva zadet ka gos -tov iz Medeje. »Neverjetno kako smo bili naivni, čeprav ima pri drugem zadetku prste vmes tudi sod nik. Dru gi zade tek bi mo ral razveljaviti, saj je bil nasprotnikov igralec vsaj pet metrov v nedovoljenem položaju. Pa tudi šest minut podaljška je bilo preveč,« meni predsed nik Zdrav ko Kuštrin. » Očitno nismo še zreli za tovrstne situacije. Morali bi biti več pozor ni, saj smo že ime li zma go v rokah.« Sovodenjci so v drugem polčasu igrali dobro. Domači napadalci bi lahko vsaj še enkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. »Res ško da, s tre mi točka mi bi se lah -ko še dodatno oddaljili od spodnje ga de la les tvi ce,« je še do dal Kuštrin. 2. amaterska liga - Točka jim ustreza Na gostovanju v Gorici napadalci Brega niso bili najboljše razpoloženi Bre žani so pro ti go riš ke mu Auda -xu igrali neodločeno 0:0. »Napadalci obeh ekip so bili tokrat nerazpoloženi. Pravzaprav sta obe ekipi imeli zelo malo čistih priložnosti za zadetek. V glavnem so to bili le prosti streli in koti,« je komentiral spremljevalec Brega Marko »Mače« Ota, ki je vsekakor točko ocenil kot pozitivno. »Neodločen izid je pravilno plačilo za prikazano igro. Za nas je bi lo pomemb no, da nis mo odšli domov praznih rok.« Pri Bregu se je tokrat izkazala obrambna vrsta, ki je igrala zelo koncentrirano in malo grešila. Breg bo v ne delj skem predzad njem krogu prvega dela (zadnji tekmi letošnje ga son čne ga le ta) gos til Mo rar o, ki ima šest točk manj na les tvi ci. ZARJA GAJA V SOBOTO -Vzhodno-kraška ekipa, ki je v soboto premagala Mosso z 1:0, bo tudi v prihodnjem krogu igrala že v soboto. V Bazovici (že drugič zapored na domačem igrišču) bodo gostili solidni Zaule. Christian Gustini kroma 5 golov v lastni mreži. Že sedemkrat so ekipe naših društev (Juventina 1x, Mladost 1x, Primorec 1x, Vesna 1x, Primorje 2x) v letošnji sezoni izgubile z rezultati 5:1, 5:2 ali 5:3. V lanski sezoni (po 13. krogih) ni bilo tako slabih rezultatov. Visoki porazi potrjujejo, da marsikateri ekipi ne gre vse po načrtih. POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV 3. amaterska l. Mladost s trenerjem na igrišču Okrnjena Mladost se je iz Nabre-žine vrnila s točko, »ki je - po mnenju spremljevalca Ezia Bressana - pravilno plačilo za prikazano igro obeh ekip«. Oba zadetka sta padla v prvem delu. Prvi so povedli domačini, pri katerih igra nekdanji branilec Primorja Jernej Ka-pun. Hitro zatem so plavo-rdeči izenačili. Branilec Enrico Zorzin, tokrat med boljšimi na igrišču, je izkoristil predložek s prostega strela in z notranjim delom stopala zatresel nasprotnikovo mrežo. Pri Mladosti je moral zaradi številnih odsotnosti stopiti na igrišče tudi trener Fabio Sambo. ENAJSTERICA TEDNA ELITNA LIGA Sevegliano - Juventina 0:0 JUVENTINA: Furios, Buttignon, Morsut (Terpin), Ballaminut, San-nino, Giarrusso, Contin, Pantuso, Peteani, Degrassi (Gordini), Kovic (Devetak), trener Portelli. Pordenone - Vesna 5:1 (4:0) STRELEC ZA VESNO: v 70. min. Mervich. VESNA: Donno, Milenkovic, To-mizza, Velner (Martin Cheber), Degrassi (Grgič), Ervigi, Monte-bugnoli, Fichera (Martinelli), Mervich, Leone, Boscolo, trener Calo. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex - Pertegada 4:1 (1:0) STRELCI ZA KRAS: 25. Botta, 47. Stabile, 68. Botta, 83. Sau. KRAS: Contento, Mania, Banello (Bagon), Centazzo, Batti, Metul-lio, Giorgi, Sau, Botta, Stabile, Vi-sintin, trener Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Azzurra - Primorec 2:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMOREC: v 85. Micor. PRIMOREC: Trevisan, Emili (Loi-go), Manfreda (Franceschinis), Santi, Farra, Mercandel, Braini, Krevatin, Carli (Meola), Lanza, Micor, trener Poiani. IZKLJUČEN: Trevisan (v 86.) Primorje Interland - Villesse 0:2 (0:1) PRIMORJE: Percich, Brajnik, Scarpa, Kante, Merlak, Dagri, Miss (D'Oronzio), Pipan, Cola-suonno, Bertocchi (Paoletič), Picciola (Siccardi), trener Bi-dussi. IZKLJUČEN: Scarpa (v 50.) Sovodnje - Medea 2:2 (1:0) STRELCA: v 35. Calligaris, 60. Reščič. SOVODNJE: Pavio, pacor, Tomšič, Kogoj, Feri (Matija Fi-gelj), Simone, Colapinto, Calliga-ris, Reščič, Portelli, Assi (Matej Ferletič), trener Sari. Audax Sanrocchese - Breg 0:0 BREG: Sini, Pedarra, Degrassi, Laurica, Gargiuolo, Medda, Zi-darich, Gustini, Coppola (Erbi), Pernorio (Sestan), German (Bursich), trener Vitulič. Aurisina - Mladost 1:1 (1:1) STRELEC ZA MLADOST: Zor-zin v 30. min. MLADOST: Kuštrin, Zorzin, Batistič, Padovan, Radetič, F. Sambo, Pellegrino, Bressan, Ter-pin, Ferlez, Contin, trener F. Sambo. Stefano I Santi O V70 Alex Simone (Mladost) Christian/d^stini Xesna) Warco Sau (K'ras.Koim.pex) Elitna liga izidi 13. kroga Gonars - Palmanova 4:2; Manzanese - Azzanese 2:1; Monfalcone - Tolmezzo 0:0; Muggia - Torviscosa B:0; Pordenone - Vesna 5:1; Sevegliano - Juventina 0:0; Tricesimo - Fincantieri 1:1; Union 91 - Casarsa 0:1. Manzanese 1B 9 B 1 2B:6 B0 Pordenone 1B 7 B B 2B:15 24 Torviscosa 1B 6 4 B 1B:10 22 Monfalcone 1B 5 5 B 1B:9 20 Gonars 1B 5 4 4 16:14 19 Fincantieri 1B 6 1 6 17:20 19 Juventina 13 5 4 4 11:19 19 Muggia 1B 5 1 7 2B:19 16 Tricesimo 1B 4 4 5 16:1B 16 Azzanese 1B 4 4 5 16:19 16 Palmanova 1B 4 B 6 22:24 15 Tolmezzo 1B B 6 4 10:1B 15 Casarsa 1B B 5 5 14:16 14 Vesna 13 2 8 3 11:19 14 Union 91 1B B 2 B 11:1B 11 Sevegliano 1B 1 7 5 9:1B 10 PRIHODNJI KROG Juventina Muggia; Vesna -Manzanese. Promocijska liga IZIDI 13. KROGA Lignano - sonzo 1:0; Mariano - Pro Gorizia 0:0; Kras - Pertegada 4:1; Cervignano - Corno :0; Pro Romans - Staranzano 1:1, San Lorenzo - Centro Sedia 0:1; San Luigi - Santamaria B:1; Sangiorgina - Capriva 2:0. San Luigi 1B 9 2 2 27:1B 29 Kras Koimpex 13 7 5 1 19:11 26 Centro Sedia 1B B 2 B 14:7 26 Lignano 1B 7 B B 20:11 24 Pro Gorizia 1B 5 5 B 11:B 20 Pro Cervignano 1B 4 7 2 15:14 19 Sangiorgina 1B 4 6 B 14:11 1B Pro Romans 1B 4 6 B 11:10 1B Staranzano 1B 2 10 1 12:11 16 Capriva 1B B 5 5 7:1B 14 Virtus Corno 1B 2 7 4 9:1B 1B Santamaria 1B B 4 6 11:16 1B San Lorenzo 1B 2 5 6 10:16 11 Mariano 1B 1 7 5 4:9 10 Pertegada 1B 2 B B B:17 9 Isonzo 1B 1 B 9 B:20 6 PRIHODNJI KROG Lignano - Kras 1. amaterska liga IZIDI 13. KROGA Azzurra - Primorec 2:1; Galley - Ponziana 0:0; Gradese - San Sergio 1:1; Pieris - Ruda 1:0; Primorje Villesse 0:2; San Giovanni - Aquilea 5:0; Sovodnje - Medea 2:2; Turriaco - San Canzian 1:1 San Giovanni 1B B 4 1 2B:1B 2B Aquileia 1B 7 4 2 21:15 25 Turriaco 1B 5 B 0 17:12 2B Gallery 1B 6 4 B 24:16 22 Villesse 1B 6 B 4 17:15 21 Ponziana 1B 4 B 1 2B:16 20 Gradese 1B 6 2 5 21:19 20 Pieris 1B 4 6 B 15:14 1B San Canzian 1B 5 B 5 21:21 1B San Sergio 1B 4 4 5 1B:17 16 Sovodnje 13 3 6 4 19:20 15 Medea 1B B 6 4 19:21 15 Ruda 1B B B 7 17:2B 12 Azzurra 1B B B 7 14:22 12 Primorec 13 1 4 8 22:34 7 Primorje 13 1 2 10 14:32 5 PRIHODNJI KROG: Aquileia Primorje; Pieris - Sovodnje; Pri morec - Turriaco. 2. amaterska liga IZIDI 13. KROGA Audax - Breg 0:0; Begliano - Domio 0:1; Chiarbola - Ronchi 1:2; Costalunga - Piedimonte 2:2; Moraro - Esperia 1:0; Opicina - Muglia 3:1; Zarja Gaja - Mossa 1:0; Zaule - Lucinico 0:2. Piedimonte 1B 10 2 1 2B:B B2 Costalunga 1B 9 4 0 29:9 B1 Ronchi 1B 6 7 0 17:10 25 Zarja Gaja 13 7 3 3 18:11 24 Zaule 1B 7 1 5 25:20 22 Esperia 1B 5 4 4 17:14 19 Breg 13 5 4 4 12:15 19 Chiarbola 1B 5 B 5 15:15 1B Domio 1B 5 2 6 17:16 17 Opicina 1B 4 B 6 22:22 15 Audax 1B B 5 5 14:19 14 Moraro 1B 2 7 4 12:16 1B Lucinico 1B B 4 6 15:24 1B Begliano 1B B 1 9 B:17 10 Muglia 1B 2 2 9 10:22 B Mossa 1B 1 2 10 7:2B 5 PRIHODNJI KROG: Breg - Moraro; Zarja Gaja - Zaule. (Zarja Gaja) Manuel Peteani 3. amaterska liga IZIDI 13. KROGA Aiello - Union 3:0; Aurisina - Mladost 1:1; Campanelle - Montebello 0:2, Castions - Terzo 1:1; Fiumicello - Malisana 4:0 Strassoldo - Cgs 6:1; Torre - S.Andrea 1:2 Romana je bila prosta. S.Andrea 12 9 2 1 2B:4 29 Castions 12 9 1 2 26:7 2B Romana 12 B B 1 20:5 27 Torre 12 B 1 B B0:15 25 Terzo 12 6 4 2 14:7 22 Fiumicello 12 5 4 B 20:12 19 Malisana 12 4 B 5 12:20 15 Aurisina 1B 4 1 B 15:19 1B Cgs 1B 4 1 B 25:BB 1B Montebello 12 B 4 5 1B:20 1B Union 12 B 2 7 15:20 11 Strassoldo 12 2 5 5 19:26 11 Mladost 12 2 5 5 10:17 11 Aiello 12 B 1 B 10:24 10 Campanelle 12 2 1 9 12:B5 7 PRIHODNJI KROG:Mladost - Campanelle / ŠPORT Torek, 18. decembra 2007 19 kolesarstvo - Organizacijski stroj za 32. Trofejo ZSŠDI je stekel s polno paro Število prijav že presega zmogljivosti »Klestiti« bo treba seznam 39 ekip - Zanimanje iz Nemčije in Uzbekistana - Proga bo nespremenjena Do 32. mednarodne kolesarske dirke za Trofejo ZSŠDI manjkajo še dobri trije meseci - prihodnje leto bo na sporedu v nedeljo, 2 .marca, organizacijski stroj KK Adria pa je že stekel s polno paro. Dirka je bila že uvrščena v mednarodni koledar, zanjo pa vlada iz leta v leto vse večje zanimanje. »Število prijavljenih moštev že presega predpisano mejo tekmovalcev. Že sedaj želi nastopiti 39 klubov, sprejeli pa jih bomo lahko največ petindvajset«, je povedal direktor dirke Radi Pečar, ki bo imel tudi letos nehvaležno vlogo marsikoga zavrniti. »Petnajst klubov je že poslalo popoln seznam nastopajočih,« je poudaril Pečar. Prednost imajo klubi, ki so zvesti dirki že dolgo let, vsako leto pa je na vrsti tudi kakšna novost. Zanimanje sta pokazala tudi kluba iz Nemčije in Uzbekistana, tile dve državi pa doslej na lonjerski dirki še nista bili zastopani. Zanesljivo se Zmagovalec Simone Ponzi z direktorjem Trofeje ZSŠDI Radivojem Pečarjem po cilju lanske izvedbe kroma bo dirke udeležilo moštvo Zalf Desiree Fi-or, za katerega tekmuje tudi lanski zmagovalec Simone Ponza, ki bo verjetno tudi marca prihodnjega leta med protagonisti dirke. Ponza se je po lanski zmagi v Lonjerju še veliko krat izkazal, osvojil je dosti dirk in bil vključen v reprezentanco do 23 let, ki je nastopila na svetovnem cestnem prvenstvu v Stuttgartu. Kaj pa proga? Ta bo po Pečarjevih besedah ostala nespremenjena, se pravi, da bo sklepni del dirke predvideval krožno vožnjo po Bošketu. Ne gre izključiti možnosti, da bi bil del proge, ki se spušča proti Ka-tinari, speljan po novem avtocestnem priključku, ki bo staro cesto 202 (v smeri proti Trstu) povezal s Katinaro. Ne glede na to, ali bo tedaj že odprt za redni promet ali ne. Organizatorji so i že zagotovili finančno podpor dežele, Pokrajine tržaške Občine in Združenja zadružnih bank FJK. karate - Portret Danijela Bajta (Sankaku) »Karate daje nov pogled na svet in pomaga obvladovati strah in druga negativna čustva« Šestnajstletni Danijel Bajt, letošnji dobitnik nagrade Šport in šola, se že dve leti uspešno ukvarja s ka ra te jem pri druš tvu San ka ku v Gorici. Društvo je zelo prestižno, saj poleg Danijelovega učitelja En-rica Visintina (črni pas, peti dan), šteje v svojih vrstah tudi letošnjega svetovnega in evropskega mla-din ske ga pr va ka Ste fa na Pan te rot -ta. Danijel, dijak klasičnega liceja Tru bar v Gori ci, se je pri bli žal ka -rateju, ker se je dobesedno zaljubil v filmskega junaka Chucka Norri-sa. Na začetku mu je ta šport pome nil le spros ti tev, a je ta koj spo -znal, da karate daje nov pogled na svet in ima ne dvo mno vzgoj no vse bi no. Uči na mreč ob vla do va ti strah in dru ga ne ga tiv na čus tva in poleg tega je tej športni panogi Danijel hvaležen, saj mu pomaga pri koncentraciji in pridobivanju samozavesti. »Treniramo dvakrat tedensko v mešanih skupinah, to se pravi moški in ženske skupaj, razvrščeni pa smo po starosti in pasovih. Ob kon cu le ta ima po sa mez na ka te go -rija izpit, ki omogoča prestop na višji nivo,« pravi Danijel, ki si je z lan skim iz pi tom pri slu žil ru me ni Danijel Bajt kroma pas in dodaja, «društvo se udeležuje številnih tekmovanj, nastop pa ni obvezen, odvisen je od izbire posameznih atletov«. Kot zanimivost je tu di do dal, da je ka ra te ze lo lep in za ni miv šport, saj se je z njim mo -goče ukvarjati pri vsaki življenjski dobi in dejansko gre starost članov društva Sankaku od 5. tja do 70. leta sta ros ti. Na vpra ša nje, ali me ni, da bi lah ko bi lo za mej sko druš tvo karateja v Gorici uspešno, je Danijel odgovoril pritrdilno, saj tudi zamejskih trenerjev ne bi manjkalo. Danijel ni le vsestranski športnik, ki se po leg vzhod no azij ske ve šči -ne ukvarja še s tenisom, alpinizmom, ple za njem in na miz nim te ni -som, ampak je tudi - kar ni stranskega pomena - zelo dober dijak. Albert Voncina namizni tenis Elisa Rotella (Kras) prva v Terniju Na 2. državnem mladinskem namiznote-niškem turnir ju v Ter -ni ju je od -meven rez-ul tat med deklicami dosegla krasovka ečlisa Rotella. Na zaključnem tekmovanju Top osem je s številko 3 presenetila tekmice in s šestimi zmagami in enim samim porazom osvojila prvo mesto, kar je za še ne 12-letno nadarjeno športnico iz Devina doslej največji uspeh. Njen brat Stefano Rotella med kadeti ni imel sreče in je na zaključnem Top 12 pristal na 10. mestu, s kančkom več sreče pa bi se lahko bil boril za 5. mesto. Ostali krasovci so si morali točke in uvrstitve priboriti skozi kvalifikacije. Michele Rotella je med mladinci dosegel uvrstitev med osem, kar je bilo premalo za nastop proti najboljšim, obrambni igralec Tom Fabiani pa se ni prebil iz skupine. Kadetinja Tjaša Doliak je prišla iz skupine in obstala med šestnajst, vsekakor pa dobro igrala. □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12.januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj For-ni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017, ali 348 1334086 (Erika). AŠD SOKOL vabi na društveno božičnico, ki bo jutri ob 18. uri v na-brežinski telovadnici. Toplo vabljeni vsi najmlajši športniki, starši in prijatelji. mladinski nogomet - V deželnih in pokrajinskih prvenstvih Naraščajnikom je nagajala burja Deželni najmlaši praznih rok iz Ronk - Starejši začetniki uspešni pri Svetem Ivanu - Dva poraza začetnikov 7:7 cer poskušala na vse načine doseči še drugi zadetek, a domači napadalci so bili pri vsakem poskusu nenatančni. Deželni naraščajniki bodo tekmo prihodnjega kroga igrali šele 13. januarja. DEŽELNI NAJMLAJŠI Ronchi - Pomlad 2:0 (2:0) POMLAD: Mattiassich, Tence, Kuret, Tosone, Žerjal, Zuppin, Brass, Hofer, Vidoni, D'Oronzio, Carli, Ca-dez, Pahor, Madotti, Viviani. TRENER: Ljubojevič. Deželni najmlajši so se v zadnji tekmi letošnjega sončnega leta (prvenstvo se bo nadaljevalo 13. januarja) požrtvovalno upirali nasprotnikom iz Ronk, ki so po prvem delu že vodili z 2:0. Varovanci trenerja Mileta Ljubojeviča so poskušali zadeti na vse načine, toda pred nasprotnikovi vrati niso bili najbolj natančni. V prihodnjem krogu bo Pomlad igrala proti ekipi Futuro Giovani. Naraščajniki IZIDI 14. KROGADonatello - Pro Romans 3:0; Palmanova - Monfalcone 3:3; Pomlad - Fut. Giovani 1:1; Pordenone - Cormor 2:0; San Giovanni - Manzanese 2:1 Donatello 14 12 2 0 39:9 38 S.Giovanni 14 11 2 2 35:18 32 Pordenone 14 9 3 2 31:12 30 Manzanese 14 7 0 7 23:16 21 Monfalcone 14 6 3 4 17:12 21 Palmanova 13 5 2 6 14:24 17 Pro Romans 14 5 2 7 19:26 16 Cormor 14 2 3 9 14:34 11 Fut. Giovani 14 2 4 8 10:22 10 Pomlad 14 2 1 11 13:35 7 PRIHODNJI KROG Monfalcone - Pomlad Najmlajši IZIDI 14. KROGA Extra - Donatello 2:2; Fut. Giovani Pordenone 1:1; Ponziana - Gemonese 4:0; Ronchi - Pomlad 2:0; Tolmezzo - Lignano 4:0. Pordenone 14 13 1 0 53:10 40 Donatello 13 11 1 1 56:6 34 Tolmezzo 14 9 0 5 29:16 27 Fut. Giovani 13 7 2 5 22:19 23 Extra 14 6 1 7 27:16 19 Ponziana 14 6 1 7 21:22 19 Ronchi 14 6 2 7 21:20 17 Pomlad 13 5 0 8 17:30 12 Lignano 14 2 0 12 9:48 6 Gemonese 14 1 0 13 6:69 3 PRIHODNJI KROG Pomlad - -ut. Giovani Napadalec Pomladi Martin Jarc je večkrat poskušal zatresti nasprotnikovo mrežo kroma DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Pomlad - Futuro Giovani 1:1 STRELEC ZA POMLAD: Jev-nikar v 15. min. POMLAD: Bandi, Potleka, Can-dotti, Dolliani, Jevnikar, Škabar, Ra-dovcic, Jarc, Aljoša Čok, Jan Čok, Jarc, Kerpan; Petrovački, Zeriali, Se-gulin. TRENER: Kragelj. Močna burja je pogojevala nedeljsko tekmo deželnih naraščajnikov. Sodnik je tekmo celo prekinil za dobrih dvajset minut in zatem sta se ekipi vrnili na igrišče. Pomlad je povedla po zaslugi branilca Nika Jevnikarja. Zatem je gostom uspelo izenačiti. Pomlad je si- ZAČETNIKI 11:11 San Giovanni B - Pomlad A 0:1 (0:0, 0:1, 0:0) STRELEC: Arduini. POMLAD A: Ghira, Perko, Kante, Sedmak, Renar, Simeoni, Rebula, Bolognani, Ban, Arduini, Marussi, Sardoč, Mesar, Pertot, Krečič, Vato-vaz. TRENER: Ridolfi. Varovanci trenerja Valterja Ridolfija so tesno ampak zasluženo premagali svetoivansko ekipo, ki je igrala zelo solidno. Edini zadetek na tekmi je padel v drugi tretjini, avtor pa je bil Ar-duini. Trener je pohvalil vse svoje varovance, ki so igrali požrtvovalno. Pokazali so za lepo lep nogomet in poudaril je, da napredujejo iz kroga v krog, čeprav mo- rajo še veliko trenirati. Pomlad A bo jutri igrala zaostalo tekmo proti Muggi (v Miljah ob 17.30). Ostali izidi: S. Andrea A -Montuzza 5:4, Mont./D. Bosco A -Costalunga 0:1, Muggia B - Muggia A 0:6. ZAČETNIKI 7:7 Na Tržaškem Pomlad B - Gallery 0:4 (0:2, 0:1, 0:1) POMLAD B: Carli, Racman, Ferluga, Sancin, Caselli, Stojkovič, Guštin, Esposito, Laschizza, Kovačič. TRENER: Kos. Začetniki Pomladi B so morali priznati premoč ekipe Gallery iz de-vinsko-nabrežinske občine. Na poledenelem igrišču (in zelo nizki temperaturi) v Bazovici so gostje pove-dli že v prvi tretjini. Pomlad B bo zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva v gosteh proti Esperii (pri Sv. Ivanu v Trstu) igrala že v četrtek. Ostali izidi: Fani - Roianese 11:2, San Luigi B - S. Andrea C 6:0, Altura - Ponziana C 1:9, Cgs A - Pon-ziana B 10:4, Cgs B - Domio 2:5, Tri-foglio - Esperia 5:3. Na Goriškem Pro Gorizia - Juventina 6:3 (2:1, 2:1, 2:1) STRELCI ZA JUVENTINO: Se-molič, Visintin, Paulin. JUVENTINA: Sclauzero, Maniaco, Visintin, Nanut, Semolič, Paulin, Tabaj, Matiussi, Zorzut, Semolič, Visintin, Paulin. TRENER: Calligaro. Vse tretjine so se končale s tesno zmago mladih nogometašev Pro Gorizie z 2:1. Igro obeh ekip sta motila mraz in poledenelo igrišče. Juventina je tako s porazom zaključila jesenski del prvenstva. Trener Emanuele Calligaro je pohvalil vse svoje varovance. 20 Torek, 18. decembra 2007 ODBOJKA / dežele lige - Zmag drugič zapored več kot porazov Točke osvajalo šest ekip na devet V moški C-ligi je v samih dveh točkah zdaj zbranih kar pet ekip od 3. do 7. mesta Že drugič zapored je bilo v deželnih ligah več zmag kot porazov, točke pa je doseglo šest ekip na devet. Brez točk so tokrat ostali Kontovel v ženski D ligi in Sloga Tabor Televita ter Val Imsa v moški C ligi. Kontovelke in slogaši so s svojim nastopom kljub porazu zadovoljni, valovci pa so tokrat povsem zatajili. V moški C ligi je Vbu Rayana Grau-narja z zmago nad slogaši še povečal svojo prednost pred zasledovalci (večjo prednost ima le Tarcento, ki v ženski D ligi ni še izgubil niti točke). Drugouvrščena Pra-ta zaostaja zdaj že pet točk, San Vito, ki je bil dolgo nepremagan, pa je po porazu z Vbujem popustil, tako da je zdaj šele peti. V samih dveh točkah je zdaj zbranih kar pet ekip (od 3. do 7. mesta), vse pa se lahko potegujejo za mesto v play-offu. Med temi je tudi Sloga Tabor Televita, ki bi lahko bila na lestvici še višje, če ne bi zapravila treh točk proti Cusu, ki je na primer v zadnjem krogu izgubil tudi proti Vivilu, tako daje z njim glavni kandidat za izpad iz lige. V boj za obstanek pa sta trenutno na žalost vpletena tako Val Imsa kot okrepljena Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Soča-ni so sicer zdaj že drugič zapored zmagali in tako na lestvici prehiteli še Basiliano, v nadaljevanju prvenstva pa bodo morali biti precej bolj učinkoviti, če se hočejo še bolj oddaljiti od dna lestvice. Isto velja tudi za Val Imsa, ki ga na primer čaka še tudi neposredni obračun s Cusom. V ženski C ligi je Porcia še vedno ne-premagana, njeni zasledovalci pa ne popuščajo in prav tako večajo svojo prednosti pred ekipami z zlate sredine lestvice. Do konca prvega dela prvenstva manjkajo še trije krogi, kot kaže, pa so udeleženci play-offa v bistvu znani. Glede na dosedanje rezultate bi namreč težko pričakovali, da bi ostale ekipe na koncu prehitele Porcio, Mar-tignacco, Biesse Triveneto in Lucinico/Far-ro, ki so doslej pokazali precej več od ostalih v ligi. Pomembno zmago je v tem prvenstvu v soboto dosegla Sloga List, ki je s tremi točkami prehitela tako Teor kot Virtus, le nekaj točk pred njo pa so še druge tri ekipe, ki so gotovo v dometu Maverje-vih varovank, ki bi lahko zato v naslednjih krogih svoj položaj še rahlo izboljšale. V moški D ligi se l e Olympia Tme-dia z novo zmago še bolj približala tretjemu mestu, za katerim zdaj zaostaja le točko, ostaja pa še vedno na petem mestu, ki še vodi v play-off. Na šestem mestu je Sloga, ki je še povečala prednost pred zasledovalci, če bo igrala dovolj samozavestno, pa se lahko tudi sama vplete v boj za končnico. Club Altura in Pallavolo Ts se bosta letos verjetno potegovala le za mesto v sredini lestvice (če ne bo katera od boljših ekip popustila), Cordenons, Cervignano in Volley Club pa se bodo verjetno do konca borili za obstanek v ligi (izpadel bo le eden med njimi, saj je zadnje mesto verjetno oddano Aquileii). V ženski D ligi bi moral Tarcento zanesljivo napredovati v C ligo. Furlanke v desetih krogih niso izgubile niti točke, pomerile pa so se že tudi s še vedno drugouvr-ščenim Cervignanom, ki zadnje čase popušča. Pred Cervignanom ima Tarcento že 9 točk prednosti, pred tretjeuvrščeno ekipo pa 12. Res čudno bi torej bilo, če bi v nadaljevanju prvenstva tako popustil, da bi ga lahko katera od ostalih ekip prehitela. Na sredini lestvice pa je v samih štirih točkah zbranih kar devet ekip, ki se bodo lahko istočasno potegovale za mesto v play-offu (do 5. mesta) in za obstanek v ligi. Izpade namreč kar pet ekip, precej manj točk kot ostale ekipe pa so doslej dosegli le Pasia-no, Kontovel in Govolley Kmečka banka. Naši dve ekipi bosta morali zato igrati v nadaljevanju odlično, če hočeta nadoknaditi zaostanek in doseči obstanek v ligi (trenutno zaostajata že osem točk). Popuščati pa ne sme niti Bor/Breg Kmečka banka, ki trenutno sicer zaseda peto mesto, njegovi zasledovalci pa so zelo blizu. Pot do uvrstitve v play-off ne bo lahka, treba pa bo vedno igrati zelo zbrano. moška d-liga - V nedeljo v Trstu Slogi uspel lep preobrat Korektor Ervin Taučer se je v nedeljo izkazal kroma Club Altura - Sloga 2:3 (25:20, 25:20, 21:25, 23:25, 7:15) SLOGA: Cettolo 11, Romano 13, Rožac 12, Šček 6, Strain 5, Taučer 14, Iozza (L). TRENER: Strain. Slogaši so v nedeljo zjutraj proti nevarnemu Clubu Altura dosegli zelo pomembno zmago, na katero pred samo tekmo verjetno niso računali. Sloga je nastopila s povsem spremenjeno postavo. Odsotna sta bila Jernej Šček in libero Rauber, Ioz-za pa še ni okreval po poškodbi gležnja. Trener Strain mu je tako poveril vlogo libera, na krilu pa je prvič v D-ligaški postavi igral Jakob Šček. Tekma se za Slogo ni najbolje začela, saj so naši igralci delovali dokaj nezbrano in zaspano in prva dva seta sta povsem zasluženo pripadla Alturi. Ko je že vse kazalo, da bo srečanja konec, je prišlo na igrišču do pravega preobrata. Naši fantje so odlično reagirali in začeli igrati povsem drugače. Postali so bolj natančni v obrambi, kar je seveda pripomoglo k raznolikim protinapadom, tako da so povsem spravili s tira domače igralce, ki so postali zelo živčni. To so odlično izkoristili slogaši, ki so v petem setu povsem nadigrali domačo ekipo, z novima dvema točkama pa so se po lestvici povzpeli še malo višje. (Inka) intervju - Danjel Faganel (Olympia Tmedia) »Play-off dosegljiv« Mlajši soigralci stalno napredujejo - Sloga zmore več kot je pokazala proti nam Med najbolj učinkovitimi v vrstah Olympie Tmedia je tudi letos Danjel Faganel, ki je bil med drugim prav v zadnjem krogu naš moški top scorer tedna. Petindvajsetletni »kotoleta« (to je namreč njegov vzdevek) je prepričan, da lahko njegova ekipa zanesljivo doseže mesto v play-offu, saj igra vedno boljše: »Nekaj napak moramo še odpraviti, prepričan pa sem, da bomo po novem letu igrali veliko boljše kot zdaj, tako da je play-off gotovo dosegljiv. Ekipo smo močno pomladili, mlajši odboj-karji pa stalno napredujejo (na začetku so se zmedli, če so jih nasprotniki blokirali, zdaj pa takoj reagirajo), tako da smo že zdaj precej bolj učinkoviti in igramo bolj samozavestno kot na začetku prvenstva. Takrat smo zgubili nekaj tekem, ki jih sicer po mojem ne bi.« Sta torej tudi Porcia in Fincan-tieri v vašem dometu? »Gotovo. Proti Porcii smo igrali slabo. Meni se je na primer poznalo, da sem imel težave s kolenom, tako da nisem mogel igrati stoodstotno. Proti Fin-cantieriju pa smo igrali prav v prvem krogu in prvič igrali v popolni postavi, tako da nismo bili zelo uigrani.« V isti ligi od naših ekip nastopa tudi Sloga, ki je sicer proti vam igrala slabo. Kaj misliš, da lahko doseže? »Po mojem lahko cilja na mesto na sredini lestvice. Proti slogašem smo igrali tudi prijateljsko tekmo na Opčinah (takrat sicer mene ni bilo), na kateri so igrali veliko boljše, kar še posebno velja za Rožaca in Iozzo. Prav zato smo pred prvenstveno tekmo odločili, da bomo v bloku pazili predvsem na njiju.« Čeprav si še mlad, si že očka. Ka- Danjel Faganel kroma ko se počutiš v tej vlogi? »Dobro, januarja pa bom postal še drugič očka, tako da me na kaki tekmi verjetno ne bo.« Kako usklajuješ družinske, delovne in športne obveznosti? »Ni večjih težav, pomagata pa tudi teta in nona.« Boš svoja otroka usmeril k odbojki? »Lepo bi bilo, če bi tudi onadva vzljubila to panogo, ne bom ju pa pri- silil, naj se ukvarjata z odbojko. Izbirala bosta sama.« ODBOJKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Danjel Faganel 10 - Lorisu Maniaju, ki je lansko sezono začel kot rezervni libero v Pia-cenzi, zdaj pa si je priboril celo mesto v državni reprezentanci in uspešno igra v Montichiariju. 9 - Luki Terčiču (letnik 91), ki letos prvič igra v standardni postavi v D ligi in igra iz tekme v tekmo bolj samozavestno. 8 - Tadeju Langu (letnik 89), ki v prejšnjih letih na deželni ravni nikoli ni imel vidne vloge, letos pa stalno napreduje. 8 - naši trenutni formi 4 - Igri Sloge na derbiju z nami. Od slogašev sem pričakoval precej več, saj so prvenstvo zelo dobro začeli, proti nam pa so zelo hitro vrgli puško v koruzo. (T.G.) Moška C liga izidi 8. KROGA Faedis - Imsa 3:0 (25:15; 25:19; 25:13); Buia - Prata 2:3 (25:17; 19:25; 25;21; 21:25; 9:15); VBU - Sloga 3:0 (27:25; 26:24; 31:29); Valpanera - Cus 3:1 (25:22; 25:22; 22:25; 25:22); Basiliano - Soča 2:3 (26:28; 25:18; 25:17; 20:25; 13:15); Natisonia - San Vito 3:1 (25:11; 18:25; 25:23; 25:19). VBU Videm 8 8 0 24:4 23 Prata PN 8 7 1 21:11 18 Pav Natisonia 8 5 3 18:14 15 Buia 8 4 4 18:14 15 San Vito 8 5 3 18:13 14 Sloga Tabor Televita8 4 4 15:12 13 Faedis 8 4 4 18:15 13 Soča ZBDS 8 3 5 13:18 9 Basiliano 8 3 5 11:19 8 Cus 8 2 6 9:19 6 Val Imsa 8 2 e 7:19 e Valpanera UD 8 1 7 8:22 4 PRIHODNJI KROG Sloga - Faedis (22.12. ob 20.30 na Opčinah); Soča ZBDS - VBU (22.12. ob 20.00 v Sovodnjah); Val msa - San Vito (22.12. ob 20.30 v Gorici). SESTERKA TEDNA [Aleksia Colsani ečka I rBor Breg Kmeč I Isabel lanià (Ol ■¡z™ © it —■m ra â liyi g vi V Ženska D liga izidi 10. KROGA Govolley - Buia 2:3 (24:26; 25:19; 25:18; 23:25; 11:15); Pasiano - Fiume Veneto 2:3 (25:18; 25:18; 19:25; 21:25; 11:15); Bor/Breg - Paluzza 3:2 (25:19; 23:25; 25:18; 24:26; 16:14); Kontovel - Tarcento 1:3 (19:25; 29:27; 16:25; 17:25); Cordenons - Reana 3:2 (25:21; 21:25; 25:17; 20:25; 15:13); Manzano - Pradamano 3:0 (25:20; 25:22; 25:18); Cervignano - Roveredo 0:3 (14:25; 19:25; 21:25). Tarcento 10 10 0 30:4 30 Cervignano 10 7 3 23:15 21 Cordenons 10 7 3 22:16 18 Roveredo 10 6 4 23:17 18 Bor/Breg 10 e 4 20:17 1e Buia 10 5 5 22:21 15 Paluzza 10 5 5 20:20 15 Fiume Veneto 10 5 5 21:23 14 Pradamano 10 5 5 20:23 14 Manzano 10 5 5 18:21 14 Rea na 10 4 6 19:21 14 Pasiano PN 10 2 8 14:25 9 Kontovel 10 2 8 11:27 e Govolley 10 1 9 14:27 e PRIHODNJI KROG Tarcento - Bor/Breg (22.12. ob 20.30 v Tarcentu); Buia - Kontovel (22.12. ob 20.30 v Buii); Roveredo - Govolley (22.12. ob 20.30 v Roveredu). NASE ŠTEVILKE TOPSCORERTEDNA Ženske: Ilaria Černic (Govolley Kmečka Banka) 24 Moški: Danjel Faganel (Olympia TMedia) in Igor Valentinčič (Soča Zadružna Banka Doberdob Sovodnje) 18 TOP SCORERJI Ženska C-liga: C. Fazarinc 107, S. Cvelbar 78, I. Pertot 75, I. Gantar 57, D. Ciocchi 36. Moška C-liga: M. Ombrato 118, D. Riolino 94, I. Valentinčič 90, S. Černic 89, V. Kante 85, G. Testen 80, L. Lavrenčič 75, D. Slavec 60, N. Pantič 54, M. Čevdek 45, D. Sorgo 43, I. Veljak 40. Ženska D-liga: I. Černic 168, P. Uršič 144, I. Flego 114, S. Bukavec 111, I. Mania 106, K. Vodopivec 102, M. Starc 97, A. Colsani 95, K. Spetič 91, A. Verša 90, M. Della Mea 81, M. Zavadlav 74, A. Žužič 62. Moška D-liga: D. Faganel 145, T. Lango 111, S. Rožac 92, M. Romano 83, L. Terčič 72, D. Iozza 66, D. Cettolo 63, D. Dornik 59, F. Hle-de 51, R. Bernetič in E. Taučer 45. 18 Toliko je setov, ki so jih ta teden osvojile naše ekipe (po tri sete so osvojili Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, Sloga List, Sloga, Bor/Breg Kmečka banka in Olympia Tmedia, dva Govolley Kmečka banka, enega pa Kontovel). Osemnajst točk sta dosegla naša sobotna moška top scorerja Danjel Faganel in Igor Valentinčič, enako točk pa je dosegla tudi Katja Vodopivec, ki pa je bila na lestvici sobotnih ženskih top scorerjev šele četrta. V zadnjem krogu je točke za svoje ekipe prispevalo kar deset igralcev in igralk, ki še vedno sodijo v kategorijo U18. Ženska C liga IZIDI 10. KROGARivignano - Libertas 0:3 (15:25; 22:25, 21:25); Martignacco - Chions 3:0 (25:23; 25:20 25:14); Talmassons - Palazzolo 3:1 (25:19; 11:25; 25:9; 25:19); Triveneto - Virtus 3:0 (25:17; 25:21; 25:8); Porcia - Lucinico 3:1 (25:12; 21:25; 25:17; 25:22); Volleybas -Cormons 0:3 (22:25; 13:25; 22:25); Sloga - Villa Vicentina 3:0 (25:20; 25:14; 25:16). Porcia 10 10 0 30:6 29 Martignacco 10 8 2 28:10 26 Triveneto PN 10 9 1 28:7 25 Lucinico 10 7 3 26:14 22 Talmassons 10 5 5 20:17 16 Palazzolo 10 5 5 19:18 16 Libertas TS 10 6 4 20:19 15 Cormons 10 4 6 16:18 13 Volleybas UD 10 4 6 17:22 12 Chions 10 4 6 15:23 11 Sloga List 10 3 7 12:22 10 Virtus TS 10 3 7 12:24 8 Rivignano 10 2 8 11:24 7 Villa Vicentina 10 0 10 0:30 0 PRIHODNJI KROG Lucinico - Sloga (22.12. ob 20.00 v Farri) Moška D-liga IZIDI 7. KROGA Fincantieri Broker 3:0 (25:22; 25:15; 25:17); Porcia - Altura 3:1 (22:25; 25:22; 25:21 ; 25:20); Olympia - Rigutti 3:1 (25:20; 19:25; 25:20; 25:20); San Quirino - Pallavolo Ts 3:1 (25:18; 21:25; 25:22; 25:23); Sloga - Volley UD 3:0 (25:18; 25:17; 25:17); Cordenons - Cervignano 2:3 (25:27; 25:17; 25:19; 21:25; 12:15). Porcia 7 7 0 21:4 21 Fincantieri 7 7 0 21:5 20 Rigutti 7 5 2 17:7 15 Olympia Tmedia 7 4 3 1e:11 13 San Quirino PN 7 4 3 17:13 13 Sloga 7 4 3 14:11 12 Club Altura 7 3 4 12:13 9 Pallavolo TS 7 3 4 10:15 8 Cervignano 7 2 5 9:18 6 Broker TS 7 2 5 8:18 5 Cordenons 7 1 6 6:18 4 Volley UD 7 0 7 3:21 0 PRIHODNJI KROG Pallavolo Ts - Olympia (15.12. ob 20.30 v Trstu); Club Altura - Sloga (16.12. ob 11.00 v Trstu). / ODBOJKA Torek, 18. decembra 2007 21 moška mladinska prvenstva - Under 16 moški Dober začetek za Olympio in Slogo Oboji prepričljivo zmagali - Za Slogo tudi dva igralca Soče UNDER18 Sloga Multinvest - Fincantieri 0:3 (15:25, 23:25, 17:25) SLOGA MULTINVEST: Cettolo 4, Dussich 1, Guštin 0, Ilic 0, Košuta 1, Riosa 1, Slavec 3, Šček 10, Škerlavaj (L). Trener: Igor Strain Sloga je gladko izgubila proti Fin-cantierju in prvič zapustila igrišče brez točke. Naši odbojkarji so tokrat naleteli na črn dan. Povprečen sprejem je imel kot posledico zelo predvidljiv napad, neučinkoviti pa so bili slogaši tudi v bloku. Izenačen je bil le drugi set, ki se je slogašem izmuznil šele v končnici. (Inka) Cordenons - Olympia Terpin 3:0 (25:12, 25:9, 25:12) OLYMPIA TERPIN: Blasig, L. in P. Brotto, Capparelli, Caprara, Culot, Ga-brielcig, Gomiscech, Komjanc, Lango, Pa-vlovic, Terčič. Trener: Alain Mauri. Goričani so proti Cordenonsu pokazali določen napredek, več pa niso zmogli, saj je bil nasprotnik premočen. Sedaj jih čakajo tekme proti slabšim nasprotnikom, proti katerim morajo ciljati na zmago. Ostali izid: Codroipo - Rigutti 0:3, Prata - Vbu 3:0, Soča Gostilna Devetak ni igrala. Vrstni red: Cordenons* 14, Soča Gostilna Devetak 10, Fincantieri, Prata in Sloga Multinvest* 9, Rigutti* 6, Codroipo 2, Vbu* 1, Olympia Terpin 0 (s tekmo več). UNDER16 Olympia Hlede - Aurora Volley 3:0 (25:7, 25:12, 25:7) OLYMPIA HLEDE: Brotto, Capa-relli, Caprara, Culot, Gatta, Gomiscech, Hlede, Komjanc, Lango, Pavlovic, Vizin, Vogrič. Trener: Diego Poletto Goričani so v svojem prvem nastopu brez težav osvojili tri točke, saj je bil nasprotnik preskromen, da bi se jim lahko upiral. Na igrišče so stopili vsi igralci in dobro opravili svojo nalogo. Fincantieri - Sloga 1:3 (26:28, 25:20, 13:25, 28:30) SLOGA: Calzi, Devetak 12, Dussich 22, Ilic 20, Juren 1, Košuta 7, Moscati, Riosa 0, Škerlavaj 0. Trener: Ivan Peterlin Prvenstvo je Sloga, s katero nastopata tudi Sočana Robert Devetak in Erik Juren, začela z zmago v gosteh. Tekma je bila v glavnem izjemno izenačena. Fincantieri je zelo solidna ekipa, naši igralci pa so vsekakor dokazali, da so boljši in so zasluženo osvojili vse tri točke. (Inka) Ostali izid 1.kroga: Cervignano -Pallavolo Ts 3:0. UNDER14 Sloga - Cordenons 3:0 (25:8, 25:9, 25:15) SLOGA: Antoni, Milkovič, Pečar, Riosa, Rupel, Sancin, Panteri, Taučer, Trento, Valič, Vidoni. Trener: Ivan Peterlin Slogaši so Cordenons premagali z neoporečnim 3:0 in z zelo visoko razliko v točkah, saj so bili v vseh elementih boljši od gostov. Še bolj kot sama zmaga pa je razveseljivo dejstvo, da je bila v tretjem se-tu na igrišču postava igralcev under 13, ki so bili prav tako učinkoviti kot njihovi starejši tovariši. (Inka) Il Pozzo - Olympia Ferstyle 3:1 (25:14, 25:10, 24:26, 25:21) OLYMPIA FERSTYLE: Brusa, Cor-si, Gurtner, Hlede, Montrone, Persolja, under 16 ženske - Na Goriškem Na Goriškem Villesse/Torriana - Govolley Kinemax 0:3 (18:25, 19:25, 13:25) GOVOLLEY KINEMAX: M. in G. Zavadlav, Petejan, Bressan, Černic, Turus, Valentinsig, Komjanc, Antonič, De Palma, Giuntoli. Trener: Rajko Petejan Goričanke so proti enemu izmed glavnih konkurentov v boju za naslov prvaka igrale praktično brezhibno in tako brez težav slavile. Napredek je viden še posebno v igri v polju. Za pomembno zmago zaslužijo pohvalo vse igralke, po novem letu pa bo treba s tako igro nadaljevati. Vrstni red:Govolley IKnemax 12, Villesse/Torriana in Lucinico 10, Pieris 8, Fincantieri 6,Farra 5, Ronchi 2, Staranzano 0 (Fincantieri z dvema, Pieris in Lucinico s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina A Sokol - Altura B 0:3 (14:25, 13:25, 13:25) SOKOL: Bembi, Bogatec, Cesari, Cibic, Collovati, De Franceschi, Ghezzo, Škerl, Škerlavaj, Vidoni, Von Egitz. Trener: Lajris Žerjal Sokolovke so se tokrat pomerile z objektivno močnejšim nasprotnikom. Dale so sicer vse od sebe, zmage nasprotnic pa vseeno niso mogle ogroziti. Kontovel - Libertas 3:1 (16:25, 26:24, 25:11, 25:17) KONTOVEL: Briščik, Ferluga, Gre-gori, Ravbar, Starc, Turco. Trener: Tanja Cerne. Kontovelke, s katerimi igra tudi Karin Turco (na sliki), so v prvenstvu Under 16 po petih krogih še nepremagane. Njihova zadnja žrtev je bil Libertas. kroma Kontovelke so tokrat igrale v močno okrnjeni postavi, saj je več igralk istočasno zbolelo. Zato so tekmo začele nekoliko negotovo in izgubile prvi set, v nadaljevanju pa so zaigrale kot prerojene in z lahkoto odpravile Libertas, ki je bil pred tem še ne-premagan. Oma - Sloga Dvigala Barich 0:3 (24:26, 21:25, 9:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Bar-bieri, Malalan, Pertot, Porro, Slavec, Smo-tlak, Valič. Trener: Franko Drasič Slogasiče so se pomerile z ekipo, ki tehnično zaostaja za njimi, a so na začetku grešile kot za stavo in tako omogočile U18: Kontovel v polfinalu proti OMA B V play-off se je od naših ekip uvrstil Kontovel, ki se bo v polfinalu pomeril z Omo B (združena ekipa Ome, Riguttija in Virtusa), drugi polfinalni par pa je Libertas - Virtus. Skupina A Oma A - Kontovel 1:3 (30:28, 13:25, 11:25, 15:25) KONTOVEL: Balzano, Briščik, Cassanelli, Ferluga, Milič, Pernarcich, Turco, Poiani (L). Trener: Tanja Cerne Kontovelke so začele zelo slabo in veliko grešile na servisu in na mreži, težave pa so imele tudi v sprejemu. Na koncu seta so sicer zaostanek nadoknadile, zmaga pa je vseeno šla zelo borbeni Omi. V nadaljevanju so naše igralke zaigrale bolj zbrano in brez težav slavile. Sloga Dvigala Barich - Libertas 0:3 (24:26, 15:25, 16:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich, Goruppi, Kralj, Maurovich, Malalan, Milcovich, Slavec (L), Valič. Trener: Franko Drasič Proti prvouvrščenemu Libertasu so slogašice začele zelo sproščeno in neobremenjeno. Izvedle so celo serijo tehnično dovršenih in uspešnih akcij in povsem zasluženo povedle 24:21. Tedaj se jih je, kot že velikokrat letos, lotila nerazumljiva trema. Set je tako pripadel objektivno boljšemu Libertasu, ki je v naslednji dveh nizih uveljavil svojo premoč predvsem na mreži. (Inka) Ostali izid: Altura B - Killjoy 3:0. Končni vrstni red: Libertas 30, Kontovel 23, Sloga Dvigala Barich 19, Altura B 12, Oma A in Killjoy 3. domačinkam, da so prevzele pobudo in v končnici že povedle s 23:20. Tedaj so se naše igralke zbrale in potem do konca srečanja igrale kot prerojene. Nasprotnice so prekašale v čisto vseh elementih in seveda gladko zmagale. (Inka) Ostali izid: Virtus A - Killjoy 0:3. Vrstni red: Kontovel 15, Altura B 11, Killjoy 10, Libertas 8, Sloga 7, Virtus A in Sokol 3, Oma B 0 (Libertas in Sokol s tekmo manj). Skupina B Bor Kinemax - Oma A 3:1 (25:13, 25:17, 14:25, 25:20) BOR KINEMAX: Bruss, Kneipp, Žerjal, Pučnik, Steinbach, Cella, Nadlišek, Hauschild, Gleria Sossi, Rabak, Viviani. Trener: Betty Nacinovi Plave so v tem krogu poskrbele za presenečenje, saj so premagale dru-gouvrščeno Omo A in jo tako dohitele na lestvici. Varovanke trenerke Betty Nacinovi so tokrat igrale zelo požrtvovalno v polju, dobro so servirale, na mreži pa so bile še posebno s centra bolj učinkovite od svojih nasprotnic. Oma verjetno ni pričakovala, da bodo mlajše borovke igrale tako dobro, in je bila zato prva dva seta v podrejenem položaju. V tretjem nizu je Oma reagirala in zelo malo grešila, domače igralke pa so popolnoma popustile. Na srečo so se spet zbrale v četrtem nizu, ki je bil zelo izenačen, v končnici pa so plave ohranile mirno kri in se na koncu zasluženo veselile zmage. Brunner - Breg 1:3 (22:25, 10:25, 25:22, 22:25) BREG: Colsani, Giacomini, Palcich, Vodopivec, Cenzon, Zobec, Grgič, Ereiz, Milič. Trener: Mitja Gombač Gombačeve varovanke so proti Brunnerju osvojile vse tri razpoložljive Princi, Škerk, Terpin, Vizin, Vogrič, Winkler. Trener: Diego Poletto Goričani so tokrat igrali zelo slabo in nepričakovano izgubili proti domači ekipi, ki je sicer solidna, a je gotovo v dometu naših odbojkarjev. Polettovi varovanci pa so na žalost naleteli na črn dan, tako da je bil gladek poraz povsem zaslužen. Soča - Cervignano 0:3 (9:25, 11:25, 21:25) SOČA: Kovic, Fiorelli, Debianchi, Melillo, A. in Š. Čaudek. Trener: Boris Je-lavič Sočani so tokrat gladko izgubili proti Cervignanu, ki je v povprečju starejši in fizično in tehnično boljši od naše ekipe. Po dveh enosmernih setih so naši fantje reagirali in se opogumili, tako da so celo vodili 18:14, Cervignano pa je na koncu osvojil tudi ta niz. Ostali izid: Coselli - Gemona 1:3, Prata ni igrala. Vrstni red: Gemona 9, Olympia Ferstyle, Il Pozzo in Cervigna-no 6, Prata*, Sloga in Coselli 3, Soča* in Cordenons* 0 (*s tekmo manj). Govolley Kinemax boljši tudi od direktnega zasledovalca točke, z igro pa niso zadovoljile, saj so se prilagodile skromnim nasprotnicam in igrale pod svojimi sposobnostmi. Za zmago je bilo to tokrat na srečo vseeno dovolj, saj je Brunner res najslabša ekipa v skupini. Ostala izida: S. Andrea - Vollley 3000 0:3, Altura A - Virtus B 0:3. Vrstni red: Virtus B 15, Oma A, Volley3000 in Bor Kinemax 9, Breg in Altura A 7, S. Andrea 4, Brunner 0. UNDER14 ŽENSKE Skupina A Bor Kinemax A - Coselli S. Andrea 3:0 (25:11, 25:19, 25:9) BOR KINEMAX A: Bruss, Kneipp, Žerjal, Pučnik, Steinbach, Cella, Nadlišek, Hauschild, Gleria Sossi, Rabak, Macor, Vi-sintini. Trener: Betty Nacinovi Plave so brez težav osvojile nove tri točke. Nasprotnice so bile v vseh elementih slabše od naše ekipe, ki je v vsakem se-tu igrala z različno postavo, njena zmaga pa ni bila nikoli pod vprašajem. Ostali izid:Azzurra - Oma A 0:3, Libertas B - Altura A np, Brunner ni igral. Vrstni red: Altura A in Bor Kinemax A 6, Brunner in Oma A 3, Coselli S. Andrea, Libertas B in Azzurra 0. Skupina B Bor CO.A.LA. B - Kontovel 0:3 (14:25, 14:25, 13:25) Oma B - Kontovel 0:3 (13:25, 16:25, 8:25) BOR CO.A.LA B: Brana, Jablanovič, Jerjan, Miloševič, Olivo, Piccolo, Pillepich, Pozzo, Rabak, Voinich, G. in M. Zonch. Trener: Marko Kalc KONTOVEL: Brankovič, Čebron, Cerniava, Concina, DellAnno, Fattori, Guina, Klobas, Orza, Paoli, Ziani. Trener: Veronika Zuzič Prvi slovenski derbi so brez težav osvojile v povprečju nekoliko starejše Kontovelke, ki so bile v vseh elementih boljše od borovk, ki so v glavnem začetnice. Domače igralke, ki so v vsakem setu igrale z različno postavo, so tekmo začele nekoliko boječe. Za skoraj vse je bila to namreč prva tekma na velikem igrišču (lani sta le dve igralki letnika 96 nastopali v prvenstvu U13), a so se do konca borile proti boljšim Kontovelkam, ki so v glavnem lepo gradile igro. Kontovelke pa so prejšnji teden igrale tudi proti Omi in zmagale brez težav. Ostali izid: Libertas A - Virtus 1:3, Altura B - Lucchini odigrana sinoči, Bor Zadruga CO.A.LA ni igral. Vrstni red: Kontovel in Virtus 6, Altura B in Lucchini 3, Libertas A, Bor Zadruga CO.A.LA B, Oma B 0 (Kontovel in Oma B z dvema, Virtus z eno tekmo več). 1. ženska divizija Soča in Val Dom praznih rok Na Goriškem Azzurra - Soča 3:0 (25:8, 25:21, 25:12) SOČA: Bevčar, Brumat, Černic, Gabbana, Gallizia, Gergolet, Kogoj, Moro, Visintin. Trener: Paola Uršič Mlade Sočanke so se tokrat pomerile z eno boljših ekip v ligi, dobro pa so se ji upirale le v drugem nizu, medtem ko sta bila ostala dva povsem enosmerna. Res je, da so naše igralke nastopile okrnjene, vseeno pa bi lahko dosegle več, če bi igrale bolj samozavestno. Val/Dom Imsa - Mossa 0:3 (13:25, 17:25, 25:27) VAL/DOM IMSA: Braini, Chia-rion, Costariol, Degano, Povšič, La-vrenčič, Nardin, Piras (L). Trener: Rado Lavrenčič. Odbojkarice Vala/Doma so se tokrat pomerile z zelo dobrim nasprotnikom, ki pa bi se mu lahko veliko boljše upirale. Premalo je bilo borbenosti, zaradi slabšega sprejema, pa tudi napad ni bil zelo učinkovit. Treba pa je tudi priznati, da imajo zadnje čase naše odboj-karice precej težav s poškodbami, kar jim povzroča težave tako na treningih kot na tekmah. Upajmo, da bo po novoletni pavzi njihova forma boljša, da bodo lahko vendarle pokazale, kar znajo. Vrstni red: Pieris 30, Morarese 26, Mossa 23, Azzurra 21, Ronchi 20, Lu-cinico 18, Pro Romans 17, Villesse 16, Soča in Capriva 7, Staranzano 5, Val/Dom Imsa 4, Fincantieri 1, Grado 0 (Ronchi z dvema tekmama manj, Ca-priva, Grado, Fincantieri, Morarese, Romans in Villesse z eno tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem: Breg Bor ZKB odpravil zasledovalca Roiano/Gretta/Barcola - Breg/Bor Zadružna kraška banka 0:3 (17:25, 23:25, 14:25) BREG/BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: K. Koren 5, A. Koren 7, Cossutta 6, Carciotti 2, Luxa 10, Richiardi 3, Žerjal 6, Boz 1, Starec, Co-larich, Marchesi, Virgilio. Trener: Saša Smotlak Smotlakove varovanke so v tretjem krogu postregle z zelo dobrim nastopom. Nasprotnice so v prvih dveh krogih zbrale enako število točk kot plave in so zelo borbena ekipa, tako da je bilo kljub prepričljivi zmagi naše ekipe dolgih akcij kar precej. Odbojkarice združene ekipe Bora in Brega pa so tokrat v glavnem natančno sprejemale in bile zelo dinamične v polju. Prvi in tretji set sta bila izenačena le do polovice, nato pa so naše igralke vsakič pritisnile na plin in s servisom in učinkovitimi napadi spravile v težave domačinke. Najbolj izenačen je bil drugi niz, v katerem so plave zgrešile precej napadov in močno tvegale, da set izgubijo. Najprej so velik zaostanek nadoknadile na začetku seta, še bolj pomembna pa je bila za končno zmago reakcija v končnici, ko so izgubljale 22:17 in 23:20. V obrambi in bloku so igrale zelo dobro, s servisom pa so domači ekipi preprečile, da bi učinkovito gradile igro, tako da so na koncu zasluženo osvojile tudi ta niz. Njihova naloga je bila nato v zadnjem setu veliko lažja, saj so bile domačinke zaradi poraza v drugem setu že močno potrte. Za pomembno zmago zasluži pohvalo celotna ekipa. Ostali izid: S. Andrea - Preveni-re 3:0, tekmi Kontovel - Oma in Killjoy - Altura bosta jutri, Sloga ni igrala. Vrstni red: Breg/Bor Zadružna kraška banka 8, Roiano/Gretta/Barcola 5, Sloga in Altura 4, Kontovel, S. Andrea in Oma 3, Prevenire in Killjoy 0 (Kontovel s tekmo manj, Breg/Bor, Roiano/Gretta/Barcola in S. Andrea s tekmo več). 22 Torek, 18. decembra 2007 ŠPORT / alpsmo smučanje - Včerajšnji moški slalom v Alta badii 5. mesto Vajdiča najboljša slovenska uvrstitev zadnjih zim Prvo zmago v karieri dosegel Francoz Jean-Baptiste Grange - »Azzurri« tokrat razočarali ALTA BADIA - Francoz Jean-Baptiste Grange je zmagal na včerajšnjem slalomu za svetovni pokal v kraju Alta Badia (1:36,12) ter dosegel svojo prvo zmago v tem tekmovanju. Drugi je bil Nemec Felix Ne-ureuther (1:36,86), ki je zaostal 74 stotink, tretji pa Ted Ligety (1:37,52, + 1,40). Bernard Vajdič j e bil peti (1:38,14, +2,02), s čimer j e dosegel najboljšo uvrstitev v karieri ter najboljšo slovensko slalomsko v zadnjih treh zimah. »Vse, kar sem napravil, se je izšlo v moj prid. Bil sem dobro razpoložen in motiviran in prva proga mi je dokaj dobro uspela. Tudi pred drugo vožnjo sem si dejal, da se bom boril na vso moč in tvegal popoln napad. Uspelo mi je, poleg tega pa mi je splet oko li ščin do dat no omo -gočil lepo uvrstitev,« je dejal Vajdič in dodal, da pred tekmo ni razmišljal o uvrstitvi. »Želje so eno, drugo pa so nato razpleti na tekmi. Šele ko sem prišel v cilj druge vožnje, sem začel razmišljati, kako visoko bi lahko prišel. Pred tem sem se osre-dotočal le na boj s progo in stotinkami, na smučanje na meji izpada. Le taka vožnja prinaša rezultate. Za celotno našo slalomsko uvrstitev je bila tekma pomemben mejnik. Vesel sem visoke uvrstitve, z zgodovino pa se ne obremenjujem. Vesel pa sem, ker sem dokazal, da lahko z dobrimi vožnjami tudi Slovenci dokaže mo, da do bro de la mo na tre nin -gih. Praznični premor v družbi domačih bo zaradi današnje tekme še lepši.« Dotlej vodilnega Ligetyja je v drugi vožnji prvi premagal petouvr-ščeni s prve proge Neureuther, ki je na koncu osvojil svoje tretje stopničke v karieri. Sledil je svetovni slalomski prvak Mario Matt iz Avstrije, ki je po prvem merjenju vmesnega časa že zaostajal, kma lu na to pa je še odstopil. Larsson se je po prvi napaki še rešil, dru ga pa mu je pre pre či -la prihod v cilj, ki ga ni videl niti My-hrer. Grange je nato prepričljivo ugnal vso kon ku ren co, saj je bil naj -hit rej ši na obeh pro gah, pred Vaj di -čem, ki je do segel sed mi čas dru ge -ga na sto pa, pa je bil le še tokrat naj -boljši Avstrijec Reinfried Herbst, olimpijski podprvak. Drugo progo je postavil Jacqu- Sedemindvajsetlet ni, 179 cm visoki in 82 kg težki Velenjčan Bernard Vajdič je s 5. mestom dosegel včeraj izid kariere. proga v Alta Badii pa mu očitno leži, saj je bil na njej lani deveti ansa es Theolier, trener Grangea, dobit-ni ka bro nas tega sla lom ske ga odlič -ja lani na SP v švedskem Aareju. Francoz je najboljši izid v svetovnem pokalu do slej do segel na su per kom -binaciji v kanadskem Beaver Creeku prejšnji mesec, v nedeljo pa se na veleslalomu ni uvrstil v finale. »Bil sem ze lo jezen in na sla lom ski start sem odšel zelo motiviran,« je pojasnil 23-let ni Gran ge, ki je po treh sla lo mih na čelu te discipline (176 točk) pred Švicarjem Marcom Ginijem (149). Na progi Gran Risa prve vožnje ni končal olimpijski prvak Avstrijec Benjamin Raich, kije kot prvi odstopil po pol minutnem nastopu. »To je prvič v slalomih, da nisem končal tekme po lanskem nastopu prav na tem prizorišču. Odstop enkrat letno je kar do ber izko ris tek,« je me nil Raich, ki pa bo kljub vse mu božič ne praz ni ke pre živel na čelu sve tov ne -ga pokala. Ta se bo nadaljeval 29. de-cem bra s smu kom v Bor miu. Raich ima skupno 521 točk, sledita pa Švicarja Didier Cuche (453) in Dani el Alb recht (366). Italijani se niso uvrstili med prvih deset. nogomet Capello se bo učil ■ v v* angleščine LONDON - Angleški mediji so dočakali tudi uradno predstavitev Fabia Capella kot novega selektorja angleške nogometne reprezentance. Nekdanji strateg Milana, Rome, Juventusa in Reala Madrida je podpisal štiriinpolletno pogodbo, na leto pa naj bi prejemal 4,5 milijona evrov - naj več med vse mi selektorji. V skladu z visoko plačo 61-letni Capello obljublja tudi odmevne rezultate. »To je služba, ki so jo želi prav vsak, prinaša pa velika pričakovanja. Zelo trdo bomo delali, da bomo uresničili naše cilje,« je pred številnimi novinarji (novinarsko konferenco so predvajali v neposrednem prenosu) dejal Capello, ki bo službo uradno nastopil 7. januarja. »Mislim, da ima Anglija zelo dobro moštvo. Prepričan sem, da bomo skupaj dosegli zelo velike uspehe. Ponosno nositi angleški dres bi morala biti stimulacija za vse igralce, da bi od sebe dali še več. Želim si, da bi za reprezentanco igrali tako kot za klube,« je dodal Ca-pello, ki je bil tako kot mnogi presenečen, da se Angliji - po njegovem ji primanjkuje predvsem samozavesti - ni uspelo prebiti na EP 2008. Capello je govoril večinoma v italijanščini, a obljubil, da se bo naučil tudi angleškega jezika. »Prepričan sem, da bom čez mesec dni, ko se bom prvič srečal z reprezentanco, že govoril angleško,« pravi Capello, ki ga 6. februarja čaka prijateljska tekma s Švico. V Pierisu rojeni trener je zatrdil, da še vedno računa tudi na Davida Beckhama. Zanimivo: dodal je tudi, da ga ni nikoli zanimalo voditi Italije. Izjava, ki mu jo bodo doma prav gotovo očitali. Milan sv.prvak Nogometaši Milana (na sliki Gat-tuso) so v finalu klubskega sv.prvenstva v Jokohami premagali argentinsko Boco Juniors s 4:2 (1:1). Evropski prvaki, za katere je dvakrat zadel Filippo Inzaghi (21., 71.), po enkrat pa Alessandro Nesta (50.) in Kaka (61.), so lovoriko, naslednico medcelinskega pokala, osvojili četrtič. Glavne zasluge za uspeh ima brazilski velemojster Kaka, ki je zabil gol in s podajama poskrbel še za zadetka Filippa Inzaghija. Na drugi strani so južnoameriški prvaki, ki imajo doslej tri tovrstne naslove, doživeli drugi poraz v finalu. Za Boco je enega izmed golov zabil Rodrigo Palacio (22.), za drugega pa je z avtogo-lom v 75. minuti poskrbel Massimo Ambrosini. Rdeče-črnim je uspelo maščevanje za poraz leta 2003. Slavje Palanderja Finec Kalle Palander (naa sliki) je zmagal na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v italijanski Alta Badii (2:31,50). Drugi je bil Avstrijec Benjamin Raich (0,42), tretji pa Švicar Marc Berthod (0,45). Na 17. mestu je tekmo končal najboljši slovenski predstavnik Aleš Gorza (+2,22). Italijana Manuel Moellg (+0,66) in Massimiliano Blardone (+1,52) pa sta zasedla 6. oziroma 8. mesto. Rusinje prvakinje Ruske rokome-tašice so na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojile zlato kolajno, potem ko so v današnji finalni tekmi v Parizu premagale Norvežanke z 29:24 (16:12). V tekmi za tretje mesto so Nemke šele po 10-minutnem podaljšku ugnale Romunke s 36:35 (32:32, 11:18). Rusinje so torej ubranile naslov izpred dveh let, ko so v finalu premagale tokrat četrto uvrščene Romunke. plavanje- EP Jefimova prva zvezda v Debrecenu Plavalci so na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Debrecenu na Madžarskemspet potrdili, da se bliža olimpijsko leto. V štirih dneh so postavili sedem svetovnih in pet evropskih rekordov. Med mlajšimi je izstopala predvsem Rusinja Julija Jefimova, ki je zmagala v vseh treh disciplinah prsnega sloga, na 100 in 200 m celo z osebnim rekordom. Moštveno so bili s po petimi zlatimi medaljami najuspešnejši Nemci in Rusi. Slovenski plavalci so se vrnili z zlatima medaljama Anje Čarman na 200 m hrbtno in osmim zaporednim naslovom Petra Mankoča na 100 m mešano. Mankoč je temu dodal še bronasto medaljo na 100 m delfin. Za nov slovenski rekord 27,03 je na 50 m prsno poskrbel tudi Koprčan Markič. Žal že v polfinalu. V finalu je s 27,12 dosegel še en vrhunski izid, žal pa se mu je medalja izmuznila za tri stotinke sekunde. Zadnji dan je bil uspešen tudi za Italijo, saj sta zlato medaljo osvojila Filioppo Magnini na 200 m prosto(1.43,50) in Alessia Filippi z zmago na 400 m mešano (4:30,46) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) JUNAKINJA E. DE FILIPPA MARTURANO REKA V SIBIRIJI, KI IZVIRA V ALTAJU DELO CHATE-AUBRIANDA KDOR IGRA NA BRENKALO KEM. SIMBOL ZA TELUR NASLON KEMIJSKI SIMBOL ZA NIKELJ MESTO V NIGERIJI NASPROTNO OD UNDER PREBIVALCI EVR. DRŽAVE NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI DRŽAVNIK BERI ŠPORTNO PRILOGO PD KAREL ERBEN NEKDANJI AV. SMUČAR (TONI) S POPROM NA MIZI SIN IZAKA IN REBEKE PRIPRAVA ZA DALJINSKO VODENJE APARATOV VRSTA VIŠNJE NEKDANJI FRANCOSKI TENISAČ (YANNICK) JAPONSKA NABIRALKA BISEROV MESEC IT. MOTORNO VOZILO TRINID. ATLET BOLDON HOLANDSKA JADRNICA OLIMPIJSKE IGRE IVAN PETERLIN KOST POD-LAHTNICA ŽENSKO OSEBNO IME ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE Švedsko slavje Švedinja Anja Paerson (na sliki) je zmagala na supervelesla-lomu za svetovni pokal alpskih smučark v švicarskem St. Moritzu (1:15,06). Druga je bila Kanadčan-ka Emily Brydon (+0,04), tretja pa Avstrijka Renate Goetschl (+0,22). Črnjanka Tina Maze se je po skoraj dveh mesecih premora vrnila v belo karavano z osmim mestom (+0,37). Italijanka Ceccarellijeva je zasedla 17.mesto (+0,87). Rusom in Nemkam Pokljuka Ruska moška biatlonska štafeta je zmagovalka tekme 4 x 7,5 km za svetovni pokal na Pokljuki. Rusi (1:16:58,1) so ugnali nemško štafeto (+2:35,0) in avstrijsko (+3:11,4). Slovenci so osvojili 12. mesto (+6:32,0). Med ženskami pa so Nemke zmagovalke tekme 4 x 6 km. Ugnale so rusko štafeto (+42,5) in Francozinje (+2:02,6). Slovenke so osvojile peto mesto (+3:05,1). / ITALIJA Četrtek, 20. decembra 2007 finančni stražniki - Potem ko je sodišče razveljavilo njegovo odstavitev s poveljstva V Trevisuže druga 23 General Speciale odstopil: »Ne bom delal za sedanjo vlado« Minister Padoa Schioppa odstop sprejel - Vlada bo kljub temu vložila prizivproti razsodbi RIM - General Roberto Speciale je odstopil z mesta poveljnika finančnih straž in sploh iz službe v tem rodu oboroženih sil. V tem smislu je včeraj pisal predsedniku republike Giorgiu Napolit-anu, potem ko je deželno upravno sodišče iz Lacija minuli teden razsodilo, da ga je vlada pred meseci nezakonito odstranila z vrha finančnih straž. Predsedstvo republike je s Speci-alejevim odstopnim pismom takoj seznanilo vlado. Njen predsednik Romano Prodi ga je dobil v roke, ko se je včeraj dopoldne pogovarjal z gospodarskim ministrom Padoo Schioppo o kočljivem položaju, ki je nastal z razsodbo lacijske-ga upravnega sodišča. Kaže, da sta se Prodi in Padoa Schioppa načelno opredelila za to, da bi vlada vložila priziv na Državni svet. V popoldanski izjavi za tisk je Prodi to potrdil. Dejal pa je, daje Speciale-jevo pismo »nenavadno«, bodisi po svoji obliki kot po vsebini. Res je nenavadno, da poveljnik finančnih straž najavi svoj odstop državnemu poglavarju, in ne pristojnemu ministru oz. vladi. Speciale je svojo odločitev utemeljil, rekoč, da ne namerava več služiti sedanji vladi. Po drugi strani je na tak način v resnici napravil tudi uslugo vladi, saj bi se le-ta najbrž morala v nasprotnem primeru spopadati z neprijetnim vprašanjem, kdo naj bo poveljnik finančnih straž. Zvečer se je razvedelo, da je minister Padoa Schioppa odstop sprejel. Speciale je v izjavi za tisk včeraj odločno zanikal, da bi kdaj uporabljal službena letala in druga državna sredstva v zasebne namene, kot so v zadnjih časih pisali mnogi italijanski časniki z dnevnikom La Repubblica na čelu. To bo po njegovih besedah pokazal čas. Sicer pa je Speciale tudi namignil, da bo mogoče v bližnji prihodnosti stopil v politiko. Medtem so včeraj predstavniki vseh opozicijskih strank vztrajali pri zahtevi, naj minister Padoa Schioppa odstopi. Da je vlada napravila napako, je prepričan tudi pravosodni minister Antonio Di Pietro. Predsednik republike Giorgio Napolitano se rokuje z generalom Robertom Specialejem arhivski posnetek politika - Nesoglasje in spori v obeh taborih Volilna reforma bo morala še nekoliko RIM - Vse kaže, da bo šele po praznikih znano, kaj bo z novim volilnim zakonom. Po donedavnem dogovoru bi senatna komisija za ustavna vprašanja morala danes sprejeti eno izmed variant predloga, ki ga je predstavil njen predsednik Enzo Bianco, a vse kaže, da bo odločitev odložena. Dejstvo je namreč, da ne v levi ne v desni sredini ni soglasja. V levi sredini se z Biancovim osnutkom strinjata le DS in SKP, vse manjše stranke pa so proti, ker bi jim novi volilni sistem ne dopuščal, da bi se same predstavile. Zaradi tega so zagrozile z vladno krizo. Razumljivo je torej, zakaj je predsednik vlade Romano Prodi včeraj dejal, da volilna reforma ne bi smela pohoditi manjših sil. Sicer pa je že znano, da bo vladna večina o tej kočljivi zadevi razpravljala 10. januarja. Poleg FI se v desni sredini z Biancovim osnutkom strinja le SL, medtem ko sta NZ in UDC proti. Sicer pa je bivši Dom svoboščin razbit tudi zaradi Berlusconijeve pobude za ustanovitev nove stranke, ki naj bi zbirala glavnino desne sredine. Spor med bivšimi zavezniki je šel že tako daleč, da je Fini v teh dneh govoril o možnosti, da bi ustanovili novo des-nosredinsko zavezništvo brez Berlusconija. Manjše stranke v levi in v desni sredini so zaskrbljene zaradi možnosti, da bi se DS in FI naposled dogovorili na njihov račun. Voditelj DS Walter Veltroni je včeraj poudaril, da bi bil dogovor vsekakor omejen, saj bi DS in FI slej ko prej ostali alternativni. najbrž počakati Enzo Bianco vatikan Papež ne pojde v Sveto deželo VATIKAN - Obisk papeža Benedikta XVI. v Sveti deželi ni predviden in v dogledni prihodnosti ne bo mogoč, čeprav je papež doslej že večkrat izrazil željo, da bi tja potoval, je včeraj v Rimu sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi. Vsaj za leto 2008 je Lombardi povsem izključil papežev morebitni obisk v Sveti deželi. Kot je pojasnil, mora v regiji prej zavladati mir, izboljšati pa se morajo tudi odnosi Cerkvijo in tamkajšnjimi oblastmi. Najnovejši pogovori med Vatikanom in judovsko državo niso prinesli nikakršnega zbližanja stališč, novi pa naj bi potekali maja 2008 v Rimu. Mešana komisija se že več let neuspešno trudi odpraviti sporne točke med stranema, ki se tičejo predvsem statusa katoliške Cerkve in njenega premoženja v Izraelu. Latinski patriarh in jeruzalemski nadškof Michel Sabah se je odločno izrekel proti papeževemu obisku in opozoril na težak položaj kristjanov v Sveti deželi, še posebej po gradnji varnostne ga zi du na Za hod nem bre gu. zrtev meningitisa TREVISO - V bolnišnici v Trevisu so včeraj ugotovili, da je meningitis zahteval drugo smrtno žrtev. Gre za 30-letnega delavca iz Senegala, ki je umrl pred dnevi na svojem domu. Njegovo truplo so prepeljali v bolnišnico, kjer so včeraj ugotovili, da se je okužil z meningitisom. Zaradi iste bolezni je minuli četrtek umrl 15-letni fant grškega rodu Theodoros Kosmatos, okuženih pa je še pet drugih mladeničev, ki so ta čas v bolnišnicah v Trevisu, Mon-tebelluni in Coneglianu. Kaže, da so vsi obiskali ali pivnico Kaltenberg v Pederobbi ali lokal Rumba v Cone-glianu. Obe gostišči so zdravstvene oblasti dale zapreti in razkužiti. Morilka Vanesse Russo obsojena na 16 let zapora RIM - 21-letna Romunka Doina Matei je preteklega 23. aprila na postaji rimske podzemne železnice z dežnikom zabodla 23-letno Vanes-so Russo in ji prebila možgansko arterijo. Dekleti sta se na metroju sprli in v trenutku jeze je Mateieva dvignila dežnik in zabodla rimsko dekle, ki je po dvodnevni muki umrlo. Rimska sodnica za predhodno obravnavo Donatella Pavone je Ma-teievo obsodila na šestnajstletni pripor zaradi nenamernega umora, saj je ocenila, da je šlo za nesrečo. Odvetniki družine Russo so sicer zahtevali 20-letni pripor, glavno pa je, da je po mnenju Vanessine mame končno zavladala pravica. S kladivom nad ženo in hčerko ALESSANDRIA - Glavni osumljenec srhljivega umora v kraju Ar-quata Scrivia ostaja za enkrat 55-letni obrtnik Angelo Grassano, sicer mož oziroma oče žrtev. 54-letno Mariangelo Navone in njeno 21-letno hčerko Antonello Grassano so policijski agenti našli v nedeljo: ležali sta v svojih posteljah v luži krvi z razbitima glavama. Sredstvo umora - večje mizarsko kladivo - je ležalo očiščeno v košari za drva ob kuhinjski peči, več krvavih oblačil pa je viselo na obešalniku ob vhodu. V svoji delavnici, v spodnjih prostorih stavbe, so agenti našli Angela Grassana pod vidnim šokom. Sedel je na stolu in zmedeno odgovarjal na njihova vprašanja; kaže, da je mož trpel za hudo depresijo. Sicer so sorodniki žrtev prepričani, da ni Grassano zagrešil okrutnega umora, saj je bil umirjen in dober človek; po njihovem mnenju se je v hišo pritihotapil gotovo kak tujec. eu - Pred slovenskim predsedovanjem Bajuk na obisku pri Padoi Schioppi RIM - Slovenski finančni minister Andrej Bajuk se je včeraj srečal z italijanskim kolegom Tommasom Padoo Schioppom in guvernerjem italijanske centralne banke Mariom Draghijem, s katerima je govoril predvsem o finančni stabilnosti v EU. Bajuk je ob tem sogovornikoma predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja EU z delovnega področja Sveta za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin). Bajuk je med prednostne naloge slovenskega predsedovanja EU navedel sprejem širokih smernic ekonomskih politik v okviru vmesnega pregleda lizbonske strategije, obravnavo programov stabilnosti in konvergenčnih programov držav članic ter izboljšanje učinkovitosti javnih financ. Minister je tudi napovedal, da se bo Slovenija na finančnem področju usmerila na obravnavo krovne direktive o kapitalski ustreznosti zavarovalnic, dopolnitev direktive o investicijskih skladih in direktivo o finančnih zava- Andrej Bajuk rovanjih. Na davčnem področju bodo ključni dosjeji po Bajukovih besedah znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV), obdavčevanje finančnih storitev z DDV, boj proti davčnih goljufijam in nova horizontalna troša-rinska direktiva. Minister Bajuk je z italijanskim kolegom tudi izmenjal stališča glede relevantnih multilateralnih tem in s tem povezanimi zasedanji v času slovenskega predsedovanja. Razpravljala sta tudi o sistemu kvot v Mednarodnem denarnem skladu. (STA) vreme - Hladna fronta na pohodu Sneg pobelil Italijo Mraz se je včeraj pomaknil proti severu - Brezdomec v Brindisiju ni preživel noči RIM - Hladna fronta, ki je v nede- ljo zajela jug Italije, se je včeraj pomikala proti severu in v smeri Tirenskega morja. Snežilo je od Piemonta do Kala-brije in Sardinije, v nekaterih južnih deželah pa je bila situacija v primerjavi z nedeljo nekoliko boljša. Običajne težave so se pojavile tudi v prometu: sneg je upočasnil vožnjo na mnogih avtocestnih odsekih, med drugim tudi na avtocesti A23 med Tabljo in Avstrijo. V Brindisiju je moški prejšnjo noč izgubil življenje: maroški brezdomec je kljub mrazu zaspal na klopi in se ni več prebudil. Vreme je včeraj nekoliko prizaneslo Kalabriji in Apuliji, kritično pa je bilo na umbrijskih cestah, kjer je zaradi snega zastalo na stotine vozil. Ponekod so bile šole zaprte, gasilci pa so nudili pomoč družinam v vaseh, ki so bila zaradi obilnega sneženja izolirana. Hujši prometni zastoji so se ustvarili tudi v Bazilikati in na Sardiniji, zaradi neurja pa so bile pomorske povezave med Sicilijo in otoki Ustica, Lampedusa ter Pantelleria prekinjene. Starka v Campobassu odstranjuje sneg z domačega praga ansa 24 Torek, 18. decembra 2007 SVET / pariz - 70 držav in 90 delegacij na mednarodni donatorski konferenci 7,4 milijarde dolarjev pomoči snujoči se palestinski državi To je več od 5,6 milijarde dolarjev, za katere je zaprosil palestinski predsednik Mahmud Abas PARIZ - V Parizu je včeraj potekala mednarodna donatorska konferenca za palestinsko državo, na kateri so dona-torji Palestincem obljubili kar 7,4 milijarde dolarjev oziroma 5,15 milijarde evrov pomoči. To je sporočil francoski zunanji minister Bernard Kouchner. Palestinski predsednik Mahmud Abas je sicer donatorje zaprosil za 5,6 milijarde dolarjev oziroma 3,85 milijarde evrov. Konference se je udeležilo okoli 70 držav in skoraj 90 delegacij. Palestinci so želeli na njej zbrati 5,6 milijarde dolarjev za ambiciozen triletni razvojni program (2008-2010), katerega cilj je prihodnjo palestinsko državo opremiti s trdnimi institucijami in obstoja sposobnim gospodarstvom. »To vsoto smo precej prekašali. To je najpomembneje,« je zbrana sredstva komentiral palestinski premier Salam Fajad. »To vidimo kot pomembno zaupnico s strani mednarodne skupnosti. Ta konferenca je potrdila našo vizijo suverenosti,« je še dodal. Kouchner je medtem ocenil, da »je resnični zmagovalec palestinska država«. Posebni odposlanec bližnjevzhod-ne četverice, nekdanji britanski premier Tony Blair, je zagotovil, da bo denar porabljen za »izgradnjo kapacitet in institucij za palestinsko državo«. »V naslednjih nekaj mesecih moramo ljudem pokazati, da smo sposobni doseči spremembo na terenu,« je še poudaril. Od skupno 7,4 milijarde dolarjev bo palestinska vlada že za proračun za leto 2008 prejela 3,4 milijarde. Številni do-natorji so sicer svojo pomoč usmerili na leto 2008, medtem ko so načrti za naslednja proračunska leta ostali precej nejasni. Zaradi tega je bilo tudi težko sproti seštevati obljubljena sredstva. Evropska komisija se je v Parizu zavezala, da bo Palestincem v letu 2008 pomagala s 650 milijoni dolarjev, medtem ko je Velika Britanija napovedala triletni paket pomoči v višini 490 milijonov dolarjev. Savdska Arabija je prav tako za obdobje do leta 2010 Palestincem obljubila 500 milijonov dolarjev, Francija 300 in Nemčija 200 milijonov, Švedska pa za leto 2007 in 2008 300 milijonov dolarjev. Ameriška državna sekretarka Con-doleezza Rice je Palestincem za prihodnje leto obljubila 555 milijonov dolarjev, vendar je v to vsoto vključenih tudi okoli 400 milijonov dolarjev pomoči, ki jih je Bela hiša napovedala že pred tem, a jih ameriški kongres še ni potrdil. Italija je Palestincem obljubila 80 milijonov evrov, Slovenija pa 200.000 evrov.(STA) Z leve generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, palestinski premier Salam Fajad in palestinski predsednik Mahmud Abas na donatorski konferenci ansa slovenija-francija - Sestal se je s Sarkozyjem in Fillonom Janša na obisku v Parizu pred predsedovanjem EU PARIZ - Slovenski premier Janez Janša in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta včeraj v Elizejski palači govorila o bilateralnem sodelovanju in sodelovanju v okviru EU v prihodnjem letu, ko bosta Slovenija in Francija druga za drugo prevzeli krmilo EU. Ena ključnih tem so bile priprave na uveljavitev Lizbonske pogodbe in spremljanje procesa ratifikacij, kar je tako slovenska kot francoska pri-o riteta, je po sre čanju pove dal Jan ša. Obe državi bosta prihodnje leto osredotočeni na predsedovanje Svetu EU, je po slabo uro dolgem kosilu s francoskim predsednikom povedal premier Janša. »Veliko tem bo skupnih, ena ključnih, ki je tako slovenska kot francoska prioriteta, pa so priprave na uresničitev Lizbonske pogodbe,« je poudaril. »Gre za spremljanje procesa ratifikacije in izvedbo vseh tistih aktivnosti, ki bodo omogočile, da pogodba dejansko stopi v konkretno življenje januarja 2009,« je pojasnil v izjavi za slovenske novinarje v Parizu. Obisk je sicer namenjen predvsem krepitvi bilateralnega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. O tem se je Janša popoldne v palači Matignon podrobneje pogovarjal s predsednikom francoske vlade Francoisom Fillonom. Francija je pomemben gospodarski partner Slovenije - po uvozu zaseda četrto mesto, po izvozu pa peto. Francija je tudi tretji najpomembnejši tuji investitor v Sloveniji. (STA) Janez Janša in Nicolas Sarkozy ansa V New Jerseyju odpravili smrtno kazen NEW JERSEY - Ameriška zvezna država New Jersey je postala prva izmed zveznih držav v ZDA, kjer so odpravili smrtno kazen. Poslanci v New Jerseyju so sicer že v četrtek podprli zakon, ki odpravlja smrtno kazen, včeraj pa ga je podpisal tudi guverner te zvezne države Jon Corzine. S tem so smrtno kazen nadomestili z dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta. V prid sprejetega zakona govori tudi poročilo posebne komisije zvezne države, ki ugotovlja, da je izvršitev najstrožje kazni dražja od dosmrtne ječe, hkrati pa smrtna kazen ne prispeva k zmanjševanju števila umorov. Poleg tega obstaja tudi možnost, da usmrtijo nedolžnega človeka. V New Jerseyju so smrtno kazen znova uvedli leta 1982, šest let po tem, ko je vrhovno zvezno sodišče ZDA državam dovolilo, da obnovi možnost smrtne kazni. Kljub temu v New Jer-seyju usmrtitve niso izvedli že od leta 1963. Po letu 1976 so v ZDA usmrtili 1099 ljudi. Med posameznimi leti so največ usmrtitev izvedli leta 1999, ko so usmrtili 98 ljudi, lani pa so usmrtili 53 ljudi, kar je najmanjše število usmrtitev po letu 1996. Zadnjo usmrtitev so v ZDA izvedli 25. septembra letos v Teksasu. Putin: Pripravljen sem postati premier MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj izjavil, da je pripravljen prevzeti položaj predsednika vlade, če ga bo na položaju predsednika države marca prihodnje leto nasledil Dmitrij Medvedjev. "Če bodo ljudje izrazili zaupanje Dmitriju Ana-toljeviču Medvedjevu in bo izvoljen za predsednika, sem pripravljen nadaljevati svoje delo kot predsednik vlade," je na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija v Moskvi dejal Putin. Putin je še zagotovil, da si ne bo prizadeval za spremembo razmerij moči med predsednikom in premierom, če bo postal predsednik vlade. "Pripravljen sem voditi vlado, ne da bi spremenil razmerje moči med predsednikom in vlado," je dodal. Verhofstad dobil mandat BRUSELJ - Belgijski kralj Albert II. je vršilcu dolžnosti belgijskega premiera Guyju Verhofstadtu včeraj tudi uradno podelil mandat za sestavo začasne belgijske vlade, kar je Ver-hofstadt tudi sprejel. Belgija je vse od parlamentarnih volitev 10. junija brez večinske vlade. Zmagovalcu volitev, krčanskemu demokratu Yvesu Leter-meju, namreč pri sestavljanju nove belgijske vlade ni uspelo premostiti razlik v stališčih med politiki flamsko govoreče Flandrije in francosko govorečo Valonije. iran - Za jedrsko elektrarno Prva ruska pošiljka jedrskega goriva MOSKVA - Rusija je Iranu poslala prvo pošiljko jedrskega goriva za prvo iransko jedrsko elektrarno pri mestu Bu-šer. Uporabo gorilnih palic v Iranu bodo nadzorovali predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), je včeraj v Moskvi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Hkrati so iz ruske korporacije za izvoz jedrske energije Atomostrojexport po navedbah francoske tiskovne agencije AFP včeraj sporočili, da je omenjena korporacija 16. decembra začela z "dobavo goriva za začetno postavitev prihodnje elektrarne Bušer". Proces dobave naj bi trajal do dva meseca, so še sporočili iz Atomostrojexporta. Rusija se tako približuje koncu gradnje jedrske elektrarne Bušer, ki jo mednarodna skupnost ocenjuje kot sporno. Rusko vodstvo po lastnih navedbah sicer nima nobenih dokazov, da naj bi Iran kadarkoli načrtoval izrabo jedrskega programa v vojaške namene. Po pričakovanjih naj bi Bušer začel obratovati šest mesecev po prvi dobavi jedrskega goriva. Na dogodek so se že odzvali v Beli hiši v Washingtonu. Kot so zatrdili, so vedeli, da Rusija namerava Iranu dobavljati jedrsko gorivo. Obenem pa je predstavnik za stike z javnostjo Bele hiše Gordon Johndroe dejal, da "je to še en razlog več, da Teheran ustavi sporni jedrski program". "Če Rusija Iranu dobavlja jedrsko gorivo, potem Iranci nimajo več razloga, da bi še naprej sami bogatili uran," je še dodal Johndro e. ( STA) al kaida - Al Zavahiri Britanci naj bi bežali iz Iraka DOHA - Drugi mož teroristične mreže Al Kaida Aj-man al Za-vahiri je včeraj v uro in pol trajajočem video -posnetku ocenil, da je odločitev Velike Britanije, da bo umaknila svoje vojaške enote iz Basre, dokaz o napredku "iraških borcev". Odločitev Britancev, da "pobegnejo" iz Basre, pa je po njegovih besedah dokaz za to. Razvoj dogodkov v Iraku kaže, da se krepijo "mudža-hidi", vojaška koalicija pod vodstvom ZDA pa izgublja tla pod nogami, je še dejal al Zavahiri in obsodil "izdajalske" sunite v Iraku, ki skupaj z ameriškimi vojaki delujejo proti borcem Al Kaide in njenim zaveznikov v Iraku. V pogovoru, ki ga je objavila Al Džazira na svoji spletni strani, je al Zavahiri tudi pozval muslimane, naj podprejo krilo Al Kaide v severni Afriki, ki je prevzelo odgovornost za eksploziji bomb v Alžiriji minuli teden. (STA) Ajman Al Zavahiri azija - Po predčasnih volitvah Kirgizistanu se obeta enostrankarski parlament BIŠKEK - Po začasnih izidih nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Kirgizistanu bo stranka predsednika Kur-manbeka Bakijeva verjetno edina, ki se bo uvrstila v parlament. Po 81 odstotkih preštetih glasov je stranka Ak Zhol (Svetla pot) prejela 47,8 odstotka glasov, opozicijska stranka Ata Meken, kije dobila 9,28 odstotka glasov, pa je edina druga stranka, ki ji je uspelo preseči petodstotni volilni prag. V skladu s kirgizistansko volilno zakonodajo mora stranka za vstop v parlament prejeti tudi najmanj 13.500 glasov v vsaki od devetih regij. Stranki Ata Meken to ni uspelo v treh regijah, je še sporočila volilna komisija. Na vprašanje, ali bo Ak Zhol edina stranka v kirgizistan-skem parlamentu, je vodja volilne komisije Damir Lisovski po navedbah AFP dejal: "Glede na rezultate, kijih imajo sedaj, je videti tako". Misija mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je sporočila, da parlamentarne volitve v Kirgizistanu niso izpolni- le mednarodnih standardov. V nasprotju s tem je opazovalna misije Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) na novinarski konferenci v Biškeku ocenila, da so bile predčasne parlamentarne volitve v Kirgizistanu svobodne, odprte in trans-parentne. Volilna udeležba je bila po navedbah volilne komisije 71,3-odstotna, kar je bistveno več od 50-odstotne volilne udeležbe, ki je pogoj za veljavnost volitev. Za 90 poslanskih mandatov v kirgizistan-skem parlamentu se je potegovalo 12 političnih strank. So pa to bile prve volitve po prevratniških dogodkih leta 2005, ki so takrat na oblast pripeljali sedanjega predsednika Bakijeva. Kirgizistanska opozicija je včeraj že razglasila, da so volitve spremljale goljufije v korist stranke Ak Zhol. Hkrati so opozicijske stranke napovedale, da bodo počakale na razglasitve končnih izidov volitev, preden bodo razkrile svoje načrte. Po nekaterih napovedih, bi lahko opozicije v primeru nesvobodnih in nepoštenih volitev pripravila proteste. (STA) o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Občinski upravitelji usklajevali stališča o deželni reformi zdravstvo na teritoriju Komisija bo dopolnila pokrajinski dokument, ki naj bi ga podpisali vsi župani Župani iz goriške pokrajine odklanjajo deželni načrt racionalizacije zdravstva s spojitvijo goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja. Hkrati pa zahtevajo, da se pozornost preusmeri z bolnišnic v Tržiču in Gorici k zagotavljanju nujno potrebnih zdravstvenih storitev na teritoriju. »Če se v naši zdravstveni strukturi naprava za rentgenske žarke pokvari, smo brez nje poldrugi mesec. Odveč je, da navajam, kaj to za občane pomeni,« opozarja krminski župan Luciano Patat, ki je bil včeraj med najbolj glasnimi zagovorniki večje pozornosti za manjše občine. Včeraj je namreč v sejni dvorani goriškega občinskega sveta zasedala konferenca županov z edinim namenom, da razčisti odnos do deželnega načrta zdravstvene reforme. Delegacija goriških upraviteljev bo namreč morala januarja na avdicijo na deželo, dotlej pa bi radi prišli do skupnega stališča. Včerajšnje zasedanje z udeležbo upraviteljev večine goriških občin sta vodila župan Ettore Romoli in njegova odbornica Silvana Romano. Romoli se je posebej zavzel, da bi oktobrski dokument, s katerim je pokrajina zahtevala večja jamstva za goriško zdravstvo, dopolnili. Za Romolija je preveč političen in premalo institucionalen. V ta namen so včeraj sklenili, da bodo sestavili komisijo županov, ki bo izdelala dokument, tega pa bo potem podpisalo vseh petindvajset goriških županov. Zato da goriških zahtev dežela ne bo mogla spregledati. »Bolj kot dopolnila k pokrajinskemu dokumentu je potrebno enoglasno stališče vseh županov. Pred deželo se moramo predstaviti kot enotna pokrajina, ki ima iste zahteve in enako gleda na perspektive Goriške, ne glede na politično obarvanost občinskih uprav,« je poudaril Patat, ki je včeraj nastopil v imenu manjših občin: »Nujno potrebno pa je, da zahtevamo ohranitev zdravstvenih storitev na teritoriju, da zahtevamo zagotavljanje njihove kakovosti. Na ozemlju goriške pokrajine je to med ljudmi najbolj občuten problem in temeljna zahteva. Če zdravnik zboli, če nastane okvara na aparaturi, če ni osebja za rehabilitacijo, se za naše ljudi, predvsem seveda za priletne osebe, stiska poveča.« Te Patatove zahteve so včeraj osvojili tudi os- Župani iz goriške pokrajine na včerajšnjem zborovanju bumbaca tali občinski upravitelji, ki so sodelovali na včerajšnjem zborovanju. Bili so torej složni glede potrebe po skupnem dokumentu in dogovorjeni vsebini, niso pa našli odgovora na vprašanje, ki ga je postavil župan Ko-privnega Antonio Roversi, in sicer kaj bodo storili, če bo dežela odklonila goriške zahteve in vztrajala na že začrtani poti reforme. gorica - Finančna straža Odkrili za skupno 36 milijonov utaje Letos je osebje goriške finančne straže odkrilo za 36.400.000 milijonov evrov utaje. Finančni stražniki so opravili 795 kontrol, pregledali pa so tudi 9.226 računov in blagajniških odrezkov ter pri tem ugotovili 242 kršitev. Zaradi kršitev davčne zakonodaje so vložili 49 prijav, neplačanega davka na dodano vrednost pa je bilo za 12,6 milijonov evrov. Finančni stražniki so odkrili tudi 70 popolnih utajevalcev in 180 oseb, zaposlenih na črno. Ob tem so ugotovili, daje 85 oseb nezakonito koristilo socialne storitve. Prijavljenih je bilo tudi 41 oseb, ki so prodajale blago z ponarejeno blagovno znamko, sicer pa so finančni stražniki zasegli kar 226.824 razno-raznih ponarejenih predmetov in zgoščenk. Finančna straža je odkrila tudi družbo s sedežem na Malti, ki je pri prodaji luksuzne jahte prikrila 1.300.000 evrov zaslužka, in kmetijsko podjetje iz Brd, ki je na 14.379 steklenic zalepilo etiketo »doc«, čeprav je del vina prihajal od drugod. gorica - Podatki o cenah Bencin dražji, hruške cenejše Bencin in dizelsko gorivo sta se v oktobru podražila, voznikom pa verjetno ne bo v uteho, da so bile hruške v primerjavi s septembrom cenejše. Podatke o spremembah cen v mesecu oktobru je posredovala pristojna občinska komisija v Gorici, ki je pregledala cene 400 proizvodov. Izračunala je, kateri so se najbolj podražili in kateri so bili glede na mesec prej cenejši. Mleko, testenine, moka, oljčno olje, mleko v prahu in plenice so ohranili isto ceno, medtem ko so najvišje podražitve zabeležili pri skuti (+3,3%), parmezanu (+1%), piščanč-jih prsih (+1,9%) in puranjih prsi (1,9%). Dražja sta bila tudi bencin (+0,8%) in dizel (+2,9%), katerih cene so izračunali na podlagi povprečja med deželnim in prostoconskim gorivom; zaradi napovedi, da so rezerve bencina proste cone praktično izčrpane, so včeraj zabeležili pravi naval na črpalke. Cenejši so bili hruške (-3,3%), cvetača (-6%), pomaranče (-10%), videokamera (-2,35%) in digitalni fotografski aparat (-9,23%). / TRST Četrtek, 20. decembra 2007 1 1 APrimorski ~ dnevnik statistike Goriška rahlo navzdol Goriška je po kakovosti življenja zasedla 22. mesto na vsedržavni lestvici dnevnika Il Sole 24 Ore, ki jo vodi pokrajina Trento. Ekonomski časopis je kot vsako leto objavil obsežno prilogo, iz katere izhajajo podatki o življenjskih razmerah v 103 italijanskih pokrajinah. Študija upošteva podatke s šestih različnih področij, in sicer bogastva občanov, gospodarskega poslovanja in dela, kakovosti storitev in okolja, varnosti, demografskih sprememb in prostega časa. S križanjem vseh teh parametrov je Gorica dosegla 509 točk in 22. mesto, medtem ko je lani bila na 21. stopnički. Nekoliko slabše kot v prejšnjem letu sta se uvrstili tudi pokrajini Trst (z 2. j e prešla na 9. mesto, medtem ko je bila leta 2005 prva) in Pordenon (z 29. je obtičala na 35. mestu), Videm pa je s 13. prešel na 10. mesto. Na področju blaginje, kjer dnevnik Il Sole 24 Ore upošteva bruto domači proizvod na prebivalca, bančne račune občanov, višino pokojnin, srednjo potrošnjo družin, ceno stanovanj in davek ICI, je Gorica na 15. mestu. Najboljšo uvrstitev - 8. mesto - je Gorica dosegla po zaslugi dokaj konkurenčnih cen stanovanj: srednja cena stanovanja v bližini centra je 1.450 evrov na kv. meter, medtem ko je srednja cena stanovanja v Trstu celo 2.200 evrov na kv. meter. Na področju gospodarskega poslovanja in zaposlenosti je Goriška na 39. mestu splošne lestvice (Videm, Pordenon in Trst so na boljšem), z vidika infrastruktur, okolja, zdravstva in drugih storitev pa je na 26. mestu. Goriška pa je po podatkih italijanskega ekonomskega dnevnika dokaj varna pokrajina, saj je zasedla 17. mesto. V vseh ostalih pokrajinah FJK je problem varnosti nekoliko bolj občuten, saj je število ropov in drugih prekrškov višje. Presenetljivo visok pa je za Gorico podatek o prijavah mladoletnikov: Goriška ima v Italiji najvišje število prijavljenih pod 18. letom starosti. Po podatkih dnevnika Il Sole 24 Ore Goričani ne občutijo pretirano inflacije. Goriška pokrajina sije namreč zagotovila prvo mesto samo na lestvici, ki upošteva percepcijo občanov o naraščanju cen. Na podlagi ankete podjetja IPR marketing je bil občutek inflacije v zadnjem letu najnižji v Gorici, najvišji pa v mestu Ragusa. Goriška sije isti primat zagotovila tudi lani. (Ale) gorica - Lorito v hišnem priporu Ni več v zaporu Jutri ključna obravnava pred preiskovalnim sodnikom Visoki policijski funkcionar goriške kvesture Carlo Lorito je od nedelje v hišnem priporu v svojem stanovanju v ulici Belpoggio v Trstu, kjer so ga 16. novembra tržaški policisti aretirali zaradi suma korupcije, prikrivanja kaznivih dejanj in razkritja uradnih tajnosti v korist združbe razpečevalcev mamil. Pred nekaj več kot enim mesecem je odlok o njegovem priporu podpisal preiskovalni sodnik Massimo Tomassini na zahtevo državnih tožilcev Raffaela Tita in Lucie Baldovin ter glavnega tržaškega tožilca Nicole Maria Paceja. Lorito je bil zaprt v vojaški kaznilnici v Ca-serti, po tridesetih dneh pa sodnik ni zahteval podaljšanja pripora, tako da se je poli cij ski funk ci onar lah ko vr nil na svoj dom v Trst. Takoj po vrnitvi domov se je Lorito srečal s svojim odvetnikom Giorgiom Boreanom, že jutri pa je na tržaškem sodišču predvideno zaslišanje vseh osumljencev, vpletenih v preiskavo. Poleg Lorita bodo pred preiskovalnega sodnika prišli njegov glavni obto-že va lec Di e go Des te, ki naj bi go riš ke - Carlo Lorito bumbaca mu policijskemu funkcionarju prinašal kokain, ter Fabio Novacco, Orazio Di Marco in Paolo Faranda Tindaro, ki so bili aretirani zaradi suma razpečevanja mamila. Njihovo nezakonito dejavnost naj bi Lorito prikrival v zameno za drogo, kar ga je privedlo v zapor. Med jutrišnjo obravnavo bo Des-te odgovarjal na vprašanja sodnika in odvetnikov vseh osumljencev, vpletenih v preiskavo; le-ta temelji v glavnem na njegovih obtožbah, zato pa bodo Des-tejeve besede ključnega pomena za nadaljnji potek preiskave. gorica - V ulici Garibaldi pod okriljem pokrajine Okence za priseljence Delovalo bo trikrat tedensko - Sorodno pobudo bodo danes predstavili v Tržiču V uradu za odnose z javnostjo v ulici Garibaldi je včeraj začelo delovati okence za priseljence. Osebje raznih človekoljubnih združenj, ki delujejo na območju goriške pokrajine, bo tam nudilo tujcem pomoč in vse potrebne informacije v zvezi z zakonodajo, zdravstvom, šolstvom in drugimi storitvami, ki bi jih le-ti potrebovali. Odprtje nove informativne točke je omogočila pokrajina, ki se je odzvala na razpis dežele FJK, k sodelovanju pa je povabila goriški Karitas in združenja CIR, ALEF, ANOLF, UNITI in ACLI. »S strani dežele smo za uresničitev projekta dobili 21.000 evrov, mi pa smo jih dodali še 5.000. Z okencem želimo ustvariti mrežo med organizacijami, ki že pomagajo priseljencem,« je povedala pokrajinska odbornica Licia Morsolin, ob kateri je o pomenu pobude spregovorila tudi občinska odbornica Silvana Romano. Občina je namreč dala na razpolago sedež, kjer bo okence delovalo ob ponedeljkih in sredah med 14.30 in 17.30 ter ob torkih med 11. in 14. uro. Sorodno okence bodo danes odprli tudi v Tržiču. (Ale) Okencu za priseljence so odmerili prostor v goriškem uradu za stike z javnostjo bumbaca 26 Četrtek, 20. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / schengenska širitev - Praznovanja na pobudo pokrajine, obmejnih občin in vaških društev Obnovili so pot med občinama »Pr' grapci« bodo mejo sežgali Petejan bi cesto rad odprl lokalnemu prometu - Ob padcu meje baklada, kolesarjenje, koncerti in še marsikaj Zaraščeno pot med Pečjo in Mirnom so že uredili. Tod bodo v petek, 21. decembra, prečkali odprto mejo udeleženci ba-klade, ki jo pod geslom Dobrodošla Evropa prirejajo občine Miren-Kostanjevica, Komen, Sovodnje in Doberdob ter goriška pokrajina. Pohodniki bodo dosegli Mi-renski grad, kjer jih bodo pričakali nagovori in koncert vokalne skupine Musicum, ob zaključku programa in na poti nazaj pa bodo mejo še simbolično sežgali. Okrog 22.30 bodo namreč na kraju, ki mu domačini pravijo »pr' grapci«, prižgali kres, okrog njega pa bo ljudski praznik, ki ga pod geslom »Le sosed bo mejak...« organizirajo vaška društev iz Rupe, Gabrij, s Peči, Vrha in iz So vodenj. V mrzli noči bo dušo in telo segreval kozarec kuhanega vina. Tolikšno je pričakovanje na sprostitev prehoda čez mejo, da se množijo napovedi prazničnih pobud. Včeraj so jih predstavili na goriški pokrajini, predstavitve pa sta se udeležila tudi župana Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič in So-vodenj Igor Petejan. Oba sta izpostavila vprašanje lokalnih cest, ki zaradi meje niso bile prehodne. Primer je ravno pot med Pečjo in Mirnom, ki bi bila za Petejana prikladna za lokalni promet. »Zakaj bi moral prevoziti več kilometrov, če je po tej poti Miren oddaljen le par sto metrov?« je opozoril Petejan in povedal, da je tamkajšnja steza v resnici sedem metrov široka pot in je nekoč bila glavna cestna povezava. Danes jo upravlja CAI, pokrajina je že vprašala, da bi jo prevzela, problem za njeno odprtje lokalnemu prometu pa predstavlja križišče na italijanski strani in morda tudi okoliščina, da bi se avti takoj za mejo znašli med mirenskimi hišami. »Z našimi pobudami bomo zaobje-li ves teritorij, saj je povsod percepcija, da doživljamo zgodovinski dogodek,« je včeraj naglasila podpredsednica pokrajinske uprave Roberta Demartin. Po tem poudarku je začela navajat schengenske pobude. V četrtek, 20. decembra, opolnoči bodo padcu meje nazdravili na mejnem prehodu pri Plešivem. Dan kasneje bo skupina Radio Zastava spremljala mimohod briš- Pot med Pečjo in Mirnom, kjer bo baklada prečkala mejo bumbaca kih kleti, vrhunec pa bo večerni pohod z baklami med Pečjo in Mirnom; zbirališče bo pri kotalkarski plošči društva Vipava, od koder bodo ob 20. uri krenili na tri kilometre dolgo pot do Mirenskega gradu. Še pred tem bodo ob 18.30 nazdravili padcu meje na mirenskem mejnem prehodu, kjer bo nastop združenih moških pevskih zborov mirenske občine. Dan kasneje, v soboto, 22. decembra, bosta podobna obreda ob 19. uri na mejnem prehodu Lokvica-Devetaki in ob 20. uri med Klariči in Jamljami. Praznični program bo tudi v nedeljo, 23. decembra, in sicer od 10. ure dalje na Gradini pri Doberdobu, ob 13.30 pa v Temnici ob odprtju turistično-informacijskega centra. V soboto, 22. decembra, med 14. in 16.30 bodo progo za vse ljubitelje kolesa speljali vzdolž in preko goriške meje (start pred glavno železniško postajo v Gorici, vrnitev na trg Evrope - Transalpino). Istega dne ob 21. uri pa bo praznik na trgu XXIV Mag-gio v Krminu vžgal Kočani orkester; pokrajina bo omogočila brezplačno avtobusno povezavo med Gorico in Krminom. goriška - Schengenske prireditve v organizaciji slovenskih občin Praznično slovo od meje V Novi Gorici »La prepustnica«, nato prižig lučk in dvig zapornic - V Vrtojbi srečanje obmejnih organov, v Brdih pa Na meji brez meje V vseh štirih obmejnih občinah - Novi Gorici, Šempetru-Vrtojbi, Mirnu-Kostanje-vici in Brdih - pripravljajo prireditve ob vstopu Slovenije v schengensko območje. Vstop na vse pobude bo brezplačen. NOVA GORICA. V novogoriški mestni občini bodo v četrtek, na predvečer schengenske širitve, pripravili niz dogodkov. Prvi del, ki se bo začel ob 21. uri v novi športni dvorani na Rejčevi ulici, bo slovesnost, s katero bodo obenem počastili tudi državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo župan Mirko Brulc, častna gosta bosta novi predsednik republike, Danilo Türk, in podtajnik na italijanskem ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin. Na ogled bo zabavno-komična predstava na temo meje »La prepustnica« v režiji Borisa Kobala; v glasbenem programu bo nastopil Goriški pihalni orkester. Ob 23. uri se bo program nadaljeval na trgu Evrope pred železniško postajo: prižigu lučk na novoletni jelki bo sledil koncert božično-novoletnih pesmi Stil Quarteta in Goriškega okteta Vrtnica. Program bo začinjen s komičnimi vložki Borisa Kobala. Opolnoči bo na mejnem prehodu v Rožni Dolini slovesnost ob dokončnem dvigu zapornic; sledila bosta pozdravna nagovora županov obeh Goric Mirka Brulca in Ettoreja Romolija. Od 20. ure dalje pa bo ravno tam, v bližini mejnega prehoda, potekala zabava s Perom Lovšinom & Španskimi borci, Mambo Kingsi, Blek Pan-tersi in The Maff. Pol ure čez polnoč bosta župana obeh Goric prvič prečkala mejo na Erjavčevi-Škabrijelovi ulici, ki bo odtlej odprta tudi za promet. Čez mejo ju bosta pospremila Boris Kobal in Maurizio Solda v vlogi mejnih policistov. ŠEMPETER-VRTOJBA. Osrednja slovesnost bo potekala v četrtek, 20. decembra, ob 13. uri. Zadnje srečanje vseh obmejnih organov z italijanske in slovenske strani meje bo zaokrožilo odkritje spominske skul-pture - mozaika ter nastop otrok iz slovenskih in italijanskih osnovnih šol. Napovedani so tudi župan Gorice Ettore Romoli, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in gostje s Hrvaške. GORIŠKA BRDA. Obmejne občine Brda, Krmin, Dolenje in Števerjan pripravljajo skupno prireditev Na meji brez meje. V četrtek, 20. decembra, vabijo na zdravico, ki se bo na mejnih prehodih sledila po urniku: ob 18. uri na Golem Brdu, ob 19.30 na Ne-blem, kjer bo tudi osrednji dogodek s pozdravnimi nagovori in kulturnim programom, na Plešivem bo ob 21. uri, v Vipolžah ob 22.30, na Humu ob 24. uri. V vinoteki Brda na Dobrovem bo od 12. ure dalje degustaci-ja vin z meje, v soboto, 22. decembra, pa bo pohod ob meji od Nebla do Valerišča. (km) kostanjevica - Skupna molitev dveh škofov Ponovno v središču Po padcu meje bo samostan spet pridobil osrednje mesto v verskem in kulturnem življenju Prisotni na nedeljskem obredu v kapeli kostanjeviškega samostana bumbaca Po padcu meje in vstopu Slovenije v schengensko območje bo samostan na Kostanjevici s svojo bogato knjižnico spet pridobil osrednje mesto v verskem in kulturnem življenju goriškega prostora. V to sta prepričana goriški nadškof Dino De Antoni in koprski škof Metod Pirih, ki sta v nedeljo v kostanjeviškem samostanu skupaj molila in razmišljala o skupnih poteh, ki jih pred sabo imata koprska in goriška Cerkev po odstranitvi pregrad. Pirih se je med svojim nagovorom spomnil podrtja berlinskega zidu leta 1989, za katerega je menil, da naj bi bil zadnji zid, ki bi ločeval dve skupnosti. Žal pa ni tako, je ugotavljal koprski škof in opomnil, da ravno v Sveti deželi gradijo nove zidove. Pirih in De Antoni sta se na podobnem srečanju, kjer se je molitev prepletala z razmišljanjem o spremembah goriškega prostora, zbrala že ob vstopu Slovenije v EU. Letos se jima je na Kostanjevici pridružilo veliko ljudi z obeh strani meje, prisotni so bili tudi goriški župan Ettore Romoli, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in novogoriška podžupanja Darinka Kozinc. gorica - Jutri predstavitev Knjižne novosti s področja športa Tudi abeceda nogometa in spletna stran SPDG V Kulturnem domu v Gorici bodo jutri ob 19. uri predstavili zadnje knjižne novosti s področja športa, in sicer 11. Zbornik slovenskega športa v Italiji, Mali slovar športnih izrazov in Nogometni priročnik. Avtor zajetnega Zbornika 2007 je novinar, športni delavec in velik poznavalec našega športa Branko Lakovič, član ZSŠDI Vili Prinčič pa je pripravil in uredil Športni slovar (italijansko-slovenski in sloven-sko-italijanski). Večer bo obogatila še predstavitev Nogometnega priročnika, ki ga je izdalo ZTT. Vse tri publikacije so že predstavili na Tržaškem, v Ljubljani in v Novi Gorici. V drugem delu večera bodo postavili pod žaromet še dve zanimivi pobudi, ki prihajata iz naših športnih krogov. Najprej bodo predstavili spletno stran Slovenskega planinskega društva iz Gorice, nato pa bo nogometni strokovnjak Dario Frandolič spregovoril o zgoščenki o abecedi nogometne igre. Jutrišnjo predstavitev prireja ZSŠDI. (vip) nova gorica - Požar Zgorelo 25 vozil za milijon evrov Na parkirišču pred trgovino z avtomobili Avto Select v Kromberku je v nedeljo nekaj po 23. uri zagorelo. Požar je zajel parkirane avtomobile in jih 25 povsem uničil, pet pa poškodoval. Prve ocene gmotne škode se gibljejo okoli milijona evrov. Omenjena trgovina z avtomobili zastopa in prodaja znamki toyota in BMW, prodajajo pa tudi rabljene avtomobile. Požar je zajel predvsem nova vozila, pretežni del zgorelih avtomobilov je bilo znamke BMW. Po prvih ocenah direktorja podjetja Stojana Pirjevca znaša nastala škoda okrog milijona evrov, sicer pa je imel lastnik vozila ustrezno zavarovana. Policisti so o dogodku obvestili tudi Okrožno državno tožilstvo in preiskovalnega sodnika v Novi Gorici. »Trenutno še vedno poteka intenzivna kriminalistična preiskava in druga preiskovalna dejanja, da bi policisti ugotovili vse okoliščine požara in s tem nastalo škodo,« pojasnjujejo na novogoriški policijski upravi. (km) Nasveti za varne nakupe V predbožičnem času marsikoga zajame nakupovalna mrzlica, zato pa policisti goriške kvesture opozarjajo k čim večji pazljivosti pri nakupih v svetovnem spletu. Po besedah agentov se v tem obdobju na spletni strani »E-bay« in drugih pojavljajo goljufi, ki ponujajo po zelo nizki ceni predvsem elektronske aparature, zatem pa zahtevajo plačilo s kreditno kartico. Policisti opozarjajo, da se je treba po svetovnem spletu posluževati izključno plačil s t.i. »PayPal«, ki zagotavlja varne transakcije. V zadnjih dneh je bilo po Italiji odkritih devet goljufov, ki so iskali kupce preko spletne strani »E-bay«. Pozzuolo se vrača v Libanon Konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli iz Gorice se bo po besedah njenega poveljnika Flaviana Godia septembra prihodnjega leta vrnila v Libanon. Italijanski vojaki bodo sodelovali pri mirovni misiji Organizacije združenih narodov, za poveljstvo katere bo ponovno odgovorna prav brigada Pozzuolo. Musulinu nagrada De Vittor 77-letni Gastone Musulin je prejemnik nagrade, ki jo v spomin na pred dvema letoma preminulega profesorja Arnolfa Vittoria podeljujejo nadškofijski tednik Voce Isontina, revija Nuova Iniziativa Ison-tina in študijsko središče Rizzati; izročili mu jo bodo jutri ob 19. uri v cerkvi sv. Ignacija v Gorici, kjer bo pred podelitvijo priznanja nadškof Dino De Antoni daroval mašo v spomin na Vittoria. Musu-lin je od mladih nog aktiven v raznih katoliških organizacijah, več let je bil v upravnem svetu tednika Voce Isontina, zdaj pa je član upravnega sveta zavoda Contaval-le. Božičnica v Štandrežu Na Mirenskem gradu je bil včeraj prvi koncert iz niza božičnih nastopov, ki jih prireja center za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel. Gojenci glasbene šole se bodo drevi ob 19.30 predstavili v župnijski dvorani v Štandrežu. Drevi Domova akademija V telovadnici Kulturnega doma v Gorici bo drevi ob 19.30 telovadna akademija mladih športnikov in košarkarjev športnega združenja Dom. Caprarica v Krminu Direktor prve televizijske mreže Rai Antonio Caprarica, ki je znan predvsem zaradi svojega poročanja iz Anglije, bo danes ob 19.30 v Krminu, kjer poteka prireditev »Cormons libri«, predstavil svojo zadnjo knjigo »Come dolce Parigi, o no?«. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 27. decembra 2007 1 9 gorica - Na županstvu glinaste jaslice šol Župančič, Erjavec in Štrukelj Slovenski osnovnošolci ponujajo lekcijo sožitja Skupaj sodelujejo pri deželnem natečaju - Slovenske jaslice nekatere še vedno motijo Jaslice nas združujejo - II presepe ci unisce - Il presepi nus unis: pod tem geslom so učenci osnovnih šol Oton Župančič iz Gorice, Fran Erjavec iz Štandreža in Milojka Štrukelj iz Nove Gorice včeraj predstavili svoje jaslice v veži goriškega županstva. Izvirne in z otroško nedolžnostjo izdelane jaslice s figuricami iz žgane gline, s katerimi bodo nastopili na natečaju šolskih jaslic iz dežele F JK, so se žal znašle v središču neplodnih polemik, le-te pa so se včeraj razblinile v toplini otroškega petja ter plemenitih mislih o prijateljstvu. Otroci šol Erjavec in Župančič so se na natečaju uspešno odrezali že v prejšnjih izvedbah, tokrat pa so k sodelovanju povabili še novogoriške vrstnike. Glinaste figurice in obeske z miroljubnimi napisi v slovenščini, italijanščini, nemščini, furlanščini, hrvaščini in francoščini, ki visijo na dveh lesenih smrečicah, so učenci začeli pripravljati oktobra. Pregnetili so in oblikovali 120 kilogramov gline: sad njihovega truda je približno 200 izdelkov, ki so jih delno razstavili v veži novogoriške občinske palače, ostale pa bodo do januarja na ogled v veži goriškega županstva. »Prizadevala si bom, da bodo prihodnje leto sodelovale še druge šole iz Gorice in s širšega območja,« je včeraj povedala občinska odbornica Silvana Romano, ki je z odbornikom Štefanom Ceretto obdarila otroke. Navzoče sta pozdravili ravnateljica didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo Mirka Brai-ni in ravnateljica šole Milojka Štrukelj Tatjana Krepše, v imenu odbora staršev pa še Marjeta Kranner. Otroke in jaslice je prišla posnet avstrijska državna televizija ORF, med navzočimi pa so še izstopali pokrajinska odbornica Mara Černic, predsednik krajevnega sveta iz Štandreža Marjan Brescia in občinska svetnica Marilka Koršič. Tudi nad včerajšnjo praznično priložnostjo se je žal zgrnila senca. Goričana sta namreč prišla mimo občinske palače samo zato, da bi izrazila škandal nad slovenskimi jaslicami. Svoj glasni »Vergogna!« je najprej razkačeno izbruhnila priletna ženska, za njo pa ga je na račun »novogoriških jaslic« izrazil še možakar. Povabili so ga, naj prebere ploščice. Niso ga pregovorili, odhrumel je dalje. Mentor Silvan Bevčar je spričo vsega te- V otroškem prepevanju so se polemike razblinile bumbaca ga otrokom povedal, da bi lahko bile njihove jaslice predmet pozornosti ne ravno miroljubno razpoloženih ljudi, učenci pa so mu, ne da bi se jim misli zmračile, odvrnili: »Bomo naredili pa nove!« (Ale) štandrež - V nabito polni župnijski cerkvi Miru posvetili praznik Nastopili so tudi štandreški in vrtojbenski otroci - Zbirali prispevke za Unicef Miru in prijateljstvu je bil posvečen tradicionalni praznik, ki je potekal v nedeljo v nabito polni štandreški cerkvi. Priredili so ga domača župnija, rajonski svet ter vaška športna in kulturna društva, njegovi glavni akterji pa so bili otroci. Prisotne je v imenu štandreškega rajonskega sveta pozdravil njegov predsednik Marjan Brescia, ki je pozval starše in otroke k ljubezni; program so s petjem oblikovali otroci slovenske in italijanske sekcije štandreškega vrtca in osnovne šole Frana Erjavca ter učenci osnovne šole Ivana Roba iz Vrtojbe. Praznik je sklenil mešani pevski zbor prosvetnega društva Štandrež. Ob zaključku prireditve so med družabnostjo prodajali voščilnice, ki so jih izdelali štandreški in vrtojbenski otroci, ter božične okraske štandreških žen; izkupiček bodo namenili zvezi Unicef. Jutri bodo učenci štandreške šole v spremstvu učiteljev in predstavnikov rajonskega sveta obiskali najstarejše vašča-ne v Štandrežu in jim izrazili voščilo ob praznikih. Nastopajoči otroci na štandreškem prazniku bumbaca gorica - Balet Giselle užitek duha V mestnem gledališču Verdi bo nocoj ob 20.45 moskovski balet La Classique nastopil s plesno predstavo Giselle. Ne bom je videl. Ni mi žal samo zato, ker bom izgubil lepo priložnost za užitek duha, ampak mi je zelo žal tudi zato, ker me na Giselle veže poseben spomin. Pred tolikimi leti, v času Brežnjeva, je Sovjetski zvezi pripadala čast, da je gostila časnikarje smučarje iz celega sveta. Za tiste čase je bil ta časnikarski shod v državi »realnega socializma« politično izredno odmeven dogodek. Temu primerno je bilo poskrbljeno za naš sprejem. Obiskal nas je tudi dopisnik RAI v Moskvi Mitja Volčič. Ponoči v snegu me je prevažal po moskovskih trgih in cestah ter mi razkazal vse pomembne palače in domovanja njenih voditeljev. Preden smo se odpeljali na Kavkaz, so nam priredili nekaj izredno lepih sprejemov, med Natalia Igorevna Bezsmertnova katerimi tudi ogled baleta Giselle v Bolšoj teatru. Po naključju sem sedel na sedežu številka ena v prvi loži nad odrom in imel enkraten razgled. Po predstavi so priredili sprejem v gledališkem muzeju, kjer so v vitrinah razstavljeni kostumi vseh pomembnih igralcev od nastanka opere pred okoli 250 leti. V glavni dvorani so nam v mesecu januarju, poleg drugega, postregli najrazličnejše eksotično sadje. Višek sprejema je nastopil s prihodom celotnega baleta na čelu s primo ballerino, ki je v glavni vlogi upodobila Giselle. Uspelo mi je, da mi je poklonila svoj avtogram. Dolga leta sem posetnico z njenim podpisom nosil v listnici. Izjemno svojevrstno se mi je zdelo njeno umetniško ime. Izražalo je njeno silno hrepenenje po pre-moščanju zemeljskega. Podpisala se je Bez-smertnaja - Nesmrtna. Bila je prva plesalka Bojšoj teatra, imenovala se je Natalia Igo-revna Bezsmertnova. To poduhovljeno bitje živi še danes v mojem spominu. Pred leti sem prijatelju, ki je pripravljal diplomsko nalogo iz ruske književnosti, posodil knjigo Janka Lavrina o Dostojevskem in Tolstoju, vanjo pa vtaknil posetnico z avtogra-mom Bezsmertnaje. Oboje se je izgubilo. Gorazd Vesel PRIREDITVE OB VSTOPU REPUBLIKE SLOVENIJE V SCHENGENSKO OBMOČJE četrtek, 20. decembra 2007, ob 21.00 - Športna dvorana Nova Gorica SLOVESNOST V POČASTITEV DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER OBELEŽITEV VSTOPA REPUBLIKE SLOVENIJE V SCHENGENSKO OBMOČJE MESTNA OBČINA NOVA GORICA Zabavna prireditev na temo meje 'LA PREPUSTNICA' Režija: Boris Kobal - Igrajo: Boris Kobal, Sergej Verč, Maurizio Solda Glasbeni program bo oblikoval Goriški pihalni orkester. Slavnostni govornik: župan Mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc Častni gost: novoizvoljeni predsednik RS dr. Danilo Tiirk Igg^ 20.12.2007 ob 23.00 Trg Evrope v Novi Gorici PRIŽIG LUČK na skupnem trgu obeh Goric s komičnim programom Borisa Kobala Koncert božično - novoletnih pesmi Stil Quarteta in Goriškega okteta Vrtnica ob skodelici kuhanega vina, toplega čaja in pokušinl prazničnih dobrot. Organizatorja: MO Nova Gorica in Občina Gorica (I) 20.12.2007 ob 24.00 Mednarodni mejni prehod v Rožni Dolini SLOVESNOST OB DOKONČNEM DVIGU ZAPORNIC NA MEDNARODNEM MEJNEM PREHODU ROŽNA DOLINA Pozdravna nagovora županov obeh Goric Mirka Brulca in Ettoreja Romolija Organizatorja: MO Nova Gorica in Občina Gorica (I) v sodelovanju s Policijsko upravo Nova Gorica in italijanskimi obmejnimi organi 20.12.2007 ob 20.00 Rožna Dolina v bližini Mednarodnega mejnega prehoda ZABAVA s Perom Lovšinom & Španskimi borci, Mambo Kingsi, Blek Pantersi in The Maff v organizaciji ŠD Rožna Dolina, KS Rožna Dolina, MO Nova Gorica ter v sodelovanju s KD Gorica .'i- mosinesosm $>V02w VOUW M 21. december 2007 ob 00.30 (noč s četrtka na petek) Maloobmejni prehod na Erjavčevi ulici v Novi Gorici PRVIČ PROSTO ČEZ MEJO PO ERJAVČEVI ULICI Župana Mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc in Občine Gorica (I) Ettore Romoli bosta ob 00.30 prečkala »nekdanji« maloobmejni prehod na Erjavčevi ulici v Novi Gorici, kjer ju bosta pričakala Boris Kobal in Maurizio Solda v vlogi policistov iT. NA VSE PRIREDITVE VSTOP PROST! 28 Četrtek, 20. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Komorni orkester in zbor iz Bratislave Prinašajo najlepše božične melodije Božični koncert z vrhunskimi izvajalci bo jutri v centru Bratuž Božični čas brez glasbe je kot cvet brez vonja. Med glasbenimi prireditvami, ki so napovedane v prazničnem času, pa izstopa jutrišnji koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V goste prihaja znani Slovaški komorni orkester Bohdana War-chala s spremstvom mešanega komornega zbora konservatorija iz Bratislave. Božičnega duha bosta priklicala z najlepšimi melodijami iz celega sveta. Božični koncert, ki se bo jutri začel ob 20.30, sodi v sezono, ki jo v sodelovanju prirejajo center Bratuž, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Od začetka svojega delovanja, ki sega v leto 1960, se je slovaški komorni orkester razvil v enega izmed najbolj znamenitih klasičnih ansamblov na Slovaškem in pomembnega poustvarjal- Slovaški komorni orkester ca slovaške glasbe. Nastopa po Evropi, Ameriki, Aziji, Avstraliji in sodeluje s svetovno znanimi solisti; veliko pomembnih slovaških skladateljev mu je posvetilo svoja dela, ki jih je orkester pre-mierno izvedel. Od januarja 2001 je njegov umetniški vodja Ewald Danel; z njim je orkester izvedel nekaj zanimivih projektov, kot so vsi Bachovi Brandenburški koncerti na enem samem večeru (maja 2003) in vse Bachove orkestralne suite (oktobra 2004). Komorni zbor pa združuje študente in absolvente bratislavskega konservatorija pod vodstvom Dušana Billa in je eden izmed ambasadorjev slovaške umetniške kulture v svetu. Zbor prepeva po Evropi, v ZDA, Avstraliji, Mehiki, Izraelu, Jordaniji, predvsem na prireditvah, ki so ponesle v svet slovaško glasbeno umetnost. V centru Bratuž poteka predprodaja vstopnic (tel. 0481-531445). [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481410341. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan«. Dvorana 5: 17.20 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.00 - 22.10 »Nella valle di Elah«. fi Razstave Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: danes, 18. decembra, ob 20.45 »La famiglia dell'antiquario« (Eros Pa-gni). Glasba: 21. decembra, ob 20.45 Clemencic Consort »Musica per il Natale nella vecchia Ungheria«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SSG IN SNG NOVA GORICA: v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici melodrama Maksima Gor-kija Letoviščarji v produkciji SNG Nova Gorica. ZADRUŽNA BANKA iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice gledališke predstave v furlanskem jeziku: 20. decembra ob 20.30 »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v ul. Visini 2. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«. Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Nella valle di Elah«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La musica nel cuore - August Rush«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15; »Matrimonio alle Bahamas«. DRUŠTVO ARS obvešča, da bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič. MULTIMEDIALNA RAZSTAVA EURART bo v hiši Morassi v grajskem naselju v Gorici na ogled do 2. januarja 2008 med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. Razstavljajo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Se-mari (skulptura), Gianluca Coren, Ema-nuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Pud-du (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). OBČINSKA GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481-494369. PRODAJNA RAZSTAVA »CORMONS LIBRI« bo do 23. decembra v dvorani Italia na drevoredu Friuli 28 v Krminu ob četrtkih in petkih od 16. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. V FRANČISKOVI DVORANI na Sveti Gori bo do 6. januarja 2008 med 10. in 18. uro na ogled razstava jaslic. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akva- relov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 21. decembra na ogled spominska razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spaca-la ob 100-letnici rojstva. Od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo v petek, 21. decembra, ob 19. uri odprtje multime-dialne razstave z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Razstava bo na ogled do 14. januarja 2008 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; 24. in 31. decembra bo galerija odprta samo v dopoldanskem času. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja 2008 na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled do 6. januarja 2008 v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. Odprta bo vsako nedeljo in v sredo, 26. decembra, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica). ä Koncerti BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT 2007 v izvedbi orkestra in združenih zborov (Goriški pihalni orkester Nova Gorica, mešani pevski zbor MI Nova Gorica in mešani pevski zbor Ciril Si-lič Vrtojba) bo v nedeljo, 23. decembra, ob 18. uri Kulturnem domu v Braniku in v torek, 25. decembra, ob 17. uri v baziliki na Sveti Gori. KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi na predstavitev treh knjižnih izdaj na športno tematiko, spletne strani SPDG in zgoščenke o abecedi nogometne igre jutri, 19. decembra 2007 ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici Maksim Gorki v- -v LETOVISCARJI Režiser PAOLO MAGELLI Melodrama s preskokom v izpite sanje v soboto, 22. decembra 20.30, Gledališče Verdi (z italijanskimi nadnapisi) z obrazi svojega sezone v Gorici center ponedeljek, 24. decembra, ob 21. uri v cerkvi v Štmavru pred božično mašo. Nastopili bodo Tilen Draksler na orglah in MPZ Štmaver. KONCERT IZ NIZA OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bo v petek, 21. decembra, ob 21. uri na Mirenskem gradu, ob zaključku čezmejne baklade, ki bo startala ob 20. uri s Peči. Nastopila bo pevska skupina Musicum. V HALI PALAČE ATTEMS v Gorici poteka niz koncertov »Quando sonano le cetre«: 19. decembra ob 21. uri Bassa-danza »Il cantar col gesto tra Quattrocento e contemporaneità«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 19. decembra, ob 20.15 koncert skupine Etnoploč trio; informacije na tel. 003865-3354013. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 30. decembra ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Filhar-monika Bacau (Romunija); informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Tic-ketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191). H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN KMEČKA ZVEZA GORICA sporočata, da je v teku vpisovanje na tečaj »Upravljanje kmetijskega podjetja« (40 ur);in-formacije na tajništvu zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in na tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-irsip.it. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bosta v kratkem začela tečaja nemščine - osnovna stopnja A1 (48 ur) in osnovna stopnja A2 (72 ur) ter hrvaščine -osnovna stopnja A1 (80 ur). Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije na goriškem sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51 (KB center) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it.). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, na silvestrovanje, ki bo v Šolskem domu v Novi Gorici, odpeljal prvi avtobus ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 16.15 izpred gostilne Primožič, nato s postankom pri »vagi« (pevmski most), v Podgori (pri spomeniku in športni palači) ter v Štandrežu. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo od 23. decembra do 6. januarja zaprta. GORIŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV ter združenji ADMO in ADO vabijo na božični koncert v četrtek, 20. decembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici. Nastopil bo pihalni orkester Citta di Gorizia. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO vabi v Modra's galerijo na sedežu društva v Doberdobu, kjer bodo v sredo, 19. decembra, ob 20.30 predvajali film »The Prestige«. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta od 24. decembra do 2. januarja 2008. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja srečanje ob zaključku leta v sabo-to, 22. decembra, ob 15. uri v kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice za leto 2008. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v soboto, 22. decembra, delavnica za otroke od 6. do 12. leta starosti med 10. in 12. uro (cena za otroka 5 evrov). Vsak otrok bo izdelal predmet iz slanega testa, ki ga bo kasneje doma spekel v peči. Prireditve AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi v nedeljo, 23. decembra, ob 18. uri na božičnico, ki bo v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Sodelovali bodo učenci Glasbene matice z oddelka za zabavno glavno in jazz, jameljski otroci, plesni skupini Kremenjak, otroški pevski zbor Kremenjak in moška vokalna skupina Sraka. KD DANICA IN VRHOVSKA KLAPA vabita na predstavitev koledarja Vrhovski pust danes, 18. decembra, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Koledar bo s priložnostnimi diapozitivi predstavil Roberto Dapit. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse člane, prijatelje in društva na božičnico, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 20.30 v kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu. Večer bodo popestrili otroški glasovi OPZ Oton Župančič, mladinska vokalna skupina Vrh sv. Mihaela, pevski zbor Društva upokojencev za Goriško ter vokalna skupina Sraka. Ob priložnosti bodo nazdravili staremu letu in pozdravili novo. 0 Mali oglasi PRODAJAM REPO za kisanje. Čimprej klicati na tel. 0481-882453 ali 347527119. PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. Prispevki Namesto cvetja na grob nedavno preminule Ane Miculus darujeta Aleš in Breda 100 evrov za štandreško sekcijo VZPI-ANPI za vzdrževanje spomenika padlim v NOB. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Loreta Bulfon por. Hvala z glavnega pokopališča v cerkev sv. Ane. DANES V RUPI: 14.00, Margherita Pod-vodnik vd. Kosič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 9.30, Mirano Silvestri (iz goriške bolnišnice ob 8.55) v cerkvi sv. Duha in na pokopališču; 10.40, Roberto Pittia s pokopališča v cerkev sv. Valeriana in na pokopališče. DANES V KRMINU: 13.50, Rosa Gilardi (sestra Josella) v samostanu Rosa mistica in na pokopališču. / KULTURA Torek, 18. decembra 2007 29 božično-novoletni koncert - Darilo Zadružne kraške banke V sodelovanju z GM zaživel prijeten glasbeni dogodek Priložnostno sestavljenemu orkestru je dirigiral violinist Črtomir Šiškovič V Evropi, še najbolj v Nemčiji, Avstriji in Švici, je bančno mecenstvo dokaj razširjeno: na koncertnih listih večkrat beremo ime ugledne banke kot pokrovitelja koncerta, nekateri zavodi pa tudi kupujejo (kot donosno investicijo) dragocene instrumente ter jih posojajo najboljšim mladim virtuozom. Pri nas gre nekoliko drugače, ravno zato gre pohvaliti pobudo Zadružne kraške banke, ki je že več let pokrovitelj božično-novoletnega koncerta, s katerim združi svoje člane, stranke in prijatelje v prijetnem okolju koncertne dvorane ter jim postre že z glas benim do god kom in žlahtnim napitkom. To, da je letos banka organizacijo poverila Glasbeni matici, je še bolj razveseljivo, kajti s podporo domačim glasbenikom izraža ustanova svojo ukoreninjenost v našem prostoru. Ze dolga leta pogrešamo simfonični orkester, ki bi lahko oblikoval letno nekaj projektov, zato je sestava priložnostnega ansambla dokaj nemogoča naloga: profesionalci so zasedeni, dobrih študentov ni dovolj, orkestraše je treba poiskati tudi drugje, kljub temu se je oder napolnil in nam ponudil ohrabrujočo in optimistično vizijo. Pred koncertom je v imenu ZKB predsednik Sergij Stancich nagovoril občinstvo z voščili in zahvalo vsem, ki so sodelovali pri pobudi. Projekt je GM zaupala Črtomiru Šiškoviču, kije s svojim ugledom privabil k sodelovanju odlične soliste, ki so kvalitetno ojačili orkester: koncertni mojster Monika Skalar, prvi hornist in mednarodno priznani solist Boštjan Lipovšek, med našimi najboljšimi pa harfistka Jasna Merlak in baritonist Damjan Locatelli. Šiškovič je že parkrat dokazal, da ga mika dirigiranje; dolgoletne izkušnje mu pomagajo pri reševanju številnih problemov, zato je pogumno začrtal pro gram, ki je bil popu la -ren, zato pa prav nič enostaven. Začel se je s poklonom slovenski ustvarjalnosti, ki jo je zastopal »poslovenjeni« Anton Foerster z Uverturo k operi Gorenjski slavček. Sledila je solistična točka, v kateri je Šiškovič dokazal, da še ne misli obesiti violine na klin, kajti Scene de Ballet op. 100 Charlesa De Beriota je lep, čeprav dandanes nekoliko manj moderen izziv vsakemu virtuozu. Violinist je suvereno obvladal svojo vlogo, zraven pa je tudi orkestru dajal napotke za ubrano spremljavo. Damjan Locatelli je svoj nastop začel s pravo redkostjo, Verdijevo Napit-nico, ki je v originalu komorna arija; iz- Nastopajoče je občinstvo nagradilo z aplavzom kroma bira je bila posrečena, kajti koncert je obarvala s prazničnim vzdušjem, ki ga je pevec s toplim glasom poustvaril. Ze tradicionalno praznično zveni Hrestač, balet Petra Iljiča Čajkovskega, iz katerega je Šiškovič izluščil tri slike: Koračnico, Ples sladkorne vile (kjer je na »elektronski« celesti zablestela Beatrice Zonta), nazadnje pa prelepi Cvetlični valček, ki je s svojim barvnim razkošjem izvabil iz orkestra prepričljivo mu-ziciranje. Drugi del se je začel s špansko toplino Bizetove Carmen: iz Suite je orkester dokaj živahno zaigral Preludij in Aragonaise, nato pa smo uživali nekaj trenutkov čiste poezije ob čudovitem duetu med flavto (Eriko Slama) in harfo (Jasno Merlak), s katerim se odpre Entr'acte. Prisotnost baritonista je bila seveda odlična vaba za izredno popularno arijo Toreadorja, ki jo je Damjan Locatelli zapel samozavestno in dokazal svojo umetniško zorenje. Brez dunajskih valčkov in polk na prazničnem koncertu ne gre, zato je Šiškovič izbral med bi-serčki Johanna Straussa najprej Dunajsko kri-Wienerblut, valček op.354, ki je zapeljal občinstvo v sanje o srečnem Novem letu. Jasno, da se orkester ni mislil kosati z dunajskimi Filharmoniki, že samo zato ne, ker bi za to potreboval tri- krat toliko godalcev, kljub temu pa je sugestija delovala, če si le odmislimo manjše spodrsljaje. Šiškovič je spet objel svojo violino za izvedbo prikupnega Poljakinovega Kanarčka, ki je ob glissan-dih in flažoletih ljubko zažvrgolel ob orkestrski spremljavi. Zaključna Strausso-va Tritsch-Tratsch Polka op.214 je kar pošteno namučila orkestraše, ki so se zadovoljivo odrezali v hitrem nizanju not. Škoda, da so take priložnosti le enkrat na leto: dvorana Tripcovich je bila polna zadovoljnega občinstva, pripomba gre le tistim, ki so vabilo dvignili, pa ga niso izkoristili in s tem onemogočili ogled koncerta mnogim, ki so zadnje dni zaman klicali banko, kajti vsa vabila so že pošla. Zele li bi si več nas topov domačega orkestra, pa tudi boljši obisk naših koncertov, ko bi vsaj polovica občinstva posvetila glasbi nekaj več kot samo enkratletno pozornost. Navdušenje je bilo ob koncu koncerta na višku, sprostilo se je tudi v tradicionalnem ritmičnem ploskanju ob Maršu maršala Radetzkega, aplavzi pa so vztrajno priklicali še en dodatek, Damjan Locatelli je tokrat Napitnico vzel dobesedno ter s čašo v roki ponovil Verdijev Brindisi ter do konč no skle nil posre čen glas beni do go dek. Katja Kralj škofja loka Severjeve nagrade Severjeve nagrade za igralstvo letos prejmejo: za dosežke v poklicnih gledališčih Saša Mihelčič in Peter Musevski, za dejavnost v ljubiteljskem gledališču Tatjana Rebolj in Saša Klančnik, študentovsko pa Nina Ivanišin in Jure Henigman. Nagrade so slovesno podelili na slovesnosti na Loškem odru v Škofji Loki. Ob tej priložnosti je Mestno gledališče ljubljansko izvedlo dramo Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje Denise Cha-lem. Nagrade je podelila strokovna komisija Sklada Staneta Sever-ja, ki ji je predsedoval režiser in dramatik Vinko Moderndorfer, v njej pa so bili še igralec in docent na AGRFT Branko Šturbej, dramatu-rginja Mojca Kreft, igralka in prevajalka Alenka Bole Vrabec ter dramaturg in režiser Alen Jelen. (STA) ljubljana Umrl je režiser Matjaž Klopčič V Ljubljani je v soboto umrl Matjaž Klopčič (73), eden največjih slovenskih filmskih režiserjev. Klopčič se je v svojem bogatem opusu preizkusil v številnih žanrih, bil je tudi profesor na AGRFT v Ljubljani, scenarist, scenograf in publicist. Za svojo filmsko ustvarjalnost je prejel več nagrad, med njimi za življenjsko delo Prešernovo in Badju-rovo nagrado. Klopčič se je rodil 4. decembra leta 1934 v Ljubljani, kjer je diplomiral na fakulteti za arhitekturo. S študijem filma je nadaljeval v Parizu, kjer je bil med drugim asistent kultnega francoskega cineasta Jean-Luc Godarda. Sprva je snemal kratke in propagandne filme, med njimi so najbolj znani Na sončni strani ceste, Romanca o solzi, Zadnja šolska naloga. Kasneje je posnel več kot deset celovečernih filmov in več televizijskih dram ter filmov. Za svojo filmsko ustvarjalnost je leta 1973 prejel Zupančičevo nagrado, leta 1973 Badjurovo nagrado in leta 1995 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Klopčič je prejel tudi dve zlati areni v Pulju, leta 1973 in leta 1975. Leta 2000 pa je prejel še Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju kinematografije. Med Klopčičeve najuspešnejše filme sodita Cvetje v jeseni (1973), ki je dobil tudi obliko tv-se-rije, in Vdovstvo Karoline Zašler (1976). Slednjega so predvajali tudi v tekmovalnem programu filmskega festivala v Berlinu. V obeh filmih je zablestela dobitnica Borštnikovega prstana Milena Zupančič. Klopčičeve filme Na papirnatih avionih (1967), Strah (1974) in Dediščina (1984) so prikazali v uradnem programu filmskega festivala v Cannesu. Najprej je bila Zgodba, ki je ni (1967), nato pa poleg naštetih še Sedmina (1969), Oxygen (1970), Iskanja (1979) in Moj ata socialistični kulak (1987). Med televizijskimi filmi so se posebej vtisnili v spomin Nori malar, Črna orhideja in Triptih Agate Schwarzkobler. Ljubljana je ljubljena iz leta 2005 je njegov zadnji celovečerni film. V svet filma j e zašel povsem naključno na snemanju Jare gospode. Tam je spoznal Mile ta Koruna in scenografa Nika Matulo, pri katerem je kot inženir arhitekture asis-tiral leta 1958. (STA) v tržaškem gledališču orazio bobbio - Zabavna predstava o težavnem obdobju v življenju žensk Štiri temperamentne interpretke Preprečljivo so predstavile glasbeno komedijo z naslovom Menopause, povzeto po ameriški uspešnici avtorice Jeanie Linders - V Italiji so jo krstno uprizorili leta 2006 Zasluga za uspeh predstave gre tudi odličnim izvajalkam V okviru abonmajskega sporeda ta teden gosti gledališče La Contrada v tržaški Bobbiovi dvorani lahkotno in zabavno predstavo na temo klimak-terija in menopavze, ki predstavlja resno vprašanje v življenju žensk, ki so prekoračile štirideseto leto; če natančno pogledamo, se v tej skupini zrcali dobršen del najdovzetnejšega Contradinega občinstva, ki se je sicer po pričakovanju s primernim zanimanjem in navdušenjem odzval na pobudo. Gre za glasbeno predstavo z italijanskim naslovom Menopause, ki ga je simpatična komičarka Marisa Laurito povzela po ameriški uspešnici avtorice Jeanie Linders. Komedija, ki jo dopolnjujejo parodije osemindvajsetih najuspešnejših popevk 70. let, je začela svojo pot leta 2001 v majhni parfumeriji na Floridi in kmalu pristala na pomembnih odrih po vsem svetu. V Italiji so jo krstno uprizorili leta 2006, sledilo je veliko ponovitev, za kar gre zasluga simpatični Mari-si Laurito, a tudi njenim temperamentom in nadarjenim soigralkam: Fiordaliso, Fioretti Mari in Ma-nueli Metri. Slednja je tudi režiserka predstave; ko-reografinja je Patty Bender. Komedija sloni na štirih ženskih likih med štiridesetim in petdesetim letom starosti, ki so namenoma stereotipno prikazani: hipijevka, kije taka ostala od 60. let (Manuela Metri), agresivna menedžer- ka, ki si je z močno voljo priborila položaj in ga nikakor noče zapustiti (Fioretta Mari), igralka osladnih televizijskih nadaljevank, ki še vedno igra vloge mladih zapeljivk (Fiordaliso) in provincialna preprosta gospodinja (Marisa Laurito). Spoznajo se na razprodaji luksuznega spodnjega perila v veliki veleblagovnici in med njimi se splete tovarištvo, ki sloni na vsakodnevnem spopadanju z enakimi težavami klimakterija, od vročinskih oblivov do nespečnosti, depresije in bolečin v kosteh in sklepih. Vse to je podano v duhovitih dialogih in enako duhovitih besedilih popevk, tako da na koncu prevlada optimistična sporočilna nota, da se s to spremembo za ženske v bistvu začenja novo, lepo in veselo življenje. Optimistična nastrojenost se je ohranila tudi v italijanski verziji musicala, skupaj z rahlo poučnim nadihom uvodnega video posnetka z intervjuji, v katerem tako ženske kot predvsem moški dokazujejo, kako malo vedo o menopavzi; poleg tega se poučnost postavitve dokazuje tudi s sponzorstvom italijanskega združenja zdravnic. Kakorkoli že, občinstvo, zlasti žensko, je na premieri v petek zvečer z dolgim aplavzom simpatičnim in temperamentnim protagonistkam dokazalo, da mu je bila predstava všeč. (bov) 30 Torek, 18. decembra 2007 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE ROSSETTI Dvorana Bartoli -Kai Hansel: »Quale droga fa per me?«. / Nastopa Anna Galiena. Urnik: danes, 18., jutri, 19. in v četrtek, 20., ob 19.00, v petek, 21. in v soboto, 22. ob 21.00 ter v nedeljo, 23. decembra ob 17.00 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 21. decembra, ob 20.30 / Neda R. Bric: »Aleksandrinke«. Gledališče Rossetti Giorgio Gaber in Sandro Luporini: »Un certo Signor G«. / Nastopa Teatro dell'Archivolto. Režija: Giorgio Gal-lione. Urnik: danes, 18., jutri, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 20.30. La contrada »Menopause The Musica« / igrajo Marisa Laurito, Rioretta Mari, Marina Fiordaliso in Crystal White. Danes, 18. decembra, ob 16.30, od jutri, 19., do sobote, 22. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 23. decembra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom Zadružna banka iz Ločnika, Fare in Ko-privnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice gledališko predstavo v furlanskem jeziku: v četrtek, 20. decembra »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v Ul. Visini 2. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 18. decembra ob 20.45 / Carlo Goldoni: »La famiglia dell'antiquario«. Režija: Lluis Pasqual. Nastopata stalni gledališči iz Veneta in Genove. VIDEM Claudio Greg Gregori: »La baita degli spetri« / Režija: Lillo in Greg. Urnik: jutri, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 20.45. Teatro Palamostre V četrtek, 20. decembra ob 21.00 / »Teatro contatto 07/08« - Arcipelago Circo Teatro »Zaklad«. Nastopa kubanska skupina državne cirkuške šole in Pantakin in Benetk. Režija: Marcello Chiarenza. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA KOPER Gledališče Koper V sredo, 26. decembra ob 20.00 / Andrej Jelačin: »Agencija za ločitve«. V četrtek, 27. decembra ob 20.00 / Joe Orton: »Plen«. V petek, 28. decembra ob 20.00 / De-sa Muck: »Selma in Lojzka«. V soboto, 29. decembra ob 21.00 / Erik Moliere Show & The Sunglasses Band. SNG Nova Gorica Predstava »Cica v metroju«, avtorja Raymonda Queneauja se zaradi orga-nizacijsko-tehničnih težav prestavi z nedelje, 23. decembra 2007, na torek, 15. januarja 2008 ob 18.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 18. ob 18.00, jutri, 19. v četrtek, 20. in v soboto, 22. decembra ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V petek, 21. decembra ob 19.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. Mala drama V petek, 21. in v soboto, 22. decembra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masa-kra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 18. decembra ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Jutri, 19. ob 15.30 in 19.30 ter v četrtek, 20. decembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V petek, 21. in v soboto, 22. decembra ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Mala scena Danes, 18. decembra ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. Jutri, 19. decembra ob 20.00 / Pedro Almodovar, Ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V četrtek, 20. decembra ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V petek, 21. decembra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V soboto, 22. decembra ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče G. Verdi »Romeo in Giulietta«, balet / Urnik: danes, 18., jutri, 19., v četrtek, 20. in v petek, 21. decembra ob 20.30. Gledališče Rossetti V soboto, 22. ob 20.30 in v nedeljho, 23. decembra ob 16.00 / Državni ruski balet »Donski Kozaki«. Cerkev sv. Marije Velike V soboto, 22. decembra ob 20.30 / Božični koncert, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent. Lorenzo Fratini. Prost vstop. Cerkev sv. Nikolaja in sv. Trojice V nedeljo, 23. decembra ob 17.30 / Božični koncert, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent. Lorenzo Fratini. Prost vstop. BORŠT Župnijska cerkev V četrtek, 20. decembra ob 20.30 / Božični koncert z zamejskimi solopevci v priredbi SKD Slovenec. NABREŽINA Dvorana »Igo Gruden« V soboto, 22. decembra ob 20.00 / »Koncert brez meja«, duo Vasja Legiša - violončelo in Giacomo Fuga - klavir. Vstop prost. BRIŠCIKI Pod šotorom V soboto, 22. decembra / "Novoletna glasba brez meja", nastopata Sank Rocker in Tabu. V torek, 25. decembra / Vlado Kreslin z Malimi bogovi. V soboto, 29. decembra / Nastopata Zaklonišče prepeva in Rock partyzani. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 21. decembra ob 20.45 / Božična glasba stare Madžarske, nastopa Clemencic consort, Wien. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 19. decembra ob 20.30 / "Srečanja z glasbo 2007/08", Božični koncert. Nastopata Komorni zbor konservato-rija iz Bratislave in Slovaški komorni orkester Bogdana Warchala. V soboto, 22. decembra ob 17.00 Koncert, »Pozdrav Gorici brez meja« v priredbi SDGV Emil Komel. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Jutri, 19. decembra ob 19.00 / Božično Novoletni koncert orkestra slovenske vojske. Dirigent: Jani Šalamon. Vstop z vabili. POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 20. decembra / V okviru sezone "Postojna blues festival" bo nastopila gospel pevka Joyce Yuille (ZDA). NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 19. decembra ob 20.15 / Etnoploč trio. Aleksander Ipavec - Ipo, harmonika, Piero Purini - Puribegovič, saksofon in Matej Špacapan, trobenta. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 18. decembra ob 19.30, dvorana Slovenske filharmonije / V okviru "Srebrnega abonmaja": Benjamin Schmid - violina, Clemens Hagen - violončelo, Dejan Lazic - klavir, Martin Gruninger - tolkala in Leonhard Schmidinger - tolkala. Danes, 18. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Sue Conway & The Victory Singers of Cgicago, gospel. Jutri, 19. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božično-novoletni koncert policijskega orkestra. Dirigent: Milivoj Šubek. Gospodarsko razstavišče V četrtek, 20. decembra ob 19.30 / Giuseppe Verdi: »La Traviata«. Nastopa SNG opera in balet Ljubljana. Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač«. / Nastopa SNG opera in balet Ljubljana. Urnik: v sredo, 26. in v četrtek, 27. ob 19.30, v petek, 28. ob 18.00 in v soboto, 29. decembra ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalac-que. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih ter 25. decembra in 1. januarja 2008. Občinska umetnostna galerija: do 20. decembra bo razstavljal Giuseppe Callea. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne- grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 25. in 26. decembra ter 1. januarja 2008). OPČINE Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled razstava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. V Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Grajsko naselje, hiša Morassi: do 2. januarja 2008, bo na ogled multimedial-na razstava EurArt. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Razstava bo na ogled med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti, vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij: od 21. decembra (otvoritev ob 18.30), do 6. januarja bo razstavljal akademski slikar Rajko Svilar. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Salamuna. SEŽANA Kosovelov dom: v mali dvorani Mira Kranjca sta na ogled svetopisemska razstava na pregibu iz svetopisemskega v trubarjevo leto in razstava kipov Bojana Pahorja z naslovom Mala plastika. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Subic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. GRADIŠČE NAD PRVAČINO V kulturnem domu je do 6. januarja 2008 razstava z naslovom V spomin aleksandrinkam. Odprta bo vsako nedeljo in v sredo, 26. decembra, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica). IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 18. decembra 2007 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007: Ans. Mladi Kraški Muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.05 23.10 Aktualno: Anima Good News Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Occhio alla spesa Vremenska napoved in Dnevnik Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana (vodi Cate-rina Balivo) Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) Dnevnik - Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) Film: Il vento del perdono (Dram., ZDA, '05, i. Jennifer Lopez) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) V^ Rai Due 6.00 Dnevnik - Običaji in družba 6.10 Variete: 50 anni di successi 6.30 Dok.: La Giordania e le oasi di Petra 6.45 Dnevnik - Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Non e mai troppo tardi 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik 13.30 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Streghe - L'isola delle guerriere 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel - Attrazione 20.00 Kviz: Pyramid 20.25 Žreb lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer - Quando le vite annegano 21.50 Nan.: Desperate Housewives 23.30 Nočni dnevnik V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo 15.00 Dnevnik - Neapolis 15.10 Dnevnik 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (vodi Giovanni Floris) 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.40 Aktualno: Blu notte - Misteri ita-liani - Il velo della Madonna (vodi Carlo Lucarelli) n Rete 4 6.05 Dnevnik - pregled tiska 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Quincy 7.40 Nan.: Hunter 8.40 Nan.: Nash Bridges 9.40 Nad.: Saint Tropez 10.40 Nad.: Febbre d'amore 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 15.00 Nan.: Detective Monk 16.00 Variete: Ieri e oggi in tv 16.50 Film: L'ultima riva (kom., ITA, '57, r. A. Dwan, i. A. Quinn) 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Aktualno: Sipario 20.00 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Siska 23.20 Dok.: Vite straordinarie - Il ritrat-to di Nino Manfredi Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik, Insieme 9.00 Aktualno: Panorama del giorno 9.10 Film: La neve in agosto (fant., ZDA, '01, r. Richard Friedenberg, i. Stephen Rea) 11.25 Nan.: Providence - L'uomo ombra 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) 17.05 Film: Rinuncia impossibile (ZDA., '03, r. Steven Scharter, i. Ted Dan-son) 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.20 Film: Duplex - Un appartamento per tre (kom., ZDA'03, r. Danny De Vito, i. Ben Stiller, Drew Barrymo-re) 22.55 Film: Natale in affitto (kom., ZDA'041, i. Ben Affleck) V Italia 1 6.20 6.35 9.05 11.10 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 18.30 19.10 19.40 20.30 21.10 Dnevnik Risanke Film: Hot Shots! Colpi caldi (kom., ZDA'91, r. Jim Abrahams, i. Charlie Sheen) Nan.: A-Team - L'agente segreto Logan Ross Dnevnik in športne vesti Ris.: Risanke Nan.: Instant star - Stupid girl Nan.: Malcolm - Riprese compro-mettenti Risanke Dnevnik in vremenska napoved Nan.: The war at Home - L'amica di famiglia Risanke Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) Kviz: Canta e vinci (vodi Amadeus) 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 Lettere a Don Mazzi 9.30 Talk show: Formato famiglia 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.35 Nan.: Don Matteo 5 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 13.35 Aktualno: oddaja v živo 15.15 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 19.55 Športna oddaja 21.10 Aktualno: Novecento contro luce 22.20 Dok.: Malesia: Il viaggio, La storia e il sogno 23.40 Košarkarska tekma A-lige: Roma -Snaidero Udine ^ La 7 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno - Punto Tg - Due minuti un libro 9.30 Nan.: Cuore e batticuore - Chi bella vuol comparire 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo - Lo strano frutto 11.30 Nan.: Le inchieste di Padre Dowling - Delitti a Saint Michael 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Il commissario Scali - La mi-naccia 14.00 Nan.: Alla conquista del West 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Stargate SG-1 - Vite parallele 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Pre- monizioni 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.30 Film: I Picari (kom., It, Spa'87, r. Mario Monicelli, i. Giancarlo Gian-nini) 23.30 Variete: Bombay (t Slovenija 1 6.10 Kultura/Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 9.05 Nad.: Absalonova skrivnost 9.30 Radovedni Taček: Figa (pon.) 9.45 Lutk. nan.: Bisergora: Izkoriščanje (pon.) 10.00 Oton Župančič: Beseda na sledi (1.oddaja) 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Poljudnoznanstvena odd.: Dogodivščine šimpanzje družine 12.00 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Vroči stol 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak: Kanape - Kana-pé 15.45 Ris.: Trojčice 16.10 Otr. dok. nan.: Medvedki: na zbirališču divjih petelinov 16.15 Ris. nan.: Hotel Obmorček 16.30 Knjiga mene briga - Marko Švabic: Sonce, sonce, sonce (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.35 Dok. odd.: Kako živijo slovenski gradovi: Turjak 18.00 Resnična resničnost 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Animirana ser.: Adventni dnevi - 18. december 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Pred predsedovanjem EU 2008 21.00 Informativno-razvedrilna odd.: Piramida 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.20 Dok. odd.: Prodor v razum Adolfa Hitlerja (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.30 TV prodaja 8.00 Studio city 9.00 Seja Državnega zbora 18.00 Poročila 18.05 Kalejdoskop 18.30 Aktualno 19.10 Hokej na ledu: Acroni Jesenice - Kac (liga Ebel), prenos iz Jesenic 21.30 Dediščina Evrope: Metrese - skrivna moč žensk 22.25 Film: Kandidat (ZDA) 00.30 Seja Državnega zbora 2.35 Zabavni infokanal Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.00 22.15 22.45 23.15 23.55 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska odd.: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Meridiani Na obisku (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Alpa Jadran Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Nautilus Q - trendovska oddaja Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker Explorer Istra in... Vsedanes - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Videostrani 14.00 Prenos seje MONG 17.55 Kulturni utrinek 18.05 Video spot meseca (pon.) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Pod drobnogledom: Borut Pahor - predsednik SD 21.30 Fair Play 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (2. nad.); 11.00 Studio D (11.15 Radijska posvetovalnica: na vprašanja o vzgojnih zadregah odgovarja psiholog Bogdan Žorž; 12.00 Tema tedna); Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Leteči nahrbtnik - Naše šole se predstavljajo: SS Igo Gruden iz Nabrežine; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbori; 18.00 Istrska srečanja: Kristina Gorišek; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.50, 15.00 RK - odpiramo meje; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 9.00, 10.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna: Hektor Berlioz; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 15.30 DIO; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 18. decembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika „OSLS STOCKHOLM 1%9° -6/-1^0 K0BENHAVN —' 2/3 O _ BERLIN -4/0 & MOSKVA -4/0 " VARŠAVA O-1/0 O KIJEV -4/-3 ŽENEVA -2/0 O MILAN o-3/8 DUNAJ -4/0 O LJUBLJANA °-2/1 A O GRADEC -7/1 TOLMEČ O -5/3 VIDEM O i^s -4/8 O PORDENON -3/7 TRBIŽ O -6/2 O -9/-1 KRANJSKA G. CELOVEC O -7/1 O TRŽIČ -6/0 O-8/0 S. GRADEC CELJE -5/0 O MARIBOR o -6/-1 PTUJ O ČEDAD O -3/7 GORICA O 0/8 O KRANJ 1 ^ O N. GORICA 1/7 ¿94 o LJUBLJANA -3/1 POSTOJNA O -4/-1 KOČEVJE ^ . O ' ČRNOMELJ N. MESTO -3/0 O ____ ZAGREB -3/1 O ÍNAPOVED ZA DANES BS -C Zmerno oblačno bo do ponekod spremenljivo. Ob morju bo ponoči in zjutraj še pihala zelo močna burja, ki bo čez dan nekoliko oslabela, v nižinah bo pihal zmeren severovzhodni veter. Na Primorskem bo pretežno jasno, drugod pa delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Burja na Primorskem bo čez dan nekoliko oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -2 do 1, na Primorskem do 8 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 C Nad Sredozemljem je ciklonsko območje, nad severno Evropo pa anticiklon. Proti nam priteka od vzhoda še mrzel zrak. Jutri bo nad Alpami nastalo anticiklonsko območje s toplejšim in _ n suhim višinskim zrakom. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.423. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.21 in zatone ob 0.40. Nad osrednjim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, drugod v večjem delu Evrope pa je obsežno območje visokega zračnega pritiska s središčem nad Severnim morjem. Od vzhoda priteka nad naše kraje v višinah toplejši in bolj suh zrak.C BIOPROGNOZA Sprva bo vremenski vpliv še zmerno obremenilen, čez dan bo obremenitev slabela, ne bo pa povsem ponehala, zato se bodo pri najbolj občutljivih ljudeh še pojavljale manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 5.05 najvišje 40 cm, ob 12.11 najnižje -28 cm, ob 18.12 najvišje 8 cm, ob 23.20 najnižje -22 cm. Jutri: ob 5.48 najvišje 47 cm, ob 12.58 najnižje -41 cm, ob 19.14 najvišje 14 cm, ob 23.56 najnižje -35 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............-1 2000 m...........-6 1000 m ..........-2 2500 m 1500 m ...........-5 2864 m...........-9 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -9/0 M. SOBOTA O-9/0 francija - Slikali so ga v pariškem Disneylandu s Carlo Bruni Ugibanja o novi romanci francoskega predsednika avstralija - Hudo je ranil plavalca Morski pes napadel na znameniti plaži Nicolas Sarkozy in Carla Bruni ansa PARIZ - Nove fotografije francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja s pop pevko in nekdanjo vrhunsko manekenko Carlo Bruni, ki lahko med svoje nekdanje srčne izvoljence uvrsti Micka Jaggerja in Erica Claptona, so sprožile ugibanja o novi romanci predsednika države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sarkozy je oktobra javnost seznanil, da se je ločil od svoje druge soproge Cecilie. V soboto so ga fotografi francoskih medijev posneli v pariškem Disneylandu, skupaj z Brunijevo. Fotografije naj bi še ta teden objavili časniki Pa ris Match, Po int de Vue in Clo ser. Brunijeva, rojena v Italiji, bo v nedeljo stara 40 let in ima hčerko. 53-let-ni Sarkozy ima tri sinove, dva iz prvega in ene ga iz dru ge ga za ko na. Urad francoskega predsednika objave fotografij ni želel komentirati, še poroča AFP. (STA) zda - Po 50-letnem premoru Američan diplomiral na univerzi pri 87 letih MILWAUKEE - Američan Clarence Garrett je po 50-letnem premoru znova sedel v študentske klopi in dokončal študij. Lani spomladi se je vrnil na univerzo kot redni študent in preteklo nedeljo pri 87 letih svoje izobraževanje okronal z diplomo na univerzi Wisconsin-Milwaukee, ki jo je prejel na posebni slovesnosti. Ko so mu na prireditvenem prostoru podelili diplomo, je doživel stoječe ova-cije. Temnopolti Garrett je bil pred vojno v ameriški mornarici, ko se je začela druga svetovna vojna, pa je služil v enotah ameriške vojske v Evropi. Po vojni se je vpisal na univerzo, vendar si je kmalu ustvaril družino in zaradi obveznosti opustil študij. "Nismo prepričani, daje Garrett najstarejši študent, kije diplomiral na naši univerzi. Gotovo pa je, da že nekaj časa nismo imeli diplomanta, ki bi bil rojen, ko je bil predsednik Woodrow Wilson," je dejal rektor univerze Carlos Santiago. (STA) SYDNEY - Na znameniti avstralski plaži Bondi je morski pes prvič po 70 letih napadel plavalca. Plenilec je turista s Tasmanije napadel v noči na soboto, nikomur pa ni jasno, kako je obšel pregrade, ki ščitijo plavalce, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Morski pes, velik približno 1,8 metra, je ugriznil 34-letnega Scot-ta Wrighta, ki je v Avstraliji na dopustu. »Zgrabil me je za roko in me ni hotel spustiti. Začel sem ga udarjati po nosu in ga poskušal odgnati. Mislim sem, da je po meni in da bom umrl,« je po srečanju z morsko zverino dejal Wright. Wright se je po hudem boju vendarle uspel rešiti iz primeža morskega psa in uspel priplavati do obale, kjer je zaradi bolečin izgubil zavest. Na obali je ležal do jutra, ko ga je našla njegova prijateljica. Wright se zaradi globokih brazgotin zdaj zdravi v bolnišnici v Sydneyu. Eden izmed reševalcev iz vode je začuden, da se je morski pes uspel prebiti čez pregrade, ki ščitijo plavalce. »Toda turist je šel plavat ponoči, kar jim strogo odsvetujemo,« je za enega izmed sydneyjskih časnikov povedal reševalec. To je prvi napad morskega psa na plaži Bondi v zadnjih 70 letih. Plava lec bi ne dvo mno umrl, če bi se čez var nost ne pre gra de us pel pre bi ti kak večji morski pes. »Če bi ga zagrabil kakšen večji morski pes, nikakor ne bi izpustil njegove roke,« je za časnik zatrdil že omenjeni reševalec. (STA)