ti-
ki
il-
la
u,
h.
PO
je
d-
o.
o-
o-
je
it-
5t,
.0-
rjl
iti
cn
Leto
Naročnina 7* Ljubljansko pokrajino: letno 100 Ur (m inozemstvo 110 Ur), za ' * leta 50 Ur, za '/• leta 25 lir, mesečno B Ur Te
TRGOVSKI LIST
Številka 93.
DredniStvo: Ljubljana. Gregorčičeva uUca 23. Tel 25-52, Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel, 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
Časopis	za	trgovino.	Industriio	R“un prt ^ “
niči v Ljubljani št. 11.953.
f — •« -afra vsak torek
iz laia in pete(.
Liubliana, petek 19. novembra 1943
Preis - cena L 0'80
Naredba o občinski trošarini na alkoholne pijače
Na podlagi člena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4. Službeni list št. 273/86 iz 1943, je izdal šef pokrajinske uprave predsednik gen. Rupnik naslednjo na-redbo:
§ 1. — V vseh občinah Ljubljanske pokrajine razen mestne občine Ljubljane se pobira ne glede na odobrene občinske proračune naslednja občinska trošarina:
a) po 2 liri od litra vina, vinskega mošta in piva;
b) po 10 lir od hektolitrske stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka ter od litra šumečih vin in drugih luksuznih pijač.
§ 2. — Občinska trošarina iz § 1. se začenja pobirati z dnem, ko stopi ta naredba v veljavo.
§ 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave.
Ljubljana, 12. novembra 1943.
Devizni tečaii	i
Iz predavanja nemškega državnega komisarja za cene dr. Fischbocka
Objava o poštnih pošiljkah
Pošte sprejemajo odslej privatne pisemske pošiljke pod sledečimi pogoji: 1. Vsa pisma se morajo predajati v nabiralnike ali pri poštah odprta. 2. Za pisma se ne smejo uporabljati ovitki s podlogo. 3. Na vsaki pisemski pošiljki mora biti označen naslov odpoši-
ljatelja. 4. Pri predaji priporočenih j celotno ravan, kar bi bilo v vojni pošiljk se mora odpošiljatelj i posebno nezaželeno, roma oni, ki prinese pošiljke na
Na povabilo Nemško-romunske trgovinske zbornice in Romunsko-neniške družbe je predaval v Bukarešti nemški državni komisar za cene drž. tajnik dr. Fischbock o politiki cen v Evropi. Kako)' poroča »Donauzeitung« je predavatelj v glavnem izvajal naslednje:
Najprej je govoril predavatelj o pravični ceni v domačem gospodarstvu. Po sedaj v Nemčiji vladajočem naziranju se mora pravic* nost cene meriti po storilnosti. Pravična je cena, s katero se povrnejo izdani stroški in vrhu tega sc še doseže dobiček, ki pa mora biti v pravem razmerju z vrednostjo dela podjetja za narodno skupnost. Iz različnosti proizvajalnih pogojev, transportnih stroškov in podobnih okoliščin morajo pač vedno nastati razlike v cenah, dokler se bodo cene določale po zasebno gospodarskih načelih in ne po komunističnem gospodarskem redu od države. V Nemčiji so za določanje pravičnih relacij v cenah med posameznimi gospodarskimi panogami potrebni ukrepi odloženi za povojni čas. Pač pa velja stop za cene. Pri tem je odločalo spoznanje, da so od vojnega gospodarstva povzročene spremembe v gospodarski strukturi otežkoče-vale normalna razmerja in da bi njih popolna razčiščenja zvišala
skih trgovinskih pogodbah zadnjih let ponovno uporabile — da bi se omogočilo ohranitev enakih tečajev. Po teh klavzulah se v medsebojnih blagovnih dobavah ne smejo cene v določeni dobi prekoračiti. Praksa pa je pokazala, da se takšne klavzule zelo težko uresničijo, če znatneje zaostajajo dogovorjene cene za domačimi cenami izvozne države. Težkoče pa nastajajo tudi zato, ker se tu upošteva samo blagovni promet, ne pa tudi druge postavke plačilne bilance.
Samo neko sredstvo je, da se na omejenem uporabnem polju najde začasna rešitev s povezanjem določenega blaga v posameznih trgovinskih pogodbah, da se n. pr. določi količina premoga, ki se zamenja za določeno količino rude. Ta sistem se je posplošil v nemško-grškem blagovnem prometu. Avtonomno zvišanje izvoznih cen kot odgovor na dvig cen izvoznih predmetov sopogodbene države temelji na isti osnovni misli ko prej omenjeni dogovori. «Pa tudi ti ukrepi imajo samo značaj zasilne rešitve, zlasti ker ostajajo tu še odprte nujne potrebe mezdnega transfera.
Gospodarsko sodelovanje na podlagi istih nespremenljivih deviz-
pošto, legitimirati z izkaznico s fotografijo, izdano od kake državne ali samoupravne oblasti. Podatke teh listin mora uradnik, ki ugotovi istovetnost, napisati na pošiljko izpod navedbe odpošiljate-Ija ali na drugem mestu na pošiljki.
Obvestilo Prevoda trgovcem in potrošnikom
La si nadalje zagotovi vsak prebivalec Ljubljane in imetnik živilske nakaznice ter kakršnih koli duciatkov, izdanih po mestnem magistratu v Ljubljani, pripadajoča mu racionirana živila, naj gotovo v času od 25. do 30. novembra odda pri svojem trgovcu ali zadrugi glave živilskih nakaznic za mesec november. K glavam rednih nakaznic je priložiti tud' glave vseh ostalih dodatnih nakaznic, razen bolniških in za krompir.
Ker morajo bolniki v tem mesecu glave bolniških nakazil oddati pri nabavi jabolk, zato naj pri sv°jih trgovcih oddajo prepis glave bolniškega nakazila na listu papirja, ki naj vsebuje ime in naslov imetnika bolniškega dodatka, ime i‘'govca, ter množino z boni nakazanega blaga. Ta list je priložiti b glavi redne živilske nakaznice.
Abonenti v javnih kuhinjah naj tam oddajo glave živilskih nakaznic, kuhinje naj jih oddajo svojim dobaviteljem.
Kdor pa dobiva samo po en obrok hrane dnevno, naj glavo živilske nakaznice odda trgovcu, kjer si nabavlja racionirana živila.
Trgovci morajo z glavami novembrskih živilskih nakaznic pri Prevodu dokazati število svojih j odjemalcev. Glave živilskih nakaz-hic, ki jih potrošniki izročijo svojemu trgovcu ali zadrugi, torej veljajo kot naročilnice. Zato bo v bodoče mogel dobivati blago le j °ni, ki bo glavo novembrske živilske nakaznice oddal, ter si bo ; mogel živila nabavljati le tam, kjer jo bo oddal.
Dr. Fischbdck je nato govoril o meddržavnih razmerij cen ter
predvsem ugotovil ozko zvezo med cenami in menjajočimi se tečaji. Razpravljal je o posameznih možnostih, ki vplivajo na relacijo tečajev. Odločno se mora odkloniti določanje deviznih tečajev na podlagi povpraševanja in ponudbe. Ta sistem ni v skladu z načrtno vodenim gospodarstvom in se ne uporablja niti v zapadnih plutokracijah, ki imajo načelno nagnjenje za uporabljanje liberalističnega mišljenja na tem polju. Celo Keyne-sov in Whitov načrt smatrata kot najvažnejšo nalogo meddržavnih povojnih problemov, da se izloči neredno kolebanje izmenjalnih tečajev. Vprašanje je torej v tem, kdaj se tečaj katere valute določi in pod katerimi pogoji je potrebna načrtna izprememba tečajev.
V tem oziru je značilna misel švedskega profesorja Cassela, ki jo je razvijal že 1. 1919. in ki še vedno tu in lam obvladuje narodno gospodarske teorije. Cassel hoče spraviti v odvisnost paritete kupne sile in po tem določiti te čaje. Splošen dvig cen v neki de. želi bi po tem naziranju imel za posledico znižanje obračunskega valutnega tečaja dotične dežele, in sicer v razmerju z dvigom cen. Podobne nazore razvija japonski profesor Kito z ozirom na gibanje življenjskih stroškov. Njegovo na-ziranje bi mogli še naprej razviti, da ni cilj v enakomerni ravni cen v gospodarskem veleprostoru, temveč da bi se morala pri relaciji tečajev zagotoviti prednost v konkurenčni sposobnosti onim deželam, ki to prednost zaradi različnosti življenjskih stroškov njih prebivalstva zaslužijo in iz istega vzroka tudi potrebujejo in so za radi tega tudi razlike v cenah doma potrebne.
Obe teoriji ne upoštevata, da so za relacijo tečajev cene blagu zunanji trgovini prizadetih držav posebne važnosti. To stališče upoštevajo klavzule, ki so se v evrop-
nih tečajev se more vzdržati samo, če je zagotovljena kongruenca razvoja cen. Ker pa je z ozirom na različne interese posameznih dežel in njenih upravnih možnosti to le težko izvedljivo, bi se morala najti rešitev v smeri premakljivih tečajnih relacij. Tu seveda ne more iti za taktična kolebanja, temveč le za začasne popravke, ki bi [Kistali pri različnem razvoju cen potrebni. Ni nobene splošno veljavne formule, ki bi izražala sorazmerje med cenami in tečaji. Praksa sloni v veliki meri na izravnavi interesov, ki si dostikrat nasprotujejo ne samo meddržavno, temveč so tudi doma zelo različni. Dočim zagovarjajo finančni krogi zaradi mednarodne kupne moči domačega denarja višje tečaje, so industrijska podjetja dostikrat zaradi svoje konkurenčne sposobnosti zainteresirana na niz kih tečajih.
V evropskem prostoru pa se bo morala ustvariti organizacija emisijskih bank, ki bo prikladna za rešitev prej nakazanih problemov, ki bi upoštevala vsa stališča in vse interese in ki bi urejela vsa vprašanja s stališča, ki sme in more biti samo evropsko.
Težave angleškega premogovništva
V angleškem premogovnem gospodarstvu postaja vrzel med proizvodnjo in potrošnjo vedno večja in številne razprave o tem problemu v parlamentu in v časopisju so znak resnih skrbi. Tajnik Britanske rudarske federacije je že napovedal znatne omejitve civilne potrošnje premoga v tej zimi, če se proizvodnja premogovnikov ne bo takoj povečala. »Siidost-Echo« navaja naslednje ovire nujno potrebnega povečanja proizvodnje v angleških premogovnikih:
Rudarski kader je postaren in nima dovolj naraščaja. Nad 20 odstotkov aktivnih rudarjev je že prekoračilo 50. leto starosti, naraščaja in izvežbanih naslednikov pa ni, ker so najboljše mlade delovne moči že pred leti prevzele razne panoge vojne industrije. V angleškem načrtu civilne mobilizacijo so vsi moški in ženske od 14. do 64. leta in visoko število 22.75 milijona na ta način mobiliziranih delovnih sil se ne da prekoračiti v doglednem času. Če bi tudi hoteli in mogli v škodo in okrnitev raznih panog vojne industrije dodeliti premogovnikom potrebno število delovnih moči, bi to naletelo na močno oviro — na odpor delavstva, ki ne bi hotelo zamenjati boljših delovnih pogojev v industriji, kjer dela že od začetka vojne, s slabšimi v premogovnikih, kjer se pogoji dela ne dajo zbolj-
šati niti v toliki meri, da bi bili vabljivi za bivšo rudarje, ki so med vojno sami ali pa po razporedih civilne mobilizacije prešli v druge industrijske panoge.
Premogovniki, ki ne morejo dobiti nazaj svojih bivših delavcev in tudi ne novih, še neizvežbanih delovnih moči, pa potrebujejo še lelos okrog 30.000, prihodnje leto pa najmanj 20.000 rudarjev, če hočejo vsaj za silo premostiti vrzel med proizvodnjo in potrošnjo.
Oxfordskj institut za statistiko je nedavno objavil naslednje podatke o proizvodnji angleških premogovnikov: L. 1939. je znašala proizvodnja 231,3 milijona ton, naslednje leto 224.3, 1. 1941. nekaj nad 206, lani pa 203.6 milijona ton. Stalež rudarjev pa je bil: 1. 1939. - 766.000, 1. 1940. — 749.000, leta 1941. — 698.000, lani pa 709.000 mož. Čeprav se je stalež od leta 1941. do 1942. povečal za 11.000 mož, je vendar proizvodnja nazadovala za 2.7 milijona ton, kar ne more imeti drugega vzroka kakor tega, da je precej rudarjev postaranih in onemoglih in da je bil ves rudarski prirastek v rudarskem delu neizvežban. Od 1. 1939. do 1942. je proizvodnja padla za 27.7 milijona ton. Dvigniti pa bi se morala od zadnjega predvojnega leta za najmanj 12%, če bi hotela zadostiti vojni in civilni potrošnji.
Problemi
v RusiIII
Znani nemški gospodarski strokovnjak G. Furbringer je v tedniku »Das Reich« orisal kmetijstvo Rusije s posebnim ozirom na možnosti žitne avtarkije.
V zadnjih dveh letih pred sedanjo vojno se je sovjetsko kmetijstvo po strahu in zmedi kolektivizacije toliko dvignilo in uredilo, da se lahko reče, da je bilo prebi-
valstvo po oktobrski revoluciji prvič spet sito. Zadnja slaba letina je bila 1. 1936. in ni imela tako hudih posledic kakor ona v letih 1931./33. Takrat je bila posebno hudo prizadeta živinoreja, ki je zaradi pomanjkanja rezerv padla na najnižjo stopnjo. Ker je industrija prevzela velike kmečke množice in ker je bila tudi mehaniza-
cija kmetijstva že precej razvita, so se posledice slabe letine 1936. razmeroma naglo izravnale, pri čemer so imele važno vlogo male samostojne kmetije, ki so dovoljene v obsegu ene četrtine do polovice hektarja.
Ali je sovjetski prostor za pridobivanje zadostne prehrane dovolj velik? Na to vprašanje se točno ne da odgovoriti, ker je treba prj odgovoru upoštevati življenjski standard, ki pa se zanesljivo ne da ugotoviti. Če vzamemo za merilo v drugi petletki (1932—1937) zahtevano žitno proizvodnjo od 6 do 7 milijard pudov, potem lahko rečemo, da je bil pridelek 1. 1940. zadosten, ker je dal blizu 7 milijard pudov ali okrog 112 milijonov ton. Ta pridelek je bil dosežen na površini, ki je bila samo za 8.5% večja od površine 1. 1913., na kateri so takrat pridelali 4.9 milijarde pudov ali 80.1 milijona ton žita. Če pa upoštevamo znatno povečanje števila prebivalstva po letu 1913., potem je pa seveda jasno, da pridelek 1. 1940. ni bil zadosten. Upoštevati je treba tudi to, da so nekdaj iz Rusije izvažali mnogo žita, dočim je pred leti žitni izvoz skoraj zamrl in so namesto žita pri ruskem izvozu na prvem mestu les, kožuhovina, manganova ruda in zlato.
V primerjavi z drugimi kulturami, predvsem z industrijskimi rastlinami (bombaž, tobak, soja, nova kavčukova rastlina kok sagis itd.), se površina za pridelovanje žita ni močno razširila, kar pa ne pomeni, da niso dobro izkoriščene klimatične razlike in prednosti in da se žito ne prideluje tudi v pokrajinah, kjer ga nekdaj ni bilo. Ponekod je pšenica izpodrinila celo rž, posebna pozornost pa se posveča krajevni žitni avtarkiji zaradi razbremenitve transportnih sredstev. Pridelovanje žita se tako posebno pospešuje v Vzhodni Sibiriji, kjer imajo pridelovalci-ko-lonisti od vlade razne ugodnosti in kjer so bile tudi pri kolektivizaciji napravljene razne izjeme v korist samostojne kmečke posesti.
Površina obdelane zemlje s stalnimi pašniki vred se ceni danes na 135 milijonov ha, površina zemlje, ki jo je še mogoče obdelati, pa na 421 milijonov ha. Kmetijstvo ima torej še velike rezerve, katere pa tvorijo seveda tudi zemljišča prav slabe kakovosti. Izkoriščanje teh velikih kmetijskih rezerv ne more priti do pravega razmaha, ker zahteva industrija neomejene množice delovnih sil od podeželja. Stalin sam je nekoč naglasil, da morajo vasi vsako leto dajati po en milijon industrijskega delavskega naraščaja. Šibka stran ruskega kmetijstva je tudi v tem, da so hektarski pridelki marsikje še pod polovico v zapadni Evropi običajne višine.
Živinoreja, ki je bila, kakor že rečeno, v slabih letih 1931./33. pred katastrofo, ni tako razvita, da bi bila kos svoji nalogi v skladu z drugimi panogami kmetijstva. Če ne bi bilo sedanje vojne, bi v petih do desetih letih dosegla ono stopnjo, ki bi mogla prebivalstvu nuditi dovolj hrane živalskega izvora. V veliko pomoč so že dokaj let dobave živalskih produktov iz Mongolije, Tuva in Sinkianga.
Prebivalstvo je v petindvajsetih letih med 1. 1914. in 1969., ko so bile vojne, revolucije in lakota, naraščalo letno za povprečno 1.25 milijona oseb in iz zgodovine se da sklepati, da bo še naraščalo in da ga bo mogoče tudi prehraniti.
Stran Z.
. irrnv^irr-JKim«
»TRGOVSKI LIST«, 19. novembra 1943.
Štev. 93.
Bencin in petrolej za oblačilne stroke
Pokrajinski gospodarski svet razglaša, da se bodo izdajala nakazila za bencin in petrolej za krojače, modistinje in krznarje po seznamu, ki ga je predložilo Združenje industrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo, v dneh 22. in 23. novembra 1943. Boiie je treba dvigniti v navedenih dveh dneh v sobi številka 12.
Nove romunske elektrarne
Vodstvo elektrarne v Bukarešti je izdelalo načrte za novo kalorično centralo v premogovnem revirju Targovistu. Najprej bodo instalirali dva agregata po 20.000 kW, polagoma pa se bo kapaciteta nove centrale dvignila na 80 tisoč do 120.000 kW. V Moreni pa nameravajo prihodnje leto zgraditi hidrocentralo s kapaciteto 20.000 kW.
Sadie iz Jugovzhoda za Nemčijo
Izvoz romunskega špirita
Iz Romunije bodo izvozili 100 vagonov špirita v Švico, Švedsko in Turčijo, če dobe iz teh dežel v zamenjavo kmetijske stroje, zdravila, izdelke iz kavčuka in bombaž. Povprečna cena špirita je 1.75 švicarskega franka za liter.
Razdelitev delavskih oblačil na Madžarskem
Madžarska vlada je uvedla oblačilno akcijo za delavstvo v indu-dustriji in kmetijstvu. Oblačilna industrija je izdelala enotne obleke, perilo in čevlje za 170 milijonov pengo. Ta oblačila bodo do konca leta razdeljena v vsej državi in dobi industrijsko delavstvo 30, delavstvo v kmetijstvu pa 70% izdelanih oblačil in obuval.
Madžarska keramika na razstavah v Švici
V Švici so priredili ta mesec več industrijskih in obrtnih razstav. Sedeži glavnih razstav, katerih se udeležuje tudi inozemsko podjetništvo so: Ženeva, Ziirich, Basel in Bern. Madžarsko-švicar-sko društvo v Budapesti je razvilo živahno agitacijo za švicarske industrijske in obrtne razstave ter doseglo, da se razstav udeležujejo vsa večja madžarska keramična podjetja.
6 milijonov hi romunskega vina za izvoz
Zaradi dobre trgatve v Romuniji zelo primanjkuje sodov, To pomanjkanje naj se odpravi z državnim kreditom. Celoten donos letošnjega pridelka se ceni na 4.2 milijona hi proti povprečnemu donosu 3.7 milijona hi v prejšnjih letih. Po poročilih romunskih vinskih trgovcev bi od letošnjega pridelka ostalo 3 milijone hi vina, iz prejšnjih let pa so ostali nadaljnji 3 milijoni hi, da bi mogla Romunija v celoti izvoziti 6 milijonov hi vina.
Po skoraj popolnem prenehanju sadnih dobav iz Italije, piše »Do-nauzeitung«, se tem bolj zanimajo nemški sadni uvozniki za sadje iz Jugovzhoda, zlasti še, ker na sadne dobave iz Španije ni dosti računati. Čeprav je gotovo, da Balkan ne more dati popolnega nadomestila za italijansko sadje, so vendar že v zadnjih letih prišle velike količine sadja iz Balkana v Nemčijo. Prevoz sadnih presežkov pa ni od pričetka vojne lahko rešljivo vprašanje. Zato so sedaj še raje ko prej uvažali namesto svežega sadja posušeno ali konservi-rano sadje, ki je ceneje, ki se laže prevaža in tudi bolj vzdrži dolgo vožnjo. Posledica tega je bila, da se je na Bolgarskem silno razvila industrija za predelovanje sadja. S tem pa se je tudi mnogo pripomoglo k rešitvi problema preoblju-denosti na deželi.
Kljub temu pa se bo še vedno precej svežega sadja izvažalo v Nemčijo. Poskrbelo pa se je tudi, da pride sadje na namembne postaje nepokvarjeno. Sveže sadje se večinoma prevaža po železnici, ker je prevoz po Donavi sicer cenejši, zato pa mnogo počasnejši. Prevoz po železnici je večinoma zelo dobro organiziran. Sveže sadje se mora brezpogojno s prvim osebnim vlakom, včasih pa tudi z brzo-vlakom poslati v Nemčijo. Tovorni vagon se enostavno priklopi na osebni ali brzi vlak. Dočim potrebuje prevoz sadja iz Bolgarske po vodni poti približno 2 do 3 tedne, pride sadje po železnici v Nemčijo v 5 do 6 dneh.
Po nemško-bolgarski pogodbi dogovorjene bolgarske dobave namiznega grozdja v višini 50.000 ton so se poslale po vodni poti v Nemčijo samo do ene petine. Pri tem so se uporabljale nove hitre ladje, s katerimi je prišlo grozdje v Nemčijo v 5 do 6 dneh. Grozdje se je nakladalo na štirih raznih postajah, kar je pošiljanje grozdja zelo posptešilo. Po železnici se pošilja sadje v nemških vagonih. Do-sedaj je šlo v Nemčijo že okoli 240 vagonov grozdja. Poleg tega grozdja bo Bolgarska dobavila Nemčiji tudi jabolka in hruške, ki prenesejo daljši transport. Domača potreba sadja je na Bolgarskem neznatna.
Iz Romunije bo letos prišlo v Nemčijo okoli 400 vagonov sadja, ker je bilo letos jabolk in hrušk v Romuniji manj ko druga leta. Z Romunijo in Bolgarsko je letos dogovorjena enotna železniška tarifa, kar zelo olajšuje promet z Nemčijo. Pri ladijskih pošiljkah je vseeno, na katero ladjo se sadje naloži, ker so vse donavske ladijske družbe vključene v prometno skupnost in veljajo za vse isti predpisi. Trenutno se pošilja še precej sadja po Donavi, ker je sedanje vreme ugodno.
Dočim more Srbija dobaviti Nemčiji več sto vagonov sadja, dobavlja Slovaška zlasti maline in gozdne sadeže. Velik del tega sadja pa prihaja v Nemčijo že v predelanem stanju. Trenutno se razpravlja o pocenitvi, prevoznine, da bi se dobave povečale.
Železo v raznih državah
V Angliji organizirano zbiranje starega železja ne bo imelo pričakovanega tuspeha zaradi nezadostne tonaže.
Na Švedskem se kaže pomanjkanje raznih vrst železa in jekla in so najbolj prizadete ladjedelnice zaradi pomanjkanja pločevine.
V Romuniji veljajo od 15. septembra nove, od vlade določene cene za železne in jeklene izdelke.
V Španiji je letos od junija do julija padla proizvodnja surovega železa od 48.562 ton na 45.018 ton, proizvodnja surovega jekla pa od 58.255 ton na 53.617 ton. Tudi meseca avgusta je proizvodnja nekoliko nazadovala.
V Švici so organizirali zbiranje starega železja, da bi našli kritje za kakih 30% domače potrošnje. Ležišče železne ruge v Wallisu, ki so ga začeli izkoriščati pred dvema letoma, ni tako izdatno, kakor so pričakovali. Računali so s povprečno dnevno proizvodnjo 2OD ton, pridobivajo pa na dan samo po 100 ton.
V Kanadi je znašala 1. 1941.
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
proizvodnja surovega železa 1.53 milijona ton, 1. 1942. pa 1.98 milijona ton, proizvodnja surovega jekla pa se je dvignila od 1. 1941. do 1942. od 2.70 na 3.12 milijona ton. S prvim dnem letošnjega leta so cenili kapaciteto kanadskih plavžev na 2.12 milijona ton, gradijo pa še dva nova plavža s skupno letno kapaciteto 500.000 ton.
Malajsko železno rudo bodo Japonci predelovali v novih topilnicah in železarnah, ki uporabljajo oglje namesto premoga. Vsa ta nova podjetja bodo v obratu do konca leta, prihodnje leto pa začno obratovati tudi martinovke.
V USA se je letos proizvodnja jeklenih izdelkov zmanjšala. V prvem polletju letos je znašala 10,040.016 ton, v istem razdobju lanskega leta pa 10,503.507 ton.
le i U orali
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, •vratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 8 Telefon St. 22-72.
K V A I. I T K T N O P O 11 I Š T V O
J". J. NAGJA8
USTANOVLJENA 18^7
LJUBLJANA
Denarništvo in zavarovalstvo
Hrvatska državna banka
je imela 7. novembra svojo prvo redno glavno skupščino. Na skupščini se je ugotovilo, da je delniška glavnica banke v celoti vplačana. Občni zbor je vodil predsednik‘banke dr. Toth. V svojem poročilu je naglasil, da ima Hrvatska aktivno plačilno bilanco. Zaradi prevzemanja klirinških dobroime-tij sicer narašča obtok bamtovcev, na drugi strani pa prevzem klirin-gov omogoča boljšo nabavo blaga v inozemstvu, zlasti v Nemčiji. Glavne skupščine se je udeležilo 44 delničarjev, ki so zastopali 252 milijonov kun vplačane glavnice. (Vsa glavnica banke znaša 300 milijonov kun). Kot člana upravnega odbora sta bila izvoljena dr. Ivan Belin, tajnik zagrebške borze in dr. Valdemar Lunaček, profesor na pravni fakulteti v Zagrebu. Hrvatska državna banka je te dni objavila izkaz o svojem stanju. Po tem izkazu se je obtok bankovcev povečal od 31.8 ob koncu septembra na 34.3 milijarde kun ob koncu oktobra.
*
Izkaz Madžarske narodne banke
z 31. oktobra navaja obtok bankovcev v višini 4.19 milijarde pengo. Nove menice presegajo povrnjena posojila za 170 milijonov P ter se je postavka menic zvišala na 3.19 milijarde P.
Komunska narodna banka je podaljšala termin za zamenjavo 100 lejskih bankovcev do 31. decembra 1943. Davkarije pa bodo sprejemale te bankovce še do 31. januarja 1944.
Mlečno nadomestilo iz soje
Bolgarskim kemikom se je posrečilo proizvajati iz soje mlečno nadomestilo. Novo nadomestno mleko ima veliko hranilno vrednost in se more porabljati za kuhanje in za pridobivanje sira. 1 kg soje da 6 do 7 litrov mleka. Mleko ima maščobe med 5 in 10 odstotkov, beljakovine pa od 35 do 45 odstotkov. V kemičnem mleku iz soje manjka sicer mlečni sladkor, ki pa se z lahkoto nadomesti.
Dobra žetev v Franciji
Letošnja francoska žetev je izredno dobra. Žita se je pridelalo 65 milijonov stotov proti 55 milijonom lani. Kmetijsko prebivalstvo je pozvala vlada, da prihodnje leto poseje toliko isto površino zemlje (400.000 ha) z žitom kakor 1. 1937./38.
Madžarski špiritni monopol je dal nad 300 milijonov P dohodkov
Madžarski špiritni monopol de luje že pet let in se je njegovo poslovanje v teh petih letih zelo razširilo, da danes že vodi 11 državnih in 20 zasebnih žganjar/i, 8 rafinerij in 4 podjetja za dehidriranje spirituoz ter 4 tovarne za kvas. Oskrba s potrebnimi surovinami je zagotovljena s pogodbami s kmetijskimi proizvajalci. Tudi oskrba 400 zasebnih žganjarn in tovarn za kvas s surovinami je od monopola zagotovljena, čpiritni monopol poleg tega nadzira še 1736 vinskih in sadnih žganjem. 232 tovarn za kis, 304 tovarne za rume in likerje, 84 razdeljevalnic špirituoz, 135 veletrgovcev z žga-nimi pijačami ter 188 prodajalcev kvasa. Pred ustanovitvijo špirit-nega monopola je dobila madžarska država od žganih pijač samo 13 milijonov pengo dohodkov, lani pa so se ti dohodki povečali že na 238 milijonov pengo. V prvih desetih mesecih petega poslovnega leta pa so ti dohodki narasli že na 305 milijonov pengo.
JOS. L. ŠILIH SLOVENI A TRANSPORT LJUBLJANA
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
Gostilničarski vestnik
Uradne ure v skladišču zadruge
Skladišče in klet Gostilničarske nabavljalne zadruge bosta v bodoče ob sredah popoldne zaprta, odprta pa bosta v naprej, razen ostalih dni v tednu, tudi v ponedeljek popoldne.
Poslovne ure v skladišču in kleti so torej vsak delavnik: dopoldne od 8. do 12. ure, a popoldne (razen v sredo) od 14. do 17. ure.
Uradne ure v pisarni zadruge ostanejo nespremenjene. (Za stranke od 8. do 12. ure.)
Poostreno izkoriščanje kavčukastih plantaž na Cejlonu
Pod pritiskom Amerikancev se je morala angleška vlada odločiti, da prisili lastnike kavčukovih plantaž na Cejlonu, da še v večji meri izkoriščajo svoje kavčukove nasade. Ker je pričakovati, da bodo zaradi predivjega izkoriščanja kavčukasta drevesa odmrla, bo izplačala angleška vlada lastnikom plantaž posebno odškodnino. Povod za ta sklep angleške vlade je dala ostra kritika ameriških senatorjev, ki so pred kratkim obiskali angleške kolonije ter očitaii Angležem, da preslabo izkoriščajo svoje plantaže kavčuka na Cejlonu. Angleži so sicer zatrjevali, da so proizvodnjo kavčuka močno povečali, ker pa kavčuka zelo primanjkuje, iso se morali odločiti, da z močnejšim in takojšnjim izkoriščanjem plantaž kavčuka na Ceylonu tvegajo celo njih nadaljnji obstoj.
Gospodarske vesti
V Trstu so dobili potrošniki za prvo polovico novembra naslednja “Vila: po 1 kg testenin, 5kg krompirja, l kg lizola, 1 kg graha, 2 del olja, 250 g sladkorja, BO gramov paradižnika v mezgi in po eno jajce. Poleg tega je vsak potrošnik tudi dobil pripadajočo količino kruha.
V tspluu je začela zopet poslovati Trgovinska zbornica, ki je bila svoje dni razpuščena.
Trošarinski pribitek na alkoholne pijače je bil na Hrvatskem zvišan s posebno zakonsko naredbo. Ta pribitek znaša za navadno vino d kun od litra, za fina vina 12 kun, f? šampanjec o'i. peneča vina 20 kun, za špirit in žganje pa po 80 kun za vsako hektolitrsko stopnjo.
l>elniško družbo »Velepločo« za
izdelovanje vezanih plošč sta ustanovili gozdno industrijska del. druž-Da v Belišču in Tvornica furnirjev in vpognjenega lesa Slavonija. Nova delniška družba ima 50 milijonov kun delniške glavnice ter svoj sedež v Belišču.
115.000 vagonov premoga so prihranili v Nemčiji v mesecu okto-oru zaradi ugodnega vremena.
Bolgarske zadruge so dobile od države posojilo 7 milijonov levov, da napravijo tovarno za izdelavo konopljinih vlaken.
Uprava romunskih državnih železnic je dobila od vlade pooblastilo, da sme najeti posojilo v vi-sini do dve milijardi lejev za razne investicije.
Romunska izvozna direkcija je nedavno odločila, da je izvoz v Italijo izjemoma dovoljen, in sicer le za blago, za katero je bila pri carinarnicah najkasneje 12. septembra oddana deklaracija in ki je bilo najkasneje do 8. septembra naloženo in akreditiv že pred tem terminom izdan.
V angleškem rudarskem revirju Mansfield Coliarz je začelo stavkati 15.000 rudarjev, ki zahtevajo višje mezde ter zboljšanje njihovega socialnega položaja.
Waterlooški most čez Temzo bodo v najkrajšem času podrli in mostno železo uporabili kot staro železo in ga pretopili.
Vojni dobički angleških listov so se zaradi stroge omejitve potrošnje papirja znatno dvignili. Tako se je povečal dobiček družbe Times Publishing Co od 96.100 na 131.500 funtov.
Zaradi vedno večje pičlosti mesa
je prepovedal v Braziliji gospodarski koordinator vsem tovarnam zamrznjenega mesa nadaljnji izvoz njih proizvodov.
i
Fiir das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Uredn ik: Aleksander Železnikar
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.
Fiir die Druckerei »Merkur« A. G.