At 91.
avguata 1811..
tehaja trikrat na tedea. in sicer i tare*, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom poftiljana:
tioMo.., . .15.K
Vi      »v      .   .     5», posamične Številke stanejo 10 vm.
V Oorici se prodaja „SočaB *v vseh tobakarnan.
aS06i" ima naslednje izredne priloge: Ob, novem' lettf-jEatipat po Goriškem in Gradlščanskem" in dvakrat v letu „Yoail red že-tale, pamikOT Id poštnih svež".
la naroČila brei dopoilane na* ročniue ta aa oiiramo.
Tečaj XU
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrič.
Uredništvo
i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Oorici v l nadstr. na tesat. Upravni&tvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati !oco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov {odklanjamo vsako odgovornost.
Toloion št. 83. —
»Gor, Tiskarna« A. GabrjSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in mL
MBiiovanja pri soduijali.
Pred nedolgim časom so se izvršila imenovanja v sodni službi in sicer v kategoriji pisarniškni uradnikov. V naše me- ) veliko začudenje smo opazili, da se je za- j čelo pri sodnijalh zopet s proiežlranjem laškega elementa, zrave i tega pa vsiljuje ministerstvo Se neke drage ljudi, ki so v naših krajih radi jezikovnih žalitev absolutno nezmožni za to težko službo. V Trstu so bili torej imenovani samo Italijani, dasiravaio bi morala biti vsaj polovica uradnikov na tržaških sodnijah Slovencev.
Pa ne samo v Trst«, na našem ozemlju, na naših sodnijadi na Goriškem, na sodnijah, ki so naša last ki kjer ne bi smel biti niti eden Italijan, tudi tukaj so sanii Lahi nastavljeni in jeza mas grabi, ko pregledamo nekatere sodnije po naših Gorah.
ZaC«lo se je nekaj let sem sistematično s poplavljanjem naših uradov s tujim elementom, domačine se pa poziva, naj vlajgajo svoje prošnje 'kam doli v Istro, da se Italijani ložje grejejo na goriškem solracu.
Začnimo pri severu!
V  Bovcu je bil pred leti Jug — Italijan. Koliko nesreče je ta človek prinesel r.ad bovški okraj, tega nočemo tukaj omenjati, da je bil nesreča za cel okraj, to ve vsakdo in da je spravil sodnijo v slabo luč, to ve tudi vsakdo.
Od leta 1900 naprej so bili imenovani za Kobarid kar trije Italijani in sicer neki Gail, ki je sedaj pri deželnemu odboru, za njim je bil imenovan Maniacco, ki je bil kmalu za tem premeščen k goriški sodniji (Slovenec ne pride tako kmalu z dežele v mesto). Tretji — Constantino Mlinar je tudi Italijan.
Ja, kaj se imenuje KobarkI v resnici Caporetto, (kaj ie ta Caporetto nekje v bližini Milana, saj je Kobarid, kafkor vidimo postal italijanska posest!
V  Tolminu je kancelist Arturo Pregl tudi Italijan.
V  Cerknem je oficijai Anton Ruzzier. Mož je Italijan.
V  Kanalu je Luigi Bolter, kancelist, tudi Italijan.
V  Ajdovščino je 'bil' imenovan tudi Italijan, neki Novajelli, premestili so ga potem v Trst, ker je Ajdovščina progrda.
V  Kanal je tudi premeščen Ruzzier iz Cerkna in sedaj bosta Konal osrečevala kar dva reci dva Italijana, na popolnoma slovenski sodniji, v slovenskem kraju in krade se tah Slovencem na njih lastni zemlji.
J a, kaj ni dobro, oziroma boljše kvalificiranih slovenskih uradnikov, da se mora imenovati na našcsOdnije Italijane? Slovenec mora poznati tri jezike pri sodnijah, ali se more kaj takega reči tudi o Italijanih? Pravijo, da sta Mlinar in Pregl komaj lomila slovenščino, ko sta bila imenovana!
Ruzzieru pa je bila slovenščina španska vas, ko je prišel pred 11 leti iz Pirana v Cerkno!
Stvar »potrebuje korenite remedure! To povemo gospodom v Trstu, nepleme-nitim in — plemenitim! Od sedaj naprej •bomo posvečali personalnim zadevam naj večjo pozornost. Hočemo priti stvari do dna in si ohraniti našo posest. — In tudi če si naši poslanci obribajo noge, letajoč okoli ministerstev s pritožbami, pravico in pravično razvrstitev imenovanj, to moramo doseči!
Dodatek. -— Še huje nego pri sodnijah je pri davkarijah. Ti c. kr. uradi so postali tudi na slovenski izemlji kar laška posest! — Zadnje dni je bil poslan v Kobarid celo za davčnega praktikanta trd Lah, ki ne razume niti ene slovenske besede. Ko se mu je bilo predstaviti pri drugih uradnikih, ni mogel storiti tega ne po slovenski ne po nemški, ampak ostali uradniki v čisto slovenskem Kobaridu so morali znati laški!
Po Kobaridu se razlega naravnost iz-*z'*vajoče tudi istrska laščina rodbine davčnega eksek-utoria. Ali ne bo še miru pred laškim tkokodakanjem?!
„Egipeanke".
»II Messaggiero Egiziano« piše:
»Priobčili smo nekaj statističnih podatkov, danih od mednarodnega društva za odpravo trgovine z dekleti. To so številke, ki dajo misliti.
Tisoč štiristo dva in šestdeset mladoletnih deklet, izkrcanih v AleksandrljI, tekom leta 1910., iščočih službe.....
In te mladoletne, tako se moramo po-praSati, ali niso imele v domovini varn-hov, naravnih ali po zakonu? Ali niso imele sorodnikov? Kajti, pozor, mi pravimo, da so prišla ta dekleta sem iskat (delo: ampak vsakdo razume, kaikini zvijačam in kakim nevarnostim so izpostavljena; zadnje ni izkoriščanje od strani za-peljivcev. Dejansko, tisti čas ko se je društvo trudilo spraviti v službe ta dekleta ali poslati jih domov, je mogla policija aretirati 83 zapeljivcev.
Strašna nevarnost torej. Pa dočim ni človeka, ki ima srce, ki bi ne hvalil truda društva ter <bi se ne veselil od srca vedno večjih uspehov, katere doseza društvo v pobijanje trgovine z dekleti, vršeče se radi navadnega dobička, to je z uipcslenjem mladoletnih ali z relativnim naravnostn im izkoriščanjem njihovega "dela ali z namenom, nižjim m infamnim — se dobi vendar koga, tki opetovano vpraša, kako podporo dajejo rasne vlade v preprečen je take nesreče.
Poglejmo! OnM, ki so ali naravni varuhi mladoletnih ali po postavi, nalagajo postave različno in težko odgovornost. Če se torej trudi zveza privatnikov, da išče mladoletne z namenom, da jih reši pred izkoriščanjem in pred prostitucijo, zajedno pa vlade dovoljujejo, da odhajajo od svojih varuhov, je rezultat, kakor je b»l doslej: posebnost truda po Sisifovem vzorcu.
Ali če bi policija imela ukaz, storiti nekaj več in nekaj boljšega kot pošiljati mladoletne nazaj v njihovo domovino; če bi mogla poiskati neposredne, ki so odgo-
vorni, bi se že moglo kaj doseči. To je: dobiti jih te, ki so odgovorni, in ovaditi jih, to bi ne zadostovalo. Potrebne bi bile jako hude obsodbe, več let ječe; kazini, primerne zločinu, *ki je velik in grozen.
Istotako glede »zapeljivcev. Obsodba, ki jih zadene, se glasi skoro navadno na izgon. To je toliko kot nič; to je le premem-ba polja za njihovo delo.
Na ta način, se potem ni Čuditi, če se čitajo take velike Številke: tisoči deklet, ki prihajalo v Egipt brez vodstva in brez sredstev!
Ampak mi sumimo nekaj drugega. Ker se nadaljuje — skrib Zveze, da name-čša h pošilja nazaj v domovino mladoletne izseljenske ter nebrižnost vlad, ki jim pustijo odpotovati ter me kaznujejo oseb, postavljenih v varstvo mladoletnih — ker se to nadaljuje, pravimo, nastane lahko še iliujža sramota. Ta bi bila: izkoriščanje Zveze za odpravo trgovine z dekleti.
Poznal sem v nekem Ikraju Gornjega Egipta neko Sudanko, ki se je bila dala rešiti štirikrat! Nočemo se udati pesimizmu, ali tako je. Mnoge, skoro vse najbrže, so dobre punice ali nezavedne, pa se je posrečilo kakemu zvitemu človeku ali za-ipeljiveu ali parasitu aruge barve spraviti jih iz domovine.
Ali je prav res, da pri osemnajstih ali dvajsetih letih, tudi v kalkem kraju Beo-cije, dekle ne ve, da se izpostavlja mnogim in težkim nevarnostim, izročivši se prvemu prišlecu ali z odhodom v kraj, ki ga ne pozna, kjer mirna nikogar? Ali je prav res, da pri dvajsetih letih te cvetoče avstrijske mladenke, ki prihajajo sem, ne vedo za nevarnosti, ki so jim pripravljene?
Zato recimo, da končajo gotovo scene, epizode rešenih hčera, deklet, vrnjenih njihovim družinam itd. itd. — bi bilo treba poslati v ječo najprvo svetovalce teh deklet in potem njihove stariše in sorodnike.
Gorje omenjenemu društvu, ako bi postalo le agencija za službe in za poro-ike..... Imeli bi samo žrtve in sicer žrtve komedije.«
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski spisal:  Edgar Mortteil. Poslovenil: F. K.
(Dalie.)
»Od Sahrt Marcellma sva se peljala z železnico do Valence in zopet je plačal vožnjo Tenin.«
»Ce je tako bogat, kakor trdi Ohanat, ie to lahko storil.«                                                         ¦                \
»V Valenci naju je že pričakoval Teninov oče in naju peljal v največji hotel v mestu, ter namočil obed. Vse svoje življenje nisem še jedel tako dobro in vina... imenitna!...«                                                              ;      !                 : ,::fL\.
»Ali obedi v Veroni niso bili tako dobri?«
»R^vno talco ne, ali bili so pa jako mnogobrojni. Toda vino, to je pa izborno, stari Tenin me je peljal v svoje kleti, polne so sodov in steklenic, pokušali smo od najrazličnejši!! vrst, in zdi se mi, da se nisem ves čas streznil!«
»!n v tem stanju si cenil Teninove premoženjske razmere?«
»Da, vidiš to me ravno jezi nekoliko. Nekega popoldne, po jako bogatem kosilu, pri katerem je bilo mnogo vina me vzame stari Tenin iza roko in me pelje k notarju. Ta je bil jako Ihibeznjiv, poklical je takoj več steklenic ¦najboljšega', pili smo, govorili in pri tem mi je kazal papirje — dve uri dolgo. Ko sem pa legel zvečer v po-stelfo, nisem nič več vedel, kaj sem videl iti'bral.«
»Ali sj Sel še enkrat k notarju?«
»Zalibog ne, poskusil sem, da bi šli še enkrat tja, ali gospod Tenin stari je bil jako začuden o moji nameri, skoraj razžaljen, ker sem pa že obljubil Lucijo vpričo vseh zbranih sorodnikov...«
»Tu si pa naredil zopet nekaj pametnega!« zavpije gospa Monestrel. »Saj bi si to lahko preje mislila, da se boš napil in potem delal neumnosti! Toda iz tega ne bo nič, ne dam svoje hčere! Ali naj ti povem svoje mnenje o Teninovih? Nimajo nič, nikakega premoženja nimajo, če ibi bili res bogati, ne bi jim bilo potreba te preje upi-janiti, predno ti pokažejo notarske spise. Stvar je nerodna. Dam pa še vseeno raje Lucijo Galtieru, ko saj vemo, da ima denar.»
»Ali vredil sem že vse v Vemotixu, določil doto ...
»Kaj, določil si doto, ne da bi mene vprašal?«
»Da, saj te ni bilo zraven. Dajali bodo svojemu sinu letno rento tritisoč frankov.«
»Tako? Rento! Glej, glej! Tu imaš jasen dokaz, da nič nimajo. Kaj pa Če sinu ne bodo izplačevali, kaj potem? Pride tu sem, se tu gorko vgnezdi, in namesto, da bi preskrbeli hčer, dobimo še zeta na glavo! Res lepa kupčija! Koliko si pa obljubil 'dote?«
»Tridesettisoč frankov.«
»Trideset tisoč frankov! Seveda v gotovini in v zlatu?«
»Da, stari Tenin je obstal pri tem.«
»Seveda, oni so dali rento mi pa naj damo denar!«
»Hotel sem dati samo dvajsettisoč, ali pregovorili so me za tridesettisoč.«
»K sreči nisi podpisal kake pismene pogodbe, ustne obljube pa nimajo nikake veljave, posebno ker si bil pijan. Ne, iz tega ne bo nič, Imamo vendar snubača, iki je v resnici bogat in ki vzame deMico tudi brez dote.«
»Misliš res, da jo vzame brez dote?«
»Ne zahteva niti bale, samo Lucijo.«
»Ali Galtier bo v osmih tineth že v Novi Kaledoniji.«
»To bomo videli ... Ali sedaj zvoni ravno v cerkev, pojdiva. Storil bi res lahko kaj pametnejšega, nego da si šel v Vennoux „.«                                          .             i
»Meni pa ni žal, jedel sem vsaj cel mesec zastonj.«
Pred cerkvijo so stali ljudje v gručah. Monestrelovi so izvedeli, da se nahaja kaplan v groznem 'stanju.
»Gotovo bo tožil grofa.«
»Tega si ne bo upal, sicer je pa on pričel.«
»Da, on je dal prvi grofu zaušnico.«
»Zakaj pa?«
»Pravijo, da je igospa pl. Siepičeva vzrok.«
»O, tega ne verjamem«, pravi gospa Monestrelova, »tako odlična dama!«
Nov prišlec se vmeša v govor: »Ali že veste najnovejše? Grof ima gosta, lepo damo iz Pariza ...«
»Ali je njegova žena?«
»Saj ni oženjem«                                                  :  '
»O!«
»Mirni jo je videla pri grofu skozi okno, imela je svitlo modro jutranjo obleko, bogato pošito s čipkami in trakovi ...«
Vstopili so v cerkev; bila je zadnja pridiga pre'd volitvami, kajti 'jutranja maša je morala izostati, ker je bil kaplan bolan, deseta maša, če ibo sploh, je bila Že tak Čas, ko so že oddali vsi Rovbonenčanje svoje glasove.
Župnik je prišel na prižnico, in govoril tako ostro, kakor še nikdar popreje, kakor se sploh že nikdar ni slišalo, tudi 'kaplana Fourailouxa ne, ki je bil 'jako ognjevite narave.
,..,;:        (Dalje prih.)
DOPiSi
Iz učiteljskih krogov. — »Soča« je priporočila v zaK*ftji številki starišem, ki bi radi svoje bčerke čimpreje-pripravil\ h ¦krimu,' naj bi jih-'poslali v Cristbfov trgovski tečaj v 'Liutoljaino." Odsvetovala je tudi starišem, pošiljat! hčerke na učiteljišče, češ da nehote shržibe, ker je že, tako več ¦učiteljic ibrez' sluižbV in jiih morajo stariši doma rediti. Vjernam se popoluoma, a zraven dostavljam še sledeče-stanšem v pomislek: Preden pride vaša 'hčerka za učiteljico,', morali 'boste potrositi mnogo za mjo,. ker dartdanes so stanovanja draga, treba je 'dragih učil, lepiti oblek i. dr. In pomisliti je, da se na učiteljišču prav. slabo pripravlja na življenje, pač. pa ravno nasprotno. In ako bo vaša 'hčerka po končanih šolali toliko »srečna«,/da dobi službo, pač 5i nobeden, ki pozna razmere, ne bo tega zavidal, kajti grenko in polno trpljenja oe življenje učitelja* zlasti .učiteljice., VeSkrat mora svoj grenki kruh s solzami namakati, in marsikatera.. učiteljica se stokrat pokesa, 'da je šla. na- učiteljišče, mesto da ibi bila.ostala priprosta.kmetica, toda vesela, zadovoljna, srečna. Te dni mi je soproga nekega veleposestnika, pri katerem je stanovala .učiteljica, rekla: ne, za. učiteljico bi ne hotela na noben način dati svoje fočere, raje naj gre, služit!   .
Day :<da, /grenak je učiteljski kruh! Mladina Je razposajena in sme vse* učiteljica pa ne sme ničesar, sicer je precej, ogenj v strehi. Nevedna mati, surov oče je precej pred .šolo ali pred stanovanjem učiteljice, kjer s zmirjanjem in z upitjem išče »zadoščenja«. Nemalo pripomagajo ik ,temu naši »'krščanski« listi, ki neprestano fouj-skajo in dražijo ljudstvo proti učiteljstvu. Zraven tega je življenje na deželi za učite :jico silno žalostno. Nikogar nima, 'da bi ž njim občevala in mu svoje gorje poto-r žila, pri njem pomoči iskala. Nikogar nima, da bi ji pripravil nekaj človeške hrane, k§r želodec ne prenaša same- polente in ječmena. Večkrat ne dobi v vasi miti kruha in še to kar dobi, mora dvakrat pre-plačati, češ, saj ima, naj plača. Nje življenje je slabše, kot življenje jcfcnice in za tako življenje naj se toliko trudi in stariši toliko žrtvujejo! Stariši, uvažujte vse to in potem tfkrenite. kakor vam veleva vaš razum!
Sz goriške okolice.
Renče. — Po naši vasi kroži črnina vest, ki stavlja v čudno luč nekega tukajšnjega klerikalca, ki je neko punco zbanj-ške planote par diii vlačil za norca, dasi-ravno je mož oženjen in večkratni srečni oče. Pravijo, da je mož za ločitev zakona in za mnogoženstvo. Ta mož kaže očito svojo klerikalno moralo.
Ravnica. — V nedeljo, 5. 8. je bila kakor znano nova maša'čast. gosp. (—) v Ravnici,'kateri je prisostvovalo še precej občinstva in tu'di »Orli« iz Krolhberga. Po popoldanski službi božji smo šli v tamkajšnjo gostilno in se mirno pogovarjali pri kupici pive. Kar pride nemi in .brez roki berač, igraje na gramofon, prosit mi-lodara, katerega se vsak po svoji moči usmili. Kar prihrumi izobraženo pijani »Orel« iz Kromberga z vinom v roki in vlife ubogemu beraču vino v gramofon, vsled česar se je gramofon ubogemu beraču pokvaril. Vsi navzoči so se zgražali nad izobrazbo pijanega »Orla« m so zahtevali, da naj se odstrani in škodo revežu po vrne. Pa izobraženo pijani »Orel«'se ni dal kar tako odstraniti m kmalu bi prišlo do pretepa, ko bi ne bili idrugi »orla« mislim da novomašnikovo telesno stražo, stran zavlekli.
h bouškega okraja.
Iz Bovca. — »Soča« nam je sporočila, da je v Predelskih 'klancfli ponesrečil Mi-.| ha Černuta in v Rablju umrl (naslednjega dne. Miha pa se.veseli še življenja, četudi hodi z obvezano glavo Okrog.
V gorski metropoli priredila je v nedeljo 30. 7. bovška mladež veselico s petjem i« igro.
. Suša pritiska na Bovškem' do skrajnosti. Vročina je neznosna po dnevi, a noči so vendar hladne. Vojaštvo se trpinči in ipoganja po gorskiih pečinah neusmiljeno. Dva reservista sta v Soči nevarno zbolela — a jeden od teh je umrl, kar se pa
ne obeša na siVori, temveč se s. strogo molčečiriostio.poimivši..              ....
V Rcvau nimamo zdravnika. Neob-l-.c/dmo potreben pa bi bil sedajo se nam bliža bolezen. Bovec že stoji v v'eliki zvezi s Trstom,, saj imamo tam dosti svojih •deKlet, ki si^lužijo kruli. Ravno sedaj* v poletnem Času prihajajo #>mov in nevarnost je velika, da se bolezen v naš. Hcraf zanese, tjifdje že govore, da se je *go~. •li! sumljiv slučaj.
Dosevek uredništva: Prosimo, da.se nam. vestno poroča!                                ,;¦
k kolenskega okraja.
Cz Temnice. — Oprosti, dragi   »Novi s Čas«, da dobiš tako pozno odgovor, ali saj ¦ vveš, da je bila žetev m v žetvi,.ko je člo- ; V.v.sk. tako močno izmučen od velikega dela in vročine,'Di bito preneumno odgovarjati ''¦ na take birdalosti, ki jih ti v svojih Števil- ' kali nosiš, zdaj pa ko so naši nunci tako g-reče molili, da nam je toča vse uničila in ni mogoče skoro nobenega"dela začeti, j treba se je pa z našimi čuki malce prijeti, j Na Binkoštni ponedeljek se' je vršila pri j nas veselica s plesom.  'Veselica je tako ] krasno vspela, da -naše toke še /daj čez j > meseca grize in peče. Vedno se zalet-'« ; vajo v posamezne osebe,   ikarere   so \r   } pripomogle, da se je veselica dobro ob- j nesla; Nekaterim se je nekaj časa čudno : zdeitv zakaj da so Temniški klerikalci ta- ' ko odkritosrčni postali, da so vrle napred- \ ne M<ivhinjs)ke pevce tako močno po čas- ." nikih hvalili, ko je vse, kar je tieklerikal- ' nega pri njih fia nič a'kmalu je bila pojasnjena klerikalna zvijača. Ko bi ne prodajal kruha v Ma vb i nje predsednik klerikalnega društva, bi gotovo tudi Mavdiinj-sko društvo slabo pelo, če gre k'erikalcu •kaj v žep, mu je tudi liberalec dober. Nekaterim golobradeom je posebno g. župan :ni v peti ali povemo jim, prej ko bojo oni v Temnici župani postali, morajo nekaj časa »balzam« rabiti, da jim bodo brke zrastle. Ker je mašomu g. županu ravno tako dobro došel najsiromašnejšj občinar 'kakor vi razkor '. bogatini, zato ga tako napadate, ošabni farizeji pa saj so prejšnji in sedanji g. podžupani vaše moštvo že obe idili.
Z našim g. županom smo vsi zadovoljni, izvzemši par nerazsodnih backov, ker vsakdo lahko ve, da g. župan je mož poštenjak, da mu jih je. malo jedna-krh v sedanjih časih, treba je po dnevu z lučjo iskati takih nad-stramkarskih mož kot je oik zato. zasluži tudi, da načeluje naši veliki občini.
Nadalje očitate stare grehe našim pristašem. Gotovo niste slišali evangelija: ;'Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen nanjo«, rekel je Kristus. Ker ste pa začeli, dajmo klin s klinom, pravi pregovor. Vi, ko vaša črna umazana duša do neba smrdi, se predrznete 'drugim napade očitati. Ali ni tudi neki vaš pristaš, ako ravno šma ženo, pri nekem dekletu rajsko sadje okusil. Ali vam ne nekaterim v rinlcčih srajcah še zdaj roke po medu dišijo, ko ste po Gorah prepovedani sad obirali! Še to naj vam bo maznanjenti 'dragi »Čuku, da dobro ste sejali objlo žetvi boste imeli.
Iz tolminskega okraja.
Volče. — Pri delu v Gams pri Hief-!au na Štajerskem se nahaja letos mnogo delavcev iz volčahske županije. Delovodja je neki Matic Murnih, po domače »De-iblarc« iz Kozaršč. Ta Človeik bre*z duše, pa ne gleda na domače ljudi prav nič. Prodaja namreč tudi žganje. Kdor bi si rad prihrani! kakšen vinar in ne pije njegove »brlozge«, tega iie more videti in ga preganja kot sužnja; rad pa ima tiste »šnppsbruderje«, kateri mu svoje krvavo ¦zaslužene krone zapijejo v njegovi baraki. Tovariši! Bodite pametni, drugače pojde-te »plank'i domov; to Vam svetuje Vaš tovariš                               Delavec-trpin.
še/zda|f, kakor se ajiši, nimajo miru radi njegovih naprav. No, JiekaJ moramo pje.d-ložiti javnosti v Devimi njegovega dela. Tukaj, kjer se moramo bojevati Slovenci proti krutim nasiljem italijanske narodnosti, moglribi biti vsi v eneirt talbpru združeni. Ta fiesrečna duša je: T&prav% razdor,,Da klerikalizem nima prave na* rodnosti, to vse ve. Tem bolj pa občutimo to mi ^evinci, od kar je tukaj blagoslovljeni pop. Njegovo zdražbarijo so že začele vse ipobožjje ženice grajati. Res je, da ima en par zaslepi j encev aa seboj, ka^ teri ni^ne vejo in-ne čitajoncibenih javnih časopisov razun -»Novega Časa';. Ti pod-repniki mw bodo za slovo priredili veselk co dne 27. t m. Seveda v klerikalni ikrdmi g. F. Pecikar, ikateri je tako zaveden Slovenec, da se 'boji postaviti slovenski napis .nad svojo krčmo. Ako bi pravi Slovenci tudi bili tako modri in ne obiskali to klerikalno gnezdo? Tam imajo možje S. L. S. svoje turško preklinjcvanje vsaki praznik in nedeljo.
Ti njegovi zvesti pristašt.§q občij^i moiie, katerim, se., vse zavedno! občinstvo smeje., Eden teto-se postavlja na-stališče, da je on absolutni (gospodar Etevina, Do 'kedaj bo tu? Dalte pokazsjti 'jayno$ti, koliko ste koristili Občini iat mi vam bo-demo pokazali;- koliko ste škodovali, hi vse to po naročilu, devinske,. »nesreče«. Povemo vam, daje Občinski Dom občinski! in ne Slov. Umi. Stranke. Ako .hočete pi irediti veselico kaplanu v slovo, imejte vaje "v kapIahoVJh ali vaših prostorih in ne v občinskih. Veselica $)pde seveda samo iz šolo obisikajočflj otrok; in nekaterih, ki imajo kpni'aj',16 let. Vprašajte se ali je 'kakšen zave-den ihož v Vaši 'družbi; ne ni ga i» tiKli >m seJpurdružiiiemo veselju cdhbdd rvašega vodiielja, vsaj bo »enkrat mir s tem zdrafbarjem. Povemo vam, da bodemo spravili v javjiost vse vaše naprave in dela, ker že tako Hočete! Za sedaj, da ne bbsfc"do1žnr "-nedolžnih Ijudij. se še podpišemo in naš podpis je <:";..,                  $i* hvpepek '
Porotna razprava
radi poloma Eaškep denarnega zavoda
Janca popolare Soriziana".
Iz tržaškega okraja.
Deviii. — S srčno zahvalo se 'devin-ski zavedni zahvaljujemo slavnemu škofijskemu ordinarijatu za naim napravljeno uslugo, katero nam je naredilo s prestavo elevinske nesreče v Šempolaj. Iz srca »privoščimo« Šempolajcem tega zdražbarja! Ali .upamo, da v Šemipolaju mu ne hote šla pšenica v kla&Je kakor v Devinu! Saj so ga tudi nam Sv. Lucijci priporočali in
F3ivši ravnatelj, obtoženec Colle nadaljuje s vojimi protidokazi na izvedenče-va izvajanja, obrača se na porotnike in jih prosi, da bi ga vendar enkrat rešili temne ječe. Izvedenec mu odgovarja in pravi, da je (njegovo izvedeniško mnenje dolgo 700 strani in da ni resnična Collcjeva izjava, da se izvedenec strinja z njim. Ce se mu je posrečil prorUokaz sedmih ali osmih slučajih, to njegovega mnenja še 7ie ovrže. Tudi trditev, da so bile izgube na'igri prehodne, 'tri resnična, saj so izgubljali nepretrgoma skoraj tri leta. --- Izvedenec go-\ori potem na dolgo o zneskih, ki jih je Colle skrivaj dvigal in zanika, da bi bili ti | zneski kriti. Zagovorniki stavijo na to | razna vprašanja na Colleja hi z drž. i pravdnikom vred obžalujejo, da ni prišel pričat Marina. k: se nahaja sedaj v Italiji in so ga komaj iztaknili. Obljubil "je, da pride k razpravi, videli so ga še pred par dnevi v Gorici, ali sedaj je naenkrat poslal pismo in pravi, da je nenadoma obolel. Obolela je tudi priča Bedon. Na-Ma-¦rinovo pričevanje so bili vsi radovedni. -Upati je, !da je '."ierthaler s tem konča! rn d p. začne 'drugi izvedenec s vojim poročilom, proces se bo pa vseeno Se vlekel če/, reden dni. --
i Prof. Vierthafer je končal svoje poročilo, :prcd<edni'k rnu je naznanil, da je tc-¦xlai prost in da se lahko odstrani. Začel je in a to s sv-jjhn poročilom izvedenec Mar-siglio in sicer poroča o svojfh raziskovanjih o zadevi opravila Conforti. Najnrvo ¦označi na splošno to zadevo, govori o knjigah in o tistem delanju bilanc, potem govori o nepravilnostih, katerim je priselim sled v predloženih mu registrih in bilancah, na to preide na privatne conto-correnteConfortijeve in se ustavi dolgo pri znesku 11-137* lir. katerega je poslala filijalka iz Parone dvAdige in bi ni bil registriran v knjigi bel jaške centrale. Nato govori o treh, fakturah, ki so po njegovem mnenju fiktivne. Zagovornik Puedier zahteva, da se o tem takoj popraša Con-fortija. —¦ Ta odpr-varja v smislu, da se je izvedenec motil in pravi, da je pri lesni trgovini navada, da faktur ne piše prodajalec lesa, ampak kupec in sicer iz vzroka, ker so prodajalci lesa po večini neizobražene! in analfabeti. Nadalje pravi, da faktura Tsehuder ne spada k tej zadevi z banko. Pravi, da je tudi po končani predaji aktiv in pasi v banki, bil še vedno tvrdka in da je le slučajno prišla ta faktura v stare knjige, ker ni mogel vsak momet nabavljati si novih. Zagovornik Pueeher za-jhteva. da se prinesejo vsi tozadevni dokumenti k razpravi, kateri prošnji predsednik ugodi, Pueeher ugovarja na to na podlagi aktov vsom o izvedencu doprine-šenim nepravilnostim in pravi, da so bile vse Confortijeve bilance aktivne in da se mu čudno zdi, ida niso izvedenci med celo iprdskavo Confortlja ničesar vprašali in se pri nJem informirali. Izvedenec replici-ra, da Confortria ni bilo v Gorici, torej
ga ni bilo mogoče zasipati. Pravi, da Le .sedaj delajo '/.nova -bilance in 'da bazira Njegovo izvedeniško mnenje na starih rn sda se na te nove »ne bo oziral. — Zagovornik pravi, da mora bilance prerešetati z ozifom na to,'da niso izvedenci Contor-tija dosedaj zaslišali.
Ker ima izvedenec poročati samo o zadevi Confortija, je njegovo izvajanje fnolj kratko. Včeraj je imel izvedenec pogovor s Confortijum in zato gredo vse izpovedbe bolj hitro. Zagovornik razloži vse v zadevi IS.lKHrkrom ki so vpisane na (hišo v Beljaku. Drž. pravd, odtegne svojo obtožbo z ozirom na to svoto. izvedenec pravi, da zamore krmStatirati nepravilnosti v!znesku JO.tMKl kron, zagovornik pa ga reducira na W2 kr»>n in pravi, da tudi <i tem zneski: bi zamoge! dati Conforti pojasnila. Nato predsednik izvedenca Mar-*sig!io odsfovi.
Ko se zapro za izvedencem vrata, se pozna vsčm na obrazu, da so zadov.otinf. .Kajti v resnici je bilo mučno poslušati čez teden dni samo Številke na številke. Že 32 sej je bilo do seidaj In sodniki, zagovorniki in perotniki gledajo na' 16. da se proces •čimpreje spravi do kraja.
Porouiiki so prosili' predsednika, da jbi nadaljevali vsaki dan tudi popoldan in predsednik jini je obljubil. Ce ne bodo zagovorniki s svojimi govori predolgi, je upanje, da bo do sobote koiiec procesa. ¦Na vprašanje odv. Pincher!e,,kje so še nekatere priče, odgovarja predsednik^ da lsta Dcdotiin.av. Alaritia otboleJa.-m-da n« inoreta priti,r profesorju 2t|klLKSij^u pa. ki je neitje n:i,Kranjs|cefei m |e|>vi«ču. .<:e ni moglo dostaviti vabila. Na to se prečita jo izpovedi Bedona in Marine. Puedher prečita nekoliko pisem Confortija na banko, predsednik pa vpraša, če imajo drž. pravd, in zagovorniki staviti kakp predloge z ozirom na vprašanje, ki jih ima staviti v prihodnji seji na porotnike.
Drž. pravd, izjavi, da odstopa od obtožbe proti buzzattu gledč na njegovo sodelovanje pri bilanci I. 1905.
Porotnikom so včeraj dali vprašanja in sedaj govori drž. pravdnik.  .
Naročajte,  ponudile,......
zahtevajte in pijte samo   - - - -
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja })'a<-a podjelje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik d-.-ioču— Naslov: Tolstovrfkaslatini. poŠta Glistam^ Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!,          Svoji k svojim!
Domače vesti  *
Krožila ie po mestu včeraj vest, da f je nenadoma; umrl g. Sohmidt, seriiof tu- • kajSnt»t ptritestafitoV, *"Vest ni* resnična,* Res pa Je, daje njegov namestnik Breite- ! iiau s samomorilnim namenom vzel strup in umrl: Zmešalo se mu je.                          '
Kopališče manjka v Gorici. — Od vseli »tisatiT. sL*SBŠir<S;-y ^ej^hiMi /vt»#n&4 pritožbe, da manjka GoričanorrTkopališČeV 2 Imamo sicer mestno kopališče, ali to potrebam ne zadostuje. Par nr naj zadostuje za mesto, ki ima Mizo 30.000 prebivalcem. Soča-je preveč oddattena*jod, mesta. Do* bro bi bilo, če' mesto bazen v kopališču razširi.          '                            ^
C. kr. vadnke so baje vrgli iz gimnazijskega poslopja, češ, da so te šole del učiteljišče, a gimnazija ibo potrebovala prostore za-se. — Saj smo vedno trdili, da vadntce nimajo nič opraviti z gimnazijo! Zdaj naj pa spremene še učni red tako, da bodo vadnice uzorne ljudske šole za potrebe cbeh učiteljišč, — uq pa, da so le pripravljalnke za nemško gimnazijo!
Oj ta narodna zavednost! -~ V prvi razred nemške gimnazije ie vpisanih baje že čez 70 učencev! — Razpored za pri-ii-./Jnje leto v »Sdhulnadirtehten« kaže, da b* bile tudi v prihodnje »tiri pararelke I. razreda, in sicer: dve nemške, po ena pa slovanska in laška'.
Neka zavedna1'slovenska'rodbina na deželi je povedala te dni, da pošlje svojega <*ečka iz 4. razreda na" c. *r. pripravnico v Gorico. Na vprašanje: *Zakaj?« Je odgovorila: *No. da se nauči nemški, in pojde potem na gimnazijo*. Pojasnilo se jej je, da ni treba dečku zgubljati jednega celega leta radi nemščine, kajti pošlje ga lahko takoj v 1. razred, slovenske gimna-rje. Ni šlo to v glavo brumnim slovenskim dušam, da morejo poslati otroka na Kjnuazijo brez znanja nemščine! Za Bo-'^a. kaj pa čitajo ponekod, naši »zavedni« goriški Slovenci?!
Nekaj kritike o procesu B. P. — S;>rva st; računali, da konča' ,' '*ces proti banki Popola.ru v 14 dneh, • '- že cel mesec: /daj upajo, da ga dr         \    >boto.
a!i tudi to je Še jako dvorni
Odkrito povemo, da ta p „» ne spaja v Gorico. Tu nimamo ne porotnikov, ne sodnikov, ne Izvedencev, ki bi bili kos težki nalogi* Za predsednika sodnemu dvoru bi mota! biti strokovnjak, kakor-šr.ega bi morda našli,na Puflftiu, kjer imajo š^cijalistov za vsako stroko, a kdo od tukajšnjih sodnikov ima dovolj znanja o bančnih poslih, borznih špekulacijah itd.? - Zato pa se je vlekel ta proces v neskončnost, tratili so čas in se potili s stvarmi. ki so za razsodijo brez pomena, ako jim nočemo pripisovati te važnosti, da se ž uiimi porotnike samo bega, utruja, meša, <ui končno sredi gozda ne vidijo dreves. I?; zares porotniki že niso več vedeli, za Kaj gre; Šele z vprašanji j;b morajo vsaj /a silo zopet spraviti na stezo proti kpn-čr:emn: da ali ne. Krono komu/iji so skrbeli takozvani -- {zvedene}. Danda-:~es nastopajo še vedno za izvedence pred sodnijo liudič, ki nastopajo na tako važnem mesta, kjer gre obtožencem za fi;:ttov najvišji blagor, za osebno svobodo n sploh eksistenco, ne da so zares ve-šCaki v strokah, o katerih dajajo svoje iz-'<¦ edeniško pričevanje. In reči moramo, da /vedenci v tem procesu niso nikomur 'nponovati. Zt njihov pismen parere je bil »*ko strašno obsežen, da so predložili zanj čez 50.000 K račtma. Ali tudi njttiov ose-hm nastop pred poroto je ukazal očitno tendenco, vleči kolikor mogoče na dolgo. Zato pa je btlo tudi njihovo pričanje tako, kakor del> i iste vrste romanopiscev, ki P'šejo za honorar na vrste: mnogo bese-J-čcnia, malo jedra! To je bila morija, da Kroza! V eni četrtini porabljenega časa h< bili mogli povedati vse. kar je zares "»Padalo pred porotnike! Mesto tega so «?ovcričilj o vseh možnih rečeh, ki z jedrni ebtožbe nimajo nič opraviti in so <'a*nost pojmovanja le motile! In vse to v ktoŠTiiih pasjm dneh, v vročini do 42° C. Dosti se je pisalo o praznikih m njih opravi. Cel svet se je razburjal radi njih '»največji svobcdomisleci so se upirali niih odpravi, kajti s tem bi jim bil prikrajšan počitek, V Avstriji so bili prazniki Dostavno urejeni fai j<e njih število bilo v parlamentu določeno. Papežev odlok ne bi ,m5'l za to za Avstrijo veljave, iker bi imel Rri nas parlament   za odločati in število
praznikov tte *bi se italk zmanjšalo, ker bi bili kršč. socij. proti in soc. dem. tudi. V Tf stu strogo pazijo na ljudi, ki pri-
Goriška   Sokolska   Župa    naznanja
haja^ |adrja$ni i* |talUe kjtatfk. okuJ Ls*m *™tom> ki so *> vUmm za zlet vl ženili krajev: Na naših obmejnih postajah    fa«reb» da hrvaška vlada zahteva od vsa- 1 ipa ni zadostno preskrbljeno, da se kolera i *ega vdeIe*»nca,   da se radi nevarnosti tie vtihotapi in ljudje,   ki so brezvestni, ! ko,ere (J°ie na Qor,ft«» **) P00^ P«*
prepričani, da jih v Trstu obdržijo par dni, potujejo komodno Čraz Videm in Krmin v ^rv%frrjd'.tt^irjTio jerdtr-se zdravstvena oblast potrudi radi Krnuna.
, Velika suša vlada povsod na Primorskem. Če ne bo blagodejnega dežja, bo vse- po poljih zgorelo. Pripravljalo se je za dež, ali. oblaki so zginili in vročina zopet pripeka, da je joj!
Korno poveljstvo 3. kora naznanja, da se tega, leta rezervisti in nadomestni rezervisti, ki stalno bivajo v Trstu in okolici ne pokličejo k orožnim vajam radi nevarnosti kelere.
Napise so pomazali gradežki irreden-tisti pri hotelu *Laercma«. Poznamo te navade. Saj so bili skoro vsi goriški slovenski napisi v dotiki s črnilom. Če Lah ne moie druzega,,*pa s tinto.namaže in njegovi »razžaljeni« Časti je zadoščeno.
Mestni urad razglaša, da se morajo vsi ljudje, ki prihajajo iz Trsta podvreči peiJnevnemu opazovanju.   Vsakega pri-
vrže v Zagrebu 3 DNEVNI KARANTENI. Ako želi kateri od bratov se pod temi pogoji vdeležiti zteta-v Zagreb, mu ie na prosto dano. ~ Predsedstvo priporoča zatorej vsem bratom, da izlet v Zagreb za letos opuste. — Nazdar.  Predsedstvo.
hm narodnih društev.
Bralno društvo v Sv. Križu s C. M. podružnico za davčne občine Sv. Križ -Dobravlje - V. Zabije se prid/no pripravlja ¦za veselico dne 20. avgusta.
rrgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Z dnem i. avgusta 1.1. se je pri c. kr. .poštnem uradu v Slapu nad Idrijo, politični okraj Tolmin vpeljal brzojavni promet z omejeno dnevno službo.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani,
;,      •   ..,   ,                 ...         " ..:      » -  Sprejme se: 2 knjigovodja, 2 korešpon-
šlu*a «z Irsta se mora takoj naznaniti na ' ,.„„,.,  , ^n„if, ¦ ,  a      .      J.    ,     4 .,. .v        . .           '                      , denta, 1 kontonst, 3 poslovodje,.3 potniki,
magistrat, Opozarjajo se na to posebno, oddajalci prenočišč, gostiln itd. Prestopke j se bodo strogo kaznovalo.                         j
C. kr. okrajno glavarstvo   v   Gorici ; piepoveduje iz zdravstvenih ozirov obi- | čajno romanje na Sv. <loro pri Gorici in ' na Grad blizu Mirna o priliki   Marijinih ! praznikov dne IS. avgusta in 8. septembra t. l„ ker preti nevarnost, da bi se zanesla v Trstu obstoječa kolera po romarjih v ta kraj in nadalje tudi v druge pokrajine. Prečastiti duhovni urad jiaj objavi to ' piepoved vernikom v cerkvi  s   pristav- i kom, da ima orožništvo nalog,   morebitno romanje takoj zavrniti v domaČi kraj. C. kr. okrajno glavarstvo. V (larici 9. avg. ' 1011.      Dr. lialtič.               '                    j
Dražba lova. - Ime 22. avgusta j 191 i ob 9. uri predp. se odda v zakup na ': tukajšnjem okrainem glavarstvu lov ka- J rastralnc občine Podgora za ostalo za- ] kupno dobo, t. j. do 30. avgusta 1913. ; Vzklična cena znaša 160 K. Pražheuc in ' zakupne pogejc se lahko vpogleda na c. kr. okraj, glavarstvu v Gorici.                   |
Ime ^. avgusta 1*)U ob 9. uri pred- ] poldne odda se v zakup na tukajšnjem j glavarstvu lov katastralne občine Kal za ; (i.staio zakupno dobo. t. j. do 30 aprila 1913. Izklicna cena znaša 40 kron. Družbeni in zakupni pogoji se lahko vpoglc- ; Jajo pri c. kr. okraj, glavarstvu v Gorici.
Iz Brd. -— Prejšnji teden smo priobčili v -Soči? dop''s 4z Brd«, kjer se do- j r.isnik obreguje ob nekega župana. Došlc ram vesti, so se !krile v vsebini, da je dopis izzval dosti nezadovoljstva in da je niegova vsobma drkti«'ana bolj iz osebnega sovraštva kakor iz objektivnega presojanja razmer. Obsojamo take dopise in priobčili smo ga samo radi par stavkov, ki so se nanašali na narodnost- itd. Z c žirom na to, da dopis ni objektiven, ga c.hžaltfjenfc), dopisniku pa priporočamo — i malo diplomatskega presojanja razmer!
Naznanili smo, da se vrši 15. avgusta v Postojni velika veselica. Kakor dozna-it-mo, je oblast veselico prepovedala in se letos ne vrši.
Čitalnica pri sv. Jakobu - Trst priredi v proslavi desetletnice svojega ob-stanka in razvitja društvene zastave, v nedeljo, 13. avgusta 1911 velrko narodno slavnest. Vspored je jako velik. Društev i«c je priglasilo nebroj. Želeti bi bilo, da se slavnosti udeleže tudi društva z Goriškega, j^osebno bi bilo želeti, da se slavlja udeleže Sokoli v kroju, kar bi zelo ugodno vplivalo 'na idejo ustanovitve Sokola za Lr, Jakotosko okrožje.
Pevsko društvo v Bovcu priredi v redeljo dne 13. avgusta t. 1. v prostorih ?pri pošti« Simon Gregorčičev večer v prid pogorelcem Srednjega Loga. Vspored: i. Aljaž: »Ujetega ptička tožba«, mešan abor.,2, Sipomin na Simona Gregorčiča, predavanje. 3. »Velikonočna«, dekla-macija, 4. Medved: Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 5. »Moj narodni doni«, dekla-niftcija. 6; Alajž: »Oj z Bogom ti planinski raj!« mešan zbor. 7, »O nevihti«, dekla-ma-cija. Po besedi prosta zaJbava. Začetek ob 8. Url zvečer. Vstopnina: 60 vin. za osebo, sedeži 30 vin.
pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajni-Čarka, 5 prodajalk. 7 učencev, 1 učertka. - Službe išče: 3 knjigovodji. 2 kore-špondenta, 4 kontoristi", 6 poslovodij, 4 prtaiki. 5 skladiščnikov, 2ii pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne otroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 14 blagajničark, 16 prodajalk, 6 učencev, 3 učenke. — Po-Mcdovalnica posluje za delodajalce in člane društva b-ezplačno, za drufie pa proti mali odškodnini.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Miren« je odločilo svojo prireditev do prve nedelje septembra t. I. vsled neznosne vročine!
Odbor.
Kolesarsko društvo »Danica« priredi v septcmbiu cestno dirko Miren-Gorica, srečkanje itd. - Pri Jugoslovanski dirki, katera se je vršila v medeljo, sta dirkala dva člana našega društva za društvo »Danica«. Eden je dosegel lep vspeh, ker je dospel na cilj le j)ar minut za slavnim Hrvatskim dirkačem, t? je Ivan Scmolič ki je došel četrti.
Politični pregled.
Odstop vojnega ministra. — Vzdržuje se z vso vstrajnostjo vest, da vojni minister Schonaich odstopi in da se ne vrne z dopusta več na svoje mesto. Pravijo, da je prestolonaslednik z njim nezadovoljen, ker ni zadostno podpiral brambne predloge in ker ni mogel doseči kredita :za vojne naprave v znesku 300 milijonov kron, ampak samo 200 milijonov. Naslednik da mu bo Krobatin.
Med Italijo in Argentinljo vlada hmda napetost, iker ie Argentinija radi nevarnosti kolere poostrila vse odredbe glede pri-selrevania. TtalHa zabteva, da-Lahe preiščejo laški zdravniki in da jih ti spremijo do Ar&emrnije. ta paje kar nastavila svoje zdravnike in ne zaupa Italijanom, ker ve, da radi »tušajo«. — Uruguaj je pa kar prepovedala priseljevanje iz Italije.
Poljski listi poročajo, da se zvrši v septembru parlamentarizacija ministrstva. Čehi bi dobili 2 portfelja. Hochen-burger in Wtekenbur<g bi ostala še nadalje.
Rassne vest!.
Zadnjič smo poročali, da je A. A. parni k »Atlanta« prosil brezžično za pomoč. Parnik je izven nevarnosti in pride poju-trajšnjem že v Trst. Ob španslki obali je v megli trčil skupaj z angleškim parnikom in se poškodoval nad vodno črto. — Parnik ima mnogo argentinsfkeiga mesa seboj in listi že pišejo, da se ga bo prodalo v Švico, če ga ne bodo smeli v Avstriji prodajati. Lepe reči! Radi teh Ogrov še rne|a ne bsnio smeli jesti.
Kolera. & slučajev 'kolere je bilo do sedaj v Trstu. Včeraj ni obolel nobeden. Izdane so |troj|e .egr^djpe, da se bolezen ¦ne raaširi.
26 mornarjev španske ladije »Hu-maniicia« je,- bilo obsojeniih' na smrt im -bode daiies ustreljenih. Včeraj zjutraj so jih peljali k maši. Obsojeni so bili, ker so. vpili na ladiji: Živela republika in ker so odpovedali pokorščino. ,:
Kardinal Gruscha, dunasiki nadškof, je umd vGlognifzu. Bil je rodom Dunaj-čan in dosegel visoko starost. Pred par leti, ko so mu začele moči pešati, so mu dali koadjutorja v osebi dr. Nagla, ki je zapustil neprijetne spomine v Trstu. Mož je bil velik sovražnik Slovanov. Ker je postal koadjutor cum jure soiicicessionis, ostaine sedaj na nadškofovem sedežu, postane kardinal jn ostame !še zanaprej naš sovražnik,
Berolinski policijski predsednik Ja-gow je nasilen.Človeik, Pruska policija je znana 'kot najbolj surova v Evropi. Sedaj je izdal njen šef strog ukaiz, da morajo stražniki Ob vsalki priliki rabiti orožje in da bo neposlušne kaznoval. (Posledice so že tukaj. Dva stražnika sta po noči nekega gospoda zamenjala z vlomilcem in streljala namj. Zadet je v nogo. Po prusko! . Bomba je počila včeraj zjutraj v Bulju na prostoru, ikjer :zida stavbena družba »Union« kazino za mornarico. Zidarji so štrafkali in družba je pripeljala iz Štajerske delavce. Bomba je foila očividno njim namenjena. Nekateri trdijo, da je bila samo petarda. Smo na jugu!
Trpinčenje vojakov? — V Benešovu ma Češkem je pustil neki poročnik skakati pešca Seidla raz 4 metre visokega mostu. Mož je skočil 30krat. Prosil je na to častnika, naj iga pusti, ker je truden. Pustil ga je na to pahniti raz mostu. Mož si je zlomil nogo in je na .notranjih poškodbah umrl.
Papež je nevarno obolel. Ima mrzlico
in mora ležati v postelji. Več zdravnikov
je vedno okoli njega.    Obletnice svojega
kronanja se ni mogel vdeležiti. Zdravniki
pravijo, da ni ravno nevarnosti, a starost
papeževa jim da vendar dosti misliti.
Avtomobil nemškega princa,   Henri-
| ka, je zadel v drevo.    Šofer si je zlomil
j vrat in obležal mrtev, princa in spremlje-
i valcu se ni nič agodilo.
|        V tovarni Llnoleja pri sv. Andreju v
\ Trstu, je nastal v sredo zjutraj velikanski
' požar. Ogenj je izbruhnil v skladišču. V
i kratkem času je bilo v plamenu veliko tri-
nadstropno poslopje. Hitri pomoči se je
! zahvaliti, da ni zgorelo vse. Tržaški og-
njegasei so bili takoj na licu mesta. Škoda
dosega pol milijona kron.     150 oseb je
ranjenih.
Kedaj so nastali jedilni listi? — Jedilni list omenjajo 'prvikrat leta 1541. c!b priliki niemškega državnega ztoora. Pri neki gostiji ztoorničniih članov je imel vojvoda brunšviSki pred seboj dolg list, na katerega je pogledoval vsak čas. Njegov sosed, grof Hugo Mont-fortski je bil radoveden, kakšen list je to, vpraša vojvodo, a ta moi odgovori, da je kuharski mojster napisal na ta list imena vseh jedi, da se vojvoda more ravnati i u čakati najboljših jedi.
Dolg obed. — Nedavno se je vmak-nil z javnega življenja Robert Mart, kateri je bil, glavni upravitelj .kitajske carinarnice od 1. 1861. Hart, katerega so imenovali Sirom celega sveta »veliki kitajski starec«, je bil zaposlen celega pol veka / javnih poslih in doživel mnogo zanimivih dogodkov, o katerih zna pripovedovati zelo zanimivo, ker ima izvanreden spomin. Spominja se zelo dobro dogodka pred 50 leti. Ko je dosegel v svoji mladi dobi, pred 50 leti, v cesarstvu dostojanstvo mandarina, priredili so njemu na čast obed. Najprvo so ga uveli v neki salon ter mu pokazali 40—50 deklet. Raztolmačijo mu, da ima vsaki gost pravico izbrati si dve izmed deklet, kateri mu bodeti stregli s potico, vinom in drugimi slaščicami. Razume se, da si je izbral, tedaj »fant« Hart, dve najlepši devojki in naslanjaje se na kitajske lepotice, odšel v jedilno sobo. Za mizo si je posadil na vsako stran eno, in se zabaval cel Čas obeda naravnost divno. Zabavali pa so se prijetno tudi drugi gestje. Kako so -se dobro imeli, je razvidno iz tega: da so se vsedli iza mizo o poldne, a vstali izza nje naslednje jutro-ob petih. Pa se tedaj so se čudili, kako da je tako hitro minil čas!
»
Pozor rodoljubi!
g   Zahtevate povsod naše igralne karte   |
#
*
^Primorka"
Prva  slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani.
» »
Bogata zaloga železa, pločevine, jekla, žebljev, ! vijakov, vsakovrstnega kovanja za poliištvo in                 _
stavbe, vsakovrstnega orodja za kovače,     .^/-f OAr ključavničarje, mizarje itd. — Straniščne  ^^\        p* npprave in vpeljave. — Strešna okna,   ^^     \J -  -  stresne lepenke,
traverse, cement, svin-      .^        ^C/"        v~ iixK cene in železne -     ^f/ rCC^    sč^* <&   ^^             Pumpe,-
^     t$   ^^    žice in žične ograje.
Razno kmetijsko o- -
rodjt\ Velika izber kuhinjske
. ^--^        in hišne oprave kakor:  pečij, šte-
^b. ^^r       ....     dilnikov itd. itd.    -   -   -   -
*     ^           POSTREŽBA TOČNA IN DOMAČA.    -
..                         ^^^      .....     Cene konkurenčne......
i^k        ^ '          Jroaime, zahtevajte listke naše kontrolne blagajne,  -
AeP

e*^*
lako se obranimo želodčnih bolečin ? 1
Takim boleznim, na katerih trni dandanašnjo CloveStvO, se pride  vspeSao  v  okom r k jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja
Dr. Engel-nov nektar.
Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj   zdraveaa  telesa.  Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvršen vspehih sloviti
Dr. Engel-nov nektar.
Ta pijača, kije izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic.
Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvorite v sokov. Zato se priporoča vžitek
i
Dr. Engel-novega nektarja
vsem, ki si hočejo obrniti zdrav želodec.
Nekiar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotafco ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč doher sen in živahen tek, zabranjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.
V Širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja.
Nektar se dobiva po H K in * K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Bomans, Ajel, Campolongo, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červiajan, Oglej, Finmičel, Gradež, Sežana. Vipava. Postojna, Milj, Trs-i, itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih «enah v vsa kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahtevajte izrecno
= Dr. Engel-nov nektar, zz
Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malaga 200, vinski štrkljaj 50, glicerina 100, črno vino 100, sok jerebike 100, črešnjev sok 200 'brinje 30 in mnogo drugih zeljidč. Te zestavine se pomešajo.                                                  S
XLLL^AA4MkLL^L«^^
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
registrovana zadrug« s^ neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko -obrtne zadruge v Gorici« je 2 ozlrom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri ¦kupni seji dneL3p, decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po _*                         _j^ 100 kron ; na menice pa proti 6* obrestovanju.
2 kroni na mesec za vsaki
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposoievalca določi tudi na 10 ah več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine ll%% prispevka v posebno rezervo z*, morebitne izgube.
'     Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/.* večje, stalno naložene p* po dogovora
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v^časopillb »Soči« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če Jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem urada v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Mltomt p atarija li ilaMtania
Karo! Draščik
v Gorici oa Kmra v (lutRi hiti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, ^orte, Kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pikice itd. Prodaja različna tla« vina I* llkarja na drobno ali v originalnih bntelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
Oar- po Jako zmernih cenah. ~*9
! Soolltsiialeiiin!
Velike zaloge novih dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam Veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri
Batjel-u
Ludovik Sorovnik
ss= pnlfear ssas
v BOROVLJAH (Forlacli) na Koroškem
se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pišiol, liobeft-poJk in klice? za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah, imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem Času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov f ran ko in poštnine prosto!!!!
Anton Potatzky v Gorici.
naslednik Jos, Terpln.
Na sredi KaiteiJ« V TR60VINA NA DROSNO IN 0EBEL0.
«t|o0Bffe kipsvtliče •irBktrikfgt (t rfrabiegfc
blaga ttr tkaals, preja Is siti).
potrkbSOinb
la pitami«, taiilce la papataika.
Najboljše Sivanke za šivalno stroje.
POTREBŠČINE
ga krojuU in i$vlwi§.
»vi tlnjiee. — EoŽni Tenet. — 5l*5r#. kuj!*!*«.
tiSna obuvala za ?sa letaš Saše.
Poae booit:
Imim za uMm, travi i« tofalia.
Najbolje    ofkJtljtca ?eloga za kramarje, kroSttjarje,   trrdsjalce po sejmih in trgib ter n« deieli           **   ^
Gorica Stolna ulica 24.
Mebailcmft delavnica. Prodaja tudi aa otroke.
Ceniki poštnine prosti.
Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone, orkestrijone itd.
Ivan Kravos
BaIomit.ll.GSXiEiHlarutt.il sedlarska delavnica
in zaloga rax ličnih konjskih vpreg k« lahko ali p» k*žko vožnjo; linije ima v zatoni različno kouj-»k« potrebščine, potovalne potrebščin« kakor: ko*-čege, torbice, denarni«'«, listnice _^___ Ud. — lzvrftuje in Hprppin* v f^f^ftitf4fs popravo različne koleseljne in H^lIsP^ =z==r=i k* čije  rss=ss=
Popraufla se Izortujejo ločno. a&^~   Cene   zmerne.     imM
Zobozdravnižki in zo otehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICI
Jos. Uerdl tehaHKle SIcb. 37.
Uinulue zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaucukove pioAče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlnira o soajcn aleildn
od 9. sr« doo. do S. are pop.
Stojte
lOatsKSssstsssss
1                            Kdo ne pozna tvrdke                             St^fcg t
Kerševani <& Cuk
u Stolnem trgn (Plana Daomo) o fiORICI Itco. 97
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria Jivalie stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpeinejši in najlažji, ter delajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-
--           pom Šivalnega stroja
»ORIGINAL VICTORIA« Šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačne.  Z Original •Vlctorit šivalnimi firoji se izvršuje vsakovrstno umetno ve zenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: ilamorenice, itiikalalec, irosgallicft (liroje za iaattea]e groidja, pluge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najbo1)^!!?^0161* be,a» rdeCa itd' z znamko KERŠEVANI & ČUK, ki jih sama izdeluje. Paske, ga-mokreie, drugo belgijiko orožje, streljiio. — Velika izber
gramofonov. Dali na obroke.
CENIKI se razpošiljajo zastonj. ==