platana r gatovML teto L Trbovlje, 1. februarja 1948 Štev. 9, Rudarji Zasavskega bazena so se obvezali, da bodo letošnji za 4 odstotke povišani plan prekoračili za 1 odstotek Dragi tovariši Titol Rudarski kolektiv Zasavskih pvemogovnikov Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, zbran na množičnem sestanku dne 16. januarja 1948, se Vam zahvaljuje za Vaše Priznanje našega dela, naporov in uspehov v letu 1947. Vsi ti uspehi našega dela so rezultati Vašega genialnega vodstva in globokih politično ekonomskih sprememb, ki so nam omogočile izvedbo velikih nalog in naše jasne zavesti, da bijemo z borbo za izvedbo planskih nalog borbo za naše srečnejše življenje. Ob prehodu v plansko leto 1948 se obvezujemo: 1. da bomo odstranili vse ne-dostatke v zvezi z analizo 1947. leta in se obenem obvežemo, da bomo v letu 1948 prekoračili plan za lnlo, ki je za 4°lo višji od plana leta 1947; 2. Prevzamemo tudi vse obveznosti rudnika Moravče, ki ga že raziskujemo. 3. Normirali bomo v letu 1948 še vsa nenormirana dela. 4. Dvignili bomo delovno disciplino in elan za znižanje stroškov in večje varčevanje materiala. 5. Izkoristili bomo v letu 1948 vsa izkustva iz prvega leta petletke in posvetili vso pozornost novatorstvu in racionalizatorstvu. 6. Posvetili bomo tudi največjo pozornost vzgoji strokovnega in političnega kadra, posebno paž-njo bomo polagali vzgoji naše mladine. Vse te naloge v letu 1948 bomo lahko izpolnili pod Vašim genialnim vodstvom in vodstvom Partije, ki vodi k večjemu procvitu naše države, k izboljšanju življenja naših narodov in k izgradnji socializma v FLRJ. »S Titom in našo Partijo k novim uspehom!« je edinstvena parola nas, rudarjev Zasavskega bazena. Trb-ovlje, dne 16. 1. 1948. Delovni kolektiv Zasavskega bazena. Tekmovanje med trboveljsko rudarsko mladino in mladino rudnika Pernlk v Bolgariji dneh ko je ves svet proslavljal Sv. obletnico Oktobrske revolucije je •^ladinska brigada jz Zapadnega obrata rudniška Trbovlje pozvala na dvomesečno tekmovanje mladinske brigado 12 Pomika v Bolgariji. — tekmovanje naj bi še bolj ulrdilo medsebojno zbliižanje obeh narodov. Mladina je tekmovala v času od loi n(>Vomhra 1917 do 16. januarja 1948 in j« dosegla sledeče uspehe: 1. Po novii ciklisbičnj metodi dola le imela mladinska brigada lepe in zadovoljive, uspehe kljub težkim de. lovit im prilikam (trije kolektivi v enom delovišču vsi enako plačani). 1 V času od 15. novembra 1947 do januarja 1948 je imela brigada sle-ooi* rezultate v prekoračenju norme Pni produkcij*: Noveniibna je brigada presegla normo za 23%. Decembra je brigada presegla normo za 14.73%. Januarja je brigada presegla normo za 13.7%. 3. Kanora brigada bo imela manj neupravičenih izostankov in boljšo delovno disciplino, v tem so bili doseženi sledeči rezultati: Novembra bolnih 4.1%, neupravičeno izostal ih 0.8%, dopust 0.03%. Decembra bolnih 2.5%, neupravičeno izostalih 1.5%. dopust je izkoristilo 4.6%. Januarja 1948 bolnih 6.1%, neupravičeno izostal ih 0, dopust 0. 4. Pri četrti točki, katera brigada bo pridobila čim več rudarjev za ciklično metodo, rezultati še niso raz vidni. Vzrok je v tem, da so v rudniku Trbovlje stari rudarji, ki jih je težko pripravili na to novo metodo dela kljub temu, da je boljša in naprednejša. 5. Brigada je dobro vzdrževala delovišča, katera je dobro tesarila in ni bilo v času tekmovanja nobenega zru-ška. Orodje se čuva v redu, 'imajo ga rudarji, v lastni režiji. V času tekmovanja mladinska brigada brigadirja Llpušiča Ignaca ni imel« nobenih težkih ali lahkih nezgod. V napovedi tekmovanja je bilo poudarjeno, da naj zaradi medsebojnega zbližanja in prenašanja izkustva v delu lista brigada, kj bo proglašena za zmagovalko prenese svoje delovno izkušnje novega dela na drugo brigado, s tem da obišče v prijateljskem obisku brigado, s katero je tekmovala. Mladinska brigada zapadnega rudnika Trbovlje želj in pošilja tople pozdrave bolgarski mladinski brigadi rudnika Popov Do premogovnega bazena Pomik z rudarskim pozdravom Sindikalnim podružnicam in vsem krajevnim * odborom OF Z našim krajevnim listom »Zasavskim udarnikom< smo dobili močno orožje v naši krajevni graditvi, v povezovanju našega delavca z našim, delovnim kmetom, močno orožje na vseh področjih našega krajevnega ustvarjalnega deta, ki ga moramo pravilno izkoristiti v skupni borbi za materialni in kulturni napredek. »Zasavski udarnike je večina prebivalstva našega okraja sprejela z veseljem. Sindikalne podružnice, ki so sprejele list v določenem številu in ga tudi razdelile, zaslužijo vso pohvalo, Dočim so v Zagorju, Radečah in Hrastniku znali pravilno razdeliti poslane izvode, tega v Trbovljah niso storili. Na vzhodnem obratu je leden dni po izidu številke še vedno ostalo nerazdeljenih velika število izvodov, tudi zapadni obrat se ne more pohvaliti, da bi bil kaj boljši. Naj-bolje pa je znala to organizirati sindikalna podružnica okrajnega ljudskega odbora, ki je pričela takoi nabirati naročnike. Uspeli so 100%, tako da imajo že za 3 mesece pobrano naročnino in tudi že pošiljajo dopise za »Udarnika*. Razumeti moramo, da je list naš, da nam mora pomagati pri našem delu in da mesečna naročnina, ki znaša štiri dinarje, ni velika. Zalo ne sme biti ' nikogar, ki ne bi bil naročen na naf glas Zasavja, »Zasavskega udarnikac. Ust bo izhajat dvakrat na mesec in je potrebno, da so vsi dopisi n« uredništvu do vsakega osmega in osemnajstega v mesecu, kajti le * sodelovanjem najširših množic bo Ust lahko uspešno izpolnjeval postavljene naloge. Uredništvo. Popis prebivalstva na vsem ozemlin FLRJ Lani jc zvezna vlada izdala uredbo o kratkem popisu prebivalstva v FLR Jugoslaviji. Po tej uredbi bomo izvršili kratek popis prebivalstva, gospodinjstev in kmetijskih gospodarstev, ki ga bo organiziral državni statistični urad pri zvezni planski komisiji skupaj s statističnimi uradi republiških planskih komisij ter s popisovalnimi odbori okrajnih in mestnih izvršilnih odborov ter krajevnih ljudskih odborov. Dan Popisa določi predsednik zvezne planske komisije. Na podlagi gornje uredbe je sedaj predsednik državne planske lcomisije z odredbo določil, da sc na vsem ozemlju FLR Jugoslavije izvrši popis prebivalstva po stanju o polnoči med 15. in 10. marcem t. 1. Popisovanje sc bo začelo 16. marca ob 7. zjutraj in mora biti končano do vštete- «•0. ‘irr —uin km« Mladina okraja Trbovlje bo prispevala za gradnjo zadružnih domov 320.000 prostovoljnih ur V nedeljo 25. jan. 1948 je bila v Trbovljah v okrajni dvorani skupšči-nn mladino, na kateri so delegati aktivov izvolili svoj okrajni odbor LMS-a. •l’o uvodnih besedah lov- sekretarke Borušak Mile, in izvolitvi delovnega predsedstva. je sledil referat tov. Veharja o notranji 'n zunanji politični situaciji Organizacijsko, poročilo pa je podal lov. Železnik Janez. Iz organizacijskega poročila le bilo razvidno, da se je okraju j odbor mladine sestal v preteklem letu samo enkrat, kar je grobo kršenje pravil sla-trga Ljudske mladine Jugoslavije. — Tako je ležalo celotno delo na sekretariatu, ki po se je tudi med letom "S-krat menjal. Po III. Kongresu-ljudske mladine Slovenije se ie »tanje zboljšalo. V celotnem okraju je h'.lo oktobra 1946 61 mladinskih aktivov, -ki so zajeli 2700 mladine, vsled slabega vodstva organizacije pav se je v letu 1947 število mladine znižalo na 41 aktivov z 2500 mladine. Po reorganizaciji vodstva in izvršenih mladinskih volitvah se je število zvišalo na 80 aktivov s 3200 člani. Velike napako so bile pri evidenci in se tudi n,i posvečalo dovolj pažnje statističnim poročilom. Kulturno prosvetno dolo sc ni razširilo povoijno, kar je vsekakor krivda vodstva, ker ie vso pažnjo posvetilo akcijam, pozabilo pa je na kulturno prosvetno udejstvovanje mladine- V toku leta 1947 so mladinski aktivi dali 32 kulturnih prireditev. Na področju okraja sodelujejo 4 mladinski pevskj zbori in jc njihovo delovanje prav uspešno. Število naročnikov na list »Mladino« je 776, kar je vsekakor premalo. Zelo malo pažnje se je posvečalo vprašanju fizkulture in bo moral sedanji izvoljeni odbor temu vprašanju dati več pažnje, ker ravno mladina mora postati voditeljica in nosile!jica današnje fizkulture. Zolo razgibano je( bilo delovanje pionirjev. V pionirske odrede, katerih je 32, je zajetih 5167 pionirjev. Naročnikov na Pionirski časopis je 2706. Pionirji imajo organiziranih 234 predmetnih krožkov, v katerih sodeluje 573 pionirjev. V svojih vrstah imajo 85 udarnikov. Pr) prostovoljnem delu »o opravili 4579 ur in priredili 28 kul-lurnoprosvelnih prireditev. Mladina je sodelovala na progi Samac—Sara jevo z dvema brigadama, od katerih je bila brigada Tončke Geč dvakrat udarna in dvakrat pohvaljena, brigada Vilija Vreska pa enkrat pohvaljena. Obe brigadi sta si priborili prehodni zastavici- Na mladinski progi je sodelovalo 517 mladincev, od katerih je 78 zaslužilo časten naslov udannika. ’ Sodelovali so tudi na gradnji Goriškega Lijaka, cesdi Celje—Sl. Peter in na gozdni pobi Konjskj vrh—Luče. ,V okviru lokalnih gradenj pa je mladina napravila 35.194 prostovoljnih ur. Brez dvoma je največji uspeh uvedba mladinskih številk, katerih je 'danes 14 in so z uspehom posegle v borbo za plan. Rudnik Hrastnik ima formiranih 5 mladinskih štvUk, kj de-laijo pod zelo težkimi pogoji v vročini nad 30°, kj pa vendar presegajo normo ov Kemične tovarne v Hrastniku, ki je organiziral kulturno .prosvetne ekipe za obiske podeželskih krajev. Mladinski aktiv v Radečah je sprejel obveznost, da ho pri gradnji zadružnih domov prispeval 2610 ur. Ustanovili so si že delovno četo, k.i je žo začela s pripravljanjem materiala- V Mlinšah je v preteklem letu mladina zelo slabo delovala in se je delo oživilo šele po volitvah. Mladina v Mlinšah je prevzela iniciativo v roke pri gradnji zadružnega doma, kjer se je obvezala, da bo prispevala 6400 ur prostovoljnega dela, imajo pa že 610 kub. metrov peska in več kubikov lesa za gradnjo. Mladina na Sv. Urhu bo prav tako gradila zadružni dom. Aktiv Župa v Dobovcu bo dal 300 prostovoljnih ur pri krajevnih gradnjah. Mladinec iz Hrastnika, mlad rudar, ie poročal, s kakšnimi težavami se jo borila mladina pri uvedbi mladinskih številk In poslavljanju predlogov za zboljšanje dela. Po končani disknst.fi je pozdravil skupščino tov. Kožuh Milan v imenu Okrajnega odbora Osvobodilne fronte, Izvršnega ljudskega odbora in okrajnega kom Meta KPS, ter nakazal važnost sodelovanja mladine pri gradnji zadružnih domov. Skupščino ie pozdravit tudi zastopnik Glavnega odbora LMS, ki je nakazal smernice za delo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika lov. Vehar Ivan. Ob zaključku so bile sprejete obveznosti, s katerimi slopa mladina okraja Trbovlje v borho za dokončno zmago. V aktive LMS bodo vnesli več sistematičnega vsakodnevnega političnega dela in polom sestankov seznanjali mladino s političnim položajem doma in v svetu. — V organizacijo Ljudske mladine bodo zajeli 90% vse mladine. Mladinski aktivi v podjetjih, tovarnah, rudnikih in na vasj bodo z dvigom politične in strokovne ravni razkrinkavali sovražnika in onemogočali njegove protiljudske namene. Organizirali bodo širši študij, posebno pa ga- prenesli med kmečkp mladino. V letu 1948 bodo organizirani tečaji za kmečko mladino v Cemše-niiku, Mlinšah, Izlakah, Dobovcu, Lokah, Radečah in Kolovratu, v katere ho zajetih 120 mladincev in mladink. Pri najvažnejši akciji letošnjega leta pri gradnji zadružnih domov bo mladina okraja Trbovlje prispevala 320 tisoč delovnih ur. Do 1. marca 1948 pa bo pripravila ves potrebni gradbeni material. Do 15. februarja 1948 se bo formirata _ Okrajna brigada za gradnjo zadružnih domov. Organizirali bodo tečaj mladincev za zidarje in tesarje. Delavska mladina raznih strok pa ho (izdelala instalacijski in ostali material. V štirih tovarnah, in sicer v cementarni, kemični tovarni, steklarni in papirnici v Radečah, bo mladinska organizacija uvedla bri-gadrei sistem dela, kij bo vpeljan s 15. februarjem 1948. Za zvezne In republiške akcije bo -dala mladina okraja Trbovlje 170 mladuncev in mladink. Predvsem bodo polagali največjo paž-njo vzgoji novih kadrov in bodo pripravili mladino za strokovne tečaje, učnokopaške tečaje 180 mladincev, v kopaške tečaje 120 mladincev, v rudarski lehnikum 12 mladincev - kopačev. v elektrostrojni lehnikum pa 10 mladincev. Mladinska organizacija bo dala iniciativo za sklepanje pogodb med učenci v gospodarstvu in mojstri zaradi čim prejšnje dosege kvalifikacije. Mladina Trbovelj bo sodelovala pri razširitvi jn asfaltiranju ceste kolodvor — Trbovlje, pri grad-njii Doma »igre in dela« in doma »Tehnike in šport«. Sodelovali bodo tudS prt odkopu, spomladanski setvi, organizirali kampanjo za čiščenje sadnega drevja in p« tem dali 1500 delovnih ur. Poživili bodo dramatske skupine in pevske zbore ter izvedli 12 gostovanj na vasi. Pomagali bodo pri pionirski organizaciji in tolmačili pionirjem pomen gradnje zadružnih domov. St«'Vlilo tekmovalcev za fi-z-kulturni znak bodo dvignili za 15%. V vseh aktivih LMS-a bodo uredili točno evidenco nad članstvom. S temi obveznostmi se bo mladinska organizacija Vključila v drugo leto planskega gospodarstva. Obveznosti bo izvršila vestno do roka, ker je to slavna tradicija in čast vsakega posameznika in celotne organizacije Ljudske mladine Jugoslavije. Tekmovanje mladinskih številk v rudniku N« pobudO" mladinskih številk obrala KolredeZ eo bile mladinske številke postavljene tudi v rudniku Trbovlje. Pomen teh mladinskih številk je dvojen. Prvič pridobimo čim več kvalificiranih delavcev, t. j. kopačev in kopa škili pomočnikov, kajti naša mlada država, ki odpira vedno nove in nove rudnike, potrebuje ogromno strokovnega kadra. Drugič, — pomen teh številk je v veliki potrebi premoga, kj ga našg industrija zelo potrebuje, kajti gradi se nova težka industrija in je zalo vedno večja potreba po premogu. In ne samo to, za naš premog je povpraševanje tudi v sosednjih državah, od kalerih dobivamo razne stroje In druge potrebščine, kj so naši industriji neobhodno potrebne. Mladinske številke, ki so se osnovale v rudniku Trbovlje so pokazale lepe uspehe. Tako je mladinska številka v Vzhodnem obratu napovedala tekmovanje vsem številkam na etaži. Čeprav je ta številka delala v slabih pogojih se vidijo prav lepi uspehi. Tako je na primer v mesecu oktobru presegla normo za 87%, v mesecu novembru za 75% in v decembru za 79%. V teh rezultatih se vidi, da je mladinska številka v vzhodnem obratu -dobro razumela pomen osnovanja mladinskih šlevilk. Ne samo v vzhodnem obratu, tudi v zepadnom obratu delajo mladinsko številke in pa tu-di niladin. brigada, ki prav tako dela pod zelo težkimi pogoji in je presegla normo v mesecu novembru za 23%, v mesecu decembru za 14.73%, v mesecu januarju pa za 13.70%- Omenjena brigada je tekmovala z bratsko bolgarsko brigado ter se še ne ve, katera ie po-slaia zmagovalka. Iz rezultatov se vidi, da so mladinci, ki delajo na mladinskih številkah, dobro pojmovali pomen osnovanja številk in brigad. Zato bomo pritegnili še ostalo mladino v mladinsko številke in brigade, ker se zavedamo, da delamo za domovino in za njen napredek. Z geslom »premog je kruh naše industrije« bodo pokazali še lepšo rezultate v tekmovanju. Teržan Anton. -» Industrijsko kovinarska šola Borba za izpolnitev petletnega pla-lse vrš} 4 krat tedensko, za rudarje na je naša glavna jn osnovna naloga, | po jamskih obratih na učnih poljih, kajti vsak zaveden držvljan nove Ju- ki se formirajo v zadnjem času, za goslavije ve, da je izpolnitev plana življenjske važnosli za napredek naše države- V zvezi z izvajanjem petletnega plana t. J. elektrifikacije in industrializacije, pa se postavlja vzporedno vprašanjo strokovnih kadrov, ki naj bi zavzeli mesta v novo naslajajoči industriji. Za vzgojo teh novih kadrov obstojajo različne ustanove, med katerimi so tudi industrijsko šole. Pri rudnikih Zasavskega bazena so bile že takoj ob osvoboditvi ustanovljene industrijske rudarske šole.. Njihova naloga je vzgajali za našo industrijo nov kader teoretično in praktično visokokvalificirane delovne sile. V razliko od sličnih šol v bivši Jugoslaviji je na današnjih industrijskih šolah velik poudarek na teoretični strokovni ter splošni _ izobrazbi, pri čemer se ponovno odražajo težnje naše države, da bi čim bolj dvignili izobrazbo našega ljudstva. . V našem bazenu obstojajo trenutno 3 industrijsko rudarske šole. Na pr-vom mestu je ind. rudarska šola v Trbovljah, ki jma tri oddelke, in sicer rudarski, kovinarski in elektro-oddelek. Skupno poseča šolo 219 učence-v. Ind. rudarska šola v Zagorju ima rudarski in kovinarski. oddelek, ki ju skupno poseča 124 učencev. Ind. rudarska šola v Hrastniku je bila osnovana šele v preteklem letu jn je v .razvoju. Trenutno obstoja na šoli sn-mo Tuda-rstk-i od«lelek, ki ga poseča 28 učencev. Teoretični pouk na šolah se vršj 2 krnit tedensko ter ga vodijo, zlasitii slroikovne predmete, predavatelji. ki so nameščenci podjetja, splošne predmete pa aktivni ter upokojeni profesorji in učitelji. Praktične pouk kovinarje in električarje pa po obratnih delavnicah. Pri praktičnem pouku se borimo s sorazmerno velikimi težavami, ker zaenkrat še ne razpolagamo s posebnimi učnimj delavnicami v okviru šol, temveč smo navezani na obratne delavnice, kjer so mora praktično vzgojo učencev mnogokrat prilagojevntl produkcijskemu načrtu posameznih obratov. S 1. februarjem 1948 stopa v vseh šolah v veljavo nov učni načrt^kj predvideva 3kral tedensko teoretični, 3 krat tedensko pa praktični pouk. Letos je predvidena v vseh treh revirjih gradnja novih šolskih zgradb z internati. S tem bodo dobile naše industrijske šolo šele pravi razmah, z ustanovitvijo internatov pa h<> omogočeno tudi oddaljenejšim mladincem poseča-njo šol. Z ustanovitvijo in nadaljnjim razvojem ter izpopolnjevanjem industrijskih šol je dana naši dornščajočj mladini nova možnost pridohivanja strokovnega znanja, ki ga potrebuje za čim uspešnejšo izvrševanje bodočega poklica. Cim popolnejša bo strokovna izobrazba, lem več bo lahko koristila in doprinesla s svojim bodočim Srečno!< Hudnik živega srebra Idrija.* Steklarna Hrastnik 'e mnlasila udarnike Delovni kolektiv Steklarne Hrast, nik jc v nedeljo 11. januarja 1948 imel pomembno slavje. Prva tovarna v okraju Trbovlje je v drugem letu netlelke proglasijo udarnike, ki jih je Tl izmed njih 17, ki so bili proglašeni že drugič. Proglasitev se jc izvršila v obratu, sodeloval pa je tudi sindikalni orkester, ki je pred pričetkom proslave zaigral državno himna Proslavo je olvoril predsednik sindikata, ki je pozdravil vse navzoče. Ravnatelj tovarne, Povšc Dušan, sc >e zbranemu delavstvu zahvalili v imcrui ultra ve za uspešno delo v letu 1947. ko jc sleklarna dosegla plivn *e meseca novembra pred rokom. Decembra je bil plan dosežen 100.25“V Udarnikom so bile razdeljene letve denarne nagrade. Poleg tega je dobilo še 141 delavcev primerno priznanje. Za delovni kolektiv steklarne Uroši, nik jc značilna prava povezava upfa. ve podjetja in dejavstva. Za delo in lesno povezavo z. delavstvom je pred -sodnik sindikalne podružnice izročil upravi v imenu vsega kolektiva v znak priznania in tovarištva len spo-t min v obb.ki pokala Proglasitve udarnikov se je udeležil ludi tajnik OSS Trbovlje lov Toplikar ki jim :e čestital k tisnchu in želel, da nat t>o Uidi leto 1948 uspešno za delovni kolektiv steklarne kol jc bilo uspešno leto 1947. Za boljšo preskrbo naših industrijskih središč Zn oskrbovanje naših industrijskih centrov okraja Trbovlje s prehran-bcnimi artikli, oziroma kmetijskimi proizvodi je bilo zadolženo več okrajev, ki pa se svojih obvez niso držali ter Še do danes niso dosegli zadane jim naloge. Ne zavcdaio sc ogromnega pomena preskrbe naših najbolj požrtvovalnih ljudi — rudarjev ter delavcev po tovarnah, ki iz dneva v dan dvigajo produkcijo aaše industrije, ter si prizadevajo, da čimprej dosežejo postavljeni plan. ki je postal za nas vse naša častna naloga. Nekateri kmetje našega okraja se niso in se če ne zavedajo svojih dolžnosti napram delavcu in rudarju, ki si prizadeva, da nakoplje čim več premoga, da s lem dvigne produkcijo. Naši industrijski centri nujno potrebujejo vsakodnevne kmetijske proizvode, ki jih mora staviti na razpolago kmet, kateri je ravno tako zainteresiran za dvig industrijske proizvodnje. V našem okraju nismo odkupili vseh kmetijskih artiklov, kateri so bili predpisani posameznim kmetom v letu 1947, to pa zaradi tega, ker se pri izvrševanju teh planskih nalog kmetje niso zavedali svojih dolžnosti. Nc pada pa krivda pri tem samo na kmete, ampak tudi krajevni LO si niso znali, oziroma niso hoteli, pravilno tolmačili odredbe. Tako so na primer na krajevnem LO Kotre-dež delali razrez obvezne oddaje živine samo odbornjki, med katerimi je bila večina večjih posestnikov. Razrez so zaključili tako, da so zadolžili ubogega kočarja, ki poseduje komaj eno do dve glavi živine, medtem ko večjih, posestnikov obvezna oddaja ni zadela. Seveda je posredoval takoj okrajni LO, ter ugotovil dejanski sta-lež živine ter po istem napravil razrez. Ni pa to samo slučaj v Kotredcžu, temveč še tudi po drugih KLO-jih. ki še do danes niso zadostili obvezni oddaji mesa za leto 1947. Med temi še dolgujejo precejšnjo količino LO Radeče 5f.00kg, Mlinše 3500 kg. Turje 1800 kg, Dol pri Hrastniku 1500 kg tor še drugi z nekoliko nižjimi količinami. Dejansko se je pokazalo, da je šlo ogromno živine neznano kam, po drugod pa so isto prodajali iz KLO-jev samo kot prosti višek, čeprav še obvezni oddaji niso zadostili. Pri tem se vidi pomanjkanje sa-moiniciative po KLO-jih ter nepravilno napravljeni razrezi živine na posameznike. Ni pa problem samo oddaja živine, temveč se še vrstijo zaostanki od- daje volne in krompirja. Porazne pa so številke obvezne oddaje jajc. Dejstvo je, da so razsajale po okraju razne kužne bolezni ter uničile precejšnjo število kokoši, če bi se pa pri tem marsikateri točno zavedal svojih dolžnosti napram delavcu in državi, bi bili lahko doseženi boljši uspehi, tako pa sloji obvezna oddaja jajc komaj pri 25%>. Ravno na tako nizki stopnji je obvezna oddaja mleka, ki je tudi zelo važen prehrambeni artikel našega delavca. Res je, da so zadnja leta sušna in da ni (oliko živinske krme, dejansko pa proizvodnja mleka ni padla za takšen procent, ki sc kaže pri od- daji; ampak nekateri posestniki iz-^ rečno kljubujejo ter nočejo oddati* predpisane jim količine ter rajši krmijo prašiče, kar je naravno velika, gospodarska sabotaža. Nujno potrebno je, da izpolnimo vse obvezne oddaje kmetijskih artiklov in to v najkrajšem času. Obvezna oddaja mesa oziroma zaostanki iz leta 1947, se morajo zaključiti do 31. januarja t. 1. Vse ostale oddaje pa do zadnjega februarja. Krajevni LO, oziroma kmetje, se morajo sami zavedati, da sc mora čimprej zaključiti plan prehrane oz. obvezna oddaja zaostankov iz lela 1947. S. li. Do 31. januarja 1948 bodo v našem okraju plačani vsi davki • Trbovlje, 23. jan. 1948. Plačevanje davkov v okraju Trbovlje poteka zadovoljivo. Terenski aktiv je ob sodelovanju množičnih organizacij pravilno tolmačil pobiranje davka, zato se že danes vidi uspeh, saj je bilo do 20. januarja v celotnem okraju Trbovlje pobranih 87»/o davkov. Napake, ki so se dogajale pri obdavčevanju v lanskem letu, je finačni odsek okraja Trbovlje temeljito pregledal in jih popravil. Zelo dobro so se pokazali aktivisti rudarji Trbovelj, saj poteka 'plačevanje davkov v njihovem področju najboljše. V zadnjih 14 dneh se je razvilo med posameznimi krajevnimi odbori tekmovanje, kdo bo dosegel najlepše uspehe. Najboljše uspehe so dosednj dosegli Zagorje, Marno, Breg, Trbovlje, kjer je bil davek 100% poravnan že do 20. januarja.. Skoraj ne zaostajajo krajevni odbori Zidani most, ki je poravnal davek 97%>, Dobovec 98%, Sv. Urh 94%, Rnzbor, gorska vasica, ki je bila med okupacijo požgana in porušena, je že poravnala 97°/o davka. V St. .Turju pod Kumom, čigar prebivalci so bili večina izseljeni, je bil davek plačan do 20. januarja 80%, kljub temu, da ga nekaj večjih kmetov ni hotelo poravnati. Ne zaostaja za St. Jurjem niti Dole pri Liliji, iti je bil tudi izseljen in se še vedno obnavlja. V Dolu pr Hrastniku, kjer je potekalo plačevanje davkov pred enim mesecem zelo slabo, so znali aktivisti pristopiti k delu ter je doseženo že 94% plačanega davka. Prav dober je tudi krajevni odbor Mlinše, ki ie do 20. januarja vplačal že 80% vseh davkov, kljub kampaniji sovraž- nikov, da davka ni treba plačati. V območju krajevnega odbora Radeče sc je akcija za pobiranje davka zelo izboljšala. Vsi mali kmetje in obrtniki so plačali davek takoj, dočim so se veliki skušali izmikati. Posebno bivši hotelir v Zidanem mostu Juvančič. ki ima krasno posestvo v Ho-temežu, se ie na vse načine branil plačati davek, vendar ni hotel, da bi se izvršila prodaja gotovih predmetov in je slednjič poravnal svoj dolg. Do 20. januarja je bilo v Radečah plačanega davka 65%. Srednje dobro poteka plačevanje davkov v Vrhovem, ki je dosegel 80%. V Loki pri Zidanem mostu 79%, dobri so tudi Turje in Lokc-Kisovec, ki imajo že 75% pobranega davka. Krajevni odbor Čeče, kjer so pred 1 tednom še zelo zaostajali, sc je visoko dvignil na 95%. Najslabše pa poteka plačevanje davkov v krajih St. Lambcrt in čemšenik. Značilen primer, ki se je dogodil v Zagorju pri izterjevanju davkov, nam pove vse. II kmetu v vasi Vine je prišel aktivist in ga opozoril, da je treba plačati davek. Možak sc mu je na vse načine izmikal in izgovarjal, da nima niti za sol, kaj šele da bi plačal 8000 din. Vendar je po dokazovanju prinesel 1000 din, po še daljšem razgovoru pa sc je možak odločil in prinesel 7000 din, čeravno ni imel preje niti za sol. Navedeni primer nam služi v dokaz, kakšno je stvarno stanje na terenu, člani davčnih komisij Ti-nančnega odseka in krajevnih odborov tekmujejo med seboj, kdo bo najboljši, ter so si zadali nalogo, da bo .31. januarja pobran celoten davek, ki je predpisan. Odkrite utaje živine Ob priliki zadnjega statističnega popisa živine z dne 15.—21. decembra 1947 je OLO Trbovlje ugotovil izreden padec živine v primerjavi z letom 1916. V sutnnji, da so tega padca živine krivi raznih špekulanti, ki hočejo živeti m bogateti s črniin klanjem in prekupčevanjem, je IO OLO Trbovelj napravil poizkusno kontrolo štetja živine po hlevih pri večjih posestnikih, ki so bili osumljeni, da so krivi utaj. Že prvi dan kontrolnega štelja sp bili razvidni rezultati kontrole. Tako se je ugotovilo pri poedinih špekulantih kar masovno utajo živine. Taki špckulanli in saboterji našega petletnega plana, ki utaje.kar po 3 goveda, kot jih jc utajil kmet Lorber Jože iz KLO Zagorje; zaslužijo strogo kazen. Skupno jc kontrola našla 17 goved, 10 prašičev, 17 ovac, 6 koz in 8 kokoši, ki niso bile prijavljene. Ni pa la številka dovolj visoka, marveč je to komaj slab odstotek utaje. Z nadaljnjo kontrolo bodo odkriti še mnogi špekulanti in črnoborzijanci, ki onemogočajo evidenco nad giba* njem živine. Vsi špekulanti, ki so zakrivili utaje, sc bodo morali zagovarjali pred sodiščem zaradi namerne utaje živine. Iz tole Dopis iz Zidanega mosta Obnova Zidanega mostu, važnega žel. križišča, ki je bil med vojno močno porušen, polagoma napreduje. Uspešno že deluje cementarna, ker je uprava takoj po osvoboditvi pristopila k popravilu svojih zgradb. Močno sc pa še danes čuti pomamj* kanje stanovanj, ker se polaga premalo pažnje obnovi stanovanjskih hiš, kar občutijo zlasti mnogoštevilni žel. delavci. Žel. uprava naj bi čim-prej popravila svoje stavbe. Osem stanovanj bi se dobilo v obnovljeni hiši, kjer je v pritličju nastanjena pošta, če b: se popravila v glavnem le okna iin vrata. Porušeno 16 »tano-vanjsko hišo je žel. uprava izročila svojim delavTem, ki naj odstranijo ruševine, opeko porabijo zase, železo pa dobi železnica. Tn kaj se je zgradilo? Opeko so odpeljali, ostale ni-šetiinc so pa ostale v okraz Zid. moda. Tudi jjopravilo ostalih zgradb le počasi napreduje. Volivci so na svojih* sestankih zahtevali več iniciative od žel. uprave, kakor tudi od masovnih organizacij. ŠIRITE TISK OFI Zadnje tire torbe za izvedbo plana v cementarni Cementarna v Trbovljah jc imela Ea 1947. leto razmeroma visoko postavljen plan proizvodnje. Tehniki -administrative*! so skupno sestavili operativen plan že v začetku leta in predvidevali pri tem le redne motnje v obratu po skušnjah iz preteklih let. Iz teh vidikov sestavljeni plan bi pri polni kapaciteti moral biti dosežen z naporom vseh sil V zadnjih dneh leta 1947. Prišla pa je vmes redukcija toka in cementni mlini so stali več sto ur — plan je bil ogrožen. Dnevno so se sestajali direktor, planer, inšpektor dela, predsednik sindikata, paznik in mojstri in sproti reševali vse v zvezi s planom nastale probleme ler dnevno tudi pregledali operativni plan in* računali, računali ... I*ri.Šol je zadnji mesec v letu — nervoza iz pisarn se je prenesla v obrat -7 kamnolome. Že med letom jc večina članov kolektiva z zanimanjem sledila evidenci na veliki deski na portirnici, ki je kazala dnevno rezultate bilke za plan; vendar pa vsi, posebno nekaj tovarišic, ni bilo pri tem zainteresirano \ tisti meri, kot bi bilo treba. Ko pa je šlo za izpolnitev plana, jc postala $lika popolnoma druga. Dnevno so se pri izmenjavi šihta ustavljale gruče pred desko in živahno razpravljale o planu in ugibale, kaj je storiti, da bo dosežen. Prišli so z resnimi predlogi, na svojih delovnih mestih so pazili na vsako motnjo, k je bila sproti odpravljena, češ plan moramo doseči. Ves kolektiv je bil prežet samo z mislijo na plan. Posamezni so dali v teh zadnjih mesecih več kot človek zmore — delali so po 12—16 ur dnevno — ljudje iz delavnice so z ljubeznijo gledali na stroje, ki so v redu tekli — skoraj bi rekel vnaprej s kladivom v roki čakali pri strojih na eventualni kvnr, samo da bi ne bilo izpada v produkciji. »5% pod planom v Cementarni — žapadni obrat rudnika ga je že dosegel«. Še bolj so se zagrizli delavci cementarne v delo. Kamnolomi so neprenehoma in vztrajno pošiljali lapor in apnenec v dolipo, 'vozički so bili zvrhano naloženi, pričela se je hitra in oslra borba, vsak je hotel činoveč doprinesli. Božič — nameščenci se javijo na prostovoljno delo, dati je treba tovarni čim več surovin — vidiš jih v kamnolomih, pri nakladanju premoga, pri nakladanju mavca. Kolikor zmorejo store, pomagajo, kolnejo, če sc jim pokolje >hunt«, ki ga le težko in običajno samo s pomočjo ver-ziranih delavcev zopet spravijo na tir. Ljudje s ceste jih gledajo z začudenjem, vsa dolino že ve: Cementarna bije odločno bitko za plan. Zadnje dni vidiš jžaklarje«, manj v gostilnah in na cesti. Medtem je dosegel plan rudnik Trbovlje — bazen — kjer sc pokažeš, te iknnpi« zafrkavajo: >Knj jc z vašim planom«. Zanimanje za plan tovarne sc je preneslo po vsej' dolini, končno tudi v sam Trbovlje-trg. Žena je doma nergala in govorila pri kosilu in večerji o planu, otrok je stalno spraševal o planu — a delavci cementarne so molčali in se potili. 0.7% pod planom — zadnje ure teko — nervoza se stopnjuje, tako v obratu kot v pisarnah — 30. XII. obratovodja javi ob 14. — v klinker-depoju manjka za nočno izmeno skupina delavcev, ker morajo mlina biti stalno v obratu in jc treba ldin-ker premetati iz drugega kota depoja k samim mlinom. Treba bo zamenjati tisto, ki delajo že 16 ur. In ob 10. zvečer so videli v klinkcr-depoju čudne slike. Stalnemu delavcu tam je nehote ušel smeh... Personalni si je nataknil očala, ka* drovnik je imel kar dve kapi, stati-stičarja nisi mogel spoznati, ves obraz sc mu je skril v maski, silen ropot in trušč in predvsem prah ih zopet prah. Videl si, kako laborant in udarnik Miklavčič z užitkom na« mešč.ata administrntivee v večji prah, češ, boste spoznali, kako je to delo prijetno, in videl si, kako so po vrsti pričeli kašljati, se potiti vsi nameščenci od mat. upravitelja do praktikanta v knjigovodstvu. Čeprav so jim stalni delavci prerokovali na tem poslu samo 2 uri dela, so vzdržali polnih 8 ur in šli potem z razpokanimi ustnicami in žuljevimi rokami na svoje redno delo. S tem svojim delom 50 pomagali stalnim delavcem osigurati nemoten dolok klinkerja v mline in s tem dali zadnji prispevek za dosego plana. In ko jc 31. XII. ob 18. uri zatulila tovarniška sirena, ter oznanila izpolnitev plana — se je ves delovni kolektiv v Trbovljah zavedel, da je tudi on v prvem letu Titove petletke storil svojo dolžnosti Prav posebno zahvalo pa zaslužijo naši mlinarji, ki so res vložili v tem času vse sile za. izvedbo plana. Vinski jašek v rudnika Zagorju, naivečie jalo-vinsko delo v Srednii Evropi Delo na visečem odru pri betoniranju jaška Vinski jašek v Zagorju je nedvomno največja jamska gradnja, ki jo gradimo v državi. Gradnja, ki je vključena v petletni plan, bo ogromno pripomogla k povečanju produkcije zagorskega rudnika, ki mu načrt predvideva velik razmah in povečanje. Obiskovalcem lanskoletne rudarske razstave v Trbovljah bo morda še v spominu razstavljeni profil čez premogovno kadunjo v Zagorju. Premogovni sloj odkopavamo sedaj v njegovem južnem krilu, ki pada strmo proti severu, medtem ko severno krilo, ki pride v Zavinah z izdanki na dan, še ni preiskano in odprto. Z novim jaškom bo omogočeno izvažati premog iz južnega in iz severnega krila iz velike globine, medtem ko so .dosedanje izvaževalne naprave zastarele in imajo majhno kapaciteto. Vinski jašek je slepi jašek, to se pravi, da njegov vrh. ne sega na dan. Leži pod vasico Vine v notranjosti Vinskega vrha. Do njega vodi Vinski rov, ki so ga zgradili že pred vojno. V dobi okupacije so ga poglabljali v lelih 1942 in 1943, leta 1944, potem ko so partizani vdrli v jamo in poškodovali stroje, je okupator ustavil vsa dela in voda je zalila jašek. Okupatorji so bili tako izčrpani, da porušenih strojev niso bili mogli več nadomestiti. Takoj jo izgonu okupatorja je bilo jasno, da je treba to važno delo nadaljevati, da bo omogočeno zagotoviti večjo proizvodnjo premoga državi, katere industrijska moč silno narašča, Bile so velike težkoče z obnovo strojev, treba je bilo najprej izčrpati vodo in 1. 1946 so že zopet pričeli z delom v jašku. Jašek ima okrogel prerez s premerom 5 in pol metra. Prebija vodo-prepustne plasti, zato je dotekajoča voda močno ovirala poglabljevalna dela. Lani je bil jašek prebit na IV. obzorju. Dosegel je že globino 260 m in ga letos še nadalje poglabljajo. Kletke bodo pri tem jašku dvoetažne in bo na vsaki etaži prostora za 2 vozička. Tako bo mogoče naen- /ltii/fnil! rw volilr A Ul4nApl!/\ A srA. Opažen je oboka strojni ce pred betoniranjem žičke. Izvaževalni stroj bo sistema »Kope< in bo posebnost za naše kraje, kjer so povsod v obratu le bo-benski stroji. Stroj, ki ga za Zagorje izdelujejo v Moravski Ostravi, bo nameščen v veliki podzemeljski dvorani, ki je tudi že v gradnji in je velika železobe-tonska kupola že gotova. Posetniki sc navdušujejo nad pro- stornostjo navozišča, .odvozišča in strojne dvorane, ki jim drugod ni lahko najti podobnih. Velikopoteznost gradnje dokazuje, da bo v naši prvi petletki rudnik Za- jiuaidt cucu iiujvecjm in iiiij- modernejših rudnikov v Jugoslaviji. Graditelji jaška in strojnice, delovni skupini 103 in 105, so lahko ponosni na svoje dosedanje delo. Posebno poglabljevalna skupina št. 103, ki jo vodi tov. Guzej Edi, je neumorna. Ob močnem dotoku vode je, premagujoča vse ovire in nevarnosti pri delu, vzdržala na svojem mestu in danes ponosno gleda na uspeh svojega dela. Izboljšujmo delovne pogoje Naša rudarska podjetja, kaikor tudi 06tala industrija so sprejele po osvoboditvi žalostno dediščino bivših kapitalističnih lastnikov in izkoriščevalcev. To zapuščino bo težko spraviti v sklad s pogoji in metodami, katere zahtevajo današnji zakoni in odredbe naše ljudske oblasti. Od osvoboditve pa do danes se je že mnogokaj storilo in izboljšalo v pogledu delovnih pogojev. To je seveda v mnogih primerih zaviselo od vodstva podjetij ali obrata samega, v nekaterih primerih pa so še danes objektivne težave in sicer v takih primerih, če smo odvisni od nekega materiala, oziroma strojev, k: jih sicer izdelujejo naše tovarne, je pa še danes njihova kapaejteta prenizka z ozirom_ na velike potrebe. So pa tudi primeri, da so nekatera vodstva vzela izvedbo plana preozko, češ glavno je tona premoga, ko jo pripelješ iz jame, pa je potem šlo na račun delovnih pogojev. Zanemarjala 6e je tesairba v jami, premalo pažnje se je posvečalo zračenju jame, pozabljalo se, je na pravilno in zadostno odvod-njavan je. Etaža je s tem šla v prekomerni pritisk, delovišče v visoko temperaturo, kar je povzročilo zastaja- njc produkcije in povečalo trpljenje rudarjev samih. Gotov etalež pri tein imajo pa tudi naši neopravičeni izostanki kakor jim pravijo riidarjii jplajumaherji«, to je precej grda bo-leča rana na delovnem kolektivu, ki mora prevzeti obveze izosta nikar jev na svoje rame. Čebelihni kolektiv spravi take pred hišna vrata. Ali ne bi bilo umestno, da tudi rudarski kolektiv malo resneje pregleda tiste, ki jim je, vsaj kakor izgleda, vseeno alf 1)0 plan izpolnjen ali ne. Sedaj, ko smo v drugem planskem letu naše Titove petletke, hočemo poudariti tole: Plan bomo lahko dosegli in tudi presegli, ako bomo izboljšali tudi delovne pogoje, da bomo uredili naše jame tako, da bo vsako trpljen je rudarja, k: nastane vsled slabe tehnične ali organizacijske ureditve, odstranjeno. Geslo uprav in obratov, kakor tudi sindikalnih organizacij naj bi bilo: Jame zadostno tesariti,-zračiti in oSnažiti, poskrbeli rudarjem les in material v neposredno bližino, postaviti realne norme s progresivnim nagrajevanjem in plan nam je za-siguran. Rud. del. Inšpektorat Trbovlje VPISUJTE SE V DELAVSKI TEHNIKUM žtudivrji izkopavajo prostor z» strojnico V zvezi z uresničenjem načrta o vzgoji novih kadrov, ki ga, kot predpogoj uspešne izvršitve petletke, predvideva zakon o petletnem planu razvoja narod, gospodarstva FLRJ, je zvezna vlada izdala vrsto uredb. Ena izmed njih je Uredba o ustanovitvi delavskih tehnikumov, ki je izšla v Uradnem listu FLRJ št. 96 z dne 12. novembra 1947. Delavski tehniku mi bodo v teku 1948. leta ustanovljeni v večjih industrijskih središčih po vsej državi. Njihov namen je iz vrst kvalificiranih delavcev vzgojiti srednje strokovne kadre. Temu primerna je tudi stopnja tehnikumov, ki je enaka stopnji tehnične srednje šole. S tem, da bodo ustanovljeni pri podjetjih, bo kvalificiranim delavcem poleg njihovega rodnega dela v proizvodnji omogočen tudi obisk tehnikoma. V slučaju potrebe 6e sme za slušatelje tehnikumov zmanjšati delovni čas v proizvodnji do polovice, če to zahteva pouk in če to dopuščajo okoliščine v zvezi z izvedbo proizvajalnega načrta. Tistim slušateljem, ki zaradi posečanja tehnikuma niso polno zaposleni, smejo podjetja dajati štipendije, in sicer največ do zneska, kolikor znaša razlika med polnim zaslužkom, ki hi ga prejemal, Če bi bil popolnoma zaposlen, in tistim manjšim zaslužkom, ki ga zaradi zmanjšanja delovnega časa dejansko prejema. Šolanje v tehnikumu bo trajalo tri leta. Predavanja bodo v popoldanskih in večernih urah. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. Da je kvalificiran delavec. 2. Da je 6tar najmanj 17 let 3. Da je iz stroke, v katere odsek se namerava vpisati. 4. Da je, ne glede na svojo prejšnjo šolsko izobrazbo, pokazal v svojem dosedanjem delu, da ima voljo in pogoje, da konča tehnikam. 3. Da ga je priporočila uprava pod- jetja v sporazumu s sindikalno podružnico. Kandidati za tehniku m bodo polagali’ sprejemni izpit za I. razred. Za tiste, ki sprejemnega izpita ne bodo položili, bo ustanovljen pripravljalni razred I. in II. stopnje, katerega namen je izpolnitev splošne izobrazbe, predvidene za sprejemni izpit. Med poukom v pripravljalnem razredu ostanejo slušatelji v celoti v proizvodnji. Za rudnik Zasavskega bazena bo ustanovljen delavski tehnikimi v Trbovljah, ki bo* knel dva oddelka: rudarski in elektrostrojni. Vsi tisti tovariši, ki imajo za to interes in voljo naj v kr/e pri personalnih referentih rudnikov prošnje za sprejem v tehnikam, z navedbo osebnih podatkov in odseka telunikuma, ki ga nameravajo obiskovati. Tam jim l>o tudi na vpogled snov, predviden« za sprejemni izpit. Z ustanovitvijo tehnikuma bo tudi našim kvalificiranim delavcem, dana velika možnost, da si pridobe visoko strokovno izobrazbo. Žene papirnice Radeče bodo prekoračile plan za 5 odstotkov Žene iz papirnice Radeče so na predkongresnih zborovanjih, ki so 'jilh imele v svoji tovarni, sprejelo važne obveznosti. Tudi one hočejo dati svoj prispevek k celotnemu izvajanju plana. Prekoračile boldo plan za 5%, to je pri tistih delih, kj jih opravfcjap*. Neopravičeno izostanke bodo odpravile 100%. Za socialni fond1 bodo povišale prispevek za 50% in dvignile članarino zn OF 100%. Pri čiščenju tovarne bodo dale 150 prostovoljnih ur. Dvigniti hočejo tudi naročnike na Našo ženo fn ostalo časopisi* Letovali bomo v Bakru Naše Primorje ima neistoto tetovi-ščarskih krajev, ki privabljajo tujce v velikem šlevilu leto za lotom-Morje, sonce, zrak so neizčrpni zakladi, k: bodo v doglednem času našemu delovnemu ljudstvu v razvedrijo, zdravilo in plačilo za vloženi trud in delovni polet v naši petletki. Najsta-rejša pomorska akademija je menda ona v Bakru in zato ni čuda. da ima vsaka liiša svojca, ki je čislan in priljubljen mornar. V starosti pa posedajo po soncu in vzbujajo spo-mjine na svojo preteklost, na nekdanja nevarna morska potovanja širom zemeljske oble. Znaš druže, ova- .. užni Jadran je bujno lep In pr-vlačeti, ali za naše pojmo nekoliko prevroč in preveč oddaljen. V neposredni bližini ob severnem delu Jadrana le-ži tujsko prometni letovišča rsk.J Baker, biser severnega Jadrana. Najbližja železniška veza z 'Bakrom je preko Ljubljane — Sv. Petra na Krasu — Reka. Od tam naprej pa po krasni asfaltirani jadranski cesti, ki teče ob obali v dobrih 11 km oddaljeni Bakar. Poleg tega pa je tud' ugoden promet s parnikom med ■Reko in Bakrom, vsled česar se pot znatno skrajša. Starodavno, toda lepo mesto leži v BaUarskem zalivu, na prijaznem po-lxičju v obliki polkroga v terasah, ter ua ves dan obseva sonce, vir zdravja in moči. Zaliv se razprostira nekaj kilometrov prot: jugovzhodu, do-čfm je mesto od vseli ostalih strani zavarovano z gorskimi grebeni. Kraški značaj okolice ljubko spreminja zelenje livad, gozdička :n nebroj vinogradov, ki zalagajo trg z zgodnjim grozdjem, s prvovrstnim vinom in s svetovno znano »Baka-rsko vodico«, ki se lahko meri z najboljšimi francoskimi vinj in je ponos vsakega Bakra na- ’o mirnem zalivu se prevažajo letoviščarji v lepih čolničkih, jadrnicah in motorkaftj iz visokih tunez pa idan za dnem opazuje ribič morsko dno in čaka na prihod rib, tun, da opozori pravočasno tovariše v malih ribiških kolibah, ki hite z ogromno mrežo, da pospravijo dar morja v ve-l;:ko ves-elje celokupnega prebivalstva. Za Bakrane je uspešen lov velik praznik. Od pamtiveka ie morje njih rednik in najboljši prijatelj. Ce pa grmadi jo .po n jem valovi in buči vihar, tedaj bežijo čolni in ladje v dokaj mirni zaliv, ki je najboljši varuh in rešilni pristan našim pomorcem. ko je bilo... in kadar jih poslušaš, se ti razvije pred očmi polno stare bakarske pomorske zgodovine in s spoštovanjem zreš na rod pomorskih junakov, trpinov in pionirjev našega pomorstva. V splošnem so BakranI veselega temperamenta, pošteni in gostoljubni, zato se niti no čudiš, ako ti stari »Čiča pripoveduje: »Znaš, ja sam [stri Slovenac, radio sam pred 30 godinam u Trbovljah.. « Poročil je seveda domačinko in živi med njimi kot ugleden Kranjec. Se celo čebelice so šle z njim tja doli, katere redno prevaža v Gorski Kotar na pašo. Napram gostom so jako pozorni in ljubeznivi in ob slovesu jih prijazno vabijo: »Dod-ji-te još, uvijek ste nam dobrodošli.« In res, leto za letom ima Bakar več gostov, katero privablja lepota in privlačnost kraja, dobra pitna voda, katero po drugih obmorskih krajih jako pogrešajo, ozračje brez komarjev, ugodna zveza z zaledjem, možnost izletov v okolico ■— bližnjo Beko, Su-šak. Kraljevico itd. Delavci in nameščenci Trbovelj, bodo imeli že v letošnji sezoni priliko uživati vse krasote sinjega Jadrana, s tem ko bodo imeli možnost prebiti svoj letni dopust v Bakru. Okrajni sindikalni svet je kupil stavbo, k| je nekdaj služila za počitniške kolonije trboveljske šolske mlada ne. Preskrbljeno bo za udobno opremo in brezhibno postrežbo, lako da bo našemu delovnemu človeku dana možnost po ugodni ceni prebiti svoj letni dopust na svežem morskem zraku, kjer bo po trudapolnem in napornem delu načrpal novih močj ter se z zadovoljstvom in okrepljen znova vključil v naš delovni proces za čimprejšnjo in boljšo izvedbo plana- RazJmnlcujmo špekulante in saboterje Razprava, ki je bila januarja proti Medvedu Rudolfu, posestniku iz Dot pri Litiji in njegovim sodelavcem, je pokazala, kako špekulanti kršijo uredbe naše ljudske oblasti. V lanskem letu je bila izdana uredba o prosli prodaji presežkov živine. S pravilnim izvajanjem te uredbe bi bile našemu delavcu zagotovljene dovoljnc količine mesa v prosti prodaji. Našli pa so sc špekulanti, ki so to uredbo izigravali, češ sedaj pa laljko koljemo in prodajamo po mili volji. Zopet so nam nastopili zlati časi iz predaprilske Jugoslavije, kjer si lahko živel na račun drugega. Tudi obložena Medved Rudolf s sopotna-gači: Sladič Josip iz Polšnika, Scv-šok Anton iz Dol pri Litiji in Sevšek Janez iz Dol pri Litiji, so se pridružili tej špekulantski bratovščini, ki 3e povsod kazala svojo iniciativo. Brez vsakega dovoljenja so v času od avgusta 1947 nakupili 33 volov, ki so jih delno pbprodali po špekulant-skili cenah, nekaj pa pridržali za pozneje. Obloženi Medved Rudolf je v času od avgusta 1947. leta nakupil 19 volov, od katerih je 13 volov prodal naprej i»o visoko pretiranih cenah, C volov pa ie obdržal in dal v rejo za pozneiše čase. Sladič Josip je v razdobju štirih mesecev nakupil 12 glav goveje živine, jih 9 prodal po pretiranih cenah. 3 goveda pa pridržal za pozneje. Kako so služili s prodajo in prekupčevanjem. nam povesta naslednia primera. Sevšek Anton je kupil vola za 13.50(1 din in ga naprej prodal za 14.500 din. Tisti, ki ga ie kupi! od njega za din 14.500 ga je lahko še naprej prodal dražje in lako sc je dogajalo, da so prodajali meso po 100 din draže za kilogram. Sevšek Janez pa je kupil vola za 15.900 din in ga nekaj dni kasneje prodal za IS.000 din. Sodišče je na podlagi dokazov in njihovega zagovora ugotovilo njihovo krivdo ter jih zato tudi primerno kaznovalo. Medvod Rudolf iz Dota pri Litiji je bil obsojen na 8 mesecev odvzema prostosti in zaplembo 6 še neprodanih govod. Sladič Josip na G mesecev odvzema prostosti in zaplembo še 3 neprodanih goved. Sevšek Anton in Sevšek Janez pa sta za svoje prekupčevanje dobda vsak po tri mesece odvzema prostosti. Te kazni naj služijo v opomin tudi tistim, ki še vedno špekulirajo m povzročajo skupnosti škodo. Pravična sodba Organi ljudske oblasti so v zadnjem času odkrili in razkrinkali več špekulantov iin škodljivcev, med njimi tudi gostilničarja iz Sv. Jurija pod Kumom, Kneza Jožefa in njegovega natakarja Dolinška Franca. Knez Jožef se v vsej drugi polovici 1. 1947. ni držal od urada za cene določenih prodajnih cen vina in je cene vinu saniolastno spreminjal v svojo korist. Ni spoštoval osnovnih zakonitih predpisov im ni prijavljal količin alkoholnih pijač finančnemu razdelku zaradi odmere in plačila davščin. Zbrane količine vina je prodajal po višjih cenah, Jca.kor bi jih, dejansko smel iin ni plačeval • odpadajočih davščin na promet proizvodov im krajevne trošarine. Pri vsem njegovem delu mu je verno pomagal njegov pomagač Dolinšek Franc, ki je poleg tega nagovarjal tajnika KLO v Sv. Jnrju pod Kumom, da naj proti nagradi na- knadno sprejme prijavo za 365 litrov vina, ki je bilo že potočeno. Nagovarjal je tudi komandirja N M in mu obljubil nagrado 2000.— din. če kazensko prijavo zoper njega dn Kneza Josipa umakne. Zaradi navedenega špeknlantstva sta bila Knez Jožef in Dolinšek Franc dne 24. januarja 1948 obtožena pred okrajnim 6odiščenn v Trbovljah, ki ju je ,na podlagi dokazov obsodilo; Kneza Jožefa na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom, izgubo političnih pravic za dobo dveh let in zaplembo celotnega premoženja; Dolinška Franca na eno leto in pol odvzema prostosti s prisilnim delom. Pravična kazen maj bo v svarilo vsem onim, ki še danes rovarijo proti ljudski oblasti in ki iz koristoljubnih namenov nočejo spoštovati in izpolnjevati zakonitih predpisov. Župnik Lovšin v Radečah preprečuje reševanje stanovanjske stiske Splošno je znano, da je stanovanjska stiska edem najbolj perečih problemov v mestu in na deželi, zlasti pa v industrijskih središčih, kjer je vedno večji dotok novih delovnih sil. Prav posebno občutna pa je stanovanjska kriza tam, kjer je bilo zaradi bombardiranja ali drugih vojnih dogodkov porušenih ali onesposobljenih večje število poslopij. Tak primer je tudi v Radečah in Zidanem mostu, kjer je tudi število delavstva zelo naraslo. Mestni ljudski odbor v Radečah si na vso moč prizadeva, da bi priskrbel potrebna stanovanja za delovne ljudi. V središču mesta je večje število hiš, ki bi se z manjšimi popravili lahko usposobile za stanovanja. Med temi je tudi. župnišče, v katerem je ves gornji del prazen in nezaseden. Na poziv Mestnega ljudskega odbora, naj bi se župnišče popravilo, je župnik Anton Lovšin izjavil, da za to ni denarja. Zato je uprava tovarne »Izolit* v sporazumu z mestnim ljudskim odborom sklenila, da popravi župnišče na svoje stroške pod pogojem, da liodo od-višni prostori na razpolago za stanovanja delavcem odnosno za prostore sindikata. V tovarni »IzoliU je zaposlenih 62 delavcev in nameščencev, ki pa vse do danes nimajo niti n ujmo potrebne umivalnice, niti sindikalne solie. Dne 16. t. m. 8,» je oglasil v župnišču direktor podjetja ter obvestil župnika o nameravanih popravilih. Nu veliko začudenje pa je župnik f/ivšin izjavil, da tega ne more dopustiti; češ da je on samo upravitelj ter da brez dovoljenja škofijskega ordinariata ne sine ničesar popravljati ali (xldati. Tako stališče je vsekakor več kot značilno. Čeprav bi cerkvena uprava na ta način Urez stroškov obnovila župnišče, je župnik to odklonil, samo da bi oviral delo za omiljenje sta novam iške stiske. Poleg tega je župnik še dodal, da potrebuje zase 2 sobi sprejemnico, pisarno, sobo za kultarioo, sobo za kaplana in primerne stranske prostore, čeprav nima ne kuharice, ne kaplana in sta mu na razpolago dve velik sobi, ki bi se z malenkostnim'' stroški dali preurediti v pisarno, spalnico in kuhinjo, kar bi v današnji stanovanjski stiski za sam-oa vsekakor zadostovalo. To nesocialno in naravnost sovražno stališče župnika Lovšina do delovnih ljudi ie izzvalo v vsej javnosti* zlasti pa med delavstvom veliko ogorčenje. Splošna je zahteva, da napravi ljudska oblast tej sabotaži tako poreče stanovanjske stiske v Radečah odločno konec. A. K'. Ljudska univerza V Trbovljah je bilo dne 20. jan. 1948 v okviru Ljudske univerze zanimivo predavanje o zunanji fn notranji politični! situaciji. Predavanje je bilo v dvorani Delavskega doma; ki je bila polnoštevilno zasedena- — Preko 500 udeležencev je z zanimanjem sledilo predavanju tov. Flajs-a, zastopnika Ministrstva prosvete LRS. V enournem predavanju je predavatelj nakazal važnost poznavanja današnje politične situacije. Delavstvo revirjev in ostali si še želijo sličnih predavanj, s katerimi bodo dobili novega znanja, ki bo služilo pri njihovem delu. Etazsirjevalci zlobnih vesti Da je vlogo fašizma za nadaljevanje borbe proti delovnemu ljudstvu prevzela reakcija, ki povezuje tudi v svoj krog ostanke fašizma za borilo proti delavskemu razredu, je jasno tudi pri nas. Reakcija se proti delovnemu ljudstvu poslužuje klevet in laži. Ni še preteklo 1 mesec, kar so naši sovražniki v trboveljski dolini! vrgli v svet, da bodo ljudske oblasti 300 rud. upokojencev nasilno izselile ir. Trbovelj, češ da s(> tu nepotrebni in da jih bodo vtaknili v zavetišče. Nadalje so med ljudstvo raztrosili ves , da bodo cigarete dražje kar za 400r' Pa tudi te neumne laži jim niso dovolj in že šušljajo, da se bulo vsem onim rudarjem, kateri zaslužijo 400 dlin dnevno ali več. odvzele živilske nakaznice. Vse te laži so naravnost smešne,, toda žal še imamo naivneže in mali dal onih, ki so okuženi z norgaštvom, da z. naslado sprejemajo te naivne laži iin jih trosijo naprej. Vsak pameten človek pa mora razumeti kaj o-vražniki našega napredka žele in hočejo! Mirk« Mrzel. * Proslava Otona Zupančiča v Trbovljah Trboveljski okraj je (proslavil na svečan način 70-letn:ico rojstva našega največjega živečega pesnika Otona Zupančiča. V Hrastniku jo bila proslava v fiakultumem domu, kjer se jo »bralo številno občinstvo- — Na proslavi v Zagorju, kj je prav lepo uspela, so sodelovale vse množične organizacije, program pa je v celoti litoAslIa mladina gimnaztiije. Tudi v Trbovljah je bila proslava na gimnaziji, manjše proslave pa so bile po vseh šoiah trboveljskega okraja. Kulturno umetniško društvo »Lojze Ilohkraut«, Trbovlje pa je priredilo uspelo proslavo v sobolo dne 24. januarja v Delavskem domu z bogatim programom. Dvorana je bila nabito polna in je občinstvo z zadovoljstvom spremljalo prireditev. Pesem mladine (Ob Zupančičevi 70-lclnicl) »Mi kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali«, zapel je naš Zupančič, naš veliki poet in krepkč to geslo vrgel v svet mod nas Slovence, Srbe in Hrvate, med Črnogorce in med Makedonce in preko vseh meja je med slovanske brate zanesel naš ponos in naš polet, rthtjubo njim, sovražnikom obet: »Gorje Vam! Mi smo vstali!« Vstali smo, iz muk se prebudili, iz sna stoletij dolgih, trpkih, grenkih... Okovja težkega za vselej se rešili in obljubili, da milice več ne bo teptal ponosa našega in ne časti, svobode naše nam noben hudič ne bo jemal nikoli več. Vstali smo in slali bomo trdno. \, Nc dolarjli, ne meč in ne nobena sila ne bo nam Jugoslavije zdrobila, ljubezni naše omajala in v spone nas nikoli več vkovala* Gradimo in gradil) bomo dalje železnice, mostove in tovarne mesta, ceste, elektrarne... Zgraditi hočemo sl tako domovino, da nam nikoli več ne bo očitkov metal noben Tiran, da narod smo beračev. Zato obljubljamo Ti, veliki poet, da bomo vsi kovali, mi, kar nas mladih je — kovačev! P. Nov Ust v Trbovljah V začetku januarja je pričela izdajat) sindikalna podružnica uslužbencev držav, administrativnih ustanov pri OLO Trbovlje svoje mesečno glasilo »Naš gias«. Izšel jo aficer v zelo skromni nakladi, izdelan je s pisalnim strojem, vendar je dokaj bogat po vsebini. Poleg uvodne besede, v kateri vabi uredništvo k sodelovanju in razlaga namen Izdajanja glasila, vsebuje mesečnik strokovne članke iz področij, ki zanimajo vse nameščence. Priobčenih je tudi več sestavkov, vsebujočih spomine na partizanska leta in na progo Samac—Sarajevo. Dotaknil se jc važnejših proslav, zlasti 70-lctnice našega ljudskega umetnika Otona Zupančiča, ki mu je posvečena »Pesem mladine«. Prinaša tudi kritiko o delu sindikalnega gledališča v Trbovljah. Posebno pozornost zasluži članek: »Kulturno prosvetno delo in naša sindikalna zavest«, v kalerem razglablja pisec vzroke o kulturnem^ mrtvilu, ki vlada v sindikalni podružnic: in poljudno razčlenjuje delo po sektorjih, ki so jih nakazali sklepi IV. plenuma Ljudske prosvete Slovenije. List je bil sprejel pri vseh članih z velikim zanimanjem kar priča, da je glasilo doseglo svoj namne, da je led razbit in da so uresničene želje urednika tov. Podlun-ška, ki se je že dolgo bavil z mislijo, da bi dobila podružnica svoje glasijo. Pridružujemo se njegovemu mnenju, kj ga navaja oh sklepu članka, da ko bo začela podružnica dihali svoje lastno življenje, tedaj bo v okraju lepo in prijetno. Tedaj ne bodo člani hodili drug mimo drugega kot tujci, marveč kot resnični tovariši, tedaj I jnm bodo tudi naloge šle lažje od rok v njihovem poklicnem delu in poka-Izali se bodo lepši delovni uspehi. Rudarska godba v Trbovljah ' sl je zgradila svoj • L 11 V Trbovljah je bila dne 19. januarja 1948 svečana otvoritev učnih prostorov sindikalne godbe. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki MLO Trbovlje. sindikalne podružnice in zastopnik Glavnega odbora ESS. Po pozdravnih besedah je tov. Teržan pojasnil potrebo po tej zgradbi, zahvalil se je posameznim delevnm kolektivom in posameznikom za njihovo požrtvovalno delo. Vslcd številnega porasta godbenikov so postati sedanji prostori pretesni, zalo so si godbeniki zadali nalogo, zgraditi večje in svetlejše prostore. Na templju bivšega zadružnega hleva pri Del. domu so 8. oktobra 1947 pričel', godbeniki z razdiranjem strehe in ostrešja in takoj nato pričeli z zidanjem Pri lem so so posebno 'odlikovali tov. Kovče '.n Žirovnik ler ostali zidarji. V 14 dneh je bila stavba dozidana in pokrita. S 319 udarniškimi urami je delovni kolektiv trboveljske opekarne pripravil za stavbo 5000 komadov opeke in pomagal tudi pri zidanju. Prav tako jc podaril tudi tukajšnji MLO godbenikom 5000 kom. opeke. Zahvala gre tudi delavcem Centralnih rudarskih delavnic za kleparska, pleskarska, tesarska, mizarska in elektroinštalater-ska udarniška dela, saj so delavci GRD napravili pr) tem skupno 442 udarniških ur. Pri tem se pa ne sme pozabiti godbenikov samih, kj so dali tej zgr»<8bi skupno 3300 udarniških ur. Posebno so se odlikovali tov. Pi-sanski. Jamšek in Tržan, ki so vsak naredit: po 200 prostovoljnih ur. TudS ostal) godbeniki niso mnogo zaostajali za njtmi. Vse delo se je vršilo ob izdatni podpori rudarskega sindikata. Uprave Zasavskih premogovnikov. Cementarne in Elektrarne. Tako so si godbenik} rudarske godbe Trbovlje zgradili nove učne prostore v upanju, dn bodo v njih pod vodstvom svojega kapelnika tov. llu-darina dosegli na glasbenem polju večje uspehe kot do sedaj. Neka; o naših stentasih Naši obratni stenčasi, kakor je pokazal pregled še od daleč nc služijo svojemu namenu. Tako so nekateri obratni stenčasi že nad leto dni brez vsakega članka, na drugih spet visi kak star plakat,. ves siv od starosti ali pa služijo samo za uradne oglase itd. Taiko imamo v Trbovljah samo 4 stenčase, ki bi jim lahko dali priznanje, in to na Upravi Zasavskih premogovnikov in na opekarni. ter elektrarni Trbovlje. Prav lep. je stenčas Okrajnega sindikata, kj je z letošnjim letom pričel izdajati mesečno »Naš glas«. Vsi ostali stenčas) obratov spijo in ne da se jim, da se zbu-de iz sna. Neverjetno se ml zdi, da bi se v industrijskem centru, kakor so Trbovlje ne dalo obratne stenčase oživeti. Vsak obrat ima nekaj tovarišev, ki So ali bi lahko bili sposobni za poživitev svojega obratnega slenčasa. Seveda stenčasi ne smejo biti pusti, enoličnj z dolgoveznimi, nejedr-natimi članki, ker taki stenčasi ne privlačujejo čitalcov- Vsak stenčas naj bi bil pesterr po vsebini 7. rubrikami kakor: Reportaža iz Trbovelj, tedenski pregled po svetu, pesmi, slike, obratne kritike itd. Tak stenčas privlačuje ertatelje. kakor je to primer v opekarni rudnika Trbovlje. Delavstvo ga z zanimanjem bere, potem ga komentira, kritizira in nestrpno čaka na novo iztišle članke. Taiko naj bj bilo v vseh obratih in naj se ne pozabi, da so naši stenča. si. kakor naši rdeči kotički, pridobi, lev našega novega dela in odraz našega kulturnega napredka, zato je troha, da jih v vseh obratih oživimo. Mirko Mrzel. Tovariš, tovarišica, ali sl že redni podpornik Socialnega fonda OF? O kulturnem prosvetnem delu v okraju Trbovlje (Nadaljevanje) rie pregledamo sedanje število naročnikov, vidimo, da imajo Trbovlje 53, Zagorje 34, Hrastnik 5, Radeče 3 in Zidani most 4 naročnike poleg šol, ki so vse naročnice Obzornika. Ostalo podeželje je brez tega glasila. Skupno torej 131 naročnikov. Obvezali smo se, da bomo dvignili število naročnikov v okraju na najmanj 300. Saj je še to število majhno, če pomislimo, da bi moral biti naročnik vsak pevski zbor, gledališka družina, knjižnica, čitalnica, sindikalna podružnica itd. poleg posameznikov. Zato trdno upamo, da bomo a pomočjo prosvetnih svetov to število Znatno presegli. Glede tiska bi poudarili sledeče: V okraju Ilirska Bistrica zasledimo poro. čilo, da je izmed 1300 člainov sindikalnih podružnic naročenih na časopise 1100 članov. Pri nas pa poročajo sindikati in prosvetni sveti, da nimajo točnih podatkov, kdo je naročnik časopisov in katerih. Število naročnikov na časopise je sorazmerno precej majhno, sindikati in prosvetni sveti pa morajo ne samo zasledovati stalno gibanje naročnikov »Ljudske pravice«, »Slov. poročevalca« in drugih, na katere naj hi bila mairočena vsaka hiša. temveč morajo tudfi zasledovati razširjanje časopisov, hi se razširjajo s kolportažo in prehajajo iz roke v roko. Tudi te časopise moramo imeti v evidenci. V tem mesecu pa bomo zastavili vse sile, da dvignemo število naročnikov Ljudske pravice. Kampanja za dvig naročnikov Ljudske pravice naj bi potekala vzporedno s kampanjo za Obzornik. Študijskih krožkov imamo v Trbovljah 28, v Hrastniku 18, v Zagdfju pa 37. Druga poročila nam manjkajo. Tudi število teh bo treba dvigniti, ker 60 študijski krožki najvažnejše sredstvo za politični in idejni dvig ljudskih množic. Filmsko delovanje je bilo v preteklem letu po vseh centrih v okraju dobro organizirano, soj je obiskalo 91 predstav kina v Trbovljah v zadnjem tromesečju preko 30.000 obiskovalcev, 32 predstav kima v Hrastniku pa 7.300 obiskovalcev. Vse premalo pa je Se razširjena kinematografska mreža na podeželju kljub temu, da imajo posamezni kraji vse predpogoje za ustanovitev kinematografa. Tako hi 9e lahko osnovali kinematografi v Zidanem mostu, na Doli pri Hrastniku itd., saj jc film poleg radia inejmočnejše propagandno sredstvo, veled Česar ga moramo popularizirati in predvajati kjer koli je le mogoče. Delno odpravlja ta nedo6tatek ozek film, ki je v zadnjih 5 mesecih odkar deluje, predvajal 32 filmov na 19 predstavah z 2549 obiskovalci. Je pa tudi ta hiba, da je obisko- val vslcd pomanjkanja prevoznih sredstev le bližnje vasi v okolici Trbovelj im Zagorja. Z omogočenjem prevoza aparature in operaterja v bodočem letu in z nabavo nove zvočne aparature za ozek film pa bomo razširili delovanje na sleherno vas v okraju, četudi to še ne bi imela elektrike. Za ideološki dvig so važne poleg študijskih krožkov in bralnih večerov, ki se sedaj v našem okraju šele uvajajo in na katere 6e bomo šc povrnili, tudi ljudske univerze. Kakor so prejšno sezono delovale v Zagorju in Trbovljah, v Hrastniku in Radečah pa so jih na-domcslovali predavateljski krožki, tar ko jih to sezono nikakor ni mogoče obudili iz mrtvila, v katero so padle. Krivda lega nedela je v tem, da 6e odgovorni funkcionarji 6indikalov in prosvetnih svetov ne zavedajo važnosli te ustanove. Te pasivnosti pa mora biti konec, zla6li, ker dnevno čitamo poročila o delovanju ljudskih univerz po drugih krajih, lil marljivo prenašajo svoje delo v primerni obliki tudi na podeželje. Tudi naše univerze in predavateljski krožki bodo morali takoj pričeti z delom, sestaviti bo treba v naprej načrt predavanj in seznam predavateljev, ki bodo posredovali probleme, obravnavane na večerih ljudskih univerz, tudi vsemu podeželju v svojem območju. Sestavljen bo tudi spisek predavateljev z mavedbo tem. ki jih 1h>-do obravnavali na 14 dnevnih množičnih sestankih, ki bodo sedaj uvedeni po vsem podeželju. Predavatelji bodo izbrani iz vrst vseh unožičnih organizacij in iz vrst strokovnjakov, ki bodo me, tako da se bo hkrati 9 centri dvigalo tudi podeželsko ljudstvo, obenem pa se l)o poglobila vez med delavskimi centri im kmečkimi predeli. V novembru je bil v Trbovljah kmjii« ničarski tečaj, o kalerem so dobili obvestilo vsi prosvetni sveti in sindikati, udeležili pa so se ga samo člani sin-disotov. Potrebno bo ponoviti ta tečaj za vse podeželske udeležence. Prijava sicer že prihajajo, vendarle zelo Udeležili naj bi se tega tečaj« zlasti mladinci, ki imajo veselje do knjige in ki bodo znanje, pridobljeno na tečaju, prenašali tudi no vse območje svojega kraja, s čimer bomo dosegli, da bo imel vsak krai svojo knjižnico im da bo' prišla knjiga v sleherno hišo. Razen knjižničarskega tečaja bomo priredili tudi režiserski tečaj, na katerega bomo povabili strokovnjake, ki bodo seznanjali z režirainjem zlasti podeželske voditelje gledaliških odrov, ki so največkrat v zadregi, kako noj! bi zgradili dir a ntsko delo. Vse te naše načrte pa bomo lahko izvedli le z močno podporo vseh kulturno prosvetlim h delavcev v našem okraju, delavcev, ki so zavedajo, da petletka ne sme preobrazitr samo našo zunanjosti, da si ne bomo izboljšali samo našega materialnega položaja, temveč mora preobraziti tudi politično ter kulturno dvigniti vse naše delovno ljudstvo. Le če bomo storili vse t*>-trebno na kulturno prosvetnem polju, lahko uporno, da bomo laže izvedli tudi gospodarski plan, za katerega moramo /graditi nove močne in zavedimo ljudi, ki so bodo še upornejo obravnavali zlasti podeželske p rob le- borili /o uresničen je socializma. Splošna telesna vzgoja — pogoj za razmah športnih panog Danes poudarja vodstvo fizkultuinao organizacije na vseh konferencah, plenumih, v tisku itd. važnost splošne telesne vzgoje, na katero pričenjamo graditi trdine temelje naše zgradbe. Marsikdo se bo morda pri tem vprašal: »Ali ne bodo sedaj športno panoge zapostavljene?« In tudi marsikateri špartmiik-špecialist še nepravilno ocenjuje pomen splošne telesne vzgoje in si misli: »Kaj hočem z vsem tein, to zame sploh ne pride v poštev in mi pri mojem treningu ne bo nič koristilo.« Pivo, o čemer so si edini vsi strokovnjaki in kar je bilo razjasnjeno na IV. plenumu FISAJ-a, je to, da splošna telesna vzgoja ni nobena vrhunska gojitev orodne telovadbe ali raznih športov in iger, temveč obsega program splošne telesne vzgoje le elementarno znanje obodne telovadbe, prostih in redovnih vaj ter osnove iz najvažnejših športov in iger. Potemtakem združuje ta oblika najkoristnejše učinke telovadbe, športov in Iger ma človeško telo in duha, kar ne škoduje nobenemu športniku-speciali-6tu. Razen lega je v kompleksu splošne telesne vzgoje še predvojaška In politična vzgoja ter planinstvo. Sedaj pa poglejmo, kakšen vpliv Ima splošna telesna vzgoja na šport-nike-speeialiste. Skoraj pri vseh športih, posebno pa še pri tipičnih »sezonskih športih«, n. pr. drsanju, smučanja, plavanju imamo opraviti s tako imenovano »mrtvo sezono«, v kateri tekmovalec »zaspi« kot medved v zimsko spanje. Ko pa nastopi nova sezona, se mora potem nekaj mesecev truditi šele s kondicijskim treningom, t.#j. pridobiti mora spet prožnost, gibčnost, hitrost, moč itd., namesto, da bi pričel že s treningom tehnike in stila. Razumljivo je sicer, da nobem tekmovalec ne more biti celo leto ali p« še več na vrhuncu sposobnosti, temveč je tti neka krivulja dviganja in padanja telesne zmogljivosti. Potrebno je, da ima vsak športnik nek odmor, neko »mrtvo sezono«, ki pn ne obstoja v tem, da tekmovalec za določeno dol>o popolnoma preneha z Na občnem zboru SFD Rudarja Trbovlje, ki se je vršil prve dni decembra i/n ko je bil izvoljen novi odbor s predsednikom Mahkovcem Tonetom na čelu, so bili poleg dirugega sprejeti tudi razni sklepi, med njimi najvažnejši, da v bodočem letu 1948 ne sme biti nobenih izgredov na nogometnih igriščih. Sprejet je bil tudi načrt prireditev v letu 1948, iz katerega posnemamo sledeče: Splošna vadba: Januar, februar: tečaj za voditelje ■— člani, članice. Marec: akademija Trbovlje, Celje, Litija. Dne 9. junija: aktivnim delom, temveč je važno to, da bistveno spremeni način svojega dela, t. j. da ne goji več svoje specialne panoge v ostrem treningu, temveč da se nekoliko bavi z drugimi športi, telovadbo in igrami v okviru splošne telesne vzgoje. Pri tem se organizem fizično iin še bolj psihično odpočije, in kar je najbolj važno — tekmovalec obdrži svojo osnovno telesno kondicijo, t. j. mišice ne izgubijo na prožnosti, moči, vzdržljivosti itd. Seveda potem tudi prehod iz »mrtve sezone« v aktivno delo nima za posledico nobenih »kriz«, »mišičnih mrzlic« itd. ter tekmovalec doseže mnogo večje uspehe, ker ee lahko posveti takoj tehničnemu treningu. In še nekaj moramo poudariti. Splošna telesna vzgoja združuje v svojem okviru vse glavne športe, telovadbo, igre in planinstvo. Na ta način se vsak fizkulturnik-začetnik spozna z vsemi panogami in mu je tako omogočeno spoznati svoje dobre in slabe strani v tej ali oni disciplini. Potemtakem se bo pri poznejši specializaciji vsak lahko odločil za tisto panogo, za katero čuti največ sposobnosti. V tem bo dana vsakomur možnost pravilne izbire, kajti danes se marsikdo posveti tistemu športu, za katerega čuti tronutmo veselje, pa nima zanj dovolj nadarjenosti, kar ima za posledico, da polagoma izgubi veselje in končno popolnoma odpade od fizkulturnega dela. Nasprotno pa bo vsak našel veselje v tisti panogi, ki ga morda trenutno ne veseli, kajti z rastočimi uspehi bo našel tudi osebno varnost. Tz tega je razvidno, da bodo ravno športne panoge in telovadba lahko črpale iz širokih kadrov v splošni telesni vzgoji nadarjene specialiste, ki so bodo v prehodu v zrelo dobo posvetili tej ali oni panogi. Zato je pravilna pot vsakega mladinca in fizkul-lurnika-začetnika, da v okviru splošne telesne vzgoje najprej vsestransko okrepi svoje telo in razvije vse svoje sposobnosti. Obenem pa mu bo tu dana možnost, spozinati svoje telesne in duševne vrline, ki ga usposabljajo, da se lahko uspešno posveti posameznim fizkul turni in panogam. društveni fizkulturmi dan v Trbovljah, nadalje v juniju sodelovanje na fiz-kulturnih dnevih Zagorje, Hrastnik, Celje, Ljubljana. Julij, avgust: propagandni nastopi na vaaeh (9—10 nastopov). September: akademija Trbovlje, Hrastnik, Litija. Društvo bo sodelovalo na vseh prireditvah sosednih društev. Nogomet: 1. moštvo 28 tekem; 2. moštvo 30 tekem; mladina 20 tekem; pionirji 22 tekem. Organiziran bo nogometni turnir sindikalnih aktivov s predvidenimi 50 tekmami. Od društvenih tekem je predvideno Šest republiških tekem. Skupno bo odigrano v Trbovljah v letu 1948 150 nogometnih tekem. Lahka atletika: Sekcija bo izvedla prvenstvo društva im okraja Trbovelj. Udeležila se bo lahkoatletskih mitingov v Sloveniji ter eventualno dvoboja »Klndivar«— »Rudar«. Smučanje: Izvedeno bo prvenstvo društva v kombinaciji v tekih na progah, organiziran štafetni tek Trbovlje, Zagorje, Hrastnik ter udeležba tekmovalcev na okrajnem, okrožnem in republiškem prvenstvu. Streljanje: Izvedeno bo prvenstvo v streljanju za Trbovlje ter predvidenega dne meddruštveni tekmi v streljanju. Kolesarstvo: Izvedeno prvenstvo društva, prvenstvo Zasavja, dve dirkalni prireditvi na stadionu in po možnosti sodelovanje na vseh dirkah Slovenije. Igre: Igranje meddruštvenih tekem v odbojki in uvedeno igranje košarke. Komisija »Tehnika im aport« Je v letu 1947 doživela v vseh svojih oblikah velik razmah. Postavljene so bile predvsem pravilne organizacijske oblike in določena osnovna linija za delo. Ob podpori naših ljudskih oblasti im masovnih organizacij, zlasti sindikatov, so se močno razvile posamezne panoge komisijo, kakor na primer nv-tomoto društvo, letalsko društvo in foto amaterstvo. Osnovali sta se tudi društvi radio amaterstvo in pa ljubitelji tehnike, ki pa nista v pravem razmahu, čeprav sta zelo važni panogi za industrijo in našo armijo. Ako si malo natančneje ogledamo vsa ta diruštva, lahko vidimo, da rudarski revirji ne zaostajajo za drugimi, temveč jih celo prehitevamo. Avto-inoto društvo Trbovlje je častno zastopalo črne revirje na vseh dirkah im prireditvah in v prvenstvu Slovenije je doseglo več mest v prvih vrstah. Tudi foto-amalorstvo je zelo agilno in je doseglo prvo mesto v Jugoslaviji. Tudi letalsko društvo ni slabo, saj je doseglo vidne rezultate. Najvažnejša panoga za naše revirje bi bila: Ljubitelji tehnike. Ta pamogo zajema vse industrijske stroke in vežba mladino v vseh strokah. Navedena društva ne bodo samo doprinesla dielež k izgradnji našega gospodarstva, temveč bodo po številu im pa kvaliteti močno okrepila obrambno silo naše države. Z željo, da hi komisija »Tehnike in šport« raz-gibala in pritegnila v svoje panoge tudi vso mladino, ki je dosedaj stala ob strani, kličemo: Naj živi im se razvija mod našo delavsko mladino »Tehnika in šport« kot močan steber v izgradnji narodno obrambe im našega gospodarstva. Ilaco Valentin. Najboljši so zmagali v 1.1947! Za uspešno delo v letu 1947 so bila nagrajena s prehodnimi zastavicami nekatera društva in pa komisija. Tako je republiški odbor za športno letalstvo nagradil letalsko društvo Proletarec iz Zagorja kot najboljše letalsko društvo Slovenije. Republiški odbor foto-amaterjev pa foto-amatersko društvo v Hrastniku. Komisija tehnika in šport za Slovenijo pa je dodelila prehodno zastavico športno letalskem« društvu v Za-gorju. Težka atletika: Izvedba prvenstva Trbovelj ter dva propagandna nastopa izventrbovelj-6kili tekmovalcev. Drsanje: Pri/roditev dveh drsalnih revij slovenskih drsalcev iz Ljubljane in po možnosti uvedba drsanja v Trbovljah. Namizni tenis; Izvedba prvenstva društva in sode, lovanje na prireditvah sosednih društev. Tenis: Izvedba društvenega prvenstvu Zasavja, meddruštvene tekme ter sodelovanje na prireditvah sosednih društev. Sabljanje: Uvedba in razširjenje sabljanja do najvišje možnosti Predvideni so tudi propagandni nastopi in tekmo. Šah: Sekcija bo izvedla društveno prvenstvo, vsakomesečni brzoturnlr za klubskega mesečnega prvaka, nadalje dvoboj z Jesenicami, »Proletarcem«, Hrastnikom, Radečami, Litijo in garnizijo Ljubljane. Sodelovala bo na prvenstvu okraja, okrožja na dvoboju Celje—Maribor. Slovenija—Hrvatska. Izveden bo turnir med aktivi v Trbovljah ter prirejene štiri simultanko s priznanimi šahisti Slovenije. In dograditev stadiona v celoti. Okrajna komisija tehnika in šport v Trbovljah je bila pohvaljena, posebno pohvalo si je zaslužila okrajna komisija v Trbovljah, saj sta v lem okraju dve društvi dobili tri prehodne zastavice. Vsa društva, grupe in krožki bodo delovanje okrepili in izboljšali z medsebojnim tekmovanjem. Letalsko društvo Proletarec Zagorja je napovedalo tozadevno tromesečno tekmovanje vsem letalskim društvom Slovenije. kakor sledi: 1. Katero društvo bo prej spolnilo tromesečni plan. 2. Katero društvo bo pridobilo več agilnega članstva. 3. Katero društvo bo pripravilo boljši kader za JA. 4. Katero društvo bo po odstotkih članstva izvežbalo več modelarjev. Poročilo o nogometni tekmi SFD Litija : SFD Rudar V nedeljo 18. t m. sta gornji moštvi odigrali v Litiji prijateljsko nogometno tekmo. Vreme je bilo lepo, gledalcev ca. 150. Rudar: Krasnik, žaubi, Černe, Polc. Butkovec, Cestnik II., Gačnik, Blatnik, Dolinšek, Klančišar, Koncilja. Litija je nastopila s 4 rezervami Gole so dali: Koncilja 5, Klančišar 4, Dolinšek 3. Igra je ves čas potekala v prijateljskem duhu in sodnik Eltrin ni imel težkega dela; nalogo jc rešil zadovoljivo. Obe moštvi sta nastopili po daljšem odmoru, vendar jc rutinirancj-šc, čeprav fizično slabejšc moštvo Rudarja že v prvih 15 minutah koristne igre vodilo s 4:0 in je 1» razliko do odmora povišalo na 8:0 in do konca igre na 12:0. V moštvu Rudarja sc je odlikoval Blatnik, ki jc s premišljenim oddajanjem žoge ustvarjal vse nevarne situacije pred nasprotnikovim golom in , mali nevarni Klančišar; obramba ni imela težkega posla. Moštvo Lilije sc po golih, ki jih je dobilo v začetku, p,l moglo znajti vse do konca kljub temu, da ima v svojih vrstah nekaj talentiranih moči. Stadion SFD Rudarja, Trbovlje Plan SFD „Rudar a" v letu 1948 Delo komisije tehnike In športa v okraju Trbovlje Uredni&tv« Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovanskega poročevalca. — Glavni urednik Šuštar Stane