V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po praznika 6 strani ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno sudt v Sloveniji samo „GLAS NARODA" Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tei.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova e.16. Tel. 2107. Celje, PreSernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2107. Celje, PreSernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Dolgovi uradnikov Sokolstvo in zadnji dogodki v državi Mogočen tabor kmetske mladine v Žalcu Grozno dejanje zblaznelega orožnika v Trbovljah Proti razdiranju učiteljskih vrst Zaposlenost v avgustu Št. 132 Izhaja vsak dan V Ljubljani V torek, dne 10. septembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto 1 Dolgovi uradnikov Vprašanje kmečkih dolgov se že leta vleče v javnosti kot rdeča nit in zaskrbljeni čakamo njegove rešitve, ker se vsi zavedamo, da gre za zravnavo hrbtenice one naše socialne skupine, ki tvori os celotnega našega žitja. Zemlja in njena prva kri tvorita vsebino našega naroda, zemlji in njeni krvi poklanjajo vedno večjo pozornost vsi modri misleci. Kljub različnim formulam in uredbam pa se ta naš voz le ne premakne na uspešno pot. Sicer smo z dneva v dan bolj prepričani, da bodo različni teki le papirnati vse dotlej, dokler bo kapital le namen in ne sredstvo, z drugo besedo: dokler bo delo kot bistveni del kapita-la njegov suženj. Samo tukaj je korenina kmečkih dolgov in prav tako tudi dolgov ostalih delovnih skupin — delavca in uradnika, le s to razliko, da polzi kmet navzdol pred vsem kot proizvodnik in manj kot potrošnik, delavec kot proizvodnik in potrošnik, uradnik pa največ kot potrošnik (konzument), ki je s svojim življenjskim nivojem vezan na stotere ozire in dolžnosti. Tako je poleg kmečkih dolgov vzniklo v javnosti sicer manj ali celo še neznano vprašanje uradniških dolgov, zavzemajočih dan na dan večji obseg. Ti dolgovi so prav tako, če ne celo večje in bolj pereče socialno zlo od kmečkih dolgov. Statistika o tem bremenu ni tako lahko izvedljiva kot ona kmečkih dolgov, ker ni vknjižb in je ta težka uradniška pasiva različnega porekla. Če bi pa bili ti dolgovi razvidni, bi javnost strmela. Prav neznaten odstotek uradništva vseh vrst je brez dolgov; ti so samci ali pa dru-žine, kjer služita dva, oziroma, kjer ni otrok, brnelo lahko trdimo, da je štiri petine vsega ostalega nižjega in višjega uradništva (enoza-sluzkarjev) občutno zadolženega. V poštev prihajajo zlasti družinski poglavarji s kopico nepreskrbljenih otrok in od teh očetje z učečo se mladino srednjih in višjih šol. Ti so res prave žrtve. V strahu za eksistenco svojih otrok žrtvujejo zanje vse svoje najjačje sokove, da jim omogočijo študij, ki postaja poleg tega dan na dan večji vprašaj, če naj nudi otrokom res kako resnično doto. Težka resnica o uradniških dolgovih nam razgali več socialno naravnost poraznih posledic. Ne smemo pozabiti, da je državni uslužbenec ogledalo nacije in države. Njegovo blagostanje, njegov ponos in vse potrebne moralne dobrine so istočasno lastnina nacije, njegova beda je v enaki meri beda in sramota nacije in države. Kaj naj zahtevamo od prezadolženega uradništva!'? More li pokloniti svojemu poklicu idealnost, ljubezen, vztrajnost itd., ki so prav tukaj tako nujno potrebne? y pomanjkanju in bedi Stopi na mesto vestnosti, težnja po življenju za vsako ceno in z vsakimi sredstvi. To vprašanje (morala) tvori svoje posebno in tudi najtežje vprašanje, ki prav v tem jorhueru tako Pada in rodi nedogledne porazne posledice. lakih dokazov nam nudi vsakdanje življenje zadosti. Vprašanje uradniških dolgov se ni še v javnosti načelo, podčrtamo pa, da obstoja z vsem svojim resnim in nevarnim poudarkom. Pojav je kot že podčrtano, logična posledica socialnih Prilik. Minimalni prejemki od ene in rastoči izdatki od druge strani pehajo uradnilca — družinskega očeta v vedno večjo finančno odvisnost, vsestranska odpoved in utesnitve čarajo samo zaskrbljeno in zbegano kri in napenjajo živce. Kaj so opazke, kakor »uradnik je gosposki siromak« — »uradnik je gospodarsko na tleh« — »uradnik odpoveduje« itd. drugo kot resen opo-nun, da je treba tudi semkaj čimprejšnje resne pozornosti in uspešnega leka! Ni pa pni tem v žarišču aktualnosti samo socialni in gospodarski pomeni, ki imperativno zahteva, da se stanje uradniškega sloja zboljša. So tu prav otipljivi, čisto upravni razlogi, ki zahtevajo, da pride zadeva uradniškega preza-dolženja čimpreje v diskusijo. Nihče ne more rditi, da bo slabo plačan uradnik vestno in Pošteno opravljal svoje dolžnosti, da bo v resnici vse svoje sile posvetil delu, če pa mora svoje !£o6i oddajati tudi še onemu, ki mu obljublja -krornen priboljšek k njegovi mizerni mesečni lom' Nikoli bi v naši drzavl ne h’1'0 ‘oliko de-Prizn uhravičenih in tudi na odločilnih mestih preimm h Pritožb o naši upravni službi, če bi nieoovi «radništva bili v pravem razmerju z Razi,01 socialnim položajem. DS da je sedanji čas vse prej. kakor ineščensw6n za razpravljanje o ureditvi na-unr,,'k!h prejemkov, tako v državni m samohodk ’ kakor tudi v zasebni službi. Vendar t■ vrd m,°r,aI'i vsi oni, ki hočejo s svojim pozi-svoiö ??• zboljšati blagostanje v naši državi, vprašan'Vn-os'* prvenstveno usmeriti tuda v ta skimi rirl’hi' S0 o®!*68116.!6 povezana z gospodar- Zlvol šanii6"1’ današnje dobe. more i iti Pa ie mogoče tudi takoj. Če že ne sehflo velia'kT3 ° Povišanju prejemkov — po-meščenre 1 23 državne in samoupravne na- ‘ožlcnč kote z?radi finančnih in proračunskih VentPi P°; p i6 ?Mino> da se odprejo vsaj tisti PredvL Pndn,ž er h- h Pri«8* najjačji. To so zinski očetje s kopico nepreskrb- Sumliivo zatišje v Ženevi Včeraj se ie sestala skupščina DN Dr.Beneš izvolien za predsednika — Podrobnosti o prvi seji petorice — Pred važnimi razgovori za kulisami Prva seja petorice Ženeva, 9. septembra. w. Na včerajšnji prvi seji odbora petih, ki proučujejo italijansko-abe sinski spor, je, kakor se doznava, predsednik francoske vlade Laval načel vprašanje železnice Džibuti-Addis-Abeba za primer vojne, ker predstavlja ta železniška proga zvezo Abesinije z ostalim svetom. Če bi se ta proga prekinila, si Abesinija sploh ne bi mogla nabaviti zdravil in drugih življenskih potrebščin. Zato je Laval omenil, da bi se morda ta proga dala pod zaščito Rdečega križa. Člani odbora z abesinskim poslanikom vred, so kakor se doznava sprejeli ta predlog z naklonjenostjo, le italijanski poslanik je zavzel rezervirano stališče. Hoare Edenu Včeraj je prispel v Ženevo angleški zunanji minister Samuel Hoare. Doznava se, da je prinesel ministru Edenu posebno poročilo, ki ga zagotavlja, da se lahko tudi v bodoče zanaša na podporo Baidwina in vseh članov vlade glede politike, ki jo zastopa v italijansko-abesinskem sporu. To sporočilo smatrajo za posebno pomembno zato, ker mislijo, da bi Mussolini morda rajši pristal na kakšno novo konferenco treh zapadnih velesil, kakor pa na sklepe odbora petih. Doznava se nadalje, da bo britanski zunanji minister sir Samuel Hoare za primer, da pride na skupščini DN do načetja abesinskega vprašanja, dal uradno izjavo o stališču britanske vlade. V angleških krogih zatrjujejo, da ni res, da bi se bila Italija obvezala, da ne bo začela sovražnosti vse dotlej, dokler bo trajala debata o Abesiniji v Ženevi. Tudi ni res, da bi bila Italija pripravljena udeležiti se nove konference treh. Navidezno zatišje Čeprav se zdi, da traja tu politično zatišje še nadalje, so vendar v vseh krogih pesimistično razpoloženi zastran zasedanja posebnega odbora za likvidacijo italijansko-abesinskega spora. Vse prej lahko rečemo, kakor to, da bi bilo verjetno, da bodo razgovori v okviru odbora petih obrodili kakšen jasen in dokončen rezultat; V odboru bi mogel prodreti predlog, naj se Italiji ponudi v Abesiniji podoben položaj kakršnega ima Velika Britanija proti Iraku. Je pa zelo verjetno, da bo Mussolini tak predlog brez debate odklonil. V vseh ženevskih delegacijah se tako čedalje bolj utrjuje prepričanje, da je spopad neizogiben in da je treba že zdaj razpravljati, kaj bo potem, ko bo počil prvi top na meji Eritreje in Somalije. Pred važnimi razgovori za kulisami Iz francoskih krogov se doznava, da namere-va francoska delegacija v svrho pomirjenja duhov predložiti novo poročilo o načrtu evrop-ske unije in v zvezi s tem o novih gospodar-skih ukrepih za ublažitev krize. Ti krogi si mnogo obetajo od navzočnosti Herriota, Paula Boncourja in Georgesa Bonneta na skupščini DN. Po sodbi teh krogov bo prišlo med zasedanjem skupščine DN za kulisami do zelo važnih razgovorov med zastopniki Francije in njenih najbližjih prijateljev. Or. Purit v Ženevi Danes je prispel v Ženevo Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Božidar Purič. da prisostvuje današnji svečani otvoritvi 16. skupščine DN. Na postaji so ga pozdravili dr. Ivan Subotič, stalni delegat s celokupnim osobjem kraljevske stalne delegacije pri DN, generalni konzul v Ženevi Nikola Petrovič s celokupnim osobjem Ijenih otrok. Študijska doklada je tako nizko odmerjena, da praktično skoro nič ne pomeni. Ta doklada naj bi dosegla vsaj tako višino, da bi bil študij otrok v resnici mogoč. Najmanj pa kar naj bi država storila, so dolgoročni krediti po minimalni obrestni meri. Saj je stara resnica, da so družinski izdatki največji ravno takrat, ko so stroski razmeroma najmanjši. Posebno v teh časih, ko so vsi krediti zamrznjeni, bi bila taka solucija dvojne vrednosti. Državni, samoupravni in tudi zasebni uradnik po veliki večini, se je danes omejil na skrajnost in bi bilo v splošnem interesu, da bi se vsaj malo oddahnil. Uradnik je dopolnjujoč člen v verigi gospodarskega življenja, zato bi njegov izboljšani položaj lahko znatno okrepil današnje ohromelo gospodarstvo. J. F. generalnega konzulata v Ženevi, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Ivo Andrif, člani jugoslovanske kolonije in jugoslovanski novinarji, ki se nahajajo v Ženevi zaradi zasedanja skupščine DN. Italijanski komentar Rim, 9. septembra. AA. Današnji italijanski listi pišejo z veliko zapetostjo in ravnodušnostjo o zasedanju odbora petih za likvidacijo italijansko-abesinskega spora. Listi ugotavljajo, da novi predlogi, ki jih s tolikšno trdovratnostjo zdaj forsirajo, nikakor ne morejo tvoriti temelja za sporazum. Vse kaže, da so vsi ti novi predlogi že vnaprej obsojeni na izjalovitev, prav tako kakor je bilo s p.-edlogi koncem meseca julija v Parizu. Zasedanje skupščine DN Ženeva, 9. septembra. w. Danes ob 10‘J0 dopoldne je. bila otvorjena 16. skupščina DN za katero je vladalo mnogo večje zanimanje kakor za lansko. Večina evropskih držav je poslala na to zasedanje svoje zunanje ministre kot glavne delegate. Tu so med drugimi sir Samuel Hoare, Eden, Beck, Litvinov, Kanja, Berger-Waldeneg, dr. Beneš, zunanji ministri baltiških držav in drugi. Francosko zastopata v La valovi odsotnosti Herriot in Paul Boucour. Dnevni red današnjega zasedanja je obsegal tele točke: 1. Otvoritev skupščine, 2. izvolitev verifikacijskega odbora, 3. govor predsednika sveta Gui-naza (Argentina), 4. poročilo komisije za pregled pooblastil, 5. izvolitev novega predsednika skupščine, 6. izvedba dnevnega reda, 7. izvolitev šestih komisij, 8. pregled vprašanj, ki so na dnevnem redu raznih komisij skupščine, 9. sestava komisije za dnevni red. Popoldanska seja ]>rične ob 17.30 s temle dnevnim redom: 1. razglasitev izvolitve predsednikov posameznih komisij, 2. volitev šestih podpredsednikov skupščine, 3. določitev nadalj-nega dela skupščine. Govor predsednika sveta DN Zasedanje se je začelo z običajnim govorom predsednika sveta DN Guinaza, argentinskega delegata, ki je med drugim izjavil, da je njegova vlada z zadovoljstvom sprejela pomiri- tev zaradi Oran Chaca. Ta vojna je bila likvidirana s pomočjo DN. Nato se je spomnil srečne ureditve posaar-skega vprašanja. V zvezi s tem vprašanjem so bili ustanovljeni prvi oddelki mednarodne policije v službi DN. Tej okolnosti je pripisati, da se je mogel plebiscit izvesti v popolnem miru. Slika pa ne bi bila popolna, če bi se govorilo samo o uspehih, je nadaljeval predsednik Gui-naz. Iz DN je izstopila velika država (Nemčija, op. ur.), a v razorožitvi je nastal zastoj. Sfto-mladi je moral svet DN javno proglasiti, da je vestno izpolnjevanje pogodbenih obvez s strani vseli držav temeljno pravilo mednarodnega življenja in pogoj vsakega miru. Zdaj razpravlja svet DN o nevarnem sporu, ki resno ogroža mir sveta. . Predsednik Guinaz je končal svoj govor z vlogo, ki jo igra DN pri ohranitvi mednarodnega miru. Tajna diplomacija se mora umakniti pred javno razpravo mednarodnih odhoša-jev. Ravno zdaj, ko se obzorje zopet napolnjuje s temnimi oblaki in ko vjš svet upira svoje oči v Ženevo, naj Se delegati zavedajo svojih dolžnosti do miru in do DN. Dr. Beneš predsednik Nato se je vršilo glasovanje o novem predsedniku. Za predsednika 16. skupščine DN je bil izvoljen češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, kakor so napovedala že prva poročila. & UHHKi'IW iHIHIHtlWI ITI IIWi UliilJiUriilfPil'ili Prvi rezultati poliskih volitev Slawelt in Hoszciiaikovsski isvoilena Veliki nemiri v Skrinievcu Varšava, 9. septembra. AA. Doslej znani volilni rezultati kažejo veliko abstinenco. V nekaterih varšavskih voliščih je glasovalo samo 30°/o volilcev Prišlo je tudi do incidentov, tako n. pr. v skirnjeviškem okraju in Poznanju. Vendar uradno poudarjajo, da ni bilo nikjer resnejših incidentov v krajih, kjer živi maloruska manjšina in kjer je pri prejšnjih volitvah pogosto prišlo do izgredov. V Skrinjevcu pa so bili včeraj zelo hudi izgredi. Pristaši nacionalne opozicije so napadli poslopja, kjer so bile volitve in uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Policija je morala rabiti orožje. Pri tej priliki sta bila dva napadalca ubita. Navzlic temu so se v Skrinjevcu volitve izvedle do kraja, v Verezisku pa so jih morali odložiti za en dan. Spričo sedanjega volilnega sistema bo moči uradne izide volitev izvedeti šele čez Rooseveltov nasprotnik ranien Atentat na senatorja Longa London, 9. septembra. Reuter poroča iz Newyorka: Senator Long, imenovan diktator Louisiane, ki je bil znan kot najbolj ogorčen kritik Roosevelta, je postal žrtev nenadnega atentata. Atentat nanj je izvršil atentator snoči na hodniku parlamentarnega poslopja; Long je dobil nevarne rane, atentatorja pa sta dva zasebna detektiva, ki sta spremljala Longa, ubila z revolverjem. Longa so morali takoj operirati. Atentator je neki Weiss, specialist za ustne, nosne in vratne bolezni. V času atentata je bil Long na potu v zakonodajno skupščino, ki je bila sklicana, da razpravlja o celi vrsti predlogov, med njimi tudi o zakonskem predlogu, ki odreja ječo za člane zvezne vlade, če jih sodišče v Louisiani proglasi za krive zaradi protiustavnega delovanja. To je bil Longov nekaj dni. Po dosedanjih podatkih sta v Varšavi izvoljena med drugim predsednik vlade Slawek in notranji minister Koszcial-kowski. Varšava, 9. septembra. AA. Dosedanji volilni rezultati kažejo, da je bila volilna udeležba samo 28-3% manjša kakor pri prejšnjih volitvah. To se da v znatni meri pojasniti s slabim vremenom, ki je vladalo skoraj v vsej državi, le malo pa je temu vzrok silna propaganda za volilni abstinenco, ki so jo delale nekatere opozicijske stranke. Leta 1930.. je vladna lista dobila 5,292.725 glasov, včeraj pa 7,575.681. Tako je vladna lista pri teh volitvah po številu glasov pridobila 43 1%. Izmed doslej izvoljenih poslancev, jih je 184 Poljakov, od narodnostnih manjšin pa je izvoljeni 19 iValorusov, 4 nacionalni Židje in en Rus. Med izvoljenimi poslanci sta dve ženski. odgovor na prizadevanja washingtonske vlade, ki jim je nasprotoval. Long je bil najprej Rooseveltov pristaš in se je tudi zavzemal za njegovo gospodarsko politiko, pozneje pa je postal njegov najbolj neizprosen sovražnik. Sedanji guverner Allen je njegov dober prijatelj, zakonodajna skupščina v Louisiani pa je popolnoma v njegovih rokah. Ker je vsa važna mesta v državni upravi zasedel s svojimi pristaši, si je tako zagotovil popolno kontrolo nad upravo države Louisiane. Tsaldaris se je vrnil Atene, 9. septembra. AA. Predsednik grške vlade Tsaldaris se je danes vrnil iz Nemčije. Koj po svojem povratku se je posvetoval s člani vlade. Vremenska napoved Dunaj: Na zapadu in jugu pretežno jasno PolitUni utrinki PolHlino vrvenje v Beogradu Or. Niha Krek o politiinih prilikah V nedeljo je bil prvi politični tabor pri Sv. Trojici nad Moravčami. »Slovenec« piše, da je bilo 4000 mož in fantov, drugi, ki so bili tudi prisotni, pravijo, da je bilo vsega skupaj največ 800 ljudi. Govoril je na shodu tudi minister dr. Miha Krek, ki je med drugim poudaril tudi to-le: Morda je za mnoge nerazumljiv čas in način, kako smo prišli v vlado in kako se udejstvujemo. Današnja vlada je sad večletnega tihega, nevidnega prizadevanja. Ustvarili smo formacijo treh, želeli smo in še želimo, da pritegnemo k delu za narod vse, zlasti tudi brate Hrvate. Vsa ljudstva Jugoslavije naj po svojih zastopnikih ustvarjajo blagostanje te države pod geslom: vladati z narodom, ne pa z bajoneti in silo! Naša politika noče biti politika strasti; s strastjo se ne orje zgodovina narodov. Hočemo uvesti v javno življenje ljubezen, plemenite odnošaje med vsemi ljudmi, zlasti med nami. samimi, ki hočemo nositi odgovornost za nove razmere. Pri organizaciji stranke boste nemara naleteli na očitke, da smo zatajili svoj slovenski program; odkrito povem, da smo za široko samoupravo, ki jo bomo izgradili, da bo ustrezala zahtevam in potrebam našega ljudstva. Z druge strani prihajajo z očitki, da smo proti državni skupnosti, da netimo separatizem. Na to odgovarjam: Vsak očitek proti državnemu separatizmu najodločneje odklanjam! Separatisti so pač tisti, ki so ubili ljubezen in smisel za državo in za državnopravne posle pri našem narodu. Zopet drugi prihajajo v naš vrt in nam hočejo zasaditi tuje cvetlice. Ta sad pa pri nas ne bo upeval, ker imamo mi svojega voditelja, ki je vsaj toliko sposoben in državniško moder, kakor kateri drugi, ki vsaj toliko zna in hoče zastopati slovenske interese, kakor bi jih hotel kdorkoli zastopati v našem imenu. Korošec je bil velik Slovenec in je velik ostal. Smo Slovenci bili, smo danes in vedno ostanemo! Mnogim se zdi delo vlade prepočasno — je nadaljeval dr. Krek. — Uredili bomo polagoma vse ustanove od občine navzgor do naj-višjih vrhov državne uprave. Or. Srikit o Hrvatskem vprafanju Sarajevski »Jugoslavenski list« poroča: Z ozirom na sobotno sejo glavnega odbora JNS, je dr. Srškič izjavil, da se te konference ne bo udeležil, dokler se ne ustvarijo močni temelji za rešitev naših notranjih političnih vprašanj, med katere spada v prvi vrsti hrvatsko vprašanje. Vendarle nova zemlioradnISka stranka Voja Lazič in Uroš Stajic sta izjavila, da bosta že v kratkem ustanovila zemljorad-niški klub v skupščini, ki bo štel 16 poslancev. Istočasno bosta voditelja notranjemu ministru predložila prijavo za odobritev nove zemljoradniške stranke. Nadalje sta izjavila, da je njihov odnos do skupine Bogoljuba Jevtiča samo v toliko tesnejši, v kolikor ima enake težnje za istimi nacionalnimi načeli in enake poglede na politično ureditev države. Njihova hotenja pa se od Jevtičeve skupine razlikujejo v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Akcija „Pohorcev“ Nedeljski »Obzor« obravnava v posebnem članku akcijo »Pohorcev« in pravi med drugim, da ima ta akcija en sam skupni cilj in ta bi bil oslabitev položaja vlade dr. Stojadinovića. V nadaljnem trdi list, da se »Pohorci« poskušajo s to akcijo zopet prikopati do oblasti. Oni računajo, da je sedanja vlada delovna vlada, vendar pravi člankar — tudi če ne bi vlada imela večine v skupščini, je ne bi nič moglo ovirati, da razpusti parlament in razpiše nove volitve. Taka solucija, pravi list, bi bila koristna za pomirjenie notranjih političnih prilik. Tak korak vlade, zaključuje list, pa bi kaj hitro iztreznil vse one, ki se zavedajo kako strahovito bi bili razočarani, če bi vlada razpisala nove volitve. Minister OJuro Jankov« o politiki IRZ V Osijeku je bila v nedeljo konferenca JRZ, katere se je udeležil tudi minister za šume in rude Djuro Jankovič. Pri tej prilik je imel minister Jankovič govor, v katerem je analiziral politične prilike v naši državi med drugim tudi takole: Razdobje do prihoda vlade dr. Milana Stojadinovića, lahko delimo v dva dela. Prvi od 6. januarja 1929 do 3. septembra 1931, a drugi od 3. septembra 1931 dalje. V prvi perijodi so bile razpuščene vse politične stranke in mi smo kot lojalni državljani sledili politiki našega blagopokojnega kralja. Nihče ni te politike mogel niti hotel preprečevati. V drugi perijodi smo dobili ustavo. S tem je bilo odobreno ustanavljanje strank, vendar se politično življenje ni normalno razvijalo. JRZ, je naglasil nadalje minister Jankovič, se je pričela ustanavljati že pred dvema letoma. Njeni šefi so se stalno dogovarjali o ustanovitvi stranke, ki naj bi bila regulator našega političnega življenja. Ta stranka te ustanovljena na temelju ustave od leta 1931. Tri stranke, ne predstavljajo koalicije, kakor se to poskuša z gotovih Aca Stanoievii konzultira Živahni politični razgovori predstavnikov JRZ -Navodila za akiiio stranke se pripravljalo -Organizacija stranke se bo izvedla po vsei državi istočasno Beograd, 9. septembra, b. Razgovori g. Ace Stanojeviča v vrhovnem odboru JRZ, ki se je sestal v soboto popoldne, so se dokončali. Bili so v tem trenutko posebno važni za stranko. Predsednik odbora g. Aca Stanojevič je izkoristil priliko, ko so se mudili poslanci v Beogradu, za politične razgovore. Aca Stanojevič je prišel v stik z ministr. za zgradbe inž. Milošem Bobičem, z bivšim ministrom Lazo Markovičem, z Mišo Trifunovičem in obiskal je na Topčider-skem brdu g. Momčila N in čiča. V političnih krogih se smatra, da so ti sestanke bili konzuita-tivnega značaja, ker kakor je znano, je v teh dneh v načrtu delo izdelavo navodil za akci- jo stranke med ljudstvom. Aca Stanojevič ostane v Beogradu do koncu tega tedna, ko bodo definitivno končala dela na strankinih navodilih. Vse do svoje povrnitve v Knjaževac se bo raz-govarjal s strankami, ki sestavljajo JRZ. Tudi med ostalimi prvaki JRZ se opoža velika politična delavnost. V političnih krogih, ki stoje blizu vladne večine zatrjujejo, da bo že v najkrajšem času pričela po vsej državi organizacijska akcija JRZ. Prvotni načrt, da bi se organizacija izvajala postopoma po banovinah, je za enkrat odložen, ker je razvoj dogodkov pokazal nujno potrebo, da postane JRZ čim prej odločujoč politični faktor v državi. Sela ministrskega sveta Beograd, 9. septembra, b. Danes ob 17. uri je bila seja ministrskega svela, ki je trajala do 20. ure. O njej je bil izdan naslednji komunike: Na seji ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 20. ure, je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič obvestil ministrski svet o poteku konference Male antante na Bledu in o svojem potovanju v Pariz. Miuister za javna dela inž. Miloš Bobič je poročal v svojem uspešnem potovanju po Vardarski banovini in o potrebi zgraditve novih potov v teh krajih. Minister za promet je predložil svoje predloge v reguliranju odnoša-jev med našo državo in gradbenim podjetjem Losinger & Comp. Nato je zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje podal referat o prehrani v pasivnih krajih. Minister za trgovino in industrijo je poročal o parafiranju trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo, ki bo veljala do konca tega leta, in bo boljša kakor je bila prejšnja. Nato so še drugi ministri referirali o tekočih poslih svojih resorov. Današnje seje ministrskega sveta se minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec ni udeležil. Kakor smo izvedeli iz vladnih krogov, se na današnji seji ni razpravljalo v reviziji sklepa ministrskega sveta glede znižanja dobav premoga iz rudnikov Dravske banovine. Otvoritev kongresa mednarodne avijatične federacije v Dubrovniku Dubrovnik, 9. septembra b. V prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. gospoda dr. Grujiča in ministra vojne in mornarice Petra Živkoviča je bil danes otvorjen kongres mednarodne avijatične federacije. V Dubrovnik! je bila danes v Kneževem dvorcu svečana otvoritev kongresa. Ob kongresu je dobil Dubrovnik svečano lice. Bil je ves v zastavah. Prisostvovalo je svečanosti nad 70 delegatov iz raznih držav. Med prvimi je prispel v Knežji dvorec japonski delegat Ajkitu Tanakadate, znani slavni japonski letalec. Potem so prišli dubrovniški škof in drugi dostojanstveniki. Predstavnik vlade Peter Živkovič, komandant zrakoplovstva general Nedič in delegati tujih držav so bili že zbrani v dvorani, ko je prišel odposlanec Nj. Vel. kralja naš poslanik v Londonu dr. Slavko Grujič. Kongres je v ime^u našega civilnega zrakoplovstva otvoril podpredsednik SAI g. Tadija Sondermajer in pozdravil tuje delegate. Zvečer je minister vojske Peter živkovič priredil v čast delegatom zakusko. Shod Jugoslovanske narodne stranke Beograd, 9. septembra b. Upravni odbor Jugoslovanske narodne stranke vrši priprave za velik shod, ki ga bo imel v nedeljo 15. t. m. na levi obali Save pri mostu. Na tem shodu bodo delegati in člani JNS iz vseh srezov v državi. Na shodu bo govoril velik programski govor g. Svetislav Hodžera. Danes in jutri bo glavni odbor izdelal proglas v zvezi s tem shodom. Zahteve naših profesorjev Beograd, 9. septembra b. Za predsednika jugoslovanskega profesorskega društva je izbran g. Radoje Knežević, g. Divcu je dano priznanje za njegovo dosedanje delo in je izbran za častnega člana društva. Predsednik je takoj dal besedo odboru konference, da verificira 140 pooblastil iz Beograda, 27 iz Zagreba, 16 iz Ljubljane in 14 iz Splita. Besedo je dobil g. Novcovič. še predno je začel s svojim govorom, se je razvila živahna diskusija, ki se je tikala g. Divca. Po končani diskusiji je bila sprejeta sledeča resolucija: Da se v ministrstvu prosvete in trgovine in industrije storijo odločni koraki, da se takoj sestavi nov zakon o srednjih in osnovnih šolah s po- močjo Jugoslovenskega profesorskega društva in da se izdela zakonski načrt, da ti zakoni omogočijo boljše življenje šolam in njih profesorjem. Da se s temi zakoni popravi dosedanje težko stanje šol, profesorjev in šolske omladine. Da se brezpogojno izdajo moderni šolski načrti, da se brezpogojno v srednje šole uvede javno ocenjevanje profesorjev, s čimer bi se dalo več možnosti profesorjem, da boljše delajo in da bo njih delo pod javno kontrolo in ne kakor sedaj, da jih ocenjuje direktor tajno. Dalje se v resoluciji stavi zahteva v pogledu ostalih šol in stanovskih vprašanj, z željo, da se ta vprašanja rešijo po novih in sodobnih načelih. Namestitev in napredovanje Beograd, 9. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kraljevih namestnikov na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje zopet sprejet v službo inž. Dragutin Hajncl, bivši načelnik osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Napredovanje v pol. službi Beograd, 9. septembra b. Z rešenjem ministra za promet je napredoval dr. Stanko Cernelj, pri sreskem načelstvu v Brežicah. Premeščenja Beograd, 9. septembra, b. Na lastno prošnjo je premeščena od pošte Slatina—Radenci Novak Olga, po...ožna uradnica 9. polož. skupine k pošti v Rogaševci, v Slatino—Radenci pa GomiFar Gizela, poštna uradnica 9. polož. skupine. strani dopovedati, pač pa je vsa skupina ena sama programska stranka. To je stranka, ki nima niti plemenskega, niti verskega, niti regionalnega obeležja. Razprostira se od Maribora pa do Djevdjelije. V nadaljnem je minister Jankovič napovedal, da bo koncem tega meseca izdan zakon o razdolženju kmeta. O odnosa j ih med vlado in opozicijo, je minister dejal tole: Naš cilj, kakor tudi cilj udružene opozicije je, v poslednji akciji identičen. Tako mi, kakor oni, se borimo za pravice naroda in volilci se bodo prepričali, kdo je boljši. Prizrenski rokopis zopet doma Beograd, 9. septembra. AA. Nemški poslanik na našem dvoru v. Herren, je danes obiskal predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra g. dr. Milana Stojadinovića in mu pri tej priliki po nalogu svoje vlade izročil izvirni rokopis zakonika carja Dušana. Ta zakonik je znan pod imenom »Prizrenski rokopis«. G. v. Herren je v svojem govoru izjavil, da čuti nemška vlada posebno zadovoljstvo, ker more ta dragoceni predmet jugoslovanske narodne kulture zopet izročiti svojemu pravemu lastniku. Predsednik kr. vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič, se je z izbranimi besedami toplo zahvalil v imenu jugoslovanske vlade za prijateljsko geslo, ki jo bo naše ljudstvo brez dvoma znalo primerno ceniti. Ban dr. Dinko Puc v Beogradu Beograd, 9. septembra, b. Davi je z brzovla-kom prispel v Beograd ban Dravske banovine dr. Dinko Puc in obiskal več resornih ministrov o zadevah Dravske banovine. Volitve v Klajpedi Nemci pojdejo na volitve strnjeno Kovno, 9. septembra. AA. Za volitve v klajpedski deželni zbor je razgrnjenih vsega skupaj osem kandidatnih list z 200 kandidati. Sedem list pripada litovskim strankam in skupinam. Nemci pa pojdejo na volitve z eno samo skupno listo. Volitve bodo 29. t. m. Jugoslovansko Sokolstvo in zadnji do* godki v naši državi Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije objavlja: Ob priliki žalostnih dogodkov, ki so se odigrali v zadnjih tednih, ko se je pripetilo, da so bili člani naše sokolske organizacije tudi dejansko napadeni, zato ker so Sokoli, smatra Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, da z ozirom na vse večje poudarjanje plemenskih tendenc ponovno naglasi svoje neomajno stališče v osnovnih vprašanjih sokolske ideologije. Sokolstvo je bilo in bo tudi vedno ostalo nepolitična in nadstrankarska nacionalna organizacija. Ona svobodno in demokratsko ustvarja svoje težnje, ne zahteva od nobene strani pomoči in se ne veže na prav noben režim. Moč za delo in borbo črpa Sokolstvo iz prepričanja v čistost in koristnost svojih idealov, imajoč pred očmi samo blagor vsega jugoslovanskega naroda. Versko in politično prepričanje je intimna stvar vsakega posameznika, ki ga Sokolstvo globoko spoštuje in se vanj ne vmešava. Vedrega čela gledamo na svoje dosedanje delo m vprašamo, ali je kdo, ki more navesti samo en slučaj, da se je Sokolstvo — kot celota — pregrešilo proti svojim osnovnim načelom? Toda je vprašanje, o katerem nismo nikdar sklepali kompromisov in jih tudi v bodoče ne bomo; to je vprašanje, ki zadeva temelj naše sokolske ideologije, vprašanje, ki je temelj našega sokolskega življenja. Jugoslovanstvo in nedeljivost jugoslovanskega naroda in države sta za nas največji svetinji. Simbol teh svetinj je naša jugoslovanska zastava. Samo pod to zastavo živimo in delamo, ona je znamenje vseh naših stremljenj. Nazaj ne moremo! Stare plemenske zastave so bile simboli naših osvobodilnih bojev, pod njimi smo se borili in umirali za uresničenje večnih teženj vsega našega naroda, za ustvaritev močne in edinstvene Jugoslavije. Naše sanje so se uresničile. Pod jugoslovansko zastavo se bomo borili za ustvaritev novega, boljšega jugoslovanskega življenja. Naš sijaj in polet dolgujemo veliki in zedinjeni Jugoslaviji, njej pripadamo z vsemi svojimi mislimi in svojimi del. Od zibelke do groba smo dolžni služiti samo Jugoslaviji in jugoslovanski misli. Njene so naše mišice in naša srca, njeno je vse naše veselje in ideali, naše težnje in vsi naši napori. To zahteva od nas naša sokolska tradicija, to je oporoka tistih, ki so padli za domovino. A naše plemenske zastave pripadajo naši sveti nacionalni zgodovini. To je edina pot, po kateri more in mora korakati jugoslovansko Sokolstvo. Po tej poti bomo korakali samozavestno in smelo, ne oziraje se ne na levo, ne na desno. Za razna sumničenja in omahovanja ni prostora v naših vrstah. Omahljivcev med nami ne maramo, za nje ni tu prostora. Naj se sami odstranijo, ako so med nami. Utrdimo in prečistimo, ako je potrebno naše sokolske vrste! V današnjih časih je potrebna krepka opora za vse tiste, ki jugoslovansko mislijo in čutijo, in ta opora je nesporno naše Sokolstvo. Ono ne bo klonilo pred nobenimi zaprekami, ono se ne boji nobenih napadov. Moško in odkritosrčno bomo izpovedali in branili sokolske ideale. Ako bo potrebno, bomo doprinesli tudi žrtve, kajti ideali se ne ustvarjajo lahko, za nje se je treba tudi žrtvovati. Sedaj je prišel čas, da vsak pokaže svojo notranjo moč in voljo. Vsakdo naj se zaveda, četudi se mu zdi, da je morebiti osamljen, da je za njim močna, borbena in krepka organizacija, ki bo znala ščititi svoje pripadnike in izvojevati zmago svojim idealom. Možje nosijo vsak pokret in so nam zato zlasti danes potrebni hrabri in vztrajni ljudje. V Sokolstvu jih je mnogo, zato bomo korakali složno in junaško naprej z vero v najlepšo bodočnost jugoslovanskega naroda in Sokolstva) — Tisto, kar je boljše^ naprednejše in večje, mora zmagati! — Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Učiteljska napredovanja Beograd, 9. septembra, b. Z ukazom Nj. V el. krlja so napredovali v 5. polož. skupino g. Mahkota Anton, učitelj v Ljubljani, Mučič Anton, učitelj v Mariboru, desni breg, Pelko Matija v Toplicah pri Zagorju ob Savi, Primožič Josip v Ljubljani; v 6. polož. skupino: Beljan Josi-pina v št. Petru pri Novern mestu, Dolenc tilda v Planini pri Rakeku, Rape Ljudmila v Ljubljani, Kant Viktorija v Šmartnem pri Kranju, Špendal Ana v Mariboru, Švara Ernest Ivan v D. M. v Polju, Resman Rado v Bogovcih; v 7. polož. skupino: Kante Pavla v Šmihelu prj Novem mestu, Kalan Frančiška v Besnici pr> Kranju, Klacer Milena v Ribnici na Pohorju» Kontier Julij v Koprivniku pri Kočevju, Ku«' tarič Jožica v Dol. Lendavi, Sežman Marija v D. M. v Polju, Skubic Jakob v Hrušici pri Ljub' Ijani, Hočevar Ciril v Mariboru. V 6. polo*-skupino: Andrejka Katarina, Rove pri Kami"' ku, Vrčkovnik Josip, Št. Ilj pri Turjaku, Jer»* Stanko v Dol. Lendavi, Vončina Drago v DO' lenji vasi pri Ribnici, Bobovnik Elizabeta 11. Muti, Vulčič Adela v Studencih na Igu, Zek<"J Alfred v Gor. gradu. Završnik Stanislav v nju, Zorko Elizabeta v Brežicah, Zupančič R?V Št. Jernej pri Krškem. Jančigaj Stanislav v = -cih. Jercog Vanda v Škofji Loki, Jovan Leop<" v Zmašku, Lazar Katarina v Radvanju. Li,r?’ v Vida v Šmarjah pri Jelšah. Lenardič Mihael Naklem, Justin Marija v Murski Soboti. Lena dič Peter v Stični, Osterc Jožica v Kapeli» Ca Alojz, Palčji vrh. ___ Potresni sunki v Turčiii s0 Carigrad, 9. septembra. AA. Včeraj^, čutili v Smirni štiri močne potresne su Vesti iz Italije statistični pregled na Goriškem Pokrajinski svet za korporativno gospodarstvo na Goriškem je izdal statistični pregled za mesec julij, ki je iz njega razvidno, da so se na Goriškem znižale cene na debelo za žito, sladkor in oljčno olje in na drobno za krompir, in sveža jajca, zvišale pa cene surovemu maslu in zelenjavi, nadalje tudi krmi, premogu in cementu. Splošni indeks življenjskih potrebščin je poskočil od 67.26 na 68.27. Poljedelske mezde so se dvignile od 1.40 L na 1.50 na uro, mezde v industriji pa so ostale neizpremenjene. Splošna potrošnja se je zvišala. število trgovskih podjetij v deželi znaša 4431 in se je zvišalo za 4, industrijskih in obrtnih pa 2944 in se je znižalo za 2. Hudo so poskočili menični protesti tako glede števila (241) kakor tudi glede protestira-nih vsot (158.604 L). Trgovske poravnave ni bilo nobene, istotako tudi ne nobenega velikega konkurza, pač pa ■ 2 mala. Izvoz v inozemstvo je po številu padel (4), po vrednosti pa na rastel na 97.471 lir. Davek na promet je znesel 204.336 L. Posojila pri goriški podružnici Banke d’Italia v tem mesecu izdanih diskontnih posojil so dosegla vsoto 510.295 L. Goriška hranilnica je prejela vlog 159.778 lir. Brezposelnih vpisanih pri posredovalnici za delo je bilo 934, medtem ko jih je bilo še koncem maja 3855. Radi dela se je v deželo priselilo 14 in odselilo 78 oseb v okviru notranje selitve. Kolektnvnih delavskih pogodb je bilo sklenjenih 7, med njimi 6 državnih in 1 pokrajinska. Zavod za pospeševanje obrti v Gorici. Zavod za pospeševanje industrije in obrti v Gorici želi olajšati obrtnikom in malim industrialcem iznajditeljem dosego patenta. Ima svoj tehnični urad in dela in izpopolnjuje brezplačno potrebne prošnje, popise in načrte ter pritožbe v primerih kršenja patentov. Stroški za koleke in takse znašajo okrog 440 lir. če se iznajditelj nahaja v gospodarskih stiskah a’l če je njegova iznajdba posebno prak' ena ali služi javnim interesom, prispeva z vod sam k plačilu stroškov ali jih celo sam popolnoma poravna. Vrhutega zavod za pospeševanje industrije in obrti brezplačno izpopolnjuje prošnje za položitev varnostnih znamk in uzorcev. Njegov sedež je v Gorici, Via t-nspi io Cenile iivsi Medsindikatni odbor v Trstu je nä seji 4. t. m. določil do nadaljnega v prodaji na drobno za živila splošnega konsuma te-le cene, veljavne za tržaško pokrajino: Navadni kruh (iz moke št. 2) za kg Uro 1.30, kruh I. (moka št. 1) v oblikah 500 do 1000 gr L 1.40, kruh I. (moka št. 1) v oblikah od 200 do 500 gr L 1.50, fini kruh (iz hioke 0 in 00) v oblikah do 500 gr L 1.50; Pšenična moka št. 0 L 1.65, št. 1 L 1.55, Rirščična moka rumena 1.10 bela 1.10, Riž luščen I. 1.60, II. 1.50, kvalitetni navadni 1-80. Testenine: navadne 1.90, iz čistega zdroba 2.90. Krompir in jajca nimajo stal-füh cen, temveč, se ravna po cenah na debelo pod nadzorstvom tržnega urada. Me-3-80, z izbrano priklado 4.40, zadnje s pri-klado 5.40, brez kosti z izključitvijo odstotnega poviška cene 6.60, volovsko pred-nrfii-ioa navadno priklado 4.30, z izbrano do,5-30’ brez kosti Povišek 25%, te-„™a sekana 4.80, prsna, podhrbtna 5.60, Poaprsna, nadhrbtna, rebra, ledvice 7.60. kalam furlanski 16.80, mortadela I. 9.80, mortadela n. 8.80. Polenovka suha 4.15. Domača slanina posoljena I. 8.40, II. 7.80, svinjska mast 7.30. Sir parmezan izbran • > manj izbran 6.50. Presno maslo nabavno 10.90, fino namizno 12.70. Sladkor Prahu 6.25, v kockah e.—. Kava surova «antos (dobra) 23.60. Premog o.40. Oljčno 5 7n Prvovrstno za liter 6.70, drugovrstno semensko 5.40. Mleko v trgovini 0.90. . v prodaji mora imeti blago listek z na-msom blaga in cene, ki se mora skladati s tem cenikom. Opozorilo itaiijanslcini uvoz« nikost» Nadzorna oblast za izmenjavo valut Pri reševanju prošenj za uvozna dovolje: naletela na trgovsko prakso, da trge Pogosto naročijo blago iz inozemstva in l® blago tudi že na potu mnogo prej, uobijo dovoljenje za izvenkontingent Voz. To delajo celo nekatere javne k P°racije. Ker gre za novo vrsto uvoznih omejit i1 se ji trgovina m se prilagodila, je obl utvv-'?anie prošnje, v kolikor se je d govn Vala z ozirom na razne obveze strošt^ i2; prejšnjega časa, na znai kvari e’ na nevarnost, da se blago ne ] v . ln na slične razloge- dl'žavni oziri pa državni upravi 1 zakniej0’ da se bo v bodoče držala striki sebnlh in ne bo več imela nikakih 1 nesem o?ir°v do trgovcev uvoznikov ki Prej ,metm in neprevidni dovolj, da ] materiairočajo Mago, kakor dobijo ali Takšno0 zagotovijo uvozno dovoljen se ne ra avnanie absolutno opustiti, vilu nn; ai° P« tem elementarnem p: ^ ’ i Pripišejo škodo sami sebi. Kdor pravočasno poravna naročnino, je sotvorec pocenitve! Mogočen tabor kmetske mladine W Z3ICU 4000 mož in kmetske mlädine pod praporom ■imimSmhiimmwi kmetske skupnosti V nedeljo je bil trg Žalec posebno prazničen. Skoro iz vsake hiše je plapolala državna trobojnica. Žalčani so namreč pričakovali kmetsko mladino, ki se je res v velikih množicah že v zgodnjih popoldanskih urah jela zbirati na gornjem koncu trga. Malo po drugi uri se je naredil lep sprevod. Na čelu so jezdili postavni kmetski konjeniki, sledil je prapor Zveze kmetskih fantov in deklet, nato funkcijonarji celjskega pododbora Zveze, ki je prireditev organiziral, za njimi je vozila četa kolesarjev z okrašenimi kolesi, itd. Zadnji del veličastne povorke je tvorilo nad 20 izvirno in pestro okrašenih voz, ki so predstavljali najrazličnejša kmetska dela: perice so prale, mlatiči mlatili, kovači kovali, plevice plele itd. Z vsakega voza je odmevala vesela pesem, razigrano vriskanje in harmonika. V povorki pesmi mladosti in. kmetstva sta navdušenje krepili dve godbi na pihala. Ponosni trg Žalec je prvič videl zdravje, veselje, ponos in moč organizacije mladega kmetskega pokreta ter se zanj navdušil in mu izrekel vse priznanje ter upravičenost kmetsko-mladinske organizacije. Po povratku povorke na tekmovalni prostor se je zbrala na vrtu trgovca g. Krašovica ogromna množica ljudi, bilo jih je do 4000, ki je z navdušenim pritrjevanjem sledila pozdravnim govorom, s katerimi so navzoči kmetski narod pozdravili: poslovodeči podpredsednik celjskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet Anton Mcrslavič, predsednik ptujskega pododbora Joško Tomažič in tajnik krškega pododbora Peter Lipovž. Za njimi je v izbranih besedah razvijal program kmetsko - mladinskega gibanja predsednik Zveze Ivan Kronovšek, ki je ob bur- nem pritrjevanju zlasti povdaril, da je Zveza kmetskih fantov in deklet s svojimi številnimi društvi vedno varovala izključno svoj kulturno-, prosvetni značaj, da je to tudi vedno javno por-; darjala in da tudi v bodoče hoče mimo vseh po-, skusav podjarmljenja hoditi po ravni poti do eiv Ija. Po viharnih aklamacijah je bilo zborovanja zaključeno in se je pričela zanimiva tekma koscev, na kateri so zasedli prva mesta naslednji;: I. mesto: Rogelj Jože iz Št. Pavla; II. mesto: Rojnik Jakob iz Št. Jur ja oh Tab.; III. mesto :i Jože Fidler iz Ponikve ob j. ž. Po končani tekmij koscev so udeleženci napolnili Piklove prostore^ kjer se je vršila vrtna veselica, na kateri so iz; najrazličnejših krajev zelene Štajerske zbrani mladi kmetski pokretaši izrabili priliko medse-i bojnega spoznavanja, izmenjave misli in vedre kmetske zabave. Gmzno delani® zblaznelega orožnika v Trbovliah Streljal je na slepo vse naokoli in ustrelil natakarico in svojega tovariša Trbovlje, 9, septembra. Danes dopoldne ob pol 10. je prišla v gostilno »Pri Skraiuf, ki je last gospe Klančniko-ve, orožniška patrulja, obstoječa iz podnaredni-ka Gajška in začasnega zaudarja S t o j a novi ć a N i k o 1 e. Podnarednik Gajšek je zahteval žganja, ki ga je pa moral sam piti, ker ga je Stojanovič odklonil. Nenadoma je Gajšek vprašal po natakarici. Gospodinja mu je pojasnila, da nima I natakarice, pač pa da ji včasih pomaga sose-I dova hčerka Pečnikova Franca. Poslala jo je poklicat. Komaj je Franca vstopila v gostilniško kuhinjo, je Gajšek potegnil službeni samokres in dejal: »Jaz vas bom vse postrelil. Fantje, vsi mirno!« Ženske so se prestrašile, a Stojanovič jih je tolažil, češ, da se Gajšek samo šali. Gostilničarka je zbežala klicat sosedove. Med tem so pa že padli streli. i Pečnikovo Franco so našli v prvem nadstropju na pragu stranišča mrtvo, zadeta je bila v desno ključnico. Stojanovič je stekel hudo ranjen do gostilne Dimnik, kjer je srečal sodavi-čarja Romiha in mu rekel: »Hodi brzo na stanicu!« Nato je omahnil na tla. Romih ga je odpeljal v bolnišnico. Pomoč je pa bila zastonj, ker je orožnik že izdihnil, preden so ugotovili, kje ima smrtno rano. Ranjen je bil v trebuh. Gajšek je nameril tudi na mizarskega mojstra Pavlenca in upokojenega Pečnika, ki sta ga hotela razorožiti. Zadel pa ni nikogar. Nato se je Gajšek umaknil v sobo, kjer je slepo streljal v stene in okna. Planil pa je kmalu iz sobe in šel k sosedu, upokojenemu rudarju Antonu Caparju in izstrelil nanj zadnji naboj. Čaparja je krogla samo obrsniia po glavi. Rana ni nevarna. Pred trgovino g. Požuna je šel proti gruči ljudi, ki pa se je razbežala. Sledil jim je v trgovino, kjer je grozil, da bo vse postreljal. Udaril je ženo kolarja Mihelčiča z revolverjem po glavi. Nato se je napotil proti Tereziji, kjer ga je pred hišo stavbenika Božiča razorožila orožniška patrulja, ki je bila med tem že obveščena o besnenju poblaznelega orožnika. Mali na ©bšBk — Mi v smrt Smrtna žrtev zaradi splašenega konja Ljubljana, 9. septembra. Davi navsezgodaj se je pri pokopališču pri Sv. Križu dogodila smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje SSletne Marije Puciharjeve, dekle pri posestniku Matiji Velkavrhu v Tomačevem štev. 19. Ker je bil lep dan, se je odpravil zjutraj Velkavrh s hlapcem Jožetom Jakšetom in Pucihar-jevo na majhen opoldanski piknik v Mestni log. Peljali so se na zapravljivčku, pri Sv. Križu pa se je konj nenadoma splašil in zdivjal. Z voza sta še pravočasno skočila gospodar in hlapec, med tem ko je Puciharjeva tako nesrečno odletela z voza na glavo, da je obležala neza- vestna. Počila ji je lobanja in si je zlomila hrbtenico. Splašeni konj je voz popolnoma razbil, Velkavrh in Jakše pa sta našla Puciharjevo vso okrvavljeno in že v zadnjih izdihljajih, tako da je poklicani rešilni avto ni več odpeljal v bolnišnico, ker je bila že mrtva. Velkavrh jo je z drugim vozom prepeljal na dom in položil na mrtvaški oder v Tomačevem, ko sta policijski zdravnik dr. Lapajne in dežurni uradnik gosp. ugotovila prej pravo stanje. Puciharjeva zapušča 71etuega sinčka in žalujočo mater, ki jo je prav na dan nesreče prišla z Dolenjskega obiskat. Proti razdiraniu uiitellskih vrsti »Jutro« se sistematično trudi, da napravi razdor v učiteljskih vrstah. Dne 28. avgusta t. 1. v št. 198 napada JUH pod naslovom »želje mladih učiteljev«, ki mu očita, da ni ničesar storilo za omiljen j e zakonitih predpisov v pogledu kadrskega roka učiteljev. Dne 8. septembra t. 1. v štev. 208 pa ponovno napada JUU, zaradi premale plače učiteljskim pripravnikom — pod firmo »družinskega očeta« — in naslovom »Mlado učiteljstvo hoče zaščite«, »da morajo za bore Din 900-— mesečno garati, pri JUU se pa nič ne zmenijo za to«. Pri tem, seveda, se spodtika ob sarajevsko skupščino JUU in ker je bila v Učiteljskem tovarišu točno pojasnjena neupravičenost «Jutrovega« izpadanja, sedaj potencira svoje izpadanje tudi z osebnim apostrof Iran jem in napadanjem na mojo osebo. Resnica je, da je krivica storjena mladim učiteljem, pa tudi vsemu ostalemu uradništvu, z odslužitvijo kadrskega roka, ker se jim ne šteje ta čas v napredovanje in penzijo in ker se jim ne rezervira njihovo mesto ter ne omogoči takojšen povratek v službo po odslužitvi kadrskega roka. Resnica je tudi, da imajo začetniki v državni službi (a ne samo učitelji) premajhno plačo. To ni nič novega, ker se je Jugoslovansko učiteljsko udruženje stalno borilo za odpravo te krivice in tudi v pretečeni upravni dobi ni opustilo tega iz svojega programa ter neče pozabiti na to v bodoče. Resnica pa je tudi, da so bili v dobi, ko bi se to dalo z zakoni popraviti, na krmilu prav gospodje okoli »Jutra« in njihovi gg. poslanci v narodni skupščini ter je JUU ze tedaj (ne šele sedaj) pisalo o tem v Učiteljskem tovarišu in z vlogami opozarjalo na to, pa gospodje niso izpremenili teh odredb pri izglasovanju vojnega in novega uradniškega zakona iz 1. 1931. Tudi »Jutro« ni pisalo o tem. Tedaj je bilo seveda to v redu in dobro. Sedaj naj pa JUU in predsednik Dimnik odgovarja za to.Ako bi »Jutro« tedaj podprlo naše zahteve s pritiskom na svoje gospode, bi bili nepotrebni sedanji izpadi — na napačno adreso. Iz dopisov je razvidno, da inicijatorji in pisci Jutrovih dopisov niso čitali niti'letnega poročila JUU, v katerem so ta in tudi ostala vprašanja v prilog mlajšega učiteljstva podrobno obrazložena in da niti »Deklaracije o smeri stanovske politike JUU«, niti resolucije sarajevske skupščine niso dobro prečitala. Vidi se, da imajo s svojimi anonimnimi dopisi neke druge namene, kakor borit se za objektivno resnico in pravico. Na sarajevski skupščini so imeli tudi mladi kolegi polno svobodo se oglašati, govoriti in staviti predloge ter so o svojih težnjah tudi govorih in so bili sprejeti nü-hovi predlogi. Tudi v sreskih društvih JUU vlada polna svoboda za utemeljene predloge in ni niti eno društvo odklonilo gornjih zahtev in tudi ne drugih teženj mlajšega učiteljstva. Nasprotno, podpirali smo jih vsi in se vztrajno potezah zanje! Zakaj torej izpadi v Jutru? Meni je jasno zakaj in tudi od kod! Meni je jasno zakaj hočejo »Jutro« in nekateri izvenljubljanski lokalni listi zabrisati impozantnost in enodušnost sarajevske Glavne skupščine JUU. Od zrelosti in odločnosti učiteljstva je odvisno, v koliko bodo uspeli. Onim, ki bodo nasedali nelogičnosti in demagoškim tendencam sistematičnih in preračunjeno sfabriciranih objav — ni pomoči! V dopisu Jutra štev. 198 je trditev, da v sarajevski resoluciji ni niti ene zahteve, ki bi se tikala mlajšega učiteljstva. Takoj v naslednjem stavku pa je pisano, da se vse tičejo učiteljic in starejših učiteljev, le tri se dotikajo tudi mlajših. Kje je logika? Ah se ne tičejo vse načelne zadeve mlajših in starejših? Jutro piše o »nepotrebnih zahtevah JUU«, ki so bile sprejete v Sarajevu in v drugem članku »o marsikaterih stvareh, ki so zaenkrat neizvedljive«. Naj no pove, katere stvari so nepotrebne in neizvedljive? Ali zahteve učiteljic, ob katere se obregne? Ah zahteve kadrskega roka in plač mladih učiteljev, ki so zaenkrat neizvedljive, pa se hoče JUU vztrajno boriti za nje in jih omenjati — tudi kadar niso izvedljive. Tendenca Jutrovih dopisov proti JUU se vidi v stavku: JUU mora to brezpogojno doseči, če tega noče doseči, potem ni treba, da bodo stotine mladih učiteljev člani JUU, da se ne bo od JUU izrabljalo geslo enaka pravica za vse!, in v stavku: »Dolžnost organizacije bi bila doseči, država bi bila gotovo s tem zadovoljna, saj bi je ne stalo nič!« V kalnem se misli ribariti in igrati z nepoučenostjo mladih ljudi in z nepoučeno javnostjo, »Država bi dala, a organizacija ne da« — koliko zlobe je v tem! Namen tega je, mlade učitelje izvabljati iz njihove stanovske organizacije in speljevati jih na tanek led zagrizenega strankarstva v njihovo lastno osebno škodo in škodo učiteljskega stanu, JUU se je borilo za vse učiteljske pravice in je zahtevalo njihovo uveljavljenje, a Jutro tedaj ni pisalo o tem in gospodje! okoli Jutra, ki so sodelovali pri teh zakonih, so glasovali za sedanje določbe. V Beogradu, 9. septembra 1935. Ivan Dimnik. Trbovlje »Glas naroda« naročite lahko tudi pri našeimtj poverjeniku g. Misleju Josipu v Trbovljah IL Informacije za oglasni del dobite tudi tam. Proslava kraljevega rojstnega dne. Kljub slabemu vremenu se je v petek zbrala pri rudniški' restavraciji precejšnja množica prebivalstva, ki je v postrojenih vrstah odkorakala v cerkev. V povorki so Igrale tri godbe, rudarska, sokolska in železničarska. Med prapori smo pogrešali, stari rudarski prapor in njegovo uniformirano spremstvo. — Po slovesni službi božji je nago-* voril množico na trgu pred spominsko ploščo; g. učitelj Adolf Jesih, ki je v ognjevitem govoru označil pomen 6. septembra. Pri interni proslavi v Sokolskem domu je o kralju in Sokolstvu govoril prosvetar br. Rihar. Iz seje občinskega odbora. V četrtek se je vršila seja občinskega odbora. Najvažnejša točka, dnevnega reda je bila uravnovešenje občinskega! proračuna za leto 1935/36. Ker je bil T. P. D. znižan davek od 1,390.507 Din na 661.850 Din,; je postal občinski proračun nereelen, ker je nastala na občinskih dokladah razlika 808.809 Din. Nadalje odpade na trošarinah še 129.000 Din, tako da znaša skupen primanjkljaj 938.000 Din. Ker je bil že prvotni proračun sestavljen z upo-’ števanjem skrajne štednje, je bila sedanja naloga občinskega odbora zelo težavna. V proračunu obstoječe postavke so se znižale v skupnem iznosu 545 tisoč Din, vendar pa izkazuje proračun še vedno 393.000 Din izdatkov brez potrebnega kritja. Ker ima rudnik namen razširiti dnevni kop Neža na ozemlje, koder poteka, občinska cesta prvega reda Urhovčeva loka— Ojstro, se dovoli TPD, da na svoje stroške preloži del le ceste. Za razpisane službe na občini se je potegovalo 21 prosilcev. Sprejeti so bili gg. Cestnik Ludvik kot vodja vložnega zapisnika, Kern Oton za pomočnika socijalnega referenta, Tomazin Amalija za strojepisko, Tauzel Rudolf za pisarniškega slugo iu Kolšek Jože kot cestar. Radio Torek, 10. septembra. Ljubljana: 12.00 Operetni zvoki na ploščah,, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 Iz slovenskih krajev, radijski orkester, 14.00 vreme, borza, 18.00 Požgančkov oča bo deci kramljal, 18.30 reportaža in razstava naših ptic,( 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 nekaj plesne glasbe,, 20.20 uvod v prenos, 20.30 prenos mednarodn. koncerta iz Budimpešte, 21.30 koncert operne glasbe, radijski orkester, 22.00 čas, vreme, poročila, spored, 21.15 koncert operne glasbe, radijski orkester, 22.30 angleške plošče. Ljubljansko gledališče Drama Začetek ob 20. uri 10. septembra torek: Siromakovo jagnje. Izven. Znižane dramske cene od 20 Din nav-' zdol. 11. septembra sreda: Zaprto, Opera Začetek ob 20. url 10. septembra torek: Zaprto. 11. septembra sreda: Trubadur. Prvi nastop dramatičnega soprana Oldekopove. Gostujeta dr* Adrian in Marijan Rus. Izven. Znižane cene. Dnevmdogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 predava književnik Ivo Andric o Fra Jukiču. Prenos iz Beograda. X Kraljev dar, krasen prapor, ki ga je prejel naš oblastni odbor Jadranske straže in ki je bil razvit na kraljev rojstni dan, je razstavljen na jadranski razstavi v oddelku JS. Prapor je krasno delo in ga ljudje neprestano občudujejo. Zelo povzdigne razstavo Jadranske straže in poudarja simbolično pomen njenega dela, saj je najlepše priznanje za njeno narodno obrambno delo. Razstava pa lepo dokazuje tudi v celoti, da so naši jadranski stražarji v resnici na straži Jadrana. Kapital v zimi ■—— --■==*- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL X Po najvšjem nalogu je gospod minister dvora sporočil predsedstvu Ljubljanskega velesejma zahvalo za izraze vdanosti in vernosti, ki so bili Nj. Vel. kralju poslani s slovesnosti otvoritve letošnjega jesenskega velesejma in jadranske razstave v Ljubljani. X »Službeni list« prinaša v 72. številki z dne 7. t. m. uredbo o dopolnitvi uredbe, o sestavi in poslovanju državne filmske centrale, navodilo za sestavo občinskih proračunov za leto 1936-37, pojasnilo glede potrditve lekarniških knjig, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v Vojniku, izpremembe _v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine in razne objave iz Službenih novin. V prilogi je objavljen izbris tvrdke Kokalj in drug v Vavti vasi iz trgovinskega registra ter vpis gospodarske zadruge »Delo« r. z. z o. z. v Ljubljani v zadružni register. Razglašen je konkurz o imovini Jonasa Janeza, trgovca v Murski Soboti. Razglašeni so pogoji za sprejem v nižjo gospodarsko šolo v Mariboru, ki traja dve leti, odnosno za enoletni tečaj. Osrednja bohinjska sirarska zadruga v Bohinjski Bistrici pozivlje svoje upnike, da priglase likvidatorjem svoje terjatve. Dober dan zimski*—*“--- Lutz DNEVNA PRATIKA Torek, 10. septembra. Katoličani: Nikolaj, Tol., sp. — Pravoslavni: 28. avgusta, Mojsije, m. DEŽURNE LEKARNE Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. * * Izreden muzikalni užitek bo imel vsak posetnik na francoskem serenadnem večeru v petek ob 20. uri na mestnem magistratu. Imel bo priliko slišati glasbo, ki se je gojila v začetku 18. stoletja v Parizu na francoskem dvoru. Sestava programa je najskrb-nejša in se vse točke prvič izvajajo na javnem koncertnem večeru v Ljubljani. Vsa dela so vzeta iz klasične francoske literature. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. * ■»Siromakovo, jagnje« ponovijo drevi ob 20. uri v ljubljanski drami. Delo, ki predstavlja odlomek iz življenja velikega Napoleona, so v minuli sezoni izvajali z izredno velikim uspehom. Veljajo znižane dramske cene od Dn 20 navzdol. Volitve za jesen *------------ Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. * Novi član naše opere dramatična pevka gdč. Olga Oljdekopova nastopi prvič v letošnji sezoni v sredo 11. t. m. v vlogi Leonore v Verdijevem »Trubadurju«. Dalje opozarjamo na oba gosta, ki pojeta ta večr, in sicer tenorist dr. Adrian in basist Marjan Rus. Opero dirigira dr. Švara. Veljajo znižane operne cene. Celje Akademsko društvo »Brazda« Na izrednem občnem zboru »Društva jugoslovanskih akademikov v Celju«, ki je bil v sredo 4. t. m. v Unionu, je bil izvoljen odbor: predsednik Hodžar Rado, odborniki Krušič Bogomil, Zabukovšek Milutin, šmi-govc Viktor in Ogrizek Marijan, namestniki Svetličič Adolf, Dolcher Ivan in Krušič Franjo, revizorji Jager Lojze in Skitek Milan, razsodišče Diehl Vladimir, štepic Dušan in Herzog Drago. Sedaj je tudi razširjeno teritorijalno področje, ki je bilo doslej omejeno le na Celje-mesto in okolico, na okoliš celjske gimnazije, in s tem v zvezi tudi ime društva, ki bo po odobrenju novih pravil »Brazda«. Po teh spremembah bodo imeli tudi akademiki, ki bivajo izven Celja, možnost udejstvovati se v društvu kot redni člani. * ■ Tujci v Celju. V avgustu je poselilo Celje skupaj 1406 tujcev z 2460 prenočninami. Med temi je bilo po narodnosti: 1032 Jugoslovanov, 3 Angleži, 2 Amerikanca, 113 Avstrijcev, 1 Belgijec, 1 Bolgar, 170 Čehoslovakov, 10 Francozov, 32 Italijanov, 11 Madžarov, 21 Nemcev, 2 Poljaka, 3 Rusi, 1 Španec, 3 Švicarji, iz drugih držav pa 1, skupaj torej 1406. Poslovno jih je bilo 891, izletnikov pa 515. Ker je bilo lani julija pri nas 1312 tujcev, avgusta pa 1152, je to dokaz, da pri nas promet narašča. Nekaj zasluge ima pač tudi obrtna razstava. Ptuj Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL X Ogromen naval na trgovsko šolo v Ljubljani. Tri dni je trajalo vpisovanje na drz. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani in tri dni je vladala tamkaj gneča. Za prvi razred se je priglasilo 49 učencev in 169 učenk. To število bi zadoščalo za pet močnih paralelk prvega razreda, zavod pa ima samo dve vzporednici. Sprejetih je bilo v I. razred 42 učencev in 49 učenk, nesprejetih pa je ostalo 7 učencev in 120 učenk. Starši se vprašujejo: Kam hočemo z otroki, ki imajo izpolnjene pogoje za vstop v trgovsko šolo? Ali bi poklicane korporacije ne mogle doseči nastavitev novih učnih moči, da bi se otvorile nove paralelke? * »Narodna čitalnica« v šiški vabi in sporoča svojim pevcem in prijateljem, da bodo od torka 10. septembra dalje zopet redne pevske vaje vsak torek in petek. Novi pevci dobrodošli. * V ljubljansko bolnišnico se prepeljali Julija Zevnika, posestnika iz Trboj, katerega je nekdo v nedeljo v Vižmarju sunil z nožem v levo oko. — Precej hude poškodbe sta dobila tudi kolesarja 29 letni Anton Kavčič, delavec od Sv. Katarine pri Tržiču, in 39 letni Franc Ober, od istotam. Zaradi teme sta se oba zaletela v mraku, ko sta se vračala na kolesih domov v vojaški tovorni avtomobil. Kavčič ima zlomljeni obe nogi in hude notranje poškodbe. Ober pa je dobil hude praske po vsem životu. Maribor Huda prometna nesr&ia Maribor, 9. septembra. Snoči se je na križišču Aleksandrove ceste in Kopitarjeve ulice pripetila huda nesreča, ki le po srečnem naključju ni zahtevala človeških žrtev. Na tem križišču sta trčila dva osebna avtomobila, ki sta se skoraj popolnoma razbila. Tam sta istočasno privozila trgovski zastopnik Franc Klemenčič z glavnega kolodvora, po Aleksandrovi cesti pa Avstrijec inž. von Vrebern, ki ie bil namenjen čez mejo. Oba vozača sta v kritičnem času hotela drug drugega prehiteti in karambol je bil neizogiben. Klemenčič je z vso silo trčil v zadnji del avstrijskega avtomobila ter ga pognal na nasprotno stran ceste do pločnika pri carinami. Zaradi silnega sunka, je izpadel zasilni obroč pnevmatike ter v velikem loku padel na drugi strani ceste na nogo Rozaliji Šegurovi, ki ji je obroč močno poškodoval nogo, da je padla in še pri tem zadobila občutne poškodbe. Oba avtomobila sta se skoraj popolnoma razbila, k sreči pa so ostali potniki nepoškodovani. Šoferja valita krivdo drug na drugega, kdo pa je kriv, bo ugotovilo sodišče. Ogenj. V petek okrog 4. ure zjutraj je izbruhnil ogenj pri posestniku Ponikvarju Alojziju, kateri mu je upepelil kolarnico, skedenj ter ostrešje hleva. Poleg tega mu je pa zgorela vsa krma ter mnogo inventarja. Trpi za 20.000 Din škode, ki pa je povečini krita z zavarovalnino. Cvetlični dan. Tukajšnja Protituberku-lozna liga priredi v nedeljo 15. t. m. cvetlični dan. Javna občinska seja bo v četrtek 12. t. m. ob 18. uri. Na dnevnem redu je poleg drugega tudi znižanje najemnin v občinskih hišah. Ptujski sadni in živilski trg'. Tukajšnji trg je zelo dobro založen s sadjem, dočim smo se prvotno bali, da ga bo primanjkovalo zaradi majske pozebe. Posebno grozdja je zadnji čas mnogo na trgu ter mu ie tudi cena razmeroma nizka, prodaja se namreč po 3 Din kg. Cena jabolk, ki jih je tudi dovolj, pa se giblje po kvaliteti od 150 do 3'50 Din, dočim je cena na debelo komaj 1T0 do 1'25 Din. Hruške plemenite, ki jih pa ni mnogo, se pa prodajajo od 2 do 4 Din. češplje so obrodile le srednje ter se jih dobi Od 40—50 komadov za dinar. Tudi z zelenjavo je trg dobro založen in se jo dobi po zmerni ceni. Cena jajcem pa se je zadnji čas znatno dvignila in stane komad 60—75 par. Perutnina pa se prodaja pitana po 10 Din za kg žive teže. Umrli. V Dornavi pri Ptuju je umrl po dolgi in mučni bolezni 781etni Hrga Franc, posestnik in gostilničar, ki je radi svojega poštenega značaja užival velik ugled. Žalujočim sožalje! Zaradi dekleta ga ie zabodel Preteklo noč se je izvršilo v Zg. Dupleku pri Mariboru fantovsko krvoprelitje., Okoli tretje ure zjutraj so bili mariborski reševalci alarmirani na pomoč nekemu zabodenemu mladeniču, ki so ga našli že popolnoma oslabelega v mlaki krvi. Ko se je zavedel, je povedal, da je '201etni čolnar Franc Toplak, ki je imel v pozni nočni uri razgovor s posestniškim sinom Antonom Glavico zaradi nekega dekleta, v katerega sta bila oba zaljubljena. Ker se Toplak ni hotel odpovedati ljubezni, ga je Glavica zabodel v hrbet ter mu prizadejal veliko zevajočo rano. Napadalca iščejo orožniki. i Napad iz zasede. Jožeta Maleka, 201etnega ljučavničarja, je nekdo preteklo noč iz zasede apadel, ko se je peljal po neki slabo razsvet-ieni ulici v Studencih. Napadalec je kolesarja kamnom zbil z vozila in ga zadel v levo oko, i mu ga je močno poškodoval. 1 ri padcu je lobil Maleic več poškodb po telesu, da se je iioral zateči v bolnišnico. Napadalca zasledujejo rožniki. Dve nesreči. Mizarju Francu Lahu je v oholo stroj po nesrečnem naključju odtrgal va prsta leve roke. V Račah pri Mariboru pa e včeraj padel z drevesa 91etni gozdarjev sin (runo Danuš ter si pri tem zlomil levo roko. >ba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bol-lišnici. A Hud karambol. Na Zrkovski cesti je pred dnevi trčil avtomobilist Rudolf Vrbovšek v voz izvoščka Jakoba Zdavca s tako silo, da mu je polomil voz in poškodoval konja tako, da so ga morali kmalu nato zaklati. Izvošček je oškodovan za več tisoč dinarjev. A 2:0 je končala nogometna tekma med Železničarjem II. in Ilirijo iz Ljubljane in ne kol je to v včerajšnji številki »Glasa naroda : pokvaril tiskarski škrat na 3:0. A Šentiljski Sokoli so imeli preteklo nedeljo telovadni nastop, ki je lepo uspel. Na okrašenem telovadišču pred šolo se je zbralo mnogo občinstva, med njimi tudi gostje iz Maribora. KAVA R N A VELESEJEM Vsak dan vele-mestno atrakcijel Starosta dr. Bačar je pozdravil zastopnika mariborske sokolske župe prof. Struno, zastopnika okrajnega glavarja g. Jakija, zastopnika vojske poročnika Jovanoviča in pevce »Jadrana« iz Maribora. Lep nagovor je imel dr. Sentočnik. Nastop je obsegat lep in pester spored, ki so ga posamezni oddelki izvajali strumno. Nedeljski nastop je pokazal, da je delo šentiljskih Sokolov zasidrano na trdnih temeljih. A Prva vaja gledališkega baleta ho v sredo H. t. m. ob 17. uri v gledališki plesni dvorani. Vse one mladenke, ki so se prijavile, naj pridejo. Sprejmejo se še nove prijave in sicer pri gledališki dnevni blagajni. A Pesmi in arije, je naslov večera, s katerim bo otvorila Ljudska univerza dne 4. oktobra svojo novo sezono. Pela bo priljubljena operna pevka ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. A Opozorilo davčne uprave. Plačevanju enoodstotne izredne banovinske davščine za »Bed-nostni sklad«, so zavezani od 1. aprila 1935 vsi službodajalci, če so njih delojemalci zavezani socialnemu zavarovanju, torej tudi službodajalci hišne služinčadi z davčno karto. Davščino je plačevati mesečno oziroma četrtletno pri pristojni davčni upravi. A študijska knjižnica posluje od danes dalje o.l 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Čitalnica in knjižnica je za stranke odprta samo popoldne. A Grajski kino: Danes velefilm o materinski ljubezni »Mati«. Film je veledelo, ki si ga naj vsakdo ogleda. A Kino Union: Danes zadnji dan »Grof Monte Christo« po romanu Aleksandra Dumasa. Sledi »Maškarada« s P. Weselyjevo v glavni vlogi. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Doima Lendava Novice. Zaradi slabega vremena je izostala bakljada na večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja. V petek se je vreme izboljšalo, zato se je vršil mimohod pred zastopniki oblasti. V sprevodu smo videli zastopnike raznih društev. Najštevilnejše je bila zastopana »Soča«, kar je napravilo najugodnejši utis. Na čelu z zastavo in napisom »Soča« je korakala uprava-. — V vasi Petešovci je bila izvršena vlomna tatvina. Storilci so odnesli precej blaga. — Narodni poslanec dr. Klar se ni mogel udeležiti proslave rojstnega dne, ker je odpotoval v Beograd, da se udeleži ondotnih slovesnosti. — Po gasilski veselici v Zamostju je prišlo med pristaši dr. Mačka in njegovimi nasprotniki do obračunavanja. Posledice tega spopada so bile bolj ali manj potolčene glave. Spet velik uspeh Fotokluba Meseca oktobra izide v založbi tovarne Franke & Heidecke v Braunschweigu, ki izdeluje svetovno znano refleksno kamero Rollei-flex, »Zlata knjiga« o tej kameri, kjer bodo priobčene najboljše s to kamero posnete fotografije. V ta namen je ta svetovna tvrdka razpisala nagradni natečaj, ki se ga je udeležilo ogromno število amaterjev z vsega sveta. Nič manj kakor 34.688 slik je prejela tovarna in naš znani mojster Peter Kocjančič je iz te močne konkurence odnesel peto nagrado, kar Hranilne knjižite prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Mčevliarskl pomočnik vešč vseh v to stroko spadajočih del, išče službo za takojšnji nastop kjerkoli. Gre tudi za raznašal ca prospektov. Turk Ivan, Semič 144, pošta Semič VELIKA SENZACIJA! Ki id SLOGA prejšnji kino »Ljubljanski d\1or« je prenovljen, moderniziran in opremljen z vsem potrebnim udobjem. Ima novo, najboljšo, z vsemi tehničnimi novostmi in pridobitvami opremljeno zvočno aparaturo »Philips — Philisonor 111« Pr'edvaja v akustično preurejeni dvorani najlepše filme po najnižjih cenah! Otvoritev v petek 13. t. ra. ob 20. s slavnostno premiero Franc Lebarjevo opereto FRASQUITA Jarmila Novotna — H. H. Bollhiann Ob svečani otvoritvi novega kina ima vsak obiskovalec možnost dobiti brezplačno nov Philipsov radioaparat Način podelitve jutri! e vsekakor odličen uspeh v tako velikem sve-ovnem natečaju. Upamo, da se ta odlični nas nojster po zaslugi uveljavi tudi ua raznih azstavah, kjer je dosedaj pač imel nezaslu-;eno smolo, čestitamo! Novi kino Sloga bo odprt v pstek joharjeva opereta »Frascpiita« bo krstna ►redstava — Radio Philips kot darilo za posetnike Adaptacijska dela v kinu Sloga gredo h kon-u. Dvorana je preslikana, električna razsveb java preurejena, vrata, stoli, okna, vse je pre-ileskano in novo. Sedaj akustično preurejajo irostore in montirajo nove zvočne apaiale. O ej aparaturi,- ki je izpopolnjena z vsemi teb-ličnimi novostmi in pridobitvami, emo v našem istu že nekaj napisali, danes pa pristavljamo e to, da so vsa naša pričakovanja glede apa-ature bila v polnem obsegu potrjena. Apara-ura ima 16 velikih in malih zvočnikov, ki so »bčutljivi za vse različne tone in barve glasu, leprodukcija zvočnih trakov bo tedaj v tem dnu res dovršena in se ne čudimo, da je tvrd-ia «Philips« opremila v tako aparaturo naj-/ečji francoski luksuzni parnik .Normandie . Aojekeijski aparat Philisonor III je izpopol-ijen z vsemi novostmi glede jasnosti in či-itosli slik; ima posebno varnostno napravo, k' zključuje nevarnost požara pri še tako slabih «opijali filmov. Kino Sloga bo imel nad vhod-linii vrati lep električen napis v_ ogromnih limenzijah-z »Neon« črkami v modri in oranž-ii barvi »Kino Sloga. Skratka kino Sloga bo lajmodernejši in najlepši ljubljanski kino m ialostno poglavje nekdanjega kina «Ljubljanski ivor« bo z otvoritvijo kina »Sloge« končano ',a vedno. Otvoritev kina Sloge bo v petek 13. t. 11 ■ 3b 20. uri s slavnostno krstno predstavo L*-harjevc operete »Frasquita«. V tej opereti bo nastopila slovita češka primadona, stalen gost lunajske državne opere Jarmila Novotna; njen partner je slavni berlinski komorni pevec, tenorist Bollmann. O vsebini le operete bomo poročali pozneje kaj več. Pred glavnim filmom bo izvajal berlinski simfonijski orkester uverturo iz Offenbachove operete »Orfej v podzemlju«-nato bo sledil najnovejši zvočni lednik in krasen doma izdelan zvočen film o zanimivih mariborskih starinah. Krstna predstava v »Slogi« bo tedaj izredno zanimiva in lepa. tako da bo od programa nedvomno navdušen vsak še tak° izbirčen kinoposetnik. Da je jiri glavnem fihiu1 »Frasquita« preskrbljeno tudi za smeli in zabavo, nam jamčita imeni obeli humoristov -n komikor Hansa Moserja in Heinza Riihmannj« ki ju naša filmska publika pozna iz mnogi1' prejšnjih filmov in veseloiger. Pa še nekaj senzacionalnega in novega F vezano z otvoritvijo novega kina »Sloge«.. herni kinoposetnik ima možnost, da dobi stonj nov moderen radioaparat in še nekaj ' j bitkov, darila uprave kina »Sloge« in lvr moških bolnikov, 2'910/o ženskih in skupaj 2'52»/o. Povprečna zavarovana dnevna mezda je znašala v Din za moške 24 98 (— 0'33), ženske 17 96 (— 0 22) in skupna 22'32 (— 0‘34). Celokupna dnevna zavar. mezda v avgustu je bila 1,285.745'60 v avgustu Mesečni' izkaz UZD (— 36.660 —) za moške, 563.988 (+ 2.184'80) za ženske in skupaj 1,847.733’60 (—34.475'20) dinarjev. število zavarovancev se je gibalo v poslednjih štirih mesecih takole: v avgustu je bilo zavarovanih 82.796 članov, v juliju 82.212, v juniju 82.490 in v maju 80.567. — Zdravstvene razmere so se nasplošno med delavstvom izredno zboljšale. Stanje bolnikov je padlo za 276 oseb; odstotek bolnikov se je zmanjšal za — 0'32%>, to je od 2'84%t na 2'520/o. Nasprotno pa je še zmeraj znaten padec dnevne zavarovane mezde. Pravtako izkazuje tudi povprečna dnevna zavarovana mezda vsako leto meseca ju-* lija majhen prehoden sezijski padec. Padec celokupne dnevne zavarovane mezde znaša — Din 34.475'20, kar obenem pomeni, da so dnevni bolniški prispevki OUZD za Din 2.400‘— manjši ko avgusta lanskega leta. se dosedanji izvozni in uvozni kontingenti povečali za gotovo količino obrtniških izdelkov. Glavna konfederacija francoskih obrtnikov misli, da bo s svojim predlogom prodrla pri francoski vladi, naš savez pa naj bi podobno posredoval pri naši vladi. Za medsebojno izmenjavo prihajajo v poštev samo izdelki obrtniških obratov. Opremljeni bi morali biti s posebno znamko v dokaz, da so v resnici obrtniški izdelki. Iz Francije bi prišli v poštev izdelki iz železa iz okolice Pariza, iz stekla iz Lyona, vezenihe in pohištvo iz Bretagne, leseni izdelki iz Dauphina, svileni izdelki iz Lyona itd. Naša zveza je za zdaj razpisala anketo, ki naj ugotovi, ali bi bilo mogoče francoske izdelke plasirati v naši državi in kakšne izdelke bi mogli izvažati v Francijo. Borzna ooroMa Devize Ljubljana, 9. sept. Amsterdam 2960'65 — 2975"25, Berlin 175608 — 176995, Bruselj 73526 — 740'32, Curih 1424 22 — 143129, London 215 45 — 217"51, Newyork 4345"72 — 4382*04, Pariz 288"71 — 290 15, Praga 180"97 — 182 08, Trst 356"45 — 359"54. Curich, 9. septembra. Beograd 7'—, Pariz 20 2725, London 15T6, Newyork 307"625, Bruselj 51"70, Milan 25 0750, Madrid 42 —, Amsterdam 20T8750, Berlin 123"65, Dunaj 57'30, Stockholm 78T5, Oslo 76T5, Kopenhagen 67"70, Praga 12"72, Varšava 57"90, Atene 2"90, Carigrad 2"47, Bukarešta 2'50, Helsingfors 6"68, Buenos-Aires 0"8225. Vrednostni papirji Zagreb, 9. sept. 7% inv. pos. 82 b., vojna škoda kasa 368"50 — 371 — 368'50, sept.-okt.-nov. 368*50 — 370, dec. 369 — 370 — 369, 7°/o Bler 72 — 73, 8V„ Bler 80 — 83, 6°/o begi. obv. 64 — 64*50, Agr. priv. banka 233 — 235 — 232, Dunaj-Zagreb 845*50 — 855*50 — 850*50, Dunaj-Beograd 852*56 — 842*56, Grčija-Zagreb 34*25 d., Grčija-Beo-grad 34*93 — 34*16, priv. klir. London-Zagreb 232*80 — 234*40 — 233*60, London-Beograd 234*30 — 232*70, Madrid-Zagreb 565 b„ Madrid-Beograd 570 pon., Trboveljska 95 d., Izis 40 b., Sečer-Osijek 120 d., 7% štab. pos. v Parizu 81 d. Beograd, 9. sept. 7°/o štab. pos. v Parizu 82*50 — 81*50, Agr. priv. banka 233*50 — 231*50, 7°/o drž. inv. pos. 83 — 82*50 , 80/o Bler 82*—, 7°/« Bler 73 — 75, 7°/o pos. Drž. hip. banke 77 — 75*50, 6°/o begi. obv. 67 — 66*75, vojna škoda prompt 370*50 — 370. Blagovno tržišče Novi Sad, 9. sept. Pšenica neizpremenje-na. — Oves: bački, sremski in slavonski 104 Razstava SVD na m «ra m Jezici Letos ustanovljena podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Ježici vabi k sodelovanju in ogledu razstave sadja, povrtnine in cvetja. Razstava, prva te vrste v našem kraju, bo v šoli na Ježici v nedeljo 15. in ponedeljek 16. septembra dnevno od 7. do 19. ure. Zlasti bogata bo razstava dalij, zanimiva še bolj po tem, ker se bo ob tej priliki prvič predstavilo javnosti nad 15 izredno lepih, v Sloveniji odgojenih novih sort. Otvoritev razstave bo 15. septembra ob 7. uri zjutraj s predavanjem tajnika Kmetijske družbe g. Kafola o sadjarstvu, ob 10. bo predavanje g. ravnatelja Lapa o razstavljenih cvetlicah, oba dneva ob 15. uri pa bo strokovno vodstvo po razstavi. Vstopnina prostovoljna. Gospodarske vesti = Glavni zadružni savez je imel v nedeljo v Zagrebu plenarno sejo upravnega odbora, ki ji je predsedoval prvi podpredsednik g. Vojislav Gjorgjevič. Med drugim le bilo sklenjeno, da se bo vršil letošnji ‘etni kongres 26. in 27. oktobra v Osijeku. 7; Hmeljska letina v Nemčiji. Dasi je bilo pričakovati v Nemčiji prav dobro žetev hmelja, je sedanje obiranje samo demantiralo napovedovanja. Minimalne in maksimalne cene še niso določene. — Pridelek koruze v Jugoslaviji. V Bački pričakujejo, da bo dala letošnja žetev 15 do 20 q koruze na 1 hektar; v Sremu in Banatu pa 10 do 12 q. .ijjA ‘ ^ ^ * ‘{i ‘1< * ‘ k^ . = Ministrstvo za trgovino in industrijo le razposlalo gospodarskim zbornicam okrožnico, v kateri pojasnjuje, naj se prisilna združenja obračajo na ministrstvo o splošnih vprašanjih, ki spadajo v pristoj-host ministrstva za trgovino in industrijo, m preko pristojne zbornice. Zbornice bodo s svoje strani ta vprašanja dostavljala ministrstvu s svojo izjavo. _ — Kontingent obrtniških izdelkov za r ranci jo. Glavna zveza obrtniških združenj kraljevine Jugoslavije je prejela od glavne konfederacije francoskih obrtnikov predlog o izmenjavi obrtniških izdelkov s kompenzacijami. Na podlagi tega predloga, naj bi Sophokles-Hofmannstahl: Krali Edip . kongresne dni je zopet zaživelo letno gle-“anšče v Tivoliju. Uprizorjena je bila veličastna hagedija, oživele so pred nami Thebe, oživel J® .pred nami mithus, katerega je tako mogočno zajel grški klasik Sopbohles, podčrtaje neizprosnost Delph in usode, ki usmerjuje sleherni korak, kateri je zaman kljuboval Lajoe in nesrečni Edip. Temni oblaki se zbirajo nad Thebami. V nemi ‘grozi poskuša Lajos Apolona, ki mu je naložil tako bridko usodo. Sin njegov, njegov morilec, svoji materi soprog, otrokom brat in oče. Kako Brozno vedeževanje, kako krute so Delphe. Da bi se izognil prerokbi, sklene žrtvovati kralj Lajos svojega, komaj rojenega sina; pre-ode mu nožice in izroči dete enemu svojih pa-jl’rjev, da ga odnese v pečine med ceri in ga W «finrti. Smili se pastirju dete in glej: Apo-p ..mu privede na pot sla korintskega kralja krai?a in njemu izroči otroka. Trdi Polip vzgaja in tanMko nebogljenčka, sprejme ga za svojega na d v brezskrbno dorasca Edip. Na neki gostiji. Edin °ru svojega varuha se začne tragedija. DitiVamre« zve pri sporu, da je najdenček, ki čat 11nateH, k očetu, toda oba molčita. Ne da svojo i, iutra- se odpravi v Delphe. Tam zve za Ionu N 0do’ tam se prvič postavi po robu Apo-«trašno V K°rint, nikdar se ne sme uresničiti preganV^ževanje. Odpravi se proti Thebam, 's .potuj' ” °d zte prerokbe, in na poti se spre ne da bf1? k.rde,cem, pobije vse razen enega, jLaja. mntil, da je ubil svojega očeta, kralja ‘Sfenga L ^e(, tačas doletela nesreča. Strahotna Jm thejL, ®r°Zal? in vznemirjala s evojo ugan-^mbanci i ^dip pride, razreši to, a hvaležni Slasijo pk. 1 zvedo, da kralja Laja ni več, pro- Vedežed Pa za kralja. * evanje je doseglo višek. Z lastno mater- jo, s kraljico Jokasto deli prestol in postelj. — Apolon ne miruje. Thebe dolete vedno strahot-nejše nesreče, ljudstvo je obupano, Kadmejci mrmrajo in vse ljudstvo pričakuje Edipovega strica in svaka Kreona, ki se je odpravil v Delphe po svet, da končno posije nad Thebami sonce in jim vsemogočni Zevs milostno prizanese. — »Dokler ne bo pogubljen morilec kralja Laja, bo nad Thebami mrak.« Išče morilca, išče samega sebe. Težak je udarec, ki mu ga je prizadejal thebanski vedeževalec Theirezias. On sam, da je morilec? Kreonova pretveza je to, da bi si prilastil prestol. Oživi mu v spominu umor, ki ga je izvršil pred Thebami. Zateče se k Jokašti, ki mu mora razložiti, kdaj je bil umorjen Lajos. Temna slutnja se potrjuje. »Eden se je rešil.« Kje ga dobiti? Kje je pastir, ki je imel usmrtiti Lajovega sina? Medtem pride iz Korinta sel, vprašuje po Edipu in mu sporoči, da je kralj Polip mrtev. Grozeče doni proti Del-pham Edipov smeh. Sel pove resnico. On sam je bil tisti, ki je sprejel na smrt obsojenega malčka. Spomni ga pri tem na zbodljaje na nogah. Pastir, ki je medtem tudi že prispel iz gor, prizna evojo krivdo, in Edipov greh je očiten. .Jokasta se v obupu obesi, on, kralj Edip si pa iztakne oči in se odpravi, da ga obsodijo bogovi, ne Thebanci. Kadmejec mu še ponudi palico in Edip gre, da zadosti bogovom in v večni noči išče Olimp. Igro je tokrat režiral g. prof. Osip Šest. Sijajen domislek izrabiti stopnišče, kot vhod v Edipovo palačo, je sceni pomagal do izraznosti, omogočal lepe razdelitve površine in poživel igro samo. Kar se tiče režije same, moram predvsem opozoriti na slabo igro z žarometi. Res, da je Edip osrednja postava v celi tragediji, toda zakaj se je podčrtaval le njegov nastop, dočim so vsi drugi zamrli v temi. Nekateri Kadmejci prav radi tega sploh niso prišli do veljave. Ravnotako strežnice, kjer bi z lučjo morala hiti podčrtana sleherna glava in roke. Režiserjev zamislek' tu ni bil utemeljen radi — 106. — Rž in ječmen: neizpremenjeno. Koruza: bačka in sremska 90 — 92, bana-ška 89 — 92. — Moka in fižol: neizpremenjeno. — Otrobi: bački, sremski in bana-ški, juta vreče 85 — 87*50, juta vreče, ladja 87*50 — 90. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sokolstvo Nastop Sokola v Škofji Loki škofjeloški Sokol je priredil v nedeljo ob pol 16. na starem letnem telovadišču napel javen telovadni nastop ob prav lepi udeležbi občinstva. Iz Ljubljane so prišli poveličat praznik Škofjeločanov člani in članice Ljubljanskega Sokola, ki so nastopili pri javni telovadbi. Prišla je tudi godba Sokola I Tabor. Točno ob pol 16. so prikorakali na telovadišče dečki in deklice (65), ki so župne proste vaje opravili nadvse zadovoljivo in skladno. 28 članic je izvedlo nato savezne proste vaje prav dobro, nakar je moška deca s svojimi igrami vzbudila obilo zabave in smeha. Tudi nastop .članov (48), med katerimi so nastopili kot redni telovadci častniki tamkajšnje garnizije, je bil prav dober in je občinstvo nagradilo telovadce s toplim priznanjem. Orodna telovadba vseh oddelkov je pokazala, da se goji sistematično in da ima škofjeloški Sokol nekaj prav dobrih telovadcev, Burno pozdravljena je prikorakala na telovadišče vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola, v kateri so bili naši »mednarodniki« bratje Antosiewicz, Forte, Gregorka in mlajši kandidati, ki so za svoje izvrstno izvedene vaje želi vihar navdušenja. Bratje so nastopili na djmgu in na bradlji z velikim uspehom. Ko so se ovacije odhajajočim Ljubljančanom polegle, je šestnajstorica škofjeločanov prav dobro izvedla Kovačevo simbolično skladbo »Buči morje Adrijansko«, potem pa sta oba naraščaja (31) zadovoljivo opravila Župne proste vaje. Članice Ljubljanskega Sokola so nato odlično in graciozno izvedle dr. Murni-kovo skladbo »Po jezeru« in »Chopinov valček«, za njimi pa člani prav tako vzorno dr. Murniko-vo »Turško koračnico«. Javno telovadbo sta vzorno vodila načelnik br. Tine Zaletel in s. Elza Linkejeva. Po telovadbi je bila v vseh prostorih Sokolskega doma lepo obiskana zabava, ki je potekla v najlepši harmoniji in razpoloženju. Zdravo! Kraljev rojstni dan na Viču Kraljev rojstni dan je nacionalni Vi proslavil za zelo svečan način, članstvo j< okrasilo naravnost razkočno pročelje Sokolskega doma, pa tudi spomenik blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja so Sokoli okusno okrasili z zastavami in venci in prižgali lučke. Kmalu po 19. uri se je zbrala sokolska družina pred Sokolskim domom, odkoder je krenila ob pol 20. velika povorka s poštarsko godbo in s številnimi lampijončki. Vseli udeležencev je bilo v sprevodu nad 450, ki so navdušeno vzklikali prvemu Sokolu kralju Petru II., Jugoslaviji in narodnemu edinstvu. Pred spomenikom Viteškega kralja se jc med tem zbrala tisočglava množica. Okrožni prosvetar in član društveni uprave br. Rudi Marinčič je imel na zbrano množico krasen govor, v katerem se je najprej spomnil tragične smrti nepozabnega Prvega Sokola viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, nato pa kratko orisal naloge in dolžnosti, ki jih imamo Sokoli do mladega kralja Petra II. in naše lepe kraljevine Jugoslavije. Svoj govor je zaključil s klicem »živel naš mladi kralj Peter II.«, vsa zbrana množica pa je trikrat zaklicala sokolski »Zdravo«! Godba je nato zaigrala državno himno, vsi navzoči pa so zapeli slovansko himno »Hej Slovani«, nakar je bila veličastna manifestacija v najlepšem redu in disciplini zaključena. Po zaključku sokolske manifestacije .je bila še ena, ki so jo priredili člani »Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Vič« s svojo godbo. Udeležba je bila pri tej bakladi izredno pičla. Omeniti moramo še, da je prosvetno društvo med občani agitiralo, naj razsvetlijo svoja okna šele ob 8. zvečer in ne prej. Da je bil ta poziv katoliškega prosvetnega društva brez uspeha, jc pokazala baklada viškega Sokola. Na kraljev rojstni dan je bila v župni cerkvi zahvalna služba božja, ki so se je udeležili šolska mladina, Sokoli, gasilci, občinska uprava in ostala društva in korporacije. Izogibajmo se v govoru in pisavi tujih izrazov! dejstva, da se k temu potrebujejo mali, premični žarometi z raznobarvnimi filtri, katerih sij lahko osredotočimo le na govorečo osebo. Nastopi zborov so bili prav dobri, a na odru eo popolnoma odpovedali. Njih govor ni bil razločen, geste nedisciplinirane povrhu vsega še fanfare, torej ne samo iluzija kaosa, temveč kaos sam. Igralci so bili vsi prav dobri. Jokasta, ga. Marija Vere je bila tako doživeta in izdelana, kot jo zmore le resnična igralska osebnost. Kralja Edipa je kreiral z izrazitim razumevanjem, čuvstvenostjo g. Levar, ki je izrabil vse možnosti, dane v vlogi, do skrajnosti in je bil v dvogovorih z Jokasto, Kreonom in Theireziem naravnost čudovit. Grandiozen je bil g. Milan Skrbinšek, ki je s svojini Theireziem ponovno demonstriral svojo visoko kulturo, čudovite možnosti svojega glasu in mrzlično doslednost v svojih kreacijah. Akademski, prav takšen, kot ga vloga zahteva, je bil Kreon g. Kralja. Nič pretiravanj, nič patosa ni bilo zaznati v njegovem gladkem prednosu. To je pa tudi njegov velik plus. Na prvem mestu bi moral omeniti g. Sancina v vlogi starega pastirja, ki je resnično vstvaril. Kadmejci gg. Plut, Gregorin, Danes in Jan niso prišli do izraza niti kot poedinci niti kot zbor. Seve, to ni njihova, ampak režijska krivda. Strežnice, ga. Severjeva in Cabrijelčičeva ter gdč. Boltarjeva in Slavčeva so bile sicer dobre, vendar me je motila monotonost njihovega pred-našanja, kot da bi vse imele istobarvne glasove. Patos sploh ni bil na mestu. Prepričan sem, da je takšen patos le takrat mogoč, če duh ne obvlada in ne doživlja izgovorjenega teksta, če ga ne zajame v vsej svoji globočini in čustvenosti. Delo je. poslovenil prav dobro g. Fr. Albrecht. V splošnem je bil »Kralj Edip« zelo dobro, upoštevaje dane možnosti, pripravljena predstava. Obisk pa tokrat ni bil zadovoljiv. B. I. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petima vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi gn plačljivi takoj pri naročilu. IŠČEM dvo- ali trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Cenjene ponudbe na Upravo »Glas naroda« pod »Mesto«. SPREJMEM dva dijaka v vso oskrbo. Naslov v upravi »Glas naroda«. PRODAM 3 nemške knjige: prodilništvo, Ikal-ništvo in barvarstvo. Naslov v ogl. odd. lista. TEČAJI NEMŠČINE v Delavski zbornici: začetniški, nadaljevalni in konverzacijski; vpisovanje mladine ob 2. (vhod iz Čopove ulice, zadnja Vrata, levo) odraslih ob pol 7. (glavni vhod, desno). Mlad čevljarski pomočnik veščvvseh čevljarskih poslih išče službo kjerkoli. Grem tudi za slugo v bližino mesta. Naslov oglasnem oddelku ,Gias naroda* fflmtcčezjte 'Msnjuege Dobro izvežban kurja! s prvovrstnimi spričevali išče službo kjerkoli. Gre tudi za slugo h kakemu resnemu podjetju. Naslov v upravi Ekspedicijska žaloigra Kakor poročajo iz Kodanja, je doživela nedavna angleška ekspedicija v Grenlandijo strašen udarec. Ekspedicije so se udeležili štirji mladi znanstveniki z oxfordske-ga vseučilišča. Odhod Ekspedicija se je z nekim danskim parnikom odpeljala letos 21. junija iz Kodanja v Hostenborg in si je postavila svoje oporišče ob fjordu (zalivu) Sondestrom. Znanstveni uspehi njenega dela so bili popolnoma zadovoljivi. Dne 15. avgusta sta dva člana odprave, namreč Mr. Atter in Mr. Dunbar, odplula po reki Sarfartok proti toku v čolnu, ki sta ga zgradila sama. To je največja grönlandska reka. V tem letnem času je zaradi talečega se ledu zelo narasla in deroča. Vzlic temu se je raziskovalcema posrečilo, pripluti precej daleč po reki. Tudi ta pot je bila namenjena izključno znanstvenemu delu. Prva nezgoda Na povratku je čoln z veliko silo butnil ob neko skalo pod vodo. čoln je počil in se je v nekaj sekundah potopil. Mr. Dum-baru se je posrečilo priplavati na breg, Atter j a pa so odnesli valovi. Ko je Dunbar spoznal, da tovarišu preti smrt, je skočil nazaj v vodo in se je še enkrat priboril do potopljenega čolna, ki se je bil za-gvozdil med skalovje. Divjal je silen vihar in dvigal peneče se valovje. Ako bi bil Atter tudi klical na pomoč, bi ga ne mogel nihče slišati. Dunbar se je obupno oziral na vse strani. Bil je sam neprenehoma v smrtni nevarnosti, ker bi ga razbesneli valovi vsak hip lahko spodmaknili in odnesli s seboj. Ura neprestane groze Skoraj celo uro je Dunbar plaval križem po reki in iskal tovariša. Polagoma so mu udje otrpneli od mraza in je moral opustiti nadaljno iskanje. V tej uri neprestane groze, ko je bil venomer tudi sam kakor v smrtnem žrelu, je Dunbar skoraj pozabil, kje je ekspedicijsko oporišče. Ko pa se je zavedel, je hitel, kolikor je le mogel, tjakaj. Na pomoč Takoj se je odpravila na pot rešilna odprava, obstoječa iz ostalih treh znanstvenikov in nekaj Eskimov. Upali so, da je Atter, ki je bil dober plavač, morda vendar priplaval do brega in mu še pravočasno pridejo na pomoč. Raziskali so oba bregova in tudi po reki sami so več dni križali z motornimi čolni in z eskimskimi čolniči. Viharji ves čas niso nič pojenjali. O Attru ni bilo sledu in rešilna odprava se je morala brez njega vrniti v oporišče. Angleška ekspedicija se vrne 25. t. m. v Kodanj. Dvajsetletnica dr. Beneševega bega v inozemstvo Češkoslovaški tisk se te dni spominja 20tet-nice, odkar je dr. Beneš, pozneje češkoslovaški zunanji minister, 1. septembra 1915 odpotoval 't inozemstvo, da se tam bori proti Avstriji za osvoboditev svoje domovine. Še danes je zavito v tajno, po kakšni poti je tedaj odšel oziroma »e prikradel iz države, ne da bi se srečal z avstrijskimi ali bavarskimi financarji. Zanimivo opisuje to pot minister dr. Beneš v svojih spominih. Do meje ga je spremljal dr. Amerling, ki je po gozdu oprezno korakal pred njim. Kadar se je približal bavarski carinik, je dr. Povrnjiiik italijanskega sredozemskega letalstva Maršal Italo Balbo, guverner Libije, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika sredozemskega letalstva. S tem je organično povezano vse italijansko letalstvo v Sredozemskem morju. Amerling tajno dal dr. Benešu znak, da se je skril, sam pa se je s carinikom spustil v razgovor. Na tak način se je posrečilo Benešu priti na Bavarsko. Kmalu za tem, je dosegel pristanišče na Bodenskem jezeru ob švicarsko-nemški meji. Od tam je odšel v Švico s potnim listom, ki se je glasii na ime Miroslav Šicha, trgovski potnik z optičnimi instrumenti. V resnici je bil to dr. Edvard Beneš, docent praškega vseučilišča, ki je odšel za dr. Masarykom kot tajnik praških zarotnikov v inozemstvo. Uspeh tega potovanja je bil usodne važnosti za vso revolucionarno delavnost proti habsburški monarhiji. Ni bil slučaj, da se je vprav dr. Beneš podal na to pot in da je bil edini, ki se je od domačih borcev odločil za to pot. Sam piše v svojih spominih, da mu hkratu s prof. Masarykom ni šlo za to, da pridobi novih ljudi in sodelavcev doma. Zato se je moral nasloniti na češke ujetnike. Prof. Masaryk se je pritoževal, da v inozemstvu ni dovolj politično sposobnih čeških ljudi. To je bil eden izmed razlogov, zakaj se je dr. Beneš odločil za beg. V svojih spominih nadalje opisuje, kako je s svojo ženo in z nekim znancem neopažen prišel na postajo v vasi, kamor je sicer zahajal na počitnice. S te postaje se je podal na pot, ki je bila tako velikega pomena za češkoslovaško revolucionarno delo v inozemstvu. Ženi je obljubil, da se vrne najkasneje čez dve leti, hkratu pa jo je opozoril na to, da jo bodo avstrijske oblasti šikanirale in ji je dal pooblastila, da se sme v primeru nujne potrebe ločiti od njega. Šele mnogo kasneje je izvedel, kaj je njegova žena ta čas pretrpela. Sam je bil pripravljen na vse, ker se je zavedal, da vsaka velika in pravična stvar zahteva žrtev. Iz teh njgovih besedi lahko sklepamo na značaj in vrednost osebnosti dr. Beneša. On ni samo sistematski, znanstveni in metodični delavec, ampak je pri njem vse analiza in umsko razgledavanje. Hkratu je tudi izkušen in spreten diplomat, š bolj pa je znal in zna še danes po potrebi biti človek dela in junaštva, človek nekompromisne odločnosti, človek s fanatično vero v pravico naroda in ljudske ideale, ki se ne boji nobene nevarnosti in nobenih žrtev. Te njegove lastnosti je ocenil prof. Masaryk, ki v svoji »Svetovni revoluciji« poroča, kako je prišlo do sodelovanja med njim in dr. Benešem: »Do vojne sem ga osebno malo poznal. Zasledoval sem njegove članke iz Pariza in njegove publikacije. Slišal sem o njem zlasti od pokojnega urednika Krystyneka (v »Času«), Opazil sem na njem vplive mojega realizma, francoskega pozitivizma in marksizma. Še neizdelan. Ko je izbruhnila vojna, je prišel in se javil za volonterja v »Času«. Tam sva se večkrat srečavala. Nekoč se srečava na Letni, ko je šel proti meni; očividno je imel na srcu nekaj važnega. Res je imel. Po njegovih mislih ne moremo gledati vojne pasivno, ampak moramo kaj ukreniti. On nima miru, hotel bi biti aktiven. Nato mu odvrnem: »Da, jaz že delam«. Obvestil sem ga in takoj spotoma sva se sporazumela, ko sva čez Letno šla v »Čas«. Spo-ni'."ianl se Preora, ko sva prišla do vhoda na Eliščin most. Obstala sva, se naslonila na leseno ograjo in gledala na Prago. Po glavi so mi rojile misli o naši bodočnosti. Libušino proroko-vanje — toda začetek vsakega političnega dela je denar. Dr. Beneš je preštel svojo gotovino in je takoj obljubil nekoliko tisoč kron. Imel je toliko, da je lahko na svoj račun začel delo v inozemstvu. Meni so prijatelji iz Amerike poslali dovolj zame in za družino, kakor so se tudi pozneje spominjali nas od časa do časa. Tako sva bila Beneš in jaz brez skrbi za vsakdanje osebne potrebe. Obema nama je bilo v korist, ker sva imela dovolj bridkih življenjskih izkušenj. — Prebila sva se bila, iz siromašnih razmer, to pa pomeni priboriti si, praktičnost, energijo in hrabrost. Isto velja tudi za Štefan ika. Predsednik odbora petorice pri DN. Odboru petorice, ki ga sestavljajo Anglija, Francija, Poljska, Španija in Turčija, pred-seduje španski poslanik Madariapa. Mala kamera OSKAR B ARNA CK, genialni konstrukter Leit-zovih tovarn v Wetzlarju. Pretekli teden smo poročali o zmagovitem pohodu »Leicec v svet, danes pa vidite konstruktorja Barnacka pri svoji delovni mizi. L. 1914. je skonstruiral prvo kamero za mali format, ki je nekaj let kasneje zavzela ves svet, obdržala pa obliko in gotove konstrukcijske posebnosti prvotne Bar-nackove »Leice«. Emil Vaehek: 120 Kri ne kliče po maščevaniu... »Da, tako bo res,« je soglašala Marketa, »toda misliš, da ga to opravičuje?« Pogledal jo je raztreseno. Kaj bi odgovoril, če bi se to vprašanje glasilo nekoliko drugače? Na primer: »Ali opravičuje Bernarda Astenburga to, da je dal usmrtiti tri ljudi, ker je bil pijan?« V tem primeru bi bila njegova vloga lahka. Vstal bi, vzel bi s police kazenski zakonik, ki je veljal takrat in velja še danes, in našel bi v njem odstavek o pijanosti. In paragraf 2., odstavek c, se glasi: Zato se dejanje ali opustitev dejanja ne smatra za zločin, ako je bilo storjeno v popolni pijanosti, ki si jo je storilec nakopal, ne da bi bil nameraval zločin. — To je zvenelo popolnoma točno. Toda ta odstavek je imel še dodatek: Prav tako se dejanje ne šteje za zločin, ako je bilo izvršeno v kaki drugi zmedenosti čutov, v kateri se storilec svojega dejanja ni zavedal. — To je zvenelo še točneje. Kaj pa je stalo še nekoliko dalje? Nič drugega, kot da čin ni zločin, če se je zgodila taka zmota, da v činu ni bilo mogoče videti zločina — ali pa, in to se je moralo brez dvoma najbolj uvaževati — ako je kdo dejanje izvršil, ker je bli v to prisiljen ali ker je ravnal v pravični obrani v sili. — Potem je ostalo samo še vprašanje, ali se more beseda »pijanost* zamenjati z besedo »domoljubje«, je li mogoče reči, da je človek, ki je storil nekaj v domoljubni ekstazi, enak človeku, ki ravna v zmedenosti čutov, ki ga k nečemu žene neodoljiva sila, katera divja v njem v največji napetosti. Okrog tega se je vse sukalo. Filip je bil globoko prepričan, da ta razlaga ni samo mogoča, to je taka, po kateri sežemo z nevero samo zato, ker je karta zakona dobrohotna, temveč celo povsem pravilna, tako pravilna, da bi bila umestna tudi tedaj, ako ne bi šlo za njegovega sina, ampak za kogarkoli drugega. Ujemalo se je to do pičice. V njegovo pomirjen j e: Stara država je trdno stala v njegovem srcu navzlic vsem svojim hibam in recimo tudi svoji smešnosti. Nekega dne bo z njo umrl in s tistim njenim ozračjem, ki je tako grenilo življenje vsakemu nenemškemu uradniku v visokem položaju. Koliko je bilo večne jeze s podložnimi narodi, ki niso bili zadovoljni niti potem, ko so dobili univerze in narodno besedilo na bankovcih! Treba jih je bilo držati s trdno roko in jih od časa do časa kaznovati. Kolikokrat so si oni mislili, ko so čitali o slovanskem razgrajanju v državnem zboru: Ko bi bilo mogoče nekoliko teh razgrajačev obesiti... Takrat so bile to le pobožne sanje, toda med vojno je bilo vse to res mogoče. Razen tega je treba pomniti tudi to, o čemer je gobezdal tisti izpodleznik, češ, da so bili ti ljudje nedvomno brez krivde, ki jim jo je pripisoval Bernard — ali ne stoji v zakonu jasno črno na belem, da čin ni zločin, če se je zgodila taka zmota, da v činu ni mogoče videti zločina, ali pa, če je storilec ravnal v pravični obrani v sili? »Poslušaj,« je rekel Marketi, »trdno sem prepričan, da ga to opravičuje. Tisti agent z odkritji ti je izrečno priznal, da so on in drugi častniki Bernardu pomagali, da bi odnesel pete brez posledic. Nedvomno zato, ker so bili istega nazora kakor jaz. Ali naj bova midva do svojega otroka trša?« Marketa ga je pohlepno poslušala. Da,.prav to je hotela slišati od njega. Da, to je bila neprištevitost, s tem je goreče soglašala. Tisti prednik iz bogve katerega stoletja, stari krvoločnež — bil je gotovo prednik s Filipove strani — je oživel v njenem dobrem otroku. Morda samo za četrt ure, a zadostovalo je, da je Bernardu pokvaril vse življenje. »Mora se preprečiti, da bi bil Bernard kaznovan zaradi tega!« je rekla odločno. Tisti major ga bo gotovo izdal. Ne vem, kako sem mogla biti tako nespametna, da te tako dolgo nisem opozorila. Takoj moraš Bernarda spraviti čez mejo. Takoj in brez odlašanja, še danes. Reci mu, da jaz želim. Da se pripeljem za njim.« »če misliš,« je mudljivo odgovoril Filip. Odslej je bilo treba igrati z ubogo Marketo novo komedijo. Moral ji je hliniti, da se je Bernard rešil z begom. Bernard ji je napisal več pisem, ki jih j® pošiljal znancu v Berlin. Ta jih je pošiljal na Mar-ketin naslov. Osobje v sanatoriju je moralo prisegati' da ne pride niti košček tiskanega papirja Marketi ^ roke. Tudi zdravnik je moral prevzeti vlogo v tel žalostni komediji ter je moral zopet in zopet odložit* njen odpust iz sanatorija. Katuška in Doris sta m°' rali paziti na vsako besedo, kadar sta jo obiskal^ Toda, moj Bog, kako dolgo bo mogoče to nadaljevati-To je bilo vprašanje, ki si ga je gospod Astenbure stavil v zmerom večjem strahu. Bal se je, da se b to nekega dne vendar razpočilo. Se bo rešila iz teg uboga mučenica? Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga a o. ■., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur c. predstavnik 0. Mihalek. vsi v Ljubljani.