ZEMLJEPIS ZA SREDNJE ŠOLE. III. DEL. SESTAVIL PROF. JOŽEF KRŽIŠNIK. ODOBRIL PROSVETNI ODDELEK ZA SLOVENIJO, DNE 5. AVGUSTA 1924, ŠT. 12.999. CENA VEZANI KNJIGI DIN. 28-—. ~==^fF==- aia V LJUBLJANI, 1924. ZALOŽILA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA. NATISNIL J. KRAJEC NASL. V NOVEM MESTU. ZEMLJEPIS ZA SREDNJE ŠOLE. III. DEL. SESTAVIL PROF. JOŽEF KRŽIŠNIK. ODOBRIL PROSVETNI ODDELEK ZA SLOVENIJO, DNE 5. AVGUSTA 1924, ŠT. 12.999. CENA VEZANI KNJiGI DIN. 28'—. G^9 V LJUBLJANI, 1924. ZALOŽILA JUGOSLOVANSKA KNjiGARNA. NATISNIL J. KRAJEC NASL. V NOVEM MESTU. Kazalo. Stran Zahodna Evropa. 1—14 1. Britansko otočje. 1 2. Francoska. 5 3. Belgija, Luksemburška in Holandska. 11 Srednja Evropa . 15—53 1. Alpe. 15 2. Švicarska planota. 24 3. Alpske države. 24 A. Švicarska zvezna ljudovlada . . . . '. 24 B. Kneževina Liechtenstein. 26 G. Avstrijska zvezna ljudovlada. 26 4. Nemčija. 29 ij. Karpati. 39 6. Ogrsko nižavje. 41 7, Karpatske države. 43 A. Kraljevina Madjarska. 43 B. Češkoslovaška ljudovlada. 44 G. Poljska ljudovlada. 48 jfc Gdansk. 50 D. Romunsko kraljestvo. 50 Severna Evropa.'.54—60 1. Kraljevina Danska in Islandija . . 54 2. Skandinavski polotok. 56 3. Finska plošča. 59 Vzhodna Evropa.61 — 69 1. Rusko nižavje. 61 2. Gorstvo Ural. 63 3. Države ob Vzhodnem morju. 64 4. Rusija. 65 Amerika. 70—97 1. Splošen pregled . 70 2. Južna Amerika. 72 A. Južna Amerika v ožjem pomenu. 72 B. Srednja Amerika. 79 Stran 3. Severna Amerika. 81 A. Podnebje, rastlinstvo in živalstvo.. . 81 B. Prebivalstvo in državne razmere. 83 C. Opis posameznih dežel . 84 a) Mdjiko . . 84 b) Združene države . 85 c) Britanska Severna Amerika. 92 2) Francoska Severna Amerika /. 94 d) Grenlandija. 95 e) Arktično amerikansko otočje. 95 f) Severno Ledeno morje 96 Avstralija in Oceanija.98—105 1. Avstralija s Tasmanijo. 98 2. Oceanija. 102 Antarktika in subantarktiški otoki. 105 Zahodna Evropa. 1. Britansko otočje.* Lega in vodoravna oblikovitost. Britansko otočje ločita od celine preliv Kanal ali La Mančke (izg. mans, t. j. rokav) in Doverski preliv ali cesta Calais (izg. kale), kije 33 km široKa. Otok Velika Britanija leži med 50° in 58°40' A r ter 6° WG in 2 °EG, meri 218.000 km 2 , s sosednjimi otoki pa 230.000 km 2 . N olj en kraj na otoku ni oddaljen 120 km od morja. Iz plitvega Irskega morja se nekako v sredini dviga otok Man (izg. men). — Irski otok leži med 5 IV 2 0 ' n 55 1 /z° N ter 10° 30’ in 5° 25’ WG, meri pa okroglo 84.000 km 2 . Glavnemu otoku je bliže pri Sever¬ nem kanalu kot pri južnem Kanalu sv. Jurja. K Veliki Britaniji priDadajo tudi otoki Hebridi (notranji in zunanji), Orkney (izg. orkni) in S beti and (izg. šetlend). Velikobritanski otok je nenavadno členovit. Pozornost vzbujajo tudi zalivi, ki so na zahodni strani ravnotam globoko za¬ rezani v celino, kjer so tudi ha vzhodni strani, n. pr. Kaledonski kanal, Bristolski kanal in zaliv reke Tbames (izg. temz). V Irski otok se bolj globoko zajeda ^amo Atlantski ocean. — Obrežje Britanskih otokov je skoraj povsod strmo. Bibavica (v Bristolskem kanalu do 16 m visoka) in morsko kipenje razjedata brez pre- Stanka otoke. Navpična oblikovitost. Velikobritanski otok se deli v višavje (na severu in zahodu) ter ploščo (na jugovzhodu). Vi¬ šavje je najbolj celotno na Škotskem, kjer prevladujejo položna po¬ bočja in okrogli vrhovi. Široke doline delijo deželo kakor brazde njivo. Gorovja kažejo kljub neznatni višini bolj pusto lice, ker ni gozdov; na višavju raste resje ali je pa svet močvirnat. Do Kale- donskega kanala se razteza puščobno Nižješkotsko višavje * Kocenov Geografički atlas, 3. izd., št. 17. — Statistični podatki so jdo knjigi ,,Prof. Hickmanns Geographisch-Statistischer Atlas, 1924 “ Kržišnik: Zemljepis, III. 1 2 (Kaledonsko gorovje), ki ima znatno množino padavine. Južno in vzhodno se razprostira Gfampiansko (izg. grempfn) p o g o r j e z najvišjim vrhom Ben Nevis (1343 m). Veliko nižje je Južno ali Nižješkotsko gričevje (Cheviot Hills, izg. £ivj’t liilz). Od reke Tyne (izg. tajri) do Trent je v sredini otoka borno poraslo Peninsko gorovje, ki ima v vzhodnem in zahodnem predhribju bogate premogovnike. Med zalivom Liverpool (izg. liv’rpul ) in Bristolskim kanalom je gorata dežela Wales (izg. uelz). Tukaj je najvišji angleški vrh Snoffdon (izg. snod'n, 1100 m) z razgledom na vse tri kralje¬ vine. Južni del ima bogate zaklade premoga in železne rude. — Vrhovi polotoka Cornwall (izg. kornua Z) so neznatni (cin). Po¬ daljšek tega so S c i 11 y (izg. sili ) otoki. Na plošči se nahaja več vrst'valovitega gričevja, med ka¬ terimi so rodovitna'polja, travniki in pašniki. Gozdi so podobni parkom. Samo na tem delit otoka so se mogle razviti večje reke. Glavna reka Thames se izliva v Severno morje. Trent in Ouse (izg. avz) dobita skupno ime Humber (izg. lidmber)\ Severn se pa izliva v Bristolski kanal. — Na južni strani plošče je otok "VVight (izg. udjt), ob Walesu pa otok A n gl e s ey (izg. eng’lzi). Na Irskem otoku so vzpetosti v skupinah ob robu otoka; obdajajo nizko kotanjo v sredini, iz katere teče reka Shannon (izg. šen’n ) v Atlantski ocean. Na jugozahodu otoka je najvišja gora Ca rrantuoh ill (1040 m). Podnebje ir. pridelki. Podnebje je čisto namorsko. Splošno je razlika temperature manjša med N in S, kakor med W in E. Letna temperatura znaša 12° do 8° C. Poleti je prehladno, da bi dozorelo grozdje, pozimi pa megla in dež zabranjujeta mraz. Na jugu obeh otokov prezimujeta mirta in lovorika na prostem. Poleti je najbolj vroče na SE Velike Britanije. Padavino dobivajo otoki od W in NTF vetrov. Zahodna stran Velike Britanije dobi padavine 3600 do 1000 mm, vzhodna pa 800 do 600 mm (Cumberland 4300 mm, izg. kdmberlend). Dežuje na za¬ hodni obali največ jeseni in pozimi, na vzhodni poleti. Reke so vsled večje množine vode in majhnega strmca na znatne razdalje plovne in zvezane po prekopih. Travniki in pašniki zavzemajo 66% površine, polje 13%, gozd samo 4%, ostalo je nerodoviten svet. Gozde so posekali, da so dobili les za ladje. Na plošči dobro obrodita pšenica in ječmen, 3 hmelj in sadje, drugod pridelajo največ ovsa. Na Irskem otoku sta krompir in lan glavna pridelka. Gore in planjave so ugodne za živinorejo. Reja konj, goved, ovac in prašičev pa ne zadostuje za domačo porabo. Žito in meso morajo uvažati. Prebivalstvo in gospodarske razmere. Velika Britanija z Irsko ima 47,600.000 prebivalcev na 314.000 km 2 površine. Na 1 km 2 pride 151 ljudi. Več kot 500 ljudi živi na 1 Tem 2 na ozemlju premogov¬ nikov in obrtnih krajev ter v Londonu, središču trgovine in prometa. Prebivalci so mešanica prvotnega keltskega prebivalstva in priseljenih germanskih plemen, izmed katerih so bili Normani že poromanjeni. Iz te se je razvil britski narod. Kelti so se ohranili še v Walesu (Kymri), na Škotskem (Geli) in Irci na Irskem otoku. Večinoma pa tudi ti govorijo angleščino kot občevalni jezik. Britansko otočje je v srednjem veku obsegalo dve poljedelski državi. Cvetelo je tudi suknarstvo, v zvezi z ovčarstvom. Po od¬ kritju Amerike so pa začeli Angleži ustanavljati naselbine po dru¬ gih zemljinah. Angleška je postala prva trgovska država. Danes merijo angleške kolonije 38,800.000 km 2 in imajo skoraj 420 mili¬ jonov prebivalcev. (Kje so angleške kolonije v Aziji in Afriki?) Dobra tretjina vseh ladij plove pod angleško zastavo. Podlaga temu napredku je ugodna lega otočja, zlasti za promet z Ameriko in bogastvo zemeljskih zakladov. Ti so jo naredili za prvo obrtno državo na svetu in jo povzdignili na sedanjo stopnjo njene moči. Velikanska je zaloga premoga in rudnin, zlasti železa. Odkar so izumili parni stroj, izkoriščajo te zaklade kolikor najbolj možno. Zato lahko napravljajo vse kovinske predmete prav po ceni ter tudi od drugod pripeljane sirovine (zlasti bombaž in volno) prede¬ lujejo na najkoristnejši način. Obrtni izdelki se vračajo večinoma zopet v naselbine ali pa v druge manj izobražene dežele, kjer jih prodajajo z velikim dobičkom. Tem priroduim prednostim se pridružuje še izredna pridnost angleškega ljudstva, katerega ne prekosi nobeno glede delavnosti in podjetnosti. 54% prebivalstva se preživlja z obrtnostjo in rudar¬ stvom, s trgovino in prometom 10 %, s poljedelstvom pa samo 15%. Politične razmere in glavni kraji. Uradni naslov države je: »Združena kraljevina Velikobritanska 11 . Velika Britanija obstoji iz kraljevine Angleške, kraljevine Škotske, kne¬ ževine VVales in severne Irske. Politično posebna dela združene • j* 4 kraljevine sta še otok Man in Normanski otoki ob severnem obrežju Francoske. Velika Britanija meri 244.212 km 2 in ima 44,400.000 pre¬ bivalcev. Ustava je omejena monarhična z dvema zbornicama. Ka¬ toliški del Irske je dobil 1. 1922 popolno samoupravo kot „Irska svobodna država 11 (Irish Free State) v obsegu 70.222 /cm 2 s 3,200.000 prebivalcev. Angleži so anglikanske vere, Škoti presbiterijanske, Irci pa katoličani. Glede izobrazbe so Škoti prvi, potem Angleži. Irci so daleč za drugimi, ker so bili toliko časa zatirani. Glavno mesto London (izg. lond’n) ima 4,500.000 prebivalcev s predmestji 7,500.000 — 1. 1921) in je po velikosti največje mesto v Evropi. London je zelo zdravo mesto, ker je na široko zidano in ima majhne hiše, ker stanujejo prebivalci večinoma v lastnih hišah. Zato zavzema mesto 300 km 2 površine. Odlikuje se tudi z velikimi trgi in javnimi vrtovi. Notranje mesto C i ty (izg. siti) je središče trgovine in obrtnosti. Ponoči je v tem delu mesta komaj 15.000 ljudi, podnevi pa 360.000, ob nekaterih dnevih pa tudi 1 milijon. 19 mostov, 5 predorov in en parni brod vežejo desno in levo stran ob Temzi. V mestnem okolišu je 17 glavnih kolodvorov, podzemljska železnica, parniki na Temzi, električna železnica, cestne železnice in veliko vozov, ki vo¬ zijo ljudi na njihov dom.— Znamenita poslopja v mestu so: zgodovinski grad Tower (izg. tav’r), poslopje državne zbornice, katedrala sv. Pavla in Britski muzej, ki ima najbogatejše zbirke na svetu. G r e e u w i c h (izg. grmič ) ob Londonu ima znamenito zve- zdarno. Dover je pristanišče ob ožini. V eni uri pride parnik v Calais (izg. kale) na celini. Južna stran otoka ima več naravnih pristanišč. Mimo kopa¬ lišča B r i g h t o n (izg. brajtri) pridemo v Portsmouth (izg. ports- niih), prvo angleško vojno pristanišče, in v Southampton (izg. savsemtn), važno prevozno pristanišče. Pred luko je otok Wight (izg. utijf). Na Cornwallskem polotoku je pristanišče Plymouth (izg. plim’tli). . Zahodno pristanišče Londona je Bristol (izg. bristl) ki je po prekopu zvezano s Temzo. Velika Britanija ima zelo gosto železniško omrežje. Na 100 km 2 pride 12’6 km železnic, za vso državo 39.400 km (1. 1922). Iz Lon¬ dona vodijo glavne proge v notranjščino otoka k obrtnim središčem. Birmingham (izg. borming'm, 920.000 preb.) je središče kovinske obrtnosti: tu izdelujejo igle in peresa. Stari vseučiliški mesti sta Oxford (izg. oksfrd) in Cambridge (izg. kejmbridž). Središče bombažne industrije je dvojno mesto Man c h es t er - S alfo rd (izg. 5 menčesfr), ki ima 1,025.000 prebivalcev. Prvo železnico so naredili 1. 1830. med Manchestrom in Liverpoolom. Liverpool (800.000 preb.) je drugo angleško pristanišče in glavni trg za bombaž. S predmestji ima 1,160.000 prebivalcev. Na vzhodni strani Peninskega gorovja je mesto Sheffield (izg. Šifild, 500.000 preb.), središče tovarn za izdelovanje železa in jekla. Leeds (izg. lidz, 460.000 preb.) in Bradford (izg. bredfrd) imata vsake vrste predilnice. Pristanišče Hull (izg. hal) je uvozna luka za volno. Iz N e w c as tl e (izg. njukdsl ) ob reki Tyne (izg. tajn) izvažajo premog. — V kneževini Wales je Car¬ diff (200.000 preb.) izvozna luka za premog. Na Škotskem je prebivalstvo najbolj gosto naseljeno v kot¬ lini med Grampianskim in Nižješkotskim gričevjem. Največje mesto je Glasgow (izg. glezgo u , z okolico 1,100.000 preb.), središče ko¬ vinske obrtnosti in izdelovanje ladij. Pristanišče tega mesta je Greenock (iz g. grm’k). Edinburgh (izg. edinboro), glavno mesto in duševno središče Škotske, ima 420.000 prebivalcev. Pristanišče tega mesta je Lei tli (izg. litz). Trgovski in obrtni mesti (predil¬ nice in ladjedelnice) sta tudi Dundce (izg. dendi ) in Aberdeen (izg. eVrdin). Irska je sedaj poljedelska in živinorejska dežela, ker nima premoga, pač pa veliko polja in pašnikov. Velik del otoka pokri¬ vajo tudi jezera, barja in pustinje. Ircem se je dosedaj hudo go¬ dilo, ker so bili kmetje le ubogi najemniki. Zato so se kar krde¬ loma selili v Ameriko. Irski otok je imel 1. 1841. še nad 8 milijonov prebivalcev, 1. 1921. pa komaj 4,500.000. Belfast (415.000 preb.) je glavno mesto angleške Severne Irske, Dublin (izg. deblin, 430.000 preb.) pa Irske svobodne države. Obe mesti sta na vzhodni strani otoka, ker dobivata potrebne sirovine in premog iz Škotske. Cork (izg. kork) je pristanišče na južni strani otoka. Od otočiča Valenti a vodi kabel v Severno Ameriko. 2. Francoska.* Vodoravna in navpična oblikovitost. Francoska ima skoraj povsod naravne meje. Meri 551.000 km 2 ter ima 39,500.000 prebi¬ valcev (1.1921., to je 72 na 1 km 2 ). Kjer je ne obliva morje, tam-jo ločijo grebeni pogorij ali x - eka Ren od sosednjih držav. Najmanj naravna meja je od Rena do preliva Calais (izg. kale). *) Kocen, zemljevid št. 18. 6 Na zahodu se zajeda v Francosko Atlantski ocean z Bi¬ skajskim zalivom, na nasprotni strani, 400 km oddaljen, je Levji zaliv (Golfe'du Liou, iz g. golf du libn). Med Biskajskim zalivom in Kanalom je polotok Bretagne (izg. bretdnj), v Kanal pa sega polotok Cotentin (izg. kotanten). Južno stran in sredino Francoske zavzema Francosko sredo- gorje, višavje, ki se polagoma znižuje proti obrežju Atlantskega oceana, strmo pa pada proti obrežju Levjega zaliva in dolinama / Sadne (izg. srn) in Rhdne (izg. run). Ta južni -del imenujejo Ce¬ ven n e s (izg. severi). Reke izvirajo na najvišjem delu in teko v G ar on n e (izg. garon ) in Loire (izg. lodr). Tako segajo daleč v notranjščino višavja doline, ki olajšujejo promet. V taki dolini je obrtno mesto Saint Etienne (izg. sent etjeri) s 170.000 prebi¬ valcev. Drugo dolino so porabili za Cana 1 du Centre (izg. kanal du santr, osrednji prekop), ki veže Sadne z Loire. Strmo pobočje .pokrivajo gozdi, na planoti so pa pašniki. Zanimiva so žrela ugaslih ognjenikov na višavju Auvergne (izg. overnj). Najvišji vrh Puy de Sancy (izg. pii/i de sansl, 1886 m) je v skupini Mont Dore (izg. mon dor). Na to višavje se naslanja na zahodu valovita planota, ki se ponižuje proti Garonne in Loire. Tukaj izvira Vienne (izg. vieri), levi dotok Loire. Ob srednjem toku Vienne se začne vrsta vzpetosti proti pol¬ otoku Bretagne, kjer se združi z izrastki Normadijskega gri¬ čevja, ki doseže največ 420 m višine. To so ostanki starega Armorikanskega gorovja (Armorika je staro ime za polotok Bretagne). Polotok Bretagne ima veliko globoko zarezanih za¬ livov. Bibavica doseže tukaj 11 m. Okrog je polno otokov in pečin, ostankov nekdanje večje celine. Največji so Norma nski otoki, angleška last. Zalivi so prikladni za pristanišča. Tukaj je vojno pristanišče Brest. Nantes (izg. nant, 180.000 preb.), ob lijaku Loire, ima zunanje pristanišče St. Nazaire (izg. sen nazer). Južno od tega mesta je na obrežju valovita planota V e n d e e (izg. vande). Obrežje polotoka Cotentin je manj razjedeno, čeprav je zelo strmo. Vojno in trgovsko pristanišče Cherbourg (izg. serbur ) so napravili z velikimi stroški. Francosko sredogorje oklepajo tri velike kotline: Pariška, reke Garonne (izg. garon ) ter usad Sadne — Rhdne. Zadnji sega v pokrajini Languedoc (izg. langdbk) do Sredozemskega morja. S kotlino Garonne je v zvezi po dolini ob prekopu Canal clu Midi (izg. dii midi, južni prekop), od te je pa preko kotline pri Poiti er sil (izg. poatje ) zveza s severnofrancosko kotlino. Pariška kotlina ima obliko plitvega, proti Kanalu odprtega krožnika. Vzhodni in deloma tudi severni rob kotline obstoji iz več vzpetostl, ki se polagoma spuščajo v notranjo kotlino, na zunaj pa padajo v strmih stopnjevinah. Te stopnjevine so najbolje izražene na vzhodu in jugovzhodu od Pariza. Iz rodovitnega gričevja okrog mesta nas vodi prva stopnjevina v pokrajino Champagne (izg. šcmpdnf). V to so zarezale struge reke Yonne (izg. jori), S e in e (iz g. sin), Marne (izg. mam ) in Aisne (izg. eri). V teh dolinah napravljajo peneče se vino — šampanjec. Središči vinarstva sta Reims (izg. rens) in Epernay (izg-, eperne). V Reimsu so kronali francoske kralje. Preko Champagne pridemo polagoma na drugo stopnjevino, na Argonu e, ki strmo padajo proti M e us e (izg. moz, nem. Maas). Onstran te reke se svet zopet polagoma dviga proti Poreiiskemu skril avčevemu pogorju in Vogezom. Pri Toulu (izg. tul) se Mozela tako približa Meuse, da so zvezali obe reki s prekopom ter ga podaljšali zahodno do Marne, vzhodno pa do Rena. Ob Mozeli je mesto Nancy (izg. narisi) z razvito kovinsko in suknarsko obrt- nostjo. Ob Meuse sta znani trdnjavi Verdun (izg. verderi) in Sedan. Od Vogezov se južnovzhodni rob Pariške kotline razteza v loku do Francoskega sredogorja in tudi tukaj strmo pada v dolino Sadne. Na severovzhodu oklepajo Pariško kotlino izrastki Argonnov do ceste Calais. Severno od teh so bogati premogovniki. Središče obrti je Lille (izg. lil, 200.000 preb.). V mestu Val enciennes (izg. valansjen) je razvito platnarstvo. Ob morju sta utrjeui prista¬ nišči Diinkirchen in Calais. Tudi na severozahodu oklepa kotlino valovita plošča iz krede,, ki strmo pada proti Kanalu. Samo Seine si j e napravila široko ustje v morje. Strmo obrežje ima malo pristanišč. Ob izlivu Seine je pariška zunanja luka Le II a v r e (izg. l e avr, 1(30.000 preb.). Mesta Rone h (iz g. r udri) ne dosežejo več velike ladje. Naravno središče severnofrancoske kotline je Pariz. Tukaj se stekajo v?e prometne..ceste, tukaj je tudi prvo trgovsko in obrtno mesto, središče umetnosti in znanosti. Pariz ima 2,900.000 prebi¬ valcev, z okolico pa 4,400.000. Začetek mesta je bil na dveh otokih sredi Seine. Kot naravno francosko središče je Pariz naglo napredoval. Dandanes zavzema 80 hri 2 površine. Levi otok se imenuje la Cite (izg. site). Na njem je stara stolna cerkev Notre- 8 Dame (izg. notr dam, Naše ljube Gospe). Desni breg Seine krasi palača Louvre (izg. luvr), levi paPantheon. palača Luxemburg, Hotel Invalidov in 300 m visoki železni Eiffelov stolp. Okrog Pariza je cel venec predmestij. S evre s (izg. sem ) ima znamenito tovarno za porcelan. Versailles (izg. versdj) je bil letovišče francoskih kraljev, v St. Denisu (izg. sen deni) je bila pa njih grobnica. Predmestja oklepa 120 Jem dolg pas trdnjav, ki varujejo 900 Jem 2 površine. Tako je Pariz obenem izredno močna trdnjava. Na jugozahodu je kotlina slabo razvita. Tukaj je prebod v dolino Loire, ki doseže pri Orleansu (iz g. orleari) najsevernejšo točko. Od Orleans^ do Toursa (iz g. tur) obdajajo Loire najlepši vrtovi in vinogradi. Kotlina G aro n n e je med Biskajskim zalivom, Pireneji in Francoskim sredogorjem. Na severnem vznožju Pirenejev je ogro¬ men stožec v kotlino nanesenega proda. Reke so si izkopale v tem stožcu globoko zarezane doline in teko v Adour (izg. adur) ali v G a r o n n e. Kjer doseže Canal du Midi Garonne, tam je mesto Toulouse (izg. tuluz, 175.000 preb.), središče prometa in živahne obrtnosti. Pri mestu Bordeaui (izg. hordo, 270.000 preb.), se prične dolgi lijasti izliv te reke, Gironde (izg. žirond ) imenovan, ki do¬ biva iz višavja Auvergne velik pritok D or dog n e (izg. dordbnj). Bordeaux ima živahno trgovino z vinom in tudi razvito obrt. Med Gironde in spodnjim tekom Adour so pustinje Landes (izg. land) s sipinami na obrežju, vmes pa obsežna jezera. Močvir¬ nati svet skušajo posušiti. Na vznožju Pirenejev je več kopališč. Lourdes (izg. lurd ) je svetovnoznana božja pot. Blizu izliva Adour je pristanišče Bayonne (izg. hajon), jugozahodno od tega pa mor¬ sko kopališče Bi ar rit z (izg. biaric). j Usad Saon e-Rhone je ozka kotlina v poldnevniški smeri. Na zahodu ga omejuje strmi rob Francoskega sredogorja, na vzhodu pa Alpe in Jura. Med tem in Vogezi je po Burgundskih vra¬ tih (350 m) v zvezi z Gorenj e rensko nižino. Severni del tega usada se imenuje Burgundska planota. Po ujej se pretaka Saone, kije daleč navzgor plovna. Glavni njen pritok Doubs (izg. du) pride iz Jure. Pobočje te planote je pokrito z vinogradi. Jura je del Alp, ločen od njih po Švicarski planoti. Jura se razteza v loku od Rhdne do Renskega kolena pri Baselu. Najvišje vzpetosti so čisto ob robu Švicarske planote. Zahodno od 9 Ženevskega jezera je najvišji vrh Cret de la Neige (izg. kre d’la riež, 1720 m). Na zahodno stran se predgorje tako izravna, da kaže Jura obliko planote. Proti kotlini Saone se spušča v stopnjevinah. Reke teko po podolžnicah, marsikod so si pa po ozkih soteskah napravile pot v sosednjo dolino. Burgundska vrata varuje trdnjava Belfort (izg. befor), dolino Doubs pa zapira druga trdnjava B e s a n c: o n (izg. Ifizansbn). Od Strafiburga (170.000 preb.) ob Renu do Doubs je izpeljan pre¬ kop. Burgundski prekop med Sadne in Yonne straži utrdba Dijon (izg. dižon). Pri Lyonu se združi Sadne z Rhone, ki je radi večje mno¬ žine vode obdržala ime, čeprav teče potem v smeri Sadne. Lyon (izg. lijbn, 560.000 preb.) je po številu prebivalstva tretje mesto na Francoskem. Kot prometno središče in obrtno mesto je velikega pomena. Glede izdelovanja svilnatega blaga zavzema v Evropi prvo mesto. Južno od Lyona dobi Rbdne še dva močna pritoka iz Alp, Isere (izg. izer ) in Durance (izg. diirans). Isere zbira vode v deželi Savojski. Od tu sta dva preboda čez Alpe, prelaz Ma¬ lega Sv. Bernarda vodi v dolino Dora Baltea, drugi je predor pod Gol de F rej us (izg. kol de frežii) v dolino Dora Riparia. Prelaza varuje trdnjava Grenoble (izg. gronbbl ) ob Isere. Južno od izliva te reke se razširi kotlina Rbdne. Ob izlivu Durance je mesto Avignon (izg. avinjbn), bivša papeževa posest. Kmalu nato se začne Rhone cepiti v rokave in napravi zelo močvirnato delto. Zahodno od izliva je obrežje Levjega zaliva plitvo in peščeno. Tukaj sta važni mesti Nimes (izg. mm) in Montpellier (izg. monpelje). Na vzhodni stani so pa v strmem obrežju številne morske zajede naravna pristanišča. Tako je Toulon (izg. tulbri), francosko vojno pristanišče v Sredozemskem morju, in Marseille (izg, mar sej), največje francosko trgovsko pristanišče s 590.000 prebivalci. Ob fran¬ coski Rivieri vlada milo podnebje in rastlinstvo jako bujno uspeva. N izza (160.000 preb.) je zlasti pozimi zelo obiskano zdravilišče. Severovzhodno je ob morju najmanjša evropska država, kne¬ ževina Monaco (izg. monalto), ki meri 1'5 km 2 , ter ima 24.000 prebivalcev. Podnebje in pridelki. Francija pripada po svoji legi ocean¬ skemu podnebnemu pasu, samo Languedoc in kotlina Rbdne (Kro¬ ven c e, izg. provdns) imata sredozemsko podnebje. Letna tempera- 10 tura znaša 14° do 10° C. Pozimi pada od TV proti E, poleti pa narašča od NW proti SE. Francija je večinoma pod vplivom za¬ hodnih vetrov. Veliko padavine (nad 1000 mm) ni samo na obrežjih, marveč tudi na vzpetostih v deželi. Množina padavine se zmanjšuje z oddaljenostjo od morja, nikjer pa ne pade pod 400 mm. Glavni dež je v jeseni, na obrežjih po zimi, v južnem delu Francije pa spomladi in jeseni. Obrežje Sredozemskega morja ima zelo vroče in suho poletje, po zimi pa v Languedoc večkrat zmrzujTo povzroča mrzli veter „mistral“, ki je posebno po zimi hud. Rastlinstvo. V Franciji zavzema polje 57 % vse površine. Zraven poljedelstva posebno gojijo vinogradništvo (3 % P 0- vršine). Letni pridelek povprečno (60 milijonov Mj prekaša pridelek vsake druge evropske države. Posebno dobra vina pridelujejo v' Champagne, Burgundski, kotlini Garonne, ob srednji Loire in na obrežju Sredozemskega morja. Na višku je tudi sadjereja. Murvni nasadi v južni Franciji pospešujejo svilorejo. Tu uspevata tudi oljka in plutovec. Sloveče je olje iz okolice mesta Aix (izg. eks). Živinoreja. Ovce in koze redijo v Sredogorju, Alpah in Pirenejih, goveda in konje v Normandiji, prašiče na severovzhod¬ nem koncu države, perutninarstvo in reja kuncev je povsod razvita. Morje daje raznovrstne ribe, rake in ostrige. Zemeljski zakladi pospešujejo obrtnost. Premog dobivajo samo na severu države in ob robu Sredogorja. Železne rude so iz¬ kopali 1. 1920. skoraj 13 milijonov t — največ v Evropi! Železna ruda in premog nista skupaj. To ovira obrt. Francozi so zasedli nemške premogovnike v Saarski kotlini. Sol dobivajo iz morja. Obrtna središča so v severni Franciji (predilnice, tovarne za izdelovanje strojev, sladkorja in piva), v Parizu (gizdno blago) in v Lyonu (svilarstvo, kovinski izdelki). Trgovino in promet pospešujejo plovne reke in prekopi (v skupni dolžini 12.000 km). Prekopi so pa preplitvi za velike ladje. Železnice (53.000 km, 9'7 km na 100/cm 2 ) in ceste imajo glavno sre¬ dišče v Parizu. Francosko brodovje je bilo 1. 1922. na tretjem mestu (za Veliko Britanijo in Združenimi državami). Živahno Irgujejo z Veliko Britanijo in lastnimi kolonijami. Kolonije francoske merijo sedaj 12,477.000 km 2 in imajo 56,800.000 prebivalcev. (Kje so?) Prebivalstvo in državne razmere. Po jeziku je sedaj 91% Francozov. Posebno narečje govorijo Valonci ob belgijski meji. 11 Na skrajnem jugozahodu so se ohranili Baski, ostanek starih Iber- cev, v Bretagne pa Bretonci, ki so keltskega rodu. V Alzaciji so naseljeni Nemci, v Alpah pa Italijani. — Prebivalci Fran¬ cije so. večinoma katoliške vere, nekaj je pa protestantov (pol mi¬ lijona), 100.000 Judov in približno toliko brezvercev. Gostota prebivalstva je različna; v goratih delih je relativna gostota pod 25, okrog Pariza in v obrtnih središčih pa nad 200 na 1 km 2 . S poljedelstvom se bavi 45% prebivalstva, z obrtjo in rudarstvom pa 34%. Prebivalstvo nazaduje po številu in le s priseljenci se vzdržuje na dosedanji višini okrog 39 milijonov. Razen Pariza ima samo 14 mest več kot 100.000 prebivalcev. Za prosveto Francozi veliko žrtvujejo. Ustava. Od 4. septembra 1870 dalje je Francija zopet re¬ publika. Predsednika volita za 7 let obe zbornici (senat in poslan¬ ska zbornica). Država je razdeljena v 90 upravnih okrajev (d e p a r t e m e n t, izg. departman ), ti v o k r o ž j a, okrožja v okraj e in ti v občin e. K Franciji pripada tudi otok K® r sik a. Ta gorati otok meri . 8722 km 2 ter ima 282.000 prebivalcev. Najvišja gora je Mont e .Cinto (izg. činto, 2710 m). Zahodno obrežje ima več ugodnih za¬ tokov. Podnebje je ugodno (letno 17°(7), dežuje po zimi (570 mm); rastlinstvo je sorazmerno sredozemskemu podnebju. Prebivalci so Italijani; poljedelci in živinorejci. Otok je od 1. 1768 francoski. Glavno mesto Bastia (33.000 preb.). Mesto Ajaccio (izg. ajdčo ) je bilo rojstni kraj Napoleona I. 3. Belgija, Luksemburška in Holandska.* Severnonemško nižino je nekdaj branil nasip pred Severnim morjem. Ta nasip se je začel pri Kap Gris Nez (izg. gri ne) in se je končal pri rtiču Skagen na severu Jiitiandskega polotoka. Za nasipom so bile lokve in obrežna jezera. Reke so nanosile rodovitno blato; nastala so močvirja, grezetine in tudi rodovitno polje. Ka¬ sneje je pa morje ob plimi nasipe marsikje pretrgalo in jih razko¬ salo v otoke. Nasip je ostal samo od rtiča Gris Nez do izliva Schelde, med severnim rokavom Rena in do severnega konca Holandske ter na zahodni strani Jiitlandije, kjer prenehajo Severni *) Kocen, zemljevid št. 25. 12 Friški otoki. Morska voda je zalila polje, obrežna jezera so pa postala morski zalivi, n. pr. Zuider See (izg. zojder se, t. j. južno morje), zaliva Dollart in Jade. Ostali del starega nasipa je razpadel v Zahodne, Vzhodne in Severne Friške otoke. Z novimi nasipi so potem ljudje obvarovali ostanek grezetin, sčasoma so pa tudi morju vzeli posamezne dele. S stroji, ki jih gonijo mlini na veter, odpe- ljavajo vodo po sesalkak in sušijo zemljo. Te grezetinc (Pol- der) so zavarovane z nasipi tudi pred rekami, ker reke više teko. Številni prekopi odvajajo vodo in služijo obenem prometu. V gre- zetinali so travniki, polja in vrtovi. Tudi Zuider See nameravajo polagoma izsušiti. — Za grezetinami je manj rodovitna peščena zemlja, geest, katero so s primernim namakanjem spremenili v travnike in vrtove. /Meuse (izg. moz) in Ren tečeta v začetku delte po naplavljeni zemlji, Betuwe (izg. betiive), ki je prikladna za ze¬ lenjavo. Nad Renom.se začne zopet peščena geest, Veluvve (izg. feliive ) do rokava Ijssel (izg. djsel), ki se pred Arnhemom loči od Rena in teče v Zuider See. Ren se v spodnjem teku deli v dva rokava, Lek in Wa al. Prvi-rokav so poglobili, da pridejo naj¬ večje ladje do Rotterdama, z drugim se pa združi Meuse ter se v lijaku izliva v morje. Ta lijak je zopet zvezan z lijakom Oster Sckelde in ta z južnim, AVester Schelde, po katerem pridejo ladje do Antvverpna. — Vzhodno od Ijssel je samo b a rj e, pokrito z mahom in resjem. Kjer privre na dan talna voda, tam so trav¬ niki. Ta mah sega še čez mejo, do AVesere. S prekopi in odkopa¬ vanjem šote so mnoge dele zboljšali. a) Kraljevina Belgija. Severnozahodni del Belgije se radi neznatne višine imenuje Nizka Belgija. Peščeni svet se znižuje k Schelii, ob kateri se začne gričevje Srednje Belgije, ki je rodovitno polje z vrtovi. Ta del sega do S ambre (iz g. sdnbr) in Meuse. Južnovzhodni del je Visoka Belgija, ki obstoji iz Ardenov in dela Lotarin- ške stopnjevine. Ardeni pripadajo Nemškemu sredogorju. Na pla¬ noti raste resje, ponekod so barja, ob pobočjih dolin pa gozdi. V predgorju, S ub ar de ni, so bogati skladi premoga, železne rude, cinka in svinca. Zato je tukaj razvita obrt in je prebivalstvo gosto naseljeno. Letna temperatura znaša okrog 10° C. Padavina narašča proti višjemu jugovzhodu od 800 do 1500 mm. Na obrežju je glavni dež 13 jeseni, v notranjem poleti. Po Ardenih pade pozimi mnogo snega; barju daje vodo snežnica. Poljedelstvo ne zadostuje domačim potrebam. Veliko pridelajo lanu in sladkorne pese. Žito morajo uvažati. Živinoreja je na vi¬ soki stopnji. S poljedelstvom se bavi samo 23% prebivalstva, 38°/o z obrtjo, 12% pa s trgovino in prometom. Promet pospešujejo že¬ leznice, prekopi in plovne reke. Belgija ima najbolj gosto želez¬ niško omrežje na zemlji (na 100 hm 2 36'4 hm proge, v Veliki Bri¬ taniji samo 12'6 hm). Plovne reke in prekopi merijo 2000 km. Belgija meri 30.488 km 2 , prebivalcev ima 7,500.000 (245 na 1 hm 2 ). Po narodnosti je 52 % Flamcev, 48% pa francoskih Va- loncev. Po veri so katoličani. Za splošno omiko je nenavadno dobro poskrbljeno; v državi imajo štiri univerze. Belgija je ustavna monarhija, v kateri imata oba spola vo¬ lilno pravico in tudi volilno dolžnost. V upravnem oziru je urav¬ nano vse po francoskem vzorcu. V zahodnem delu belgijske nižine je že iz srednjega veka središče tkalstva. Gent ob Scheldi (210.000 preb.) je središče plat- narstva in trgovine. Nekdanje trgovsko mesto Briigge je naza¬ dovalo. Os ten de je svetovnoznano kopališče z umetno zgrajenim pristaniščem. Antwerpen (frc. Anvers, izg. amer, 400.000 preb.) je glavno trgovsko mesto za izvoz belgijskih in porenskih izdelkov. V središču Belgije je glavno mesto Briissel (frc. Bruxelles, izg. brusil, 800.000 preb.), glavno prometno križišče; izdelujejo pa v njem bolj gizdno blago. Na vzhodu je vseučiliško mesto Lowen (frc. Louvain, izg. laven). Središče železninske in steklarske obrti je ob Sambri in Meusi: C h ari er o i (izg. šarlroa), Nam ur (izg. namiir ) in Liittich (frc. Liege, izg Ijež, 225.000 preb.). V okolici cvete suknarska in usnjar¬ ska obrt. Belgijska kolonija je drž a v a K o n g-o (2,420.000 hm 0 -, 16,500.000 preb.) v Afriki. b) Velika vojvodina Luksemburška. Ta državica meri 2586 hm 2 ter ima 262.000 prebivalcev (101 na 1 hm 2 ). Prebivalci so Nemci,. v mestih govorijo francoski. Luksemburška je ustavna monarhija. Večina je katoliške vere. Glavni zaslužek daje poljedelstvo, razvita je pa tudi železna obrt. 14 Do konca vojne je bila Luksemburška v carinski zvezi z Nemčijo. — Glavno mesto Luksemburg ima 48.000 prebivalcev. c) Kraljevina Holandska (Nizozemska). Samo jugovzhodni kos države, ki sega med Belgijo in Nem¬ čijo, ima trdo kamenje ter doseza višino 300 m. Dobra četrtina dr¬ žave leži pod morsko gladino. Ker so v tej državi izlivi Rena, Meuse in Sclielde, je Holandska velikega pomena za svetovni promet. Država meri 34.200 lan 2 , prebivalcev ima pa 6,977.000 (204 na 1 hm 2 ). S poljedelstvom in ribištvom se bavi 31 %, z obrtjo 34%; s trgovino in prometom pa 17% prebivalstva. Nizozemska je predvsem polj edelska in živinorejska država. Izvažajo živino, maslo in sir. Nizozemci so tudi izvrstni mornarji in ribiči. Zelo razvit je lov na slanike. V deželi je veliko predilnic, ladjedelnic, tovarn za izdelovanje strojev, opekarn, strojarn, papirnic i. dr. V Amsterdamu brusijo demante. Holandci trgujejo zlasti s kolonialnim blagom (kava, slad¬ kor, čaj, tobak, dišave). Trgovina po Renu v Nemčijo in Švico je v njih rokah. Zato je nizozemski narod obogatel. Promet posredu¬ jejo številne železnice, (3400 lem) plovne reke in prekopi (skupaj 5200 lem). Po jeziku je 71% Holandcev, ostali so Frizi, Flamci in Nemci. V verskem oziru je 55%. kalvincev, 36% katoličanov, skoraj 8% brezvercev; ostali so pa judje. Katoličani imajo svoje središče v Utrechtu (izg. iltreht). Šolstvo je zelo razvito, za višjo omiko skrbi pet univerz. Holandska je ustavna monarhija z dvema zbornicama. Sedež vlade in prestolnica je Haag (355.000 preb.). Glavno pristanišče in prvo trgovsko mesto je Rotterdam (520.000 preb.). Ob morju je morsko kopališče S ch e ve ningen (izg. shefeningen). Mimo vseučiliškega mesta Leiden pridemo v Haarlem, kjer je posebno razvito vrtnarstvo. Vzhodno je največje mesto Amsterdam s 650.000 prebivalci (trgovina, tovarne in ladjedelnice). Utrecht (140.000 preb.) je tudi važno prometno središče. Na jugovzhodu je glavni kraj Maastricht (t. j. prehod čez Meuse), na severu je pa središče živinorejske dežele Gronin- -gen (90.000 preb.). Nizozemske kolonije merijo 2,027.000 hm 2 , prebivalcev je pa v njih« skoraj 50 milijonov. (Kje so?) Srednja Evropa. 1. Alpe.* a) Oblikovnost. Lega. Prelaz Gol deli’Al tar e loči Alpe od Apeninov. V zavitem loku spremljajo Alpe najprej zahodno obrežje Genoveškega zaliva, nato se obrnejo proti severu, ob Ženevskem j&zeru proti vzhodu in oklepajo v mogočnem loku Padsko nižino ter severni konec Jadranskega morja. Na jugovzhodu, nekako med Ljubljano in Gorico, preidejo v Dinarsko gorstvo (Kras), na severo¬ vzhodu pa prenehajo ob Donavi pred in za Dunajem. Južni rob je veliko krajši (meri 750 km), kakor zahodni in severni, ki meri 1300 km. Najožje (130 km) so Alpe tam, kjer se obrnejo proti vzhodu, naj¬ širše (240 km) pa ob 11° EG, kjer pride Adiža v Padsko nižino. Alpe zavzemajo’ 220.000 km 2 površine. Meje. Na vzhodu prenehajo Alpe ob robu Ogrske kotline, na jugu pa ob Padski nižini. Relativna višina Alp je največja na južni strani, ker ima' Padska nižina komaj 100 m nadmorske (absolutne) višine; manjša je ob kotlini Rhbne (200 m) in nasproti Švicarski in Š v a b s k o - b a v a r s k i planoti (500 m, oziroma 600 m). Delitev. Alpe delimo v Zahodne in Vzhodne. Meja med obema deloma je od Lago Maggiore (izg. Idgo madžore) vzhodno do Lago di Como, na severu ob potoku Mera in njenem pritoku Liro (Sv. Jakoba dolina) čez prelaz Spliigen (2100 m) v dolino Zadnjega Rena in ob Renu navzdol do Bodenskega jezera. Zunanja oblikovitost. Alpe so gorstvo, ki obstoji iz raz¬ ličnih pogorij in skupin, med katerimi so globoke podolžnice in po- prečnice. Alpe so sestavljene iz različnega kamenja. Krist al insko (prvotvorno) kamenje (granit, rula, skriljavec in siju do ve e) ne pro- pušča vode, ki teče zato po površini navzdol in sodeluje s tem pri preperevanju kamenja. Voda je vrezala vodotoee v zložna pobočja. * Kocen, zemljevid št. 19. 16 Rastlinstvo je tukaj bujno, planinski pašniki segajo visoko. Vrhovi so okrogli, če ne segajo nad ločnico večnega snega. — Drugod obstoje Alpe iz trdega apnenca, v čigar razpokah zgine voda in pride še le na dnu zopet na dan. Tukaj deževnica ne izpira po¬ bočij. Apnenske Alpe so bele ali sive barve, podobne zidovju, in kmalu nad gozdnim pasom se pokaže gola skala. V skalnatem in sneženem pasu se zgubi ta razlika. — Po višini delimo Alpe v nizke (600—1800 m), srednje (1800—2800 m) in visoke Alpe. b) Podnebne razmere in rastlinski pasovi. Pri podnebju poleti v prvi vrsti odločuje zemljepisna širina. V juliju je na jugu Alp srednja toplina 24°(7, na severu pa 17° —20°(7. Pozimi so Alpe ob Sredozemskem morju pod vplivom sredozemskega podnebja, v Padski nižini je pa nižja temperatura radi bližine vi¬ sokih Alp. — Merodajna je tudi oddaljenost od morja. Zahodne Alpe imajo zato namorsko, Vzhodne pa bolj celinsko podnebje. — Z naraščajočo višino pada temperatura (za 6° C na 1000 m). Zato imajo visoki vrhovi toplino polarnih krajev. V doline, ki so odprte proti jugu, prihajajo topli vetrovi, kar temperaturo zvišuje. Po zimi je na srednjevisokih gorah razmeroma bolj toplo kakor v sosednjih zaprtih dolinah, ker tam solnčni žarki hitreje prodro do zemlje,, kjer se odbijajo in zrak segrevajo (n. pr. Celovec [440 m\ ima v januarju — 6'4° C, Obir [2141 pa — 4’3° C). Tudi je prisojna stran gorovja bolj topla kot osojna. Padavina. Zunanja pasova imata več padavine kakor no¬ tranji pas. (Zakaj?) Severna stran Alp dobiva dež (največ poleti) od W in NW vetrov; vzhodna stran dobiva dež tudi poleti, toda v manjši množini. Južna stran Alp je pod vplivom S in SW vetrov,, glavni dež je spomladi in jeseni. V tem delu narašča množina pa¬ davine od W proti E. Zimski meseci imajo v Alpah malo padavine. V visokih Alpah tudi poleti sneži. Na strmih pobočjih nastanejo radi vetra, teže snega ali toplejšega vremena p 1 a z o v i. Veter zanese sneg v kotline,, kjer se ga veliko nabere. Nad ločnico večnega snega, ki je v Alpah v višini 2700—2900 m, solnce niti tekom leta palega snega ne more raztopiti. Podnevi se vrhnje plasti raztopijo, voda deloma izhlapi, deloma steče v spodaj ležeči sneg ter tam ponoči zmrzne. Suhi sneg se pri tem izpremeni v zrnat sneg, ki se vsled pritiska novega snega sprime v led. Tako nastane ledenik. Na strmem pobočju se začne tak led pomikati. Kolikor niže pride, tem bolj vpliva nanj solnčna toplota, da se topi. Do ločnice večnega snega pokriva sneg: 17 tudi poleti ledenik, pod to se pa poleti pokaže sam led, takozvani ledeniški jezik, ki se tam konča, kjer more solnce več ledu raztopiti, kot ga pritisk privede od zgoraj. V ledenikih so tudi razpoke, povprečne in podolžne. Povprečne raz¬ poke nastopijo, če postane naenkrat strmina večja, da se ledenik nalomi,, po¬ dolžne pa tam, kjer pride ledenik iz ozke struge v široko. Tudi ob krajih se pojavijo razpoke, ker ledenik v sredi hitreje teče kot ob straneh. Na dnu struge se nabira voda. Ledeniški potok teče izpod ledenika na koncu njegovega jezika (ledeniška vrata). Ledeniške groblje so.na obeh straneh ledenika. Kjer prideta skupaj dva ledenika, tam se združita obe stranski groblji v srednjo grobljo. Grob¬ lje varujejo ledenik, da se prehitro ne otaja. Ledeniške mize so velike skale vrh ledenika ali na koncu ledenika med končno grobljo. Tudi na dnu lede¬ nika se nabere kamenje, ki se z ledenikom vred naprej porniče kot spodnja groblja. Te skale razorjejo strugo, jo poglobijo in razširijo. S tem delajo le¬ deniki blato in sipo. Zato je voda, ki prihaja iz ledeniških ust, kalna ali vsaj belkaste barve. Ledeniki kopičijo na skrajnem koncu končne groblje. Večkrat je več takih nasipov po vrsti, ker se ledeniški jezik v suhih (poletjih umakne nazaj, v vlažnih pa podaljša naprej. Ledenik da iz sebe največ vode popoldne, ker se mora voda poprej zbrati, v poletju avgusta meseca. Ledeniški studenec tudi pozimi ne usahne, ker raztopi zemeljska toplota sama nekaj ledu. V Alpah pokrivajo ledeniki 4000 ion 2 površine. Največji ledenik je Aletsch- gletscher v Švici (115 fon 2 , dolg je 27 km). V Vzhodnih Alpah je največji ledenik Pa'sterza (32 fo» 2 , njegov jezik je dolg 10 km). Ledeniki so Alpe zelo preobrazili. Razširili in poglobili so doline ter izdolbli kotanje alpskih jezer. Rastlinstvo v Alpah je odvisno od podnebnih razmer. Zato je zelo različno. Na jugu Alp raste smokva, oljka, vinska trta in vedno zeleno grmičevje, na severu so pa zeleni pašniki, travniki in gozdi. Še večjo razliko opazimo, če gremo čez kak prelaz od severa proti jugu ali nasprotno. Pri Innsbrucku* na Tirolskem (570 m) - uspeva še koruza. V do¬ lini Wipp navzgor rastlinstvo z višino ponehava. Vrh prelaza Brennerja (1370 m) raste borno še krompir in nekaj zelenjave. Proti jugu navzdol pri S terzingu (950 m) koruza ne dozori vsako leto, pri Franz ens f este (600 m) raste že kostanj in vinska trta ob poslopjih; pri Bolzanu (Božen, 260 m) ra¬ stejo že na prostem lovorika, mirta, figovec, oljka im vinska trta v vinogradih, pri Tri d en tu (190 m) se pa trta že prosto ovija okrog drevja. Na istem klimatiškem 'ozemlju odločuje predvsem nadmorska višina, da imamo različno rastlinstvo v raznih višinah. V Alpah so ti-le rastlinski pasovi: a) poljedelski pas (N do 1000 m, S in na solnčnih mestih v notranjščini do 1500 m); b) gozdni pas * Kocen, zemljevid št. 49. Kržišnik, Zemljepis III. 2 18 (N do 1700 m, S do 2200 m, bukev do 1500 m, više šilasto drevje, nazadnje ruševje); c) planinski pas z grmičevjem v spodnjem delu, pašniki in planinami v zgornjem (meja je med 1800 in 3000 m); c) skalnati in sneženi pas. c) Razdelitev Alp. I. Zahodne Alpe. Zahodne Alpe deli prečnica od Ženevskega jezera po dolini Rh6ne navzgor čez prelaz Velikega Sv. Bernarda v dolino Dora Baltea v dva glavna oddelka. Južni oddelek imenujemo Ligursko- trancoske, vzhodni pa Švicarske Alpe. a) Ligursko -francoske Alpe delimo v naslednje skupine: 1. Ligurske Alpe od prelaza Col dell’Altare do prelaza Col di Teu da (iz doline Sture v dolino Roje). 2. Primorske Alpe, ki se obrnejo proti NW do prelaza Col de Larche (iz g. lars) iz 'doline Sture v dolino Ubaye (izg. iibej) in zahodno do doline Durance (izg. diirdns). 3. Kotijske Alpe segajo do prelaza Mont Qenis (izg. m on serns). V tej skupini je gora MonteViso (3840 m). Zahodno od Durance so Dauphinejske (izg. dofine) Alpe z vrhom MontPelvoux (izg. pelvu, 4100 m). Pod prelazom Col F rej us (izg. frežiis) je v višini 1300 m predor za železnico. 4. Prostor med prelazom Mont Ceniš in V el. Sv. Bernarda (2470 m ) zavzemajo Grajske Alpe. V tej skupini spremenijo Alpe prvotno smer. Najvišja gora je G ran P aradiso, (4060 m). Na za¬ hodni strani je prelaz Malega Sv. Bernarda (2150 m) iz doline Isere v dolino Dora Baltea. Zahodno od tega prelaza je skupina Mont Blanc (izg. mo« blati, 4810 m), najvišja vzpetost v Alpah. Okrog teh glavnih skupin Ligursko - francoskih Alp so na zahodni strani med Durance in Isere Provensalske apneniške Alpe, med Isere, Rhone in Ženevskim jezerom pa Savojske apneniške Alpe. Iz¬ rastek teh Alp je Švicarski Jura. b) Švicarske Alpe delita dolini Rhone in Rena v severno in južno vrsto. V južni vrsti so najprej 1. Peninske Alpe do prelaza Simplon. Ta gorska vrsta je najbolj neprehodna in ima največ ledenikov. Glavni vrh je Mont e 19 Rosa (4640 'to). Pod Simplonom je predor za železnico, ki vodi od Lago Maggiore v dolino Rhone. Ta predor je najdaljši na svetu, meri 19.803 to. 2. Do prelaza Spliigen segajo Lepontinske Alpe. V teh je veli¬ kega pomena Št. Gotardski prelaz (2100 to), pod katerim je umetno v serpentinah izpeljan predor za železnico, dolg 14.990 to. Severna vrsta je pravzaprav podaljšek skupine Mont Blanc. Najbolj zahodne so 1. Bernske Alpe z naj višjim vrhom Finsteraarhorn (4275 to). Malo nižja sta Jungfrau (4167 m) in Aletschhorn (4198 to). Med prelazom Grimsel in dolino potoka Reufi so 2. Viervvaldstattske Alpe, v katerih izvira Rhone pod prelazom Furka. V severnem delu te skupine je Viervcaldstattsko je¬ zero, oh katerem sta gori Pilatus (2133 to) in Rigi (1800to)s prekrasnim razgledom. Do Zuriškega in Wallenskega jezera segajo 3. Glarnske Alpe (Todi, 3620 to). Zadnja skupina so pa 4. Št. Gallenske Alpe z vrhom San tis (2504 to); prenehajo ob Bodenskem jezeru. II. Vzhodne Alpe. Vzhodne Alpe se po sestavini kamenja* delijo v tri glavne pasove, med njimi pa večje in manjše drugovrstne skupine. Prav na jugu se razprostirajo Južne apneniške Alpe (prvi glavni pas); na¬ dalje mnogolično Dravsko pogorje, na Tirolskem pa portir; sledi drugi glavni pas: prvotvorne Alpe. Dalje proti severu vidimo ostanke paleocoičnega škrilja, nato Severne apneniške Alpe (tretji glavni pas) in nazadnje pas peščenca. Pas peščenca je jako težko ločiti od Severnih apnenišldh Alp. Lažje ločimo apneniške od prvotvornih Alp. Na prvi pogled opa¬ zimo kot mejo zelo izrazite podolžnice Inna, Salice in Aniže, na jugu pa Pustriško dolino. Orografična meja prvotvornih Alp proti severu je ta-le: reka 111, prelaz Arlberg (1802 to), Inn, Ziller, dolina in prelaz Gerlos (1450 to), Salica, IVagreinska višina (950 to), Aniža, potok Palten, prelaz Wald ali Schober (850 to), potok Liesing, Mura, Mu¬ rina, Semmering (980 to), Schvvarzau, Litva; proti Južnim Alpam sledimo od jezera Idro do Merana takozvani judikarijski črti — reke Chiese, Šarca, Noče — , potem Adiži, Eisacku, Rienci in de¬ loma Dravi. * Kocen, zemljevid št. 42. 2 * 20 a) Severne apneniške Alpe. Severne apneniške Alpe* se od zahoda proti vzhodu zelo znižajo (skoraj za 1000 m). Nekako do Velike Ache, ki teče v Chiemsko (izg. himsko) jezero, sestojijo iz gorskih vrst, dalje proti vzhodu so pa razsekane v mogočne grmade. 1. Med Renom in prelazom Fern (1210 m) se razprostirajo Allgauske Alpe, več vzporednih vrst. Parseier Spitz (3038 m) je obenem najvišji vrh Severnih apneniških Alp. Pod prelazom Arl- berg na jugu je 10 km dolgi žeieznični predor. 2. Od prehoda Fern do Velike Ac'he se raztezajo Severno- tirolske Alpe. Glavni vrh Zugspitz (2968 m) ima važno vremensko opazovališče (observatorij). 3. Salzburško-Gornjeavstrijske Alpe med Veliko Ache in prelazom Pyhrn (945 m). Več skupin, oblika planot. Dachstein (2996 ;«) je najvišja vzpetost. Schafberg (1780 m, avstrijski Rigi) je po¬ samična gora sredi jezer s prekrasnim razgledom. V pokrajini Salzkammergut (zaradi bogatih salin) dobiva reka Traun vodo iz številnih alpskih jezer. 4. Štajersko-Dolnjeavstrijske Alpe do vzhodne meje (Semmering in Dunajska kotlina, oziroma Donava pri Dunaju). V tej skupini so zelo razmetane grmade. Zadnja višja gora je Schneeberg (Snežnik, 2075 m). 5. Alpsko predhribje se polagoma znižuje proti Dunaju; njegov skrajni vzhodni del je Dunajski les (Wieuer Wald), ki obstoji iz peščenca. Ob črti Gloggnitz—Dunaj se je ta del apneniških Alp udrl. V tem usadu je mesto Dunaj. Onstran Donave so še nekateri vrhovi, ki vežejo Alpe s Karpati (Bisamberg, Palavske gore, Zda- nicki vrhovi in Chriby).** b) Prvotvorne Alpe. 1. Retijske Alpe deli reka Inn, ki izvira blizu prelaza Maloja (1817 m) in teče v NE smeri do Laudecka, na Graubiindenske in Berninske Alpe. V prvi skupini se razprostira ledeni gorski sklop Sil v ret ta, v drugi je pa B er h in a (4052 m), naj višji vrh v * Kocen, zemljevid št. 49. ** Kožen, zemljevid' št. 50. 21 Vzhodnih Alpah. Ta skupina preneha ob gornji Adiži (prelaz Re- schen S c h e i d e c k, 1513 m). 2. Otztalske Alpe omejuje na severu Inn do Innsbrucka, na vzhodu Wipptal, Brenner (1370 m), Eisack, na jugu pa Adiža (Vintschgau), Resehen-Scheideck. Glavni greben gre blizu Adiže v smeri WE, zato je južna stran zelo strma; stranski grebeni proti severu so višji kot glavni; Wildspitze (3774 m). Ledenik Ge- p a t s c h je 11 km dolg. Otz — Timmel (2509 m) •— PaBer loži glavno skupino od dveh vzhodno odtod: Siubajske Alpe severno od prelaza Jaufen (2090 m ) in Sarntalske južno od Jaufena. Vrhovi južnega dela te zadnje skupine so že iz portirja. 3. Južno od Otztalskih Alp kipijo proti nebu krasne višine Ortlerske skupine. Tudi tukaj je vse polno ledenikov. Ortler, kije iz. apnenca, se dviga do 3902 m. Na severozahodu nas pelje iz Veltlina v Suldensko dolino znameniti prehod Stilfser Joch (2760 m); cesto so zgradili 1. 1820—1825; na jugovzhodu pa pri¬ demo iz doline Camonica (Oglio) v dolino di Sole ali Sulzberg (Noče) čez prelaz Tonale (1884 m)) 4. Krasna skupina Adamello z vrhovi Adamello (3554 m) in Presanella (3564 m). Dočim imajo dosedanji oddelki bolj znake mogočnih grmad, so odslej dalje razvite velikanske gorske vrste. Stranski grebeni gredo odslej samo na dve strani, večinoma pa proti severu. Ena sama dolga vrsta se vleče od Brennerja do prelaza Schober, Ture. 5. Ture so zelo neprehodne; prvi prehod, čez katerega vodi vozna cesta, je šele Katsebberg (1641 m) med Muro in Lieser. Zahodno od tega prelaza je še dosti ledenikov (Pasterze), na vzhodu pa nič več. Prvi del Tur imenujemo Zillertalske Alpe. Od prelaza Birn- liicke (2671 m) do črte Velika Ari — Murtorl—Mura — Katsch- berg — Lieser se vije vrsta Visokih Tur Naj višji vrh je GroB- Glockner (Veliki Klek, 3798 m); Sonnbiick (3106 m) ima na vrhu znamenit observatorij. 6. Nizke Ture od Katschberga do Schoberja ne dosegajo več višine svojih sosedov (Hb c ligo 11 ing, 2863 m). 7. Do Mure dalje vidimo precej razmetano gorovje. Dali so mu ime Norijske Alpe po starih Norijcih. Skupnosti ni nobene več, nazadnje izpremenijo grebeni dosedanjo smer popolnoma in gredo 22 celo od severa proti jugu. Prvi del ob gornji Krki so Krške Alpe (Gurktaler Alpen). Prelaz pri Neumarktu (888 m) in Krka jih delita od Seetalskih Alp in njihovega podaljška Svinske pla¬ nine (2081 m). — Lavantinska dolina, sedlo Obda eh (951 m) in pa Mura oklepajo Glinško planino (Glein-Alpe) in Golo- vico (Kor-Alpe, 2144 m). Podaljšek Golovice ob Dravi je Kozjak (1107 to) in pa onostran Drave Pohorje (1613 to). Onstran Pesnice so Slovenske gorice. Norijske Alpe in Karavanke oklepajo Celovški kotel, ki se je v novejši geologični dobi udrl. Precej je valovit, 400 do 500 to visok. Polno je v tem kotlu jezer (Vrbsko, Osojsko, Blaško, Klo- pinjsko itd.), druga jezera so pomaknjena že bolj v Alpe (Milštat- sko, Belo jezero). 8. Zadnji del vzhodno od Mure nima skupnega imeua. Ob Murici se raztezajo Fischbachške Alpe (Wechsel, 1738 m), dalje Rozalijske gore (746 to) in Litvanske gore. Vzhodni rob prvotvornih Alp se je vdrl, nastala sta dva kotla, odprta proti ogrski nižini, prvi med Donavo in griči pri Kiseku, drugi v lepem loku od teh gričev proti" Gradcu in ob Slovenskih goricah nazaj proti vzhodu — Graški kotel. Ob robu vdrtin so vulkanični pojavi, še sedaj toplice (Gleichenberg). Nad Gradcem se dviga kakor otok gorski steber S c ho c ki (1446 to), po kotlini je pa več iz ognjeniškega kamenja zgrajenih gričev. c) Dravska skupina* tvori enoto zase in je vklenjena med glavne dele Alp. Meja te skupine je Drava — dolina Sextenska — prelaz Kreuzberg (1638 to) — Padola -— Piave — Tagliamento — Bela (Fella) — Kanalska dolina do Trbiža — Beli potok — Rateško razvodje (855 to) — dolina Save do Žirovnice, črta od Završnice do Jezerskega vrha in dalje do gornje Savinje — po Paki navzgor k Mislinji in nato nazaj po Dravi do Toblaškega polja. Južno od gornje Drave opazimo ozek pas apnenca, za njim na jugu — ob Žili — se pokaže prvotvorna podlaga, dalje na jugu pa paleocoične tvorbe — apnenec in Skrilj. Tako nastanejo trije pododdelki: med Dravo in Žilo Zilske Alpe (Dobrač, 2167 to), južno od Žile Karnske Alpe do Kanalske doline in Žilice, vzhodno od obeh pa Karavanke, ki se vij o v dolgi vrsti * Kocen, zemljevid št. 42 in 49. tja do Pohorja, kjer prenehajo z goro Sv. Uršule (1696 m). Znani vrhovi so: Kepa (2144 m), Golica (1836 m), Stol (2236 m), Košuta (2135 m), Obir (2141 m) z meteorologičuo štacijo, P e c a (2114 m); prehodi pa: Podkorensko sedlo (1071 m), Ljubelj (1370 m) in Jezerski vrh (1216 m). d) Južne apneniške Alpe nimajo pred seboj peščenčevega pasu. Gorovje je deloma grmadasto, deloma pa sestoji iz močno nagubanih vrst. Ker je dosti vdrtin, je tudi dosti ostankov vulkaničnega delovanja. 1. Luganske in Valteliinske Alpe so med jezerom Lago maggiore in reko Oglio (izg. oljo). 2. Med judrkarijsko črto in Adižo imamo Adiške Alpe s pod¬ oddelkoma Brenta in M on te Bal d o. Vzhodno od Adiže do prelaza Kreuzberg so svetovnoznani 3. Jiižnotirolski Dolomiti. Najprvo vidimo velikanske sklade por¬ tirja, na jugu štrli iz njega arhaična Cima d’A s ta (2848 m); onostran vdrtine Val Sugana nas pozdravljajo apneniške Vicentinske Alpe s Cima Dodiči (2338 m), še del Adiške skupine. Vzhodno od porfirja vidimo pa, opevani svet Dolomitov. Najvišja je M ar m o- lata (3360 m). Sredi med gorovjem se vije dolina reke Avisio, ki ima kar tri imena. 4. Južno od Dravske skupine so Beneške Alpe do Tagliamenta. 5. Julijske Alpe napolnjujejo prostor med Tagliamentom in Savo. Po sredi njih teče Soča večinoma po poprečnicah. Julijske Alpe de¬ lijo Žilica, prelaz Predel (1162 m), Koritnica in Soča v zahodne in vzhodne Julijske Alpe. V zahodnih je najvišja gora Viš (2669 m), v vzhodnih sta pa Mangrt*(2678 m) in Triglav (2863 m). 6. Savinjske Alpe imajo pred Karavankami zvezo z Julijskimi Alpami in so prav za prav njihov vzhodni del. Savinjske Alpe so na obeh straneh Savinje. Segajo do Šaleške doline, Vranskega in Tuhinjske doline. Glavno deblo je med Kokro in prelazom Čr- nilec (900 m) z vrhovi Kočna, Grintovec (2558 m) in Ojstrica. Vmes je Kamniško sedlo (1923 m). Severno od Savinje je sku¬ pina Raduhe (2060 m). 7. Alpsko predhribje se razprostira med Alpami in Krasom. Pred Julijskimi Alpami je Škofjeloško g o r o v j e (Blegaš, 1563 m), Idrijsko gorovje in Polhograjski Dolomiti. Pred Kamni- 24 škimi Alpami je Podpeško gorovje in Dolenjsko gričevje (Kum, 12,19 m) do Krškega polja. 8. Južnoštajersko hribovje (Celjsko gorovje) se razprostira vzhodno od Savinjskih Alp v mnogih vzporednih gorskih vrstah, ki oklepajo rodovitno Celjsko kotlino. Savinja je najvažnejša reka v tem delu. Najvišji vrh je Mrzlica (1119 m) in znana Rogačka gora (900m). Zadnji vzhodni izrastki južnega apnenslcega pasa so Varaž¬ dinske gore južno od Drave in pa Fruška gora južno od Donave. Med Alpskim predhribjem in Krasom se razprostira usad Ljubljanskega polja. 2. Švicarska planota. Švicarska planota je dežela med Juro in Alpami. • Nekdanji usad so zasule reke z alpskim kamenjem. Potem so reke vnovič začele kopati in delati doline. Ledeniki so doline razširili in iz¬ dolbli ter pustili v njih jezera ter močvirja, spredaj pa groblje grušča, katere so potem reke vnovič prekopale in tako dobile zvezo z Renom. Planota je visoka 800—1200 m, doline pa 400—600 m. Jezera ležijo še niže. Večino vode odvaja Aara. Ta reka izvira pod prelazom Grimsel, teče skozi Briensko in Thunsko je¬ zero v severnozahodni smeri, pod Juro se obrne proti severovzhodu, naposled proti severu ter se nasproti Waldshutu izliva v Ren. Njen levi pritok Zihl odvaja vodo iz Neuchatelskega in Biel- skega jezera. Na desni strani dobi pritoke Velika Emme, ReuB, ki prihaja iz Vierwaldstattskega jezera in Limmat, ki teče skozi Wallensko in Ziiriško jezero: Drugo dolino ima reka Thur. Švicarska planota sega do Bodenskega jezera. 3. Alpske države. A. Švicarska zvezna ljudovlada* Državne meje niso povsod naravne. Švica meri 41.300 km 2 , prebivalcev ima 3,900.000 (94 na 1 km 2 ). Podnebne razmere določa nadmorska višina krajev (od polar¬ nega podnebja na gorskih vrhovih do sredozemskega na jugu pred Padsko nižino). Kocen, zemljevid št. 20. 25 Gospodarske razmere. Četrtino površine zavzema nerodovitni svet, 17% njive in vrtovi, 37% travniki in pašniki, ostalo pa od¬ pade na gozd. Tretjina prebivalstva se bavi s poljedelstvom in ži¬ vinorejo. Radi številnega prebivalstva morajo žito uvažati. Vinska trta in sadjereja dobro uspevata, kjer so za to ugodni kraji. Pla¬ nine pospešujejo živinorejo. Švicarji prodajo vsako leto v tujino veliko mlečnih izdelkov. — Rudnin je malo v deželi. Razviti sta pa obrtnost in trgovina, ki prehranita 54% prebivalstva. Obrt po¬ sebno pospešujejo vodne moči. Omeniti je treba domačo lesno obrt, slamnikarstvo, razne predilnice, tovarne za vezenje nogavic, svil¬ natih izdelkov, izdelovanje ur i. dr. — Največ zaslužka imajo Švi¬ carji od trgovine in prometa s tujci. Za tujski promet je dobro preskrbljeno v deželi (železnice — 12'9 "km na 100 km 2 — ceste, hoteli, gostilne, lepi razgledi, zdravilni vrelci)'. Švica je zvezna republika, sestavljena iz 25 kantonov (po¬ sameznih državic), kateri imajo svoje posebne zakone za notranje stvari (upravo, sodstvo, šolstvo), za skupne potrebe pa ima zakono- dajalno oblast zvezna skupščina (dve zbornici), izvršujočo oblast pa zvezni svet, čigar predsednika obe zbornici skupno volita vsako leto. Sedež,zvezne vlade je v Bernu, najvišjega so¬ dišča pa v Lausanne (izg. losan). V Švici govori 70% prebivalstva nemški, 22% franco¬ ski, 7 % i t a 1 i j a n s k i, 1 % pa retoromansko n a r e č j e. Po veri je 58% kalvincev in protestantov, 42% pa katoličanov. Za višjo omiko skrbi 6 univerz, tri francoske (Geneve, Lausanne in Fribourg) in tri nemške (Bern, Basel, Ziirick). Tehniška visoka šola je v Zuricbu. Prebivalstvo večinoma govori po več jezikov. Večja mesta so na planoti. Pa tudi tukaj imajo samo štiri mesta več kot 100.000 prebivalcev. Izvenalpska mesta razvrstimo lahko v tri vrste. Prva vrsta mest je ob izhodu iz alpskih dolin, kakor In t eri aken in Thun ob Aari. Kjer zapusti ReuB jezero, tam je Luzern, ki ima glavne dohodke od prometa s tujci. Ob Thuri je obrtno mesto St. Gallen (70.000 preb.) Druga vrsta mest je sredi planote. So pa mesta Lausanne (70.000 preb.), Fribourg (nem. Freiburg), Bern, Ziirich in Winterthur. Glavno mesto Bern (105.000 preb.) ima najbolj obiskovano vseučilišče v Švici. Ziirich (207.000 preb.), najvažnejše in največje mesto v Švici, ima velike tvornice in učilišča, pa tudi živahno trgovino. 26 Tretja Trsta mest je ob vznožju in v dolinah Jure. Najvaž¬ nejše francosko mesto v Švici je Ženeva (frc. Geneve, nem. Genf, 135.000 preb.) ob koncu Ženevskega ali Lemanskega jezera. V mestu cvete trgovina in obrt. — Podobno lego ima Basel (136.000 preb.) na severozahodu Švice. Tukaj je glavno križišče železnic. Ob Renu je še obrtno mesto S cb affhausen. Tam ima Ren 20 to visok slap. Ob Bodenskem jezeru je švicarsko pristanišče Romans¬ ko r n. B. Kneževina Liechtenstein. Ob Renu pred Bodenskim jezerom meji s Švico in Pred- arlsko kneževina Liechtenstein* (160 km 2 , 11.000 prebivalcev, ki so po jeziku Nemci, vere pa katoliške). V gorali daje glavni zaslužek živinoreja, v dolinah poljedelstvo in vinarstvo. Vodne moči pospešujejo zlasti ob Renu predilniško obrtnost. Ta državica je sedaj v carinski zvezi s Švico, v prometu rabijo švicarski denar. Glavni kraj je Vaduz (izg. vaduc, lat. vallis dulcis). C. Avstrijska zvezna ljudovlada.** Lega. Avstrijska republika je alpska država. Na zahodu (9° 30 ' EG) meji s Švico in kneževino Liechtenstein, na vzhodu (17° 10 ’ EG) s kraljevino Madjarsko, na jugu (46 0 20'jV) s kralje¬ vino Italijo ter kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, na severu (49° N) pa z Nemčijo in Čehoslovaško. — Sedaj meri 83.900 lem 2 ,. prebivalcev ima pa 6.535.000 (78 na 1 1cm 2 ). Alpske reke in jezera. Današnja sestava dolin v Alpah je delo rek. Ker je dosti padavine in še vedno precej ledenikov,, imajo alpske reke zmeraj dosti vode, Donava pri Dunaju največ meseca junija. Pritoki Donave iz Alp so: Iller, Lech, Isar, Inn s Salico, Travna, Aniža, Ybbs, Litva, Raba, Drava z Muro in Sava. Ribi¬ štvo v alpskih rekah ne donaša veliko; plovba ni razvita, ker so reke prederoče; samo Donava nosi parnike, a velika je njihova moč. Sedaj uporabljajo vodno moč največ na Tirolskem, Salzbur¬ škem in Koroškem. * Kocen, zemljevid št. 20 in 49. ** Kocen, zemljevidi št. 43, 49 in BO. 27 Na alpskem ozemlju je veliko planinskih jezer. Največ jih je v Salzkammergutu (Ilallstattsko, Wolfgangsko, Travensko, Atter- sko jezero), ki vsa oddajajo vodo Travni. Lepa jezera so tudi na Koroškem v porečju Drave. Tudi večina Nežiderskega jezera v Mali Ogrski nižini je na avstrijskem ozemlju. Podnebje je celinsko, a milejše kot v Švici. Ostro in sneženo zimo imajo zapadne dežele. Poljedelstvo ne da zadosti žita, moko morajo uvažati. Največ sadja dobivajo v G-ornji Avstriji in na vzhodnem Štajerskem. Vinska trta uspeva ob Bodenskem jezeru, v Spodnji Avstriji in okrog Nežiderskega jezera. Les je glavni predmet izvoza. Živinoreja je zelo razvita in daje alpskemu kmetu največ zaslužka. Znane so razne pasme konj in goved. Mlečni izdelki za¬ dostujejo komaj domači porabi. Reja prašičev napreduje, nazaduje pa reja ovac in koza. Rudarstvo je v Avstriji precej razvito. Velike važnosti je železo in sol. Železno rudo dobivajo na severnem Štajerskem (Erzberg pri Eisenerzu) in Koroškem. Veliko je rj avega premoga na Štajerskem (Fohnsdorf, Knittelfeld, Koflach, Voitsberg i. dr.). Sol imajo zlasti Salzkammergut, Hallein in Hall. Plajberg in Pli¬ berk na Koroškem dajeta svinčeno rudo. Na Salzburškem (Untersberg) lomijo marmor, pri Mauthausenu (G. Avstrija) pa granit. V Litavskem gorovju žgo apno, v dunajski okolici opeko, ob Innu pa cement. Alpsko ozemlje ima tudi veliko zdravilnih voda (slatine in toplice), kakor Baden, Voslau, Gleichenberg, Preblau. Tvorniška industrija je še v razvoju. V prvi vrsti je treba omeniti kovinsko industrijo. Ponekod izdelujejo jeklo, drugod stroje, kose in srpe. Novo je pridobivanje karbida in aluminija. Papirna in sploh lesna industrija,, predilnice raznih vrst, pivovarne so velik vir dohodkov. Obrtnost najbolj cvete na Predarlskem, ob severnem robu Alp in okrog Dunaja. Zaradi prirodnih lepot in izrednih ugod¬ nosti je zelo razvit tujski promet. Zelo obiskovana so alpska leto-' višča (Ischl, Gastein i. dr.). Prometu služijo gosto izpeljane železnice (7 - 6 km na 100 km 2 — 6300 km) in dobre ceste. Po Donavi plovejo tudi parniki. Izva¬ žajo iz Avstrije predvsem tvorniške izdelke. V Avstrijski republiki so zvezne dežele: Dunaj/Nižja Avstrija, Gornja Avstrija, Salzburška, Štajerska, Koroška, Tirolska, 28 Predarlska in Burgenland. Sedež zvezne vlade je. na Dunaju (1,865.000 prebivalcev). Dunaj ob Donavi ima 270 km 3 površine in je razdeljen v 21 okrajev. Dunaj je sedaj čisto avtonomno (samostojno) mesto, ločeno od Nižje Avstrije. Mesto leži ob važnem križišču evropskega prometa iz jutrnih dežel in iz Italije v dežele ob Vzhodnem morju. Dunaj je svetovno mesto, prvo obrtno in kup- čijsko mesto v državi in iztočišče železnic, ki drže ha 8 raznih strani. — Dunaj krasi mnogo znamenitih stavb. Cerkev sv. Stefana ima 138 m visok stolp; pro¬ stora ima za 12.000 ljudi. Na Ringu je mnogo krasnih zgradb in palač (vseuči¬ lišče, dvorno gledališče, mestna hiša, parlament, muzeja, opera). Frater je zelo priljubljeno izprehajališče. Vsled razsula države Dunaj nazaduje. Ob južni železnici sta mesti Baden in Dunajsko Novo mesto (37.000 preb.). Nad Dunajem ob Donavi sta mesti KI ost e r- n e u b u r g in Korneuburg, še više K r e m s. V Gornji Avstriji je glavno mesto Linz (101.000 preb.) ob Donavi. Tam je velika ladjedelnica. Steyr ob izlivu reke Steyr v Anižo ima svetovnoznano puškarnico in sploh železno obrt- nost. Gmunden, Ischl, Hallstatt (prazgodovinske izkopine) so zdravišča v Salzkammergutu. Na Salzburškem je ob Salici glavno mesto Salzburg (38.000 preb.), najlepše avstrijsko mesto. Na Tirolskem je ob Innu Innsbruck (56.000 preb.), važno železniško križišče in vseučilišče. Na Preda riškem je največje mesto D o rn b im (14.000 preb.), pristanišče ob Bodenskem jezeru je pa Br e g en z. Glavno mesto Koroške je Celovec (27.000 preb.); še bolj važno lego ima Beljak (22.000 preb.) ob Dravi. Na Štajerskem je Gradec (153.000 preb.), glavno železniško križišče, prvo obrtno in trgovsko mesto, vseučilišče. Druga znana mesta so: Bruck ob Muri, L e o b e n (rudarska visoka šola), K n i 11 e 1 f e 1 d, M ii r z - zuschlag (sama obrtna mesta), Maria Z e 11 (sloveča božja pot). Prebivalci te ljudovlade so večinoma Nem ci, katoliške vere. Našteli so pa tudi 120.000 Če bo v, 110.000 Slovencev in Hrvatov ter 300.000 Judo v. 29 4. Nemčija.* a) Splošen pregled. Nemška zvezna republika sega samo na jugu v Alpe. Ob reki Loisach je najvišji vrh Zugspitze (2968 to). Ves ostali svet za¬ vzema Nemško s r e d o g o r j e in S e v e r n o n e m š k o n i ž a v j e. Južni del je višji; zato teko vode večinoma proti severu. Samo Donava sije poiskala pot na severnem robu Svabsko-bavarske planote proti vzhodu. b) Podnebje in rastlinstvo. Nemčija se razteza čez 7 širinskih stopinj (47° do b^l^N). Kljub temu je letna temperatura na jugu in severu precej enaka (Kiel in Niirnberg imata oba letno 8'4° C), ker nadmorska višina na jugu izravnava razliko širinske razdalje. Namorsko podnebje preide v W> >E smeri polagoma v ce¬ linsko (Kolu 10° C, Konigsberg 7° C). Pozimi narašča mraz od W proti E (Kiel jan. 0'8° C, Bromberg (poljski Bydgoszcz) —2T° C, Konigsberg -—3-3° C). Poleti je na jugu in vzhodu bolj toplo kot v NW delu, ker tam prevladuje megleno vreme (Hamburg jul. 17° C, Bromberg 18‘3° C, Stuttgart 19'3° C, Miincben 17° C). Najbolj toplo je v Porenju, zlasti v Gornjerenski nižini in ob spodnjem Mainu (Mannheim, letno 10'5° jan. 0'1° C, jul. 20'0° C), najbolj mrzel je pa vzhodni del Severnonemškega nižavja, kjer vpliva mraz iz Ruskega nižavja. Padavina se zmanjšuje od W proti E. V gorah ima proti morju obrnjeno pobočje več padavine kakor nasprotna vzhodna stran (Sch\varzwald 2900 mm, Harz 1700 mm)., Skoraj polovico površja (47 %) obsegajo njive, dobro četrtino (27%) gozd, 17% travniki in pašniki, 9% pa nerodovitni svet. Travnikov je veliko, ob Severnem morju. Polje je v nižavja, sredogorju in tudi na planoti. Rž, oves, ječmen, pšenica, krompir in sladkorna pesa so glavne koristne rastline. Za vinsko trto in sadje je ugoden topli južnozahodni del. Vinska trta ima najsever¬ nejšo mejo pri 52 0 N ob Odri. * Kocen, zemljevidi št. 21 do 2-1. 30 c) Posamezni oddelki. 1. Švabsko-bavarska planota. Švabsko- bavarska planota sega od severnega roba Alp do Donave, od Bodenskega jezera do izliva Inna v Donavo. Znižuje se proti severu in severovzhodu. V podnožju Alp je visoka okrog 1000 m, ob Donavi pa 500 do 200 m, srednja višina je 500 m. Podnebje je hladno (Miiuchen, letno 7’5°(7, jan.— 2‘3° C, jul. 17’5° C), padavine pod Alpami 1000 mm, ob Donavi 600 mm. Planota je nasuta z grobljami ledenikov, ki so bili izdolbli kotlinaste ftsade, v katerih so še jezera (Ammer-, Wurm- in Chiemsee), drugod je pa voda odtekla (Rosenheim, Salzburg) in tam je svet rodoviten. Te kotline obdajajo okrogli griči, ponekod celo gore. V nasipine so reke izkopale ozke in globoke struge, marsikod teko celo v brzicah. Drugod zastaja talna voda ter tvoii močvirja in barja. Ob robu Donave je desno obrežje še 100 do 200 m višje, kot struga reke. 2. Južnonemške kotline. a) Češka grmada. Češka grmada je prav za prav skupina gorskih vrst in grmad. Od Krpatov jo ločita gorenja Odra in Morava, češko grmado ome¬ jujejo: Češki les s širokimi slemeni, ki so pokrita z lepimi gozdi, odtod za južni del ime Šum a v a, (Veliki Javor, nem. Arber, 1457 m); Smrečine (Snežnik, 1051 m), planota Kr snih gora (Keilberg, 1244 m), ki strmo pada proti jugovzhodu. Polabsko peščenčevo gorovje (Saksonska Švica), Sudeti, ki obstoje iz več gorskih vrst, in Češkomoravska višina, ki je le nizka, položna vzpetost. V Sudetih leže Krko n o ši s Snežko (1600 m), najvišjim vrhom Nemškega sredogorja. V Krkonoših izvira Laba, ki dobi iz Šumave Vltavo, zavije potem proti severu in za¬ pusti v slikoviti poprečniei Češkomoravsko kotlino. Tudi Morava in Odra izvirata v Sudetih. Južno sega Češka grmada čez Donavo do Črte od luna čez Steyr do St. Poltena. Šurnavo ločita reka Regen in 160 km dolga stena „Der Pfahl“ od Bavarskega lesa. Notranja češka planota ima tri predale (stopnjevine) odjuga proti severu, prvi do Otave in Lužnice, drugi do Berounke in Sazave, tretji do Ohre in Labe. 31 b) Švabsko - frankovska kotlina. Na vzhodu tvorijo mejo Smrečine, Češki les, na severu jih oklepa južna stran S red n je nemškega gorskega praga (Frankovski les, Turinški les, Rhon), na zahodu Sp essart, Oden- wald, Neckarsko gričevje in Schwarzwald, na jugu pa Nemški Jura, podaljšek Švicarskega Jura, ki se deli všvab- ski Jura do izliva Wornitz v Donavo in Frankovski Jura, ki se zavije proti severu do Maina. V apnencu so jame s kap¬ niki. Studenci v suši usahnejo. Zato imajo zidane nabiralnike za vodo. V tej kotlini imamo tri s to p nje vin e, ki se pa vrstijo od vzhoda proti zahodu: Prva stopnjevina ali Frankovska Švica sega do Frankovskega Jura (Gornji Palatinat), glavna reka je Naah. Druga stopnjevina sega zahodno do S te iger Walda in Franken Plohe; imenuje se tudi Srednja Frankovska ravnina s središčem v Niirnbergu. Tretja stopnjevina sega do zapadnega pobočja kotline ter zavzema Frankovsko ploščo in Neckarsko porečje. Sadjarstvo in vinogradništvo je tu razvito. c) Gorenjerenska nižina. G orenjerensko nižino obdajajo na vzhodu Sclnvarz- wald, Neckarsko gričevje, Odenvvald, Sp essart, na severu Vogelsberg in Taunus, na zahodu Vogezi (nem. Wasgau), Haardt in Palatinsko griče vj e, na jugu pa Sund- gau z Burgundskimi vrati. Schwarzwald ima ime od jelovih gozdov (Feldberg, 1500 m). V Vogezih je Der Sulzer Belchen (1430 m) naj višji vrh. Gorenjerenska nižina je med 48°iVin 50 1 / 2 ?N usad, ki je na jugu širok 35 hm, na severu ob Mainu 70 'km, dolg pa 280 hm. Ta nižina oklepa Ren do soteske pri Bingenu, visoka je od 240 do BO m. Pri Freiburgiv se sredi nižine dviga mala osamljena grmada Kaiserstuhl (560 m), ki je ognjeniškega izvora. Včasih je bila na tem mestu planota, visoka kakor Sehwarzwald in Vogezi. Šele ko se je planota v sredini usedla, je Ren poiskal pot skozi to novo nižino. Sedaj ima Ren uravnano strugo, da ne dela škode. č) Lotarinška stopnjevina. Lotarinška stopnjevina sega NW do Ardenov. Visoka je 200 do 400 m. Po njej se preteka Mosela. 3. Srednjenemški gorski prag. Srednjenemški gorski prag obsega več sredogorij, ki vodijo kot nekak prag iz južne Nemčije v Severnonemško nižino. a) Porensko škrilavčevo pogorje je prav za prav planota, ki jo preseka Ren v lepi poprečnici, od leve dobi Moselo. Planota ima 500 m srednje višine. Iz nje se dvigajo gorovja, ki imajo NE smer; vrhovi ne dosežejo 900 m. Na levi strani je Hunsriick med°Nahe in Moselo, Eifel, zadaj Ardeni in Hohes Venu — Na desni strani Rena je Taunus med Mainom in Lahn, Wester- wald med Lahn in Sieg, San eri and med Sieg in Ruhr. V tem- delu so renskowestfalski premogovniki. b) Hessensko -Westfalsko pogorje je v porečju gorenje VVesere. V tem pogorju so grmade Rh on, Vogelsb e rg, Hessen¬ sko gričevje in ob izviru Lippe Wesersko gričevje (Teu.to burski les). c) Harz in Turinške stopnjevine. Grmada Harz je naj¬ severnejše nemško gorovje, čigar glavni vrh Bračke n (1142 m) nudi prekrasen razgled. — Tur inska kotlina se dviga v štirih stopnjevinah od N proti S. V kotlini zbira vodo Saale z Unstruto (Kyffhauser). < 4. Severnonemško nižavje. Germanska nižina je nadaljevanje Francoske nižine. Začne sč na zahodu ob Doverski cesti, na vzhodu se razširi in pieide v Vzhodnoevropsko nižavje (Rusko nižino). 9 0 EG deli nižavje v dva dela, zahocljio je Nizozemsko in NW Nemško nižavje, vzhodno pa E Nemško nižavje ., Zahodni del, kolikor ga je v Nemčiji, je peščena pustinja. Do \Vesere so tudi barja, katera izsušavajo s prekopi. Včasih zažgejo travo, nato preorjejo zemljo in vsejejo ajdo. Vzhodnonemško nižavje se nahaja na južni strani Vzhodnega morja. To morje sega marsikod z malimi zalivi v celino, včasih pa ločijo' zalive ozke zemeljske kose od odprtega morja. Pred Po- 33 morjanskim zatopom (lokvo) sta otoka Usedom in Wol- lin. Prava zatopa z dolgima kosama sta Frisches Haff in Ku¬ riš c h e s Haff. V prvo lokvo se izlivata Nogat (rokav Visle) in Pregel, v drugo pa Memel (Njemen). Vsaka lokva je po ozki od¬ prtini (das Tief) zvezana z morjem. Obrežje Vzhodnega morja spremlja gozdnata Jezerska plo¬ šča (Baltski hrbet), tako imenovana radi mnogih jezer, kije 100 do 160 m"visoka. Deli se v Prusko, Pomorjansko, Mecklen- burško in Holsteinsko Jezersko ploščo. Najvišji vrh je Thurmberg (331 m). Ta hrbet zavzema tudi vzhodno stran Jiit- lundskega polotoka (Ejer Bavnehbj, 172 m). Svet je večinoma rodoviten, ponekod pa peščen. Južno od te plošče so doline Labe, Odre in Visle, med seboj zvezane po prekopih. V načrtu je tudi prekop od Labe k Weseri in naprej do Rena. južni hrbet je iz peska in malo rodoviten. Začne se na Tar- no v iški plošči; podaljški so Katzengebirge, Flaming in končno Liin e burska ledina. V Sleski in pri Lipskem sega ni- žavje še čez Južni hrbet v Srednjenemški gorski prag. 5. Reke v Nemčiji. 1. Ren (1300 km) ima v Švici tri izvirke. Tek delimo v štiri dele. Od Chura do Basela je visoki Ren (der Hochrhein), teče skozi Bodensko jezero (Švabsko morje) in napravi pri Sckaffhausenu 20 m visok in 100 m širok slap. Gornji Ren (der Oberrbein) se imenuje od Basela do - Bingena v Gorenjerenski nižini, srednji Ren (der Mittelrhein) do nemške državne meje, potem pa spod¬ nji R en (der Niederrhein) do izliva, ko se Ren, še 150 km od morja, obrne proti zahodu. Ren se takoj ob meji razdeli v dva rokava. Zgornji (der Rhein) odda Ijssel (izg. ajsel) k Zuiderskemu zalivu (izg. zojderskemu), sam pa teče pod imenom Lek proti za¬ hodu, spodnji rokav, Waal, se kasneje združi z M e us e (izg. moz) in se izliva v Severno morje. Levi pritoki Rena so-- Thur, Aare z Renti, 111, Na h e, Mosela s Saar; desni pa N e ek ar, M a in (reže sedemkrat 50° N), Lahn, Sieg, Rubr, Lippe. Ren je ploven na 900 km daljave, jadernice pridejo do Ba¬ sela, manjši parniki do Kblna, od Basela do izliva Ruhre v Ren ga spremlja železnični tir na obeh bregovih. Kržišnik, Zemljepis III. 3 34 2. Ems s pritokom Hase je po prekopu zvezana od Dort¬ munda dalje z zalivom Dollart. 3. Weser (520 km) nastane iz Werre in Fulde; plovna je s 400 km daleč in dobiva pritok Ali er. c 4. Laba (Elbe) ima 1150 km dolg tek, 850 km je plovne. 1 Desni pritoki so Izera, Schwarze Elster^ Havel s Spree; ( levi pa Vltava, Olifa, Mulde, Saale z Unstruto in WeiBe I Elster. Laba ima lijastjo ustje. Vltava je plovna od Čeških Bu- 1 dejovic, Laba pa od Melnika, kjer se ji pridruži Vltava. ( 5. Eider. Od izliva Labe do Kiela vodi Cesarja Viljema I: prekop, v prvi vrsti vojnim ladjam namenjen (100 km dolg, glo- ( bok 14 m). j 6. Odra (860 km) je plovna od Kozela dalje, ker čistijo strugo, da je povsod 7 m globoka. Levi pritoki so Oppa, Kladska Nisa, Lužiš k a Nisa; desni Var ta zNotečem. Pri izlivu Odre je lokva. 7. Visla izvira v Karpatih, ima 1050 km dolg tek in deltasto ustje. Dotoki Dunajec, San in Narev z Bugom. 8. Pregel in 9. Njemen (n. Memel 850 km), ki se izliva v razsežni delti v Kursko lokvo. V nemški državi je tudi gornji tek Donave. Donava izvira v Schwarzwaldu iz dveh potokov, Brege in Briegach, nato se pa zareže v Svabski Jura ter zgubi skoraj vso vodo v apnenčevih razpokah, pa se kmalu okrepi z novimi pritoki in teče pod Svab- skim Jurom ob severnem robu Švabsko-bavarske planote, kjer pride najdalj proti severu pri Regensburgu (49°JV), nato pa teče pod Bavarskim lesom v jugovzhodni smeri do mesta Passau, kjer prestopi avstrijsko mejo. Desni pritoki so že znani, na levi pa dobi Wornitz, Altmiikl, Naab in Regen. Plovna je Donava od Dima dalje. 6. Prebivalstvo in državne razmere. Nemčija je bila od 1. 1871 do 1918 cesarstvo s 25 državami in državnim ozemljem Alzacijo in Lotarinško. Prevrat 1. 1918 je izpremenil Nemčijo v zvezno republiko. Glavno mesto in sedež vlade je Berlin. Francija je dobila 'Alzacijo in Lotarinško nazaj, Poljska Zahodno Prusko brez Gdanskega, Poznanjsko in del Bleske, Danska severni Sehlesvvig, Belgija nekaj obmejnega 35 ozemlja, Litva je pa zasedla Memel (lit. Klaipeda) z okolico. Gdansk (n. Danzig) z okolico (1914 Jem 2 , 356.000 preb.) je sedaj samostojna ljndovlada pod nadzorstvom zveze narodov. Saarska oblast (1926 km 2 in 720.000 preb.) z nemškim prebivalstvom bo do 1. 1935 pod upravo zveze narodov. Potem bo prebivalstvo glasovalo (plebiscit), ali se priklopi Franciji, ali se pa zopet združi z Nemčijo. Pokrajina je važna, ker kopljejo tam premog in železno rudo, izde¬ lujejo pa jeklo in anilinske barve. Glavno mesto je Saarbriicken (117.000 preb.). Nemčija meri sedaj 470.156 km 2 , prebivalcev pa ima 59,200.000 (126 na 1 km 2 ). Večina (96%) i e nemške narodnosti. V državi je tudi P5 milijonov Slovanov (Poljaki, Čehi, Rusi in Ukrajinci ter 90.000 Lužiškili Srbov), nekaj Frizov in Nizozemcev ter 570.000 Judov. Po veri prevladujejo protestantje (65%) nad katoličani. V upravnem oziru je Nemčija sedaj zvezna ljudovlada, ki se deli v 18 svobodnih držav. Največje so: Pruska, Ba¬ varska, Wiirttemberška, Badenska / Saška, Mecklenburg-Sclnverin, Turinška in Hesenska. 7. Gospodarske razmere. Čeprav je toliko obdelanega sv.eta v Nemčiji, se samo 30% prebivalstva bavi s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom, z obrtjo in trgovino pa 55%, Največ pridelajo rži, ovsa in krom¬ pirja. Glede pridelka rži (6'8 milijonov t ) in krompirja (1. 1921 26 milij. t) je Nemčija prva država na zemlji, ovsa pa pridela največ v Evropi (1. 1921 5 milij. t). Drugo žito morajo še uvažati. Ravno tako je premalo domače živine. Nemčijo preskrbujejo druge dežele z živino, volno, kožami, maslom, sirom, jajci i. dr. Obftnost. Glavni zaslužek daje rudarstvo. Nemčija ima veliko premogovnikov. Črni premog kopljejo na Westfalskem, v zgornji Šleski, v zapadni Saški, v Kladski kotlini, v Porenju in v Saarski kotlini. Ta dva premogovna okraja sta sedaj v francoski upravi. Tudi je Francija zasedla pokrajino ob Ruliri. Vse zasedeno ozemlje v zapadni Nemčiji meri 34.573 km 2 ter ima 10,637.000 pre¬ bivalcev, Rjavi premog kopljejo na raznih mestih, največ ob srednji Saali v Srednjenemškem gorskem pragu. Obojnega premoga so 1. 1921 izkopali v Nemčiji 236'6 milij. t; največ v Evropi! — Najbogatejši železni rudniki so v pokrajini ob Ruhri, v vzhod- 3 * 36 nem delu Porenskega škrilavčevega pogorja in v zgornji Šleski. Železne rude so v Nemčiji izkopali (1. 1921) 6'2 milij. t. Železna industrija je v Nemčiji silno razvita; 1. 1921 so izdelali 5'5 milij. t železa in 7‘2 milij. t jekla. Znatno je tudi pridobivanje srebra (Harz, 991), svinca (60.0001), bakra (25.0001) in cinka (40.000 1). Glede srebra, svinca in bakra je bila Nemčija v 1. 1921 prva dr¬ žava v Evropi. Veliko dobijo tudi kamnene soli in kalijeve soli, katero rabijo za gnojilo. Nemčija ima tudi veliko rudninskih vrelcev, zdravilišč in morskih kopališč. Najbolj cvete v Nemčiji‘železna, volnena in bombaževa obrt- nost. Na višku je tudi steklarstvo, izdelovanje porcelana, lesna obrt, norimberško blago (drobnarije), papirnice. V knjigotrštvu se noben narod more kosati z Nemci. Omika. V Nemčiji je veliko univerz, tehniških visokih šol, šol za umetnost, akademij, šol za glasbo in petje ter raznih stro¬ kovnih in obrtnih šol. Za ljudsko izobrazbo veliko žrtvujejo. Promet in trgovina. Obilo surovin in obrtnih izdelkov povzdi¬ guje tudi trgovino, katero pospešujejo plovne reke in prekopi (skupaj 13.930 km), železnice (1. 1920 57.545 hm, 12'2 km na 100 km 2 ) in lega ob morju. Dolžina brzojavnih žic (836.000 km v 1. 1921) je bila največja med evropskimi državami v Nemčiji. Imeli so tudi največ telefonskih govorilnic (1,915.000 v 1. 1921). Trgovsko bro- dovje nemško je imelo 1. 1922 sicer samo 1,890.000 reg. t, je v Evropi na šestem mestu, bode pa zopet napredovalo. E. 1921 so nove ladje v Nemčiji vsebovale 623.000 reg. t. 8. Glavni kraji v posameznih delih države. Pruska (293.000 km 2 in 36 milij. preb.) je največja nemška zvezna država. Deli se v naslednje pokrajine: a) Pruska, onstran Visle, ločena od države po poljskem delu Zahodne Pruske, ima glavno mesto Kraljevec (n. Konigsberg, 260.000 preb.); ob Nje- menu je mesto Tilža (n. Tilsit), trgovina z lesom in žitom, b) Šle- ska ob gorenji Odri je bogata in gosto naseljena dežela. Vrati- slava (Breslau, 530.000 preb.), vseučilišče. V deželi je poleg izvrstnega poljedelstva in ovčarstva mnogo premoga, železa in kositra; zato cvete tudi obrtnost. c) Braniborska (Mark Branden¬ burg), večinoma ob reki Havel, se razprostira od Labe do Odre. Sredi dežele leži Berlin (1,990.000, z okolico pa 3,800.000 preb.), 37 glavno mesto in drugo trgovsko mesto v državi. Tu se steka 15 železnic, vodna zveza z Labo in Odro, velika obrtnost (stroji, galanterijsko blago, porcelan). V okolici so mesta Potsdam, Spandau, C h ari o 11 enb u r g, ob Odri Frankfurt (veliki sejmi), e) Pomorjansko (Pommern) ob Odri in Baltskem morju. Stettin (230.000 preb.), važno tržišče in luka za Berlin. Stral- sund, luka za promet s Švedsko. Otok Kug en (Rujana) s snežno- •belo krednato obalo hrani slovanske starine, d) Saška] obsega vzhodni del Harza in Turinškega lesa ter nižino ob Labi in Saali. Devin (n. Magdeburg, 290.000 preb.), važno tržišče in obrtno mesto ob Labi. Halle (190.000 preb.), vseučilišče, Erfurt (130.000 preb.), središče vrtnarstva, e) Schlesvvig-Holstein. Al tona (170.000 preb.), zraven Hamburga, Ki el (205.000 preb.), vojna luka, vseučilišče, f) Hannover med Wesero in Labo. Gl. m. Hanno¬ ver (400.000 preb.), Gottingen, staro imenitno vseučilišče, Wilhelmshaven, vojna luka ob zalivu Jade. g) Westfalen v nižini. Gl. m. Miinste r, škofijski sedež, novo vseučilišče, Dortmund (300.000 preb.) in [Bochum (železna ruda, premog), h) Porenje (Rheinprovinz) na obeh straneh Rena. Koln (630.000 preb.), trgovina, obrtnost, krasna stolnica; Trier, Aachen (150.000 preb.), toplice in suknarstvo, Essen (440.000 preb.), Kruppove livarnice, Diisseldorf (410.000 preb.), Miinclien-Gladbach, predilnice, Elberfel d-B arme n (350.000 preb.), Krefeld, središče nem¬ škega svilarstva, predilnice. S o 1 i n g e n izdeluje kovinske predmete, i) Hessen - Nassau, jugovzhodno od Porenja. Kassel (160.000 preb.); Frankfurt ob M ai n u (432.000 preb.), živahna trgovina in mnogo denarnih zavodov, nova univerza. Saška (bivša kraljevina), meri okrog 15.000 km 2 , ima pa 4,663.000 preb., katerega dobro polovico preživlja rudarstvo in obrt. D raž dan e (n. Dresden, 588.000 preb.), „nemška Florenca 11 , so glavno mesto. Lipsko (n. Leipzig, 640.000 preb.) ob križišču železnic, ki ima najstarejšo nemško univerzo (1410 1.) in veliko trgovino (sejmi), je glavno skladišče za kožuhovino in središče nemškega knjigotrštva. Mišenj (MeiBen) ob Labi ima najstarejšo evropsko tvornico za porcelan. Budiš in (Bautzen) je središče Lužiških Srbov. Na Turinškem je glavno mesto IVeimar, „uemške Atene 11 . V Brunšviku (n. Braunschweig) je glavno mesto Braun- s c h w e i g (140.000 preb.). 38 Svobodne zvezne države so tudi mestne republike Liibeck (120.000 preb.), Hamburg (986.000 preb.) in Bremen (270.000 preb.). Hamburg, ki je oddaljen 107 lem od izliva Labe, je prvo nemško trgovsko mesto. Zunanja luka za Hamburg je Cuxhaven, ki pride takrat do večje veljave, kadar Laba zamrzne. Do Bremena ne morejo priti veliki parniki. Zunanje pristanišče je Br em er ha ven. Ob izlivu Emse je pristanišče Emden. Na Bavarskem (75.980 km 2 , 7,054.000 preb.) je glavno mesto Monakovo (n. Munch en, 630.000 preb.) ob Izari, vseučilišče, razne visoke šole za umetnosti. Lindau leži aa otoku v Boden¬ skem jezefu. Augsburg (160.000 preb.) je bilo koncem srednjega veka važno tržišče; Regensburg (Rezno) je obrtno mesto; Passau ob sotočju Inna in Donave; Bamberg in Wu,rzburg ob Mainu. Ob Regnici je Nurnberg (Norimberk, 360.000 preb.), kjer izdelujejo „norimbei'ške drobnarije' 1 (to so igrače, gumbi, igle, medenina, svinčniki, glavniki, krtače i. dr.). V Po renske m Pa- latinatu je pristanišče Ludjvigskaven in glavno mesto Kai- serslautern (tu je deloval in umrl slikar Janez Šubic). Wiirttemberška (19.500 km 2 , 2,520.000 preb.) ob gorenjem Neckarju in Donavi do Bodenskega jezera je v nerodovitnih pre¬ delih obrtna dežela, v rodovitnih pa cvete poljedelstvo, sadjarstvo in vinarstvo. Glavno mesto je Stuttgart (310,000 preb.), ki ima veliko obrt in knjigotrštvo.. Tiibingen (vseučilišče, Primož Trubar), Ulm ob Donavi, Friedrickshafen ob Bodenskem jezeru. Badenska (15.070 km 2 , 2,210.000 preb.) obsega desno stran Gorenjerenske nižine od Bodenskega jezera do izliva Neckarja in naprej do Maina. Gl. m. Karlsruhe (140.000 preb.); Heidelberg in Freiburg (v Breisgau-u), vseučiliški mesti; Mannheim, pri¬ stanišče, Baden-Baden, najbolj obiskovano kopališče v Evropi. Konstanz ob Bodenskem jezeru (Jan Hus). Hessenska (7690 km 2 , 1,290.000 preb.) obstoji iz dveh delov; Mai n z in Darmstadt. Druge svobodne države so: Mecklenburg- Schvverin in Mecklenburg-Strelitz z glavnimi mesti Scliwerin inNeu- Strelitz. Dežela obsega del Jezerske plošče. Tukaj so bili nekdaj Slovani. Oldenburg med Wesero, Emso in Severnim moljem; glavno mesto Oldenburg. V sredogorju so še male državice Anhait ob Labi (Dessau), Lippe in Schaumburg-Lippe ob kolenu Wesere ter VValdeck zahodno od Cassela. 39 5. Karpati.* Karpati se razprostirajo v 1500 Mi dolgem loku od Brati¬ slave (Požun) ob Donavi do Ršave, kjer so zadnje donavske brzice, in še čez Donavo do Timoka, kjer se začne gorstvo Balkan. Kar¬ pati so podaljšek. Alp in jih vežejo z Balkanom. Po dolžini in ob¬ segu so Karpati le malo manjši od Alp, a so mnogo nižji od teh; najviše se vzdigujejo na severu in na jugovzhodu. Po občnem zna¬ čaju jih prištevamo med sredogorja. Kakor Vzhodne Alpe pripadajo tudi Karpati po večjem k donavskemu porečju, ob severnem robu izvirajoče reke se pa izlivajo v Vislo in Dnjester. Ker se je sredina Karpatov vdrla, so posamezni pasovi čisto drugačni nego pri Alpah. Peščenec gre v Karpatih zelo na ši¬ roko in tvori zunanji pas notri do reke Dimbovice. Pas apnenca pa v Karpatih ni samostojno razvit; apnenec je včasih ozko spojen s prvotvornim kamenjem, večkrat se pa strmo dviga iz mehkega peščenca in tvori značilne »Karpatske kleči 11 . Najbolj je razvit ob prorivu reke Dunajca in pa na jugu in zahodu kotla pri Brašovu (Bučeč, 2508 m). Prvo tvorni pas je pa tudi v Karpatih zelo razsežen, a zelo raztrgan; iz prvotvornega kamenja obstoje najvišje ogrske gore. Poleg teh dveh pasov opazimo v Karpatih velikanske skupine mladega vulkaničnega kamenja, ki obkroža no¬ tranji rob Karpatov. Privrelo je na dan po glavnem gubanju, ko se zemeljske moči še niso pomirile. Nobena gora ne sega v Karpatih čez ločnico večnega snega, ker je podnebje bolj celinsko in je manj padavine. Zato uspevata žito in ' hrast samo do 1000 m višine, potem sledijo bukovi in jelovi gozdi do 1500 m, ruševje do 1800 m (v Transsilvanskih Alpah do 1800, oziroma 2200 to), više je planinski pas. Prebivalstvo se peča z ru¬ darstvom, poljedelstvom in obrtnostjo. Živinoreja ne uspeva tako kakor v Alpah. Pri Karpatih razlikujemo Zahodne Karpate do Poprada in Her- nada, Gozdne Karpate do izvira Tise in pa Erdeljsko višavje. Gozdni Karpati so nekaka vez med mogočnima skupinama na zahodu in jugovzhodu, tam se vriva Ogrska nižina najglobočje v gorovje. * Kocen, lemljevid št. 41 in 48. 40 Zahodni Karpati se začenjajo ob Donavi z Malimi Karpati (prvotvorno kamenje), od Mijave do Bečve se raztezajo peščeni Beli Karpati, naprej pa Beskidi z Babjo goro (1725 m). Vsi ti Karpati so zelo prehodni, prehodi nizki, Jablunka v Beški dih (551 m). Visoka Tatra se razprostira od Vaga in Orave na zahodu do Dunajca in Poprada na vzhodu. Srednji del je iz granita. V njeni se dviguje G e r 1 a h o v k a (2663 m), kot naj višja točka v Karpatih. Visoka Tatra pada strmo proti jugu in nalikuje mogočni skalni steni. Tako strme so stene, da sneg ne ostane. Velika Tatra ima mnogo malih jezer v krnicah, „morska oka“. Vzporedno z zunanjim pasom se vlečejo notranja pogorja, ki polnijo ves prostor do Donave in Tise. Sem spadajo Nizka Tatra ali Liptavske gore (Džumbir, 2045 m) med Vagom in Gronom; v kotu med Vagom in Turcem je Velika Fatra, med Vagom, Oravo in Kisuco Mala Fatra; v objemu Grona pa tudi še onostran na desnem bregu Ogrsko rudogorje, zelo zaraščeno, obstoječe na zahodu iz vulkaničnih trahitov, na vzhodu pa iz prvotvornega kamenja in apnenca. Ta apnenec je včasih tak kakor naš kraški, jama kapnikov pri Agte- leku, ledena jama pri Dobšini. Iz trahita obstoja tudi Sovarsko go¬ rovje in Hegyalja med Hernadom in Toplo, ki teče v Ondavo. Rudogorje pada proti jugu v kotel okoli Lučenca, kjer kop¬ ljejo rjavi premog. Na jugu kotla vidimo zopet nizke, posamno sto¬ ječe vulkanične grmade, tako ob prorivu Donave pri Višegradu N o v o g r a d s k o goro, dalje proti vzhodu M a t r o (1010 m) in na¬ zadnje Bik (957 m). Te grmade so že del takozvauega Ogrskega sredogorja, Gozdni Karpati so srednjevisoko zelo položno gorovje, gosto zaraščeni. Najvišji vrh je Ho veri a (2058 m) v črni gori. Ta skupina ima proti severu in jugu mnogo stranskih vej. Ob severnem vznožju so bogati skladi kamene soli. Gozdni Karpati imajo več važnih prelazov, ki vodijo iz Podkarpalske Rusije v Galicijo. Vzporedno z glavnim grebenom je na jugu vulkanično pogorje Vihorlat. Erdeljsko višavje tvori poprečno 400 do 500 m visono hribovje, ki ga obdajajo mo¬ gočna oklopna gorovja. Vzhodni rob tvori Erdeljsko Vzhodno gorovje 41 s prelazom Gyimeš (720 ra), na severu prvotvorno kamenje (Pietrozu, 2305 m), proti jugu iz peščenca, ki gre še dalje notri do Brašova. Vzporedno z Vzhodnim gorovjem se razteza zahodno od gornjega Moriša in Olta vulkanično gorovje Hargita (1801 m). Južno od Brašova se dviga apneniški Bučeč, odtod proti za¬ hodu in dalje proti jugu pa Južni Karpati, do donavskega proriva. Nižinska črta oh p r el azu pri Ter eg o vi (515 m, Porta orientalis) tvori mejo med vzhodnimi Transsilvanskimi Alpami in pa zahodnim Banatskim gorovjem; a to sega tudi čez črto proti severovzhodu. Transsilvanske Alpe so v splošnem najvišji del Karpatov, Negoj (2544 m), Retjezat (250G ra). Prelazi so visoki. Znamenit je proriv Olta v 37 km dolgi soteski Rdečih vrat (360 m). Drugo prečnico tvorita reki Žil in Strela. Od Strele nas vodijo proti za¬ hodu. 656 ra visoka Železna vrata do Bistre in dalje do Temeša. Gorati kristalinski' svet severno od te nižinske črte spaja Banatsko gorovje z Biharskim gorovjem; podaljšek tega prvotvornega gorovja proti vzhodnemu robu Erdeljske tvori gorovje Lapoš. Biharsko gorovje leži kakor širok ščit. Vulkaničnega kamenja je največ na jugu ob Morisu, veliko je v njem rude, zato Erdeljsko rudogorje. Vsa ta skupina je pokrita z gozdi, zato se je v srednjem veku dežela onstran imenovala Transsilvanija, današnja Erdeljska. Gore do 1850 ra. 6 . Ogrsko nižavje. Ogrsko nižavje deli takozvano Ogrsko sredogorje v dva dela. Del tega sredogorja (Bik, Matra ih Novogradsko gričevje) že po¬ znamo. Prištevamo mu onostran Donave pri Višegradu vulkanično gričevje Piliš, pri Budimu apneniško Budimsko gričevje, potem Verteš ,in Bakonjski les (713 ra), oba apneniška. Mala ogrska nižina (12.000 km, 2 ) je na široko pokrita z gruščem, bolj proti vzhodu pa z naplavinami Donave, Litve, Rabe, Grona, Nitre in Vaga. Po izstopu iz požun- ske soteske se cepi Donava v tri rokave, ki oklepajo Veliki in Mali žitni otok. Zahodno od dolenje Rabe je deloma že osušeno močvirje llanšag in za njim Nežidersko jezero. Po pre¬ kopu so njegovo gladino znižali, močvirja pa večinoma izsušili. 42 Velika ogrska nižina, 115.000 km 2 , se razdeli v več delov. Trikotnik med Donavo in Dravo je pokrit s puhlico, ki zakriva tudi gričevje pri Stolnem Belemgradu in pa Meček (682 m) pri Pečnim. V Mežku so tudi plasti premoga. Pla¬ nota puhlice je valovita, pada strmo proti Donavi in Dravi. Na jugovzhodni strani sredogorja je največje srednjeevropsko jezero, Blatno jezero, (660 km 2 , globina samo 5—11 m), ki ima redovit odtok po reki Kapoš. Levi breg Donave je nizek. Samo severni del ravnine med Donavo in Tiso ima dosti vode, katero dobiVa iz kotla pri Lučencu. Drugod ni vode, samo natronska jezera so med sipinami svišča, ki ga prenaša veter semintja. Sipine so uravnane v smeri N~W»->SE, onstran Tise pa NS , Največ sipin je v okolici Debrecina in med Donavo in Tiso od Jasberenja do Subotice. V novejšem času so sipine ustavili, nasadili so akacije in trto ter tako izpremenili velik del prejšnje puste v rodoviten svet. Največ takega peska je sedaj čisto doli na jugu pri Pančevu, Bjelo brdo. Proti jugu se začne izpod peska porajati puhlica, zemlja je rodovitna, posebno Bačka med Donavo in dolnjo Tiso, onostran Tise pa Banat. Svet od Backe čez Tiso gori do Vihorlata imenu¬ jemo Alfold. Značilno za Veliko ogrsko nižino je pomanjkanje drevja, prevladuje stepa, „pusta“. To pa vsled male padavine. Pusta je služila včasih samo kot pašnik za ogromne črede konj in goved ter ovac, a se mora čimdalje bolj umikati pšenici in koruzi. Tisa ima dva studenca, Bela in Črna Tisa. Tisa ima neznaten strmec; zato je nje obrežje močvirnato. Njeni večji pritoki so na desnem bregu Bodrog, Sajo s Hernadom in Zagyva (izg. zadjva), Samos, Koros (Kriš), Moriš in Bega na levem bregu. Temeš teče v lepem loku po Banatu in se združi z Donavo. Ker se v nižini svet le malo naklanja, teko reke počasi in leno, spreminjajo tek, se krivijo, si ustvarjajo nove struge in s tem otoke. Ni čuda, da nastanejo večkrat pogubne poplave, posebno če se topi sneg ali če nastopi izredno deževje. Pomagali so si z na¬ sipi, napeljavo prekopov med vijugami in zlasti s preureditvijo donavske struge v Klisuri - Kazanu. Podnebje v Ogrski nižini je celinsko, poleti je jako vroče, pozimi zelo mrzlo (Budimpešta ima mrzel januar, — 2 - l°(7, in topel julij, 21'3° C, letno 9'1° C.). Temperatura je tudi zelo spremenljiva, kajti razlika med dnevno in nočno temperaturo znaša tudi 20° do 24°C. 43 Po Ogrskem nižavju stanuje 12 milijonov ljudi, od katerih je polovica Mndjarov. Romuni prebivajo na vzhodu. Nemci so raztreseni po vsem ozemlja. Slovaki imajo svojo domovino po severni Ogrski, so pa tudi naseljeni po Alfoldu, južno od Kordša, Rusi ni ob robu Gozdnih Karpatov. Srbi in Hrvatje imajo nekaj naselbin v Burgenlandu in po pokrajini severno od Drave. Slovenci (Prekmurci) živijo ob štajerski meji do Monoštra (Št. Gothard). Poleg teh narodov nahajamo po nižavju v raznih krajih cigane, po mestih in vaseh pa tudi veliko Judov. Ogrsko nižavje spada med najrodovitnejše d,ežele. Največ njiv je posejanih s pšenico, potem s koruzo, ržjo, ječmenom in ovsom. Krompirja pridelajo manj. Zelo veliko je tobaka, zlasti na jugu. Sladkorna in druga pesa je doma posebno na severu. Dosti pridelajo zelenjave, veliko sadja. Znane so buče, melone, kumare, paprika; nadalje sočivje, lan, konoplja. Na jako dobrem glasu je ogrsko vino. Živinoreja je velike važnosti. Ogrske reke in jezera imajo mnogo raznovrstnih rib. Rudarstvo proizvaja premog, ob gorenji Tisi dobivajo sol, po Altoldu solitar in sodo. Manj razvita je obrtnost. 7. Karpatske države. A. Kraljevina Madjarska* Kraljevina Madjarska (91.714 km 2 , 7,946.000 preb., 87 na 1 Jan 2 ) je prav za prav še vedno država „krone sv. Štefana 11 , čeprav je sedaj brez kralja in ima državnega upravitelja. Prebivalci današnje Madjarske so večinoma (83 - 6%) Madjari, mongolskega plemena, vere katoliške in kalvinske. Je pa v državi še okrog pol milijona Nemcev (6%), okrog 200.000 Slovakov in do pol milijona Judov. Glavno mesto Budimpešta (926.000 preb., z okolico 1,184.000 preb.), ob obeh straneh Donave. Velik, 380 m dolg železen mostna verige veže ob desnem bregu Donave ležečo Budo in ob levem bregu se razprostirajočo Pešto. Mesto ima vseuči¬ lišče, tehniško visoko šolo in akademijo znanosti. Buda se razprostira okrog griča, na katerem sta trdnjava in kraljev grad. Tu je bilo nekdaj rimsko * Kocen, zemljevid št. 43 in 48. 44 mesto Aquincum. V župnijski cerkvi hranijo kraljevsko krono sv. Štefana in druge dragocenosti. Peš ta je novejše mesto z lepimi trgi, ulicami in zgradbami ter je mnogo večje od Bude. Mesto ima veliko kupčijo in je središče ogrske obrtnosti. Ob Donavi so ogrska mesta: Ostro go n (madj. Esztergom, sedež ogrskega primasa), Vacov (m. Vacz) ob ovinku Donave, Kaloča (m. Kaloesa), Rab (m. Gyor) ob izlivu Rabe, Kamenec (m. Szombathely) in Sopronj (m. Sopron) ob zahodni meji, Stolni B e Igr a d (m. S z ek e s F e j er var), Velika K a niža (m. ,Nagy Kanizsa), Pečuh (m. Pecs). — Med Donavo in Tiso so mesta: Šege din (m. Szegedin, 118.000 preb.), Kečkemet (m. Kecskemet, 73.000 preb.), Solnok (m. Szolnok) in vzhodno od Tise pristno madjarsko mesto Debrecin (103.000 preb.) z novo univerzo. B. Češkoslovaška ljudovlada.* Češkoslovaška, ljudovlada meri 140.485 km- in ima 13,602.000 preb. (97 na 1 km 2 ). Po narodnosti je čehoslova kov 63 - 5 %, Poljakov 0'6°/o; Ukrajincev 3‘4%, Nemcev 23 '7 %, Ma¬ dj ar o v 5‘4%> Judov 2'6%> drugih pa 0’8%. — Večiiia prebi¬ valstva (80%) J e katoliške vere. Notranja Češka je brdovita stopnjevina, ki se vzdiguje najviše na jugu. Smer Vltave in Labe kaže, da se stopnjevine'znižujejo proti severu, pritoki obeh rek pa, da visijo tla od zahoda in vzhoda proti sredini dežele. Južna stopica ima mnogo ribnikov. Med Vltavo in Berounko so do 860 m visoka Brda (iz kremenjaka). Okoli Plznja je pre¬ moga in železa bogata Plzenjska kotlina. Severna stopica se znižuje v valovito ravnino, ki prehaja ob Labi, priČenši od Kolina, in ob dolehji Obli v nižino. Južno od gorenje Oble se vzdiguje blizu 1000 m visoko Tepelsko pogorje. Med Ohlb in Belo je na obeh bregovih Labe češko s r e d o g o r j e (Milešovka, 840 m). O vulkanskem delovanje teh pogorij pričajo toplice v Karlovih varih in Toplicah ter rudninski vrelci v Frančiškovih kopelih, Giebhiiblu in Marijanskih lažnih (kopelih). Malone ,vsa dežela pripada Labskemu porečju. Podnebje je navzlic severni legi dežele še precej zmerno; vendar je letna toplina (7° do 8° C) premajhna, da bi dozorela koruza. Najugodnejše * Kocen, zemljevid št. 43 in 50. 45 podnebje je v Melniški kotlini, ki je pred mrzlimi vetrovi zavarovana po bližnjem pogorju. Največ dežuje poleti in sicer imajo največ padavine Češki les in Krkonoši, po notranjem Češkem pa je čestokrat suša. Češka ima 95% plodne zemlje; malone polovico površja (45%) zavzema polje. Najrodovitnejši .so kraji ob Labi in Okfi. Poljedelstvo daje največ ovsa, rži in krompirja, manj ječmena in pšenice; dobiva se tudi mnogo sadja, zelenjadi, hmelja (Žatec), •ladkorne pese in lanu. Dobro vino uspeva pri Melniku in Črnoseku. Gozdarstvo (32%) daje mnogo lesa za izvoz. Živinoreja je znatna. Mnogo se bavi prebivalstvo z rejo konj, govedi, ovac in perutnine (zlasti gosi in fazanov). Važno je ribarstvo po južno- češkik ribnjakih. Zelo bogata je dežela raznih kopanin: črnega in rjavega premoga, železa, srebra, svinca, kositra, grafita in dragega kamenja (posebno granatov). Dežela ima tudi mnogo rudninskih vrelcev (slatin) in grenčic. Češka ima zelo razvito obrtuost. Večinoma podelujejo do- uiače pridelke: mlinarstvo, žganjarne (krompir), pridelovanje slad¬ korja, pivovarne (hmelj), platnarstvo (lan), volneniua (Liberec), porcelan, steklo (kremenjak). Znatno je izdelovanje železnine, čipk, usnja, papirja, glasbil in lepotin. Promet pospešuje gosto železniško omrežje (9‘7 lan na 100 lan 2 ). Važno je tudi brodarstvo. VI ta v a je od lludejovic naprej plovna i in nosi od Prage manjše parnike, po Labi pa vozijo od Litomefic večji parniki. Glavno, mesto Praga (ob Vltavi) ima s predmestji 677.000 prebivalcev. Mesto ima jako ugodno lego v središču dežele in na vse strani udobna kupčijska pota. Praga slovi po mnogih znamenitih stavbah. Hradčany se ponašajo z Velikim in zgodovinsko imenitnim gradom s krasnim razgledom po mestu. Med Cerkvami je naj znamenitejša stolna cerkev sv. Vida s srebrnim grobom sv. Ja¬ neza Nepomuka iti nagrobnimi spomeniki čeških kraljev. Mesto ima dve univerzi ; (češko in nemško) in dve tehniški visoki šoli. Mesta zahodno od Vltave m srednje Labe: Ustje nad Labo ' (40.000 preb.) je znatno kupčijsko mesto in važno za vožnjo po Labi. Topi ice imajo znane toplice. V Krušnih gorah je staro rudarsko mesto J a hi mo v. Ob Obfi je po svojem hmelju sloveči ^ a t e c, znamenite toplice in zdravišče Karlovi vari in kupčijsko m e?to H e b (27.000 preb.). Severno od Heba so Frančiškove 46 kopeli in v Smrečinah Asck (20.000 preb.) s tkalstvom; južno- vzhodno so sloveče Marijanske kopeli. Ob Berounki je Plzeir (113.000 preb.), ki je po velikosti drugo mesto na Češkem. Leži ob križišču železnic in ima jako slavne pivovarnice. Mesta vzhodno od Vltave in srednje Labe: Češke Budejo- vice (44.000 preb.), obrtno mesto in znatno tržišče ob Vltavi. Kutna gora; ob Labi Kolin, Pardubice (25.000 preb.). Ob Upi je obrtno mesto Trutnov, središče platnarstva. Na severnem Češkem so: Liber e c (n. Reichenberg, 35.000 preb.), važno mesto za izdelovanje sukna, Warnsdorf za bombaževino, Rumburg za izdelovanje platna in Jablonec (27.000 preb.) za izdelovanje steklenega blaga. Moravsko in Šlesko pripadata ponajveč Sudetskemu gor¬ stvu, le najbolj vzhodni del prištevamo h Karpatom. češka grmada sega do črte, potegnjene od Moravske Ostrave čez Brno do Znojma. Po južnozahodnem Moravskem se razprostira Moravsko višavje (iz prvotvornega kamenja) do Dije na jugu in Svi- tave na vzhodu. Vzhodno od Svitave je povprečno 500 m visoko Hanaško višavje, ki sega na severu do Moravske Sazave in na vzhodu do Oiomuške kotline. To višavje je sestavljeno večinoma iz peščenca in škriljavca. Severno od Brna je Moravska Švica (iz apnenca) z zna¬ čilnimi kraškimi pojavi, vdrtinami in duplinami (Slovpska jama in 171 m globoko brezdno Macoha). V Vzhodnih Sudetih je Pra¬ ded 1490 to visok. Moravska kotlina visi od severa proti jugu. Namaka jo Mo¬ rava. Ta izvira na Kralickem Snežniku (1400 to) in teče najprej po Olomuški kotlini, kateri pripada od Olomuca do Kromeriža se raztezajoča rodovitna Hana in po soteski pri Napajedlu od nje ločena Dolenja Moravska kotlina, ki je v zvezi z Dijiško kotlino. Južno od Kromeriža so Chriby (Martovo pogorje) in južno od Dije« pri Mi- kulovem osamele Palavske gore. Morava zbira večino moravskih rek in teče v južni smeri po najrodovitnejših krajih. Na desnem bregu dobiva Hano in Dijo. Ta ima pritok Svratko (Svarcavo) z Jihlavo in Svitavo. Levi dotoki Morave so Bečva, Olšava in Mijava. Odra izvira na Moravskem in teče po rodovitni „kravarski deželici. “ Moravska ima v obče ugodno podnebje. Moravska kot¬ lina je odprta proti jugu toplim vetrovom in ima precej toplo pod- 47 nebje. Sicer ima malo padavine, a kljub temu nima prave suše, ker poleti večkrat dežuje. Han a ki imajo lepe zidane hiše, Slovaki na jugovzhodu in v laški ovčarji na severovzhodn pa iz lesa in ilovice zgrajene ubožne bajte. Starejše vasi imajo slovansko okroglo obliko, največ so pa podolgovate cestne vasi. Moravska ima 97% plodne zemlje. Polja je nad 54%. Za poljedelstvo je posebno ugodna Moravska kotlina in rodovitna Hana. Pridelujejo pšenico, ječmen, koruzo, sladkorno peso, mak, lan, sadje, vino (okrog Bzenca in ob Diji). Gozdi pokrivajo 30% zemlje. Živinoreja (ovce, goveda, konji in gosi) je zelo razvita. Izmed kopani n je največ premogajn železa. Dobiva se tudi grafit in galun. Obrtnost je jako razvita: izdelovanje sukna, volnenine (Brno), platna (v Šumberku), železnine, sladkorja in klobukov. Glavno mesto Brno (221.000 preb.) ob stočju Svitave in Svratke. Brno leži ob vznožju nekdaj zloglasnega Spielberga, kjer je bila državna jetnišnica. Mesto je važno kot prometno središče in še bolj po veleobrtnosti, k jo pospešujejo bližnji premogovniki. V mestu in okolici je mnogo tvornic. Brno ima novo univerzo in dve tehniški visoki šoli (češko in nemško). Iglava (26.000 preb.) ima mnogo tvornic za izdelovanje sukna. Z n oj mo (21.000 preb.) ob Diji izdeluje glinaste izdelke in ima v obližju vinogradništvo in znatno vrtnarstvo. Ob Moravi je ■Ogrsko Gradišče in njemu nasproti Velelirad, nekdanje sto- lišee Svetopolkovo in sv. Metoda. Kromeriž ob Moravi; Pro¬ st e j o v (31.000 preb.) je kupčijsko mesto v rodovitni Hani. Olomuc (57.000 preb.) je sedaj cerkveno središče Morav¬ skega. Severno od Olomuca je obrtno mesto Šternberk. Novi Ji čin je-središče „kravarski deželici 11 . Rožno v (ob Bečvi) je znano zdravišče. Šleska sestoji iz dveh kosov, med katerima se razprostira severovzhodni del Moravske; od ■•zgornje Bleske je pripadel en del k Poljski. Podnebje je ostro, ker je dežela po gorovju zaprta južnim vetrovom, odprta pa proti severu. Poleti prinašajo vlažni NW ve¬ trovi preveč padavine v deželo. Po prebivalstvu ima Bleska 40 % Nemcev, zlasti v severnem kotu. 48 — Poljedelstvo radi ostrega podnebja manj uspeva. Pride¬ lujejo oves, rž in ječmen, veliko lanu, konoplje in sladkorne pese. Veliko je dobro negovanih gozdov. Živinorejci gojijo ovce, goveda, konje in perutnino (gosi). — Rudarstvo daje premog in. železo, dobi se tudi marmor. — Obrtno st je zelo razvita. Po to¬ varnah izdelujejo prtenino, volnenino, železnino. V Krnovu (Jiigern- dorf) izdelujejo orgle in harmonike. Znatno je tudi izdelovanje sladkorja. Glavno mesto Opava in predmestje Katefinky štejeta 40.000 prebivalcev in imata veliko obrtnost in kupčijo. V mestu in okolici izdelujejo zlasti volnenino, prtenino in sladkor. V bližini mesta Freiwaldau je znano zdravišče Grafenberg, kjer je začel 1. 1826 kmet Priesnitz prvi zdraviti ljudi z mrzlo vodo. Slovaška je v prvi vrsti poljedelska (rž, pšenica, koruza, vinska trta, krompir, oves). Izvažajo kravji in ovčji sir. Rudar¬ stvo (Ščavnica in Kremnica) daje zlato, srebro, železo, baker,, premog, sol (Prešov). Največje mesto so Košiče (53.000 preb.), kupčijsko mesto ob Hernadu z znamenito stolno cerkvijo. Zahodno so rudarska mesta Smolnik, Hnilce, Ščavnica, Kremnica. V dolini reke Vaga so toplice Pieštany, Trenčinske Toplice in ob vznožju Vi¬ soke Tatre Smokovce (Tatra-Fiired). Ob Donavi je Bratislava (Požun, 93.000 preb.) z univerzo. — V Podkarpatski Rusiji je znatno mesto Užhorod (m. Ungvar, 24.000 preb.). C. Poljska Ijudovlada* Lega. Poljska država je nastala po svetovni vojni iz onih delov Rusije, Nemčije in bivše Avstro - Ogrske, katere so bile te države pri delitvah Poljske v 18. stoletju zasedle. Poljska sega od Karpatov do Baltskega morja ob Gdanskem zalivu (48° do 55° N, 16° do 27° E O). Meri 386.262 km 2 ter ima 27,375.000 preb. (71 na 1 km 2 ). OblikovUost. V Poljski državi imamo na jugu visoki, na se¬ veru pa nizki svet. Višavje delajo Karpati, vzhodno od prelaza Jablunka do izvira Pruta. Severna stran B eški do v in vzhodna stran Gozdnih Karpatov sta v tej državi. Meja s Češko-slo¬ vaško je tu na glavnem grebenu. Visoka Tat ra je tudi na državni Kocen, zemljevid št. 27. 49 meji, glavni vrh je pa že izven države. Karpati se v stopnjevinah spuščajo v nižino, v katero pridejo na severu preko Tarnoviške plošče, severnovzhodno pa čez Pod olj s ko ploščad. Na prvi je najvišji vrh Lisa gora (620m). Karpate pokrivajo povsod gozdi. Nižavje je valovito, polno malih jezer in močvirij. Teh je po¬ sebno mnogo vzhodno od Visle ob izvirih Dnjeprskega pritoka Pripeta. Vodovje. Na Poljskem je glavna reka Visla, ki ima samo ustje izven države. Njeni večji pritoki so Dunaj ec, San in Narev (z Hugo m) od desne, Pili ca pa od leve strani. Visla je deroča, 'losi mnogo peska, zasipava in poplavlja. Del vode odvaja tudi Var ta proti zahodu v O dr o. Na vzhodu dobivajo vodo Pripet, Id n j ester in P r u t. Podnebje j/ celinsko (letna temperatura 7"—8° C)\ zima je dolga, mrzla in snežena, poletje pa je kratko in vroče, vendar je dosti padavine. Pozna se že vpliv Ruskega nižavja. Gospodarske razmere. Na Poljskem je po 32% površine Polja in pašnikov, 21% gozda in 15% nerodovitnega sveta. Kljub številnim močvirjem ima prebivalstvo glavni dohodek od polje¬ delstva. Največ pridelajo rži (4‘3 milij. t) in ovsa (2'2 milij. t), maitj pšenice in ječmena. Veliko dobijo tudi krompirja (15'4 milij. t), lanu, konoplje in sladkorne pese, južnim delom donaša tudi tobak lepe dohodke. Vzhodni del ima obširne gozde (hrast, bukev). — Hudi živinoreja napreduje. Poprej so redili mnogo konj in pra¬ šičev, sedaj pa tudi uspeva reja goved in drobnice. — Rudar¬ stvo je zelo razvito, v Karpatih in okrog Lise gore. Predgorje Karpatov v Galiciji ima velikanske zaklade kanmene soli (Bohnija >" Vielička) in petroleja (Borislav), glede proizvajanja parafina (prstenega voska, Drohobič) je pa Poljska prva dežela v Evropi. Lisa gora daje premog in železno rudo. — Tovarniška obrt je še malo razvita. Potrebam zadostuje domača obrt in uvoz tujih izdelkov. Doma tkejo platno in sukno, v tovarnah pa predelujejo domače sirovine (žganje, špirit, sladkor, moka, tobak). Okrog Lise gore so plavži in tovarne za sftoje ter tračnice. Promet oskrbujejo železnice (dolžina 15.830 Tem) z glavnimi križišči v Varšavi in Lvovu. Vodne ceste merijo 2000 km, plovni sta pa samo Visla in Varta. Prekop mimo Bygoszcza veže Vislo z Oclso. Trgovina je še v razvoju. Izvažajo žito, živino, živalske iz¬ delke (kože, perje, jajca), sol, petrolej, parafin in tračnice. Kržišnik, Zemljepis III. 4 50 Prebivalstvo je zelo mešano. Poljakov je samo 55'5%. Za njimi je največ Ukraj inčev (18'2 %), potem Judov (ll‘3°/o), ( Nemcev (7 - 3%), Rusov (5'8 %), Litavcev (0‘9%) ie drugih | (1%). Judov je v poljski državi 3,100.000. Poljaki so po številu j drugi slovanski narod, vere pa katoliške. Širše ljudske plasti so še ( prav malo probujene. , Poljska je ljudovlada. Glavno mesto je Varšava (931.000 preb., s predmestji 1,040.000 preb.) ob Visli (središče obrtnosti in - trgovine, trdnjava, vseučilišče, do 300.000 Judov). Jugozahodno je Lodž (452.000 preb.) z razvito tekstilno obrtnostjo (volna, bom¬ baž). V Censtohovi je znana poljska božja pot. Bygošč (nem. Bromberg, 88.000 preb.) ob začetku prekopa je važen žitni trg. Poznanj (170.000 preb.) ob Varti je obrtno in trgovsko mesto. Vzhodno od Varšave, blizu meje, je utrjeni Brest-Litovsk, • v poljski Litvi pa Wilna (130.000 preb.). Vsa ostala važnejša mesta so v Galiciji na višavju. Največje mesto je Lvov (219.000 preb.) sredi Podoljske ploščadi. Sloveči konjski sejmi so v Ta mo polu. Na Prutu je v E o lo meji (41.000 preb.) središče mlinarske obrti. Na gornji Visli je Krakov (182.000 preb.), nekdanja prestolnica poljskih kraljev. Č, Gdansk. Gdansk (n. Danzig) je majhna ljudovlada pod nadzorstvom zveze narodov (1914 Tem 2 , 356.740 preb., 186 na 1 km 2 ), ki leži ob izlivu Visle v Gdanski zaliv. Poljska trgovina ima tukaj prosto pot na morje. Mesto Gdansk (195.000 preb.) ima ladjedelnico, izvaža pa moko, ribe in železnino. Prebivalci so večinoma nemške narod¬ nosti. D. Romunsko kraljestvo.* Zemljepisni pregled. Romunija leži južnozahodno od Dnjestra do Donave, preko katere sega na Balkanski polotok. Na vzhodu meji ob Orno morje. Obala pripada Romuniji od izliva Dnjestra do bolgarske meje pred Varno. Povsod je nizka in nc- členovita, v donavski delti pa močvirnata. Zato je za promet ne- prikladna, ker je brez prirodnih pristanišč. Na obrežju so tudi ze¬ meljske kose z lokvami, ki pa pri Konstanci prenehajo. *) Kocen, zemljevidi št. 41, 43 in 48. 51 Romunija meri 295.500 km 2 in ima 16,500.000 prebivalcev (55 na 1 km 1 ). Delimo jo v Vlaško (med Donavo in Karpati), Moldavijo (severno od Vlaške med Karpati in Prutom), Bes¬ arabijo (med Plutom in Dnjestrom). Dobrudžo (med Donavo, Črnim morjem in Bolgarijo), Bukovin o (ob izviru Sereta) in Er- deljsko (severnozapadno od Vlaške). Po navpični oblikovitosti ločimo visoki in nizki del; severno- zahodni del obsega višavje, južnovzhodni pa nižavje. V višavju so Karpati; od izvira Bistrice, desnega pritoka Sereta, jih imenu¬ jemo Erdeljske Karpate in Transsilvanske Alpe (na zemljevidu Erdeljske Alpe). Čisto na jugu, med Morišem in Donavo, preidejo Karpati v Banatsko gorovje, ki se polagoma zgubi v banatski nižini. Vlaška nižina, ki obsega ves dolenji tek Donave, je podaljšek Ruskega nižavja, od katerega jo loči reka Dnjester, Dvigne se nekoliko v granitskem gričevju Dobrudže. Na površju je sama naplavina karpatskih pritokov Donave; v Moldaviji in Bes¬ arabiji je pa pokrita s puhlico. Romunija ima veliko tekočih voda, ki se vse izlivajo v Donavo, ker ta dobiva vse svoje leve pritoke iz Karpatov, nekaj ne¬ znatnih desnih pa iz Dobrudže. Najvažnejši levi pritoki so: Črna, Sil, 011, Ardžiž z levim pritokom Dimbovica, Seret z des¬ nimi pritoki Mol dava, Bistrica in Buzeu, in Pr ut. Tudi desna stran D ujest ra, v kolikor meji ob Ukrajino, spada v to državo; ravnotako gorenji tek levih pritokov Tise ter levi pritoki Te¬ in e š a. Vlaške in moldavske reke dobro namakajo zemljo, ovirajo pa promet, ker imajo globoko zarezane struge, kar zahteva veliko mostov, Donava je za Romunijo največje važnosti, ker je ves čas plovna, začenši pri Baziašu pa do ustja. Radi neznatnega padca lahko plovejo parniki navzgor, in v spodnjem teku celo jadrnice. Pri Tulči se začne donavska delta, ki obsega 2600 km 2 površine, deli se pa v tri rokave: Ki lij a (severni), S ul in a (srednji) in Sv. Ju rja rokav (južni). Naj večji je Kilija, ki odvaja tri petine donavske vode v Črno morje; za promet in trgovino je pa najvaž¬ nejši Sulina, ker njegovo strugo vedno čistijo. V Romuniji vlada pravo celinsko podnebje. Zime so dolge in mrzle; reke zmrznejo in led ostane na njih nekaj tednov;, poletja so pa vroča, da ne dozori samo pšenica in koruza, marveč Indi riž. Izpremembe topline so nagle in velike: zimi kar naenkrat 4 * 52 sledi poletje, to pa po lepi, kratki jeseni preide v zimo. Poleti kaže toplomer v senci 50° C, pozimi pa pade do — 35° C. Tako podnebje je onstran Karpatov, tostran pa vlada podnebje, podobno banatskemu, samo zime so še bolj mrzle in snežene. Dežuje poletij kar pospešuje pridelovanja žita. V donavski delti je zaradi močvirij domovina malarije. Gospodarski pregled. Prebivalci Romunije se bavijo v prvi vrsti s poljedelstvom (40% površine). Kacin obdelovanja zemlje je pa nepopoln. Kljub temu je Romunija vsled ugodnega podnebja in rodovitne zemlje med prvimi evropskimi žitnicami, ker pridelek daleč prekaša domače potrebe. Največ pridelujejo koruze, potem pšenice. To predvsem izvažajo. Znaten je tudi pridelek krompirja in grozdja (vina). Gozd pokriva nad četrtino (26%) zemeljske površine. Na pašnike odpade samo 17% zemlje, ostala je nerodo¬ viten svet. Živinoreja je drugi vir dohodkov, čeprav se zanjo onstran Karpatov premalo brigajo. V prvi vrsti gojijo ovčarstvo in rejo goved (za oranje), potem pride reja prašičev in konj. Ribolov po rekah, zlasti po Donavi, je velikega pomena. V tem oziru je Romunija takoj za Rusijo. Središče ribolova na Donavi je rokav Kilija, kjer ujamejo mnogo jesetrov (proizvajanje kaviara). Romunija ima bogate zemeljske zaklade. Onstran Karpatov v Vlaški in Moldaviji dobivajo znatne množine soli (Okna) in pe¬ troleja (v dolinah Prahove in Dimbovice, okoli Bakave in Buzeve). Erdeljska je bogata zlata, soli in železne rude. Banatsko gorovje daje premog (Anina, Resica) in železno rudo (Anina, Steier- dorf). Radi mineralnih voda je najbolj znana Herkulova banja na Črni. Tvor niška obrtnosl je še v povojih. Nedostaja pa premoga, glavnice in veselja do' dela. Romuni neradi delajo v tovarnah. Najbolj je razvita tista obrt, ki predeluje zemeljske pridelke: mli¬ narstvo, kuhanje žganja, izdelovanje sladkorja, pivovarstvo in lesna industrija, potem prečiščevanje petroleja in izdelovanje vžigalic. Za promet skrbijo železnice (11.670 km) in ceste, Donava in črno morje. Izvažajo žito, petrolej (in bencin), sol in les; potem živino (goveda in ovce), volno, kože, jajca, ribe in kaviar. 53 Prebivalstvo in glavna mesta. Večina prebivalstva (71*5 %) je romunske narodnosti (vzhodni Romani) in pravoslavne vere. Tostran Karpatov je precej Madjarov (97%) in Nemcev (4'8 %j, onstran pa Rusinov in Bolgarov (skupaj 5'5%). Judje (850.000) so razkropljeni po vsej državi. Narodna izobrazba je na nizki stopnji, okrog 60% ljudi je nepismenih. Romunija je ustavna kraljevina. Prestolnica je Bucuresci (izg. bukurešc), 520.000 prebivalcev, ob Dimbovici v sredini Vlaške, zelo utrjeno mesto, glavno prometno središče, prvo obrtno mesto, ima univerzo in je središče političnega in duševnega življenja romunskega naroda. Pristanišče glavnega mesta na Donavi je Gjurgjevo (izg. džurdževo) nasproti bolgarskemu Ruščulm — tr¬ govina z Bolgarsko. Turn-Severin, železniška in parobrodna postaja, Krajova (55.000 preb.) blizu Šila (sol), Ploesci (izg. plojašt), trg za vino, v bližini petrolejski viri, Brat la (izg. brdjla, Ji.000 preb.), blizu izliva Sereta v Donavo, je glavno mesto za izvoz romunskega žita. V Moldaviji: Jassy (iz g. jasši, 86.000 preb.), vseučilišče; Ga- lacz (izg. galac) je 120 km od morja oddaljen, začetek pbmorske trgovine. — Pri Orni vodi je najdaljši železniški most (3850 m) v Evropi, za progo Bukurešt-Kon stanc a, glavno morsko prista¬ nišče za Romunijo. — črn o vi c e (92.000 preb.) so glavno mesto v Bukovini, Kišenev (130.000 preb.) pa v Besarabiji. Erdeljska: Braševo (46.000 preb.) na Oltije prvo trgovinsko in obrtno središče v deželi, Sibinj (43.000 preb.), Kološ var (T2.000 preb.) in Temišvar (78.000 preb., v Banatu), A r a d (66.000 preb. ob Morisu), Stara Oršova ob Donavi. Severna Evropa. 1. Kraljevina Danska in Islandija * Lega. Kraljevina Danska obsega severni del Jiitskega polotoka in Danske otoke v Vzhodnem morju. Kraljevina meri (s Fiirber otoki) 44.400 /im 2 ; prebivalcev je 3,290.000 (74 na 1 hm 2 ). a) Jiitski polotok ima na vzhodni strani podaljške Baltskega hrbta, griče in zalive. Ilovnata tla so primerna za poljedelstvo, po¬ nekod so bukovi gozdi. Sredino polotoka zavzemata barje in pu¬ stinja, na zahodnem obrežju so pa sipine in obrežna jezera. Za¬ hodno obrežje je plitvo in ladjam zelo nevarno. Kap S k a g en je severni rtič tega plitvega obrežja. Preliv Kattegat je globok, v viharju pa nevaren. Limfjord je od morja zalita dolina, katero so v sredi prekopali, da je sedaj odprta do Severnega morja in plovna. Danska je na podlagi ljudskega glasovanja dobila severni Schles- wig (4000 itm 2 , 164.000 preb.). Na polotoku je glavno mesto Aar- hus (izg. orhus, 74.000 preb.), trgovsko mesto. b) Danski otoki so ostanek plošče, ki je prišla pod morsko gla¬ dino. Pokriva jih ilovica. Morske ceste so bivše doline. Najvišji (140 m) je otok Mb en (izg. mori). Glavni otoki so še Fyen (izg. fiiri), S j a 11 and (izg. zjiiland), Laaland (izg. lolancl) inFalster. Na vzhodnih otokih se pokaže izpod ilovice tudi kreda. Otok Bornholm (588 hm 2 , 44.000 preb.) je iz granita in bogat rudnin. Danski otoki merijo 13.370 hm 2 ter imajo 1,770.000 prebi¬ valcev (132 na 1 km 2 ). Podnebje na otokih je namorsko, padavine 600 mm. Gospodarske razmere. Na Danskem odpade na polje 43%; na travnike in pašnike 32 %> na -gozd 8% površine. Za trgo¬ vino je velikega pomena preliv Sund, važna sta pa tudi Veliki in Mali Belt. Danci so izvrstni kmetovalci, delavni, pošteni in ljubijo svojo domovino črez vse. Zemlja je rodovitna, zraven pa tudi dobro ob- * Kocen, zemljevid št. 25. 55 delana. Največ pridelujejo ovsa, ječmena in krompirja. Živinoreja daje prebivalstvu glavni zaslužek. Največ redijo govedi in prašičev. S tem je v zvezi tudi proizvajanje surovega masla, mesa in sla¬ nine. Bavijo se pa Danci tudi z ribarstvom (polenovka, slaniki, ostrige) in mornarstvom. Danski primanjkuje rudnin. Na otokih se dobiva apno, kreda, na Bornholmu slab premog, toda izvrstna glina in porcelanovina ter granit. Zato imajo dober zaslužek žgalnice, mlini, pivovarne in žganjarne. Izvažajo pa od tega samo moko. Za promet skrbijo ladje in železnice (10 km na 100 km % ). Preko Danske obstoji neposredni železniški promet med Nemčijo in Švedsko s pomočjo parnikov, ki preko morskih ožin prevažajo vo¬ zove, da ni potreba prestopati in blago prekladati. Trgovina je živahna in večinoma pomorska. Izvažajo največ surovo maslo, jajca, meso, živino, kože, loj. Danci pripadajo k severnim Germanom; vere so luteranske. Narodna prosveta je na zelo visoki stopnji. Danska je ustavna kraljevina. Glavno mesto Kobenhavn (710.000 preb.) je na otoku Sjallandu ob Sundu (vseučilišče, živahna obrtnost in trgovina). Važno je še mesto Odense (50.000 preb.) na otoku Fyen. c) Far-Oer (izg. fdror ) otoki (t. j. Ovčji otoki) so v Atlantskem oceanu med 61° in 63°^, visoki največ 882 m. Tukaj vlada na- morsko podnebje (jan. 2° C, jul. 11° C), padavine je do 1600 mm. Žito slabo dozori, pač so pa pašniki za ovce. Otoki merijo 1400 km 2 in imajo 21.350 prebivalcev. Prebivalci so ribiči, ječmena in ovsa malo pridelujejo, več pa repe in krompirja. Fariugi izvažajo suhe ribe, volno in nogavice. č) Danci imajo svojo kolonijo na Grenlandiji (88.100 km 2 , 14.355 preb.). Islandija (63 1 / 2 ° do 66V 2 0 N, 13 1 / 2 ° do 24 1 / 2 ° WG) je od¬ daljena skoraj 1000 km od Norveške, 300 km je pa še naprej do Grenlandije. Površina meri 104.785 hn 2 , prebivalcev je pa 95.000. Islandija je namorski vulkanski otok, ki ima za podlago 650 do 980 m visoko ploščo, nad katero se dvigajo z ledeniki pokrite gore. Med delujočimi ognjeniki je najvišji Hekia (1560 m), t. j. plašč, ker goro večinoma oblaki zakrivajo. Vulkanizem se pojavlja tudi v obeh gejzirih (vrelcih), ki mečeta iz sebe vrelo talno vodo. V drugih vrelcih voda samo kipi, nekateri imajo tudi žvepleno vodo. 56 Podnebje ima svoje posebnosti. Ločnica večnega snega je med 900 m (S) in 600 m (N) Topli vetrovi od juga dovajajo vlago otoku, mrzli polarni tok pa donaša celo led do otoka. Najkrajši dan je 4 h dolg. Hudi viharji in prenizka poletna temperatura za¬ držujejo rast drevja. Breze so podobne grmičevju. Islandija leži izven žitne meje. Prebivalci pridelujejo krompir in repo. Ledeniki ne segajo čisto do morja. Navadno je pred njimi naplavina. Pri ognjeniških izbruhih se lava razlije čez ledene po¬ krajine; led se raztopi in s pepelom pomešana voda poplavi cele pokrajine. Padi tega je večina zemlje neugodna za naselitev. Na južnem obrežju so rodovitni pašniki. Tam redijo ovce, goveda in konje. Dober zaslužek daje ribištvo in lov tjulenjev. Prebivalci tega .,ledenega 11 otoka govorijo jezik, ki spominja na severnogermansko narečje. Islandci se zelo zanimajo za prosveto. V Reykjaviku je gimnazija in nepopolna visoka šola. Islandija je od 30. novembra 1918 samo po personalni uniji (skupni vladar) združena z Dansko. Glavni zaslužek dajeta prebi¬ valcem živinoreja in ribištvo. Obrtni izdelki so nogavice in roka¬ vice. Izvažajo ribe, volno, kitovo salo, perje, živino, uvažajo pa žito, kolonialno blago, tobak, les, premog, železo. Glavno mesto in sedež vlade je Reykjavik (18.000 preb.), 2. Skandinavski polotok.* Skandinavski polotok se razteza od NE proti NTT od 71 (I N T do ho 1 / 2 °X v dolžini 1900 km med Atlantskim oceanom in Vzhod¬ nim morjem. Na jugu ga preliva Skagerrak in Kattegat de¬ lita v dva konca. Skandinavski polotok je poševna plošča, ki strmo pada k Atlantskemu oceanu, k Vzhodnemu morju se pa spušča v stopnje- vinah, tako da je na obrežju že nižina, ki se zlasti na jugu razširi. Atlantiško obrežje je zelo členovito. Globoki, zelo razviti zalivi segajo daleč v notranjščino. Pred obrežjem je veliko otokov (Lofoti) različne velikosti. To so povzročili ledeniki, deloma pa ponižanje celine. Led je razširil doline in jih marsikje poglobil, drugod je pa nasul velikanske groblje. Ko se je polotok začel poniževati, je doline zalilo morje. Tako so na zahodnem obrežju Skandinavije iz dolin nastali zajedi (fjordi, izg. fjori). ‘) Kocen, zemljevid št. 26. Ostanek nekdanje obrežne stopnjevine so otoki pred Skandi¬ navijo, ki ustavljajo morsko kipenje. Stene fjordov so strme. Ti fjordi segajo daleč v notranjščino, stranske doline so pogosto višje; zato voda iz njih pada v slapovih v dolino fjorda, ki je koritu podobna. Vrh fjordskih dolin je prostrana, enolična planjava, Fjeld (izg. fjel) imenovana, pokrita s pašniki, ruševjem in barjem. Južni višji del pokrivajo ledeniki. Tuje naj višji vrli Gal d h op ig (2520 m) na J o tuufj el du. Dve globoko zarezani dolini segata daleč proti jugu, to sta Gu db ran dsdalen in Osterdalen. Po tej je izpe¬ ljana železnica iz Trondhjema (izg. trbnjema) v Kristianijo, druga uroga pa vzhodno na Švedsko do Stockholma. Od 65°JV više vzpetosti zopet rastejo. Ob 68°IV je najvišji vrh Kebnekaisse (2186 m). Severni del polotoka, Finmarken, preide severovzhodno v nizko gričevje. Vzhodno se skandinavsko višavje spušča v gozdnato jezersko ploščo, po kateri tečejo skoraj vzporedno številne reke. Severna je Tornea-elf (izg. torneo-elv), .najjužnejša pa Dal-elf (t. j. dolin¬ ska reka). Vse reke imajo brzice in slapove. Plošča preide na vzhodu v ravnino, ki sega do Vzhodnega morja. Obrežje je kame- nito, členovito in spredaj z malimi otoki obdano. Južno od reke Dal-elf se poniža ravnina v širok jarek, ki sega od Go teh org a (izg . joteborj) do Stockholma. V njem je veliko jezer, ki tvorijo skoraj nepretrgano vodno cesto med Sever¬ nim in Vzhodnim morjem. Naj večja je kotlina V e n e r s k e g a jezera (5600 Im 2 ), v katero se izliva Kiar-elf. Iz jezera teče na jugu Gota-elf (iz g. jota-elv), ki kmalu napravi več brzic in prekrasni slap Trollkattan (33 m). Za ladje je izkopan poseben prekop, ki obide te brzice in pride malo pred Goteborgom v reko. Okolica je zelo rodovitna. Polotok S eh o n en na jugu je kos nemške grude in zelo rodoviten. Otoka O lan d in Go tl and sta iz apnenca in manj rodovitna. Podnebne razmere. Velika je razlika med zahodno in vzhodno obalo polotoka. Prva ima namorsko podnebje in zelo milo zimo, na drugi se pa že pozna vpliv vzhodnoevropskega celinskega podnebja. Padavina se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Naj¬ več dežja dobi južni konec zahodnega obrežja (Bergen skoraj 2000 mm). Na južnem delu višavja in v Laponski pade padavina 58 pod 500 mm. Ločnica večnega snega je na jugu pri 1200 m, na. severu pri 800 m. Zahodno obrežje ima gozde še čez severni tečaj¬ nik, na višavju je pa že previsoko za gozd. Glavni gozdi so pa v nižavju na vzhodu in jugu polotoka ter po dolinah med višavjem. Na severu prevladuje šilasto drevje in breza, proti jugu je pa vedno več hrasta in bukve. Gozd zavzema na Švedskem 49%, na Norveškem pa 23 % površine. Les daje prebivalstvu poglavitni za¬ služek. Reke ceno prevažajo, brziceJn slapovi pa nudijo vodne moči. Za poljedelstvo je malo sveta, na Švedskem 9%, na Norve¬ škem samo 1%. Pri Trondkjemu je meja za sadno drevje in ozimno žito. Severno uspeva samo jaro žito, ječmen in oves celo do severnega konca polotoka. Največ pridelajo ovsa in krompirja. Veliko bolje uspeva živinoreja. Pašniki in travniki zavzamejo na Švedskem 4%; na Norveškem pa 6% površine. Na severu je doma severni jelen. Vse reke in potoki imajo izvrstne losose; na južnozahodni obali love slanike, blizu Lofotskih otokov pa polenovke v velikih množicah. V Atlantskem oceanu je tudi lov na kite, mrože in tjitlenje. Rudarstvo daje na Norveškem nikel in baker (Roros) ter nekaj srebra (Kongsbergj, v severni Švedski se pa nahajajo bogati rudniki železa (Gellivara, izg. jelivara) in bakra, ki dajejo tako izvrstno rudo, da jo kar sirovo izvažajo na Angleško in Nemško. L. 1920 so izkopali 4’5 milij. t železne rude, napravili so pa doma železa 310.000 t in jekla 230.000 t. Za tovarne morajo uvažati angleški premog. Prebivalci polotoka so severni Germani, samo Laponci (90.000) so mongolskega pokolenja. Skandinavci se delijo jezikovno v Švede in Norvežane. Po veri so protestantje. Norvežani so bolj resni, Švedi pa zgovorni in družabni. Ljudska izobrazba je pri obeh narodih nenavadno visoka. a) Kraljevina Švedska meri 448.278 km 2 , ima pa 5,954.000 prebivalcev (13 na 1 km 2 ). Švedi so poljedelci in rudarji, bavijo se pa tudi z obrtjo. Izvažajo les, vžigalice, rude, granit in poljedelske pridelke, uvažajo pa premog in žito. Tujski promet je zelo razvit. Železnice so merile 1. 1920 15.000 /cm, plovne vode pa 6100 km. Južni del Švedske je gosto obljuden, severni pa slabo. -Tu živijo nomadski Laponci. 38 % je nerodovitnega sveta. Švedska je ustavna monarhija. 59 Glavno mesto Stockholm (422.000 preb.) stoji zelo sliko¬ vito na mnogih otokih ob Malarskem jezera in ob prekopih, ki vodijo k morju — severne Benetke; prvo obrtno in trgovin¬ sko mesto. Gbteborg (iz g. joteborj, 205.000 preb.) je središče obrti in trgovine ob Kattegatu. Malmo (114.000 preb.) ima živa¬ hen promet z Dansko. Glavne tovarne vžigalic so v Jonkopingu (iz g. jončoping) ob Vetterskem jezeru. Up sala je staro prosvetno središče švedsko, ima imenitno stolnico in slavno vseučilišče. b) Kraljevina Norveška (323.793 km 2 , 70% nerodovitnega sveta, 2,650.000 preb., 8'2 na 1 Jcm, 2 ) je ustavna država. Norve¬ žani so podjetni ljudje in neustrašeni pomorščaki. Bavijo se zlasti z ribištvom. Njih trgovinsko brodovje je bilo včasih v Evropi prvo za angleškim, sedaj (1. 1922) je z 2,600.000 reg. t na petem mestu v Evropi (na osmem mestu v svetovnem prometu). Norvežani ži¬ vahno trgujejo z Veliko Britanijo. Izvažajo les in ribe, uvažajo pa žito. Norveška ima le primorska mesta ob fjordih. Glavno mesto Kristiania (258.000 preb.) je prvo trgovsko mesto v državi. Bergen (izg. berjen, 91.000 preb.) izvaža ribe. Trondhjem (55.000 preb.), izvoz rib, lesa in bakra. Trbmso in Hammer- fest sta najbolj severni mesti v državi. K Norveški spada tudi Spitzberško otočje (65.000 hn 2 , stalno okrog 900 preb.), otok Jan Mayen (370 km 2 , brez ljudi) ter Medvedji otok (750 /m 2 , stalno 85 prebivalcev). 3. Finska plošča.* Baltska plošča sega iz Skandinavije tudi čez polotok Kola in Finsko ploščo. Ob norveški meji so močvirja; ta pre¬ idejo vzhodno v tundre, ki zavzemajo severni del polotoka Kola. Južni del tega polotoka pokrivajo iglasti gozdi pomešani z brezami. Severno, Murmansk o obrežje je brez ledu, ker ga dosega del Atlantskega toka. Zato se lepo-razvija pristanišče Aleksandrovsk. Na obrežju prebivajo ribiči, v notranjščini pa nomadski Laponci. Finska plošča ima veliko gladko obrušenih skalnatih vrhov in grobelj. Žlebovom podobne doline so napolnjene z jezeri in močvirji: vse imajo smer od NW proti SE. Reke še niso izravnale * Kocen, zemljevid št. 26 in 27. 60 strmca; zato je v njih veliko slapov in brzic. V zvezi z iglastimi gozdi, ki pokrivajo obširne planjave, nudijo vrhovi in jezera prav slikovito podo.bo na tej finski jezerski plošči. Obrežje finsko je podobno švedski obali. Tudi tukaj mrgoli skalnatih otokov, ki tvorijo preko Alandskih (izg. olandshili) otokov zvezo z nasprotnim obrežjem. — Baltska j)lošča sega do usada med Belim morjem in Finskim zalivom. V tem usadu sta naj večji evropski jezeri Onega (8500 km 2 ) in Lado g a' (18.000 hm 2 ). Reka Z vir veže obe jezeri, Neva pa odvaja vodo iz Ladoškega jezera pri Petrogradu v Finski zaliv. Finska republika meri 387.576 km 2 . V njej živi 3,367.000 ljudi (8'7 pa 1 km 2 ). Podnebje je celinsko, zima mrzla. Poletna toplota je pa tako velika, da žito neverjetno hitro dozori. Na jugu uspeva žito in sadje, celo hrastovi gozdi so tukaj. Živinoreja, polje¬ delstvo in izvoz lesa daje prebivalstvu glavni zaslužek. Največ pri¬ delajo rži in ječmena, pa tudi krompirja. Lov in ribištvo dajeta lepe dohodke. Obrtnost izkorišča vodne moči. Slap Imatradaje sam 500.000 konjskih sil. Predelujejo večinoma les in živalske sirovine. Trgovina je-jako živahna. Izvažajo les, papir, lepenko, smolo, katran, kože in krzno. Prebivalci so Finci, ob obali živijo tudi Švedi ^10’6 %); vere so luteranske. Zemlja je redko obljudena, ker je 31% nerodovit¬ nega sveta, 62% gozda, 2% polja in 5% pašnikov. Prebivalci so zelo izobraženi. Vsa večja mesta so ob morju. Glavno, mesto Helsingfors (finski Helsinki, 198.000 preb;) na severni obali Finskega zaliva ima vseučilišče, razvito obrtnost, ladje¬ delnice in veliko trgovino. Vhod v pristanišče brani utrjeni Sveaborg „severni Gibraltar". Wiborg (f. Vilpuri, 30.000 preb.) je trdnjava na vzhodu ob .izlivu prekopa in jezera Sajma v Finski zaliv. Abo (izg. uho, f. Tušku. 58.000 preb.) ima trgovino z lesom. Ob meji na severnem koncu Botniškega zaliva je mesto Tomca (izg. torneo, ,66°%, kjer traja najdaljši dan skoraj 24 h . Vzhodna Evropa. 1. Rusko nižavje. Rusko nižavje* se začne pri usadu med Belim m.orjem in Finskim zalivom in 'sega do Urala, južno pa do Kavkaza in gorovja Jajla na polotoku Krimu. Na jugozahodu je omejuje lok K a r p a t o v. Ruska plošča je le malo valovita. Srednja višina je povprečno manjša kot 200 m. Samo trije hrbti so višji. Prvi hrbet je od Kazanja dalje na desnem bregu Volge in pada strmo 'proti reki, ki ga izpira. Ta visoki breg se zavije pri Caricinjskem kolenu od Volge in preide kot Ergenijski hrbet v predgorje Kavkaza. Na drugi strani Volge je nizki breg lahko nagnjen k reki. Drugi hrbet je znan kot Srednje ruska plošča. Sega od V a 1 d a j s k e višine južno do -A z o v s k e g a mo r j a. Od te plošče se odcepi nizek hrbet v zahodni smeri in doseže Riški zaliv. Drugi zahodni hrbet loči porečje Zahodne Dvine od porečja Njemena. Tretji hrbet predstavlja Poddljska plošča kot predgorje Karpatov, ki sega do Dnjepra. Kotlina Severne Dvine je ločena po nizkem hrbtu od Volge, po izrastku Urala, ki se obrne proti polotoku Kaninu, pa od po¬ rečja P e č o r e. Rusko nižavje pokriva severno od tečajnika tundra, kije ponekod ledena, drugod sc pa poleti obraste z mahovi in lišaji. Južno so do 58°iU šil as ti, potem pa do 52 °N listnati gozdi. V porečju Dona iij Volge, južno od Kazanja, imamo črno prst (črnico). Tuje bilo pred svetovno vojno nepregledno polje, žitnica ne samo za Rusijo,- marveč tudi za ostalo Evropo, Cisto na jugu, okrog Azovskega morja in Kaspiškegajezera, je pa predel pašnikov in stepi z nomadskim prebivalstvom. * Kocen, zemljevid št. 27. 62 Ruska plošča ima nenavadno veliko rek, ki teko na razne strani v vsa obmejna ruska morja. Ruske reke imajo neznaten strmec, pa veliko vode in so zato pripravne za brodarstvo. Razvodja so nizka, reke vežejo mnogi prekopi, tako da je zveza med vsemi ruskimi morji in Kaspiškim jezerom. V Severno Ledeno morje tečejo Pečora, Severna D vina, ki nastane iz Sukone in Vičegde, ter Onega. V Vzhodno morje se izlivajo Neva, Zahodna Dvina in Njemen. V Črno morje teko obmejna reka Dnj ester, Bug in D nje pr. Glavna ukrajinska reka je D nje pr, ki izvira na južni strani Valdajske višine. Na desni dobi Berezino in Pripet,- na levi pa Desno. Promet ovirajo brzice. V Azovsko moije se izliva Don z desnim pritokom D on c e m. Kaspiško jezero dobiva Volgo in Ural. — Volga izvira na Valdajski višini, teče nekaj časa po Srednjeruski plošči, postane pri Tveru plovna in pride v obsežno kotlino, kjer dobi pri Nižjem Novgorodu na desni strani Oko z Moskvo. Pri Kazanju se obrne Volga proti jugu in dobi z leve strani Kamo s pritokoma Vjatko in Bjelajo. Pri Caricinju se obrne proti jugovzhodu ter se v veliki delti izliva v Kaspiško jezero. Volga je najdaljša evropska reka (3689 km)\ njeno porečje meri 1,460.000 lem 2 . Te reke imajo razen dobrih lastnosti za plovbo tudi slabe. V Severno Ledeno morje tekoče reke so 5 do 6 meseeev v letu zamrznjene. Parniki ne morejo 3 mesece voziti tudi v izlivu Volge. Zelo važna reka je Neva, ki odvaja vodo iz jezer v Vzhodno morje. Rusko nižavje ima veliko barja, močvirja in jezer. Največja jezera soLadoško, Oneško, Umensko in Pejpuško je¬ zero, vsa v bližini Vzhodnega morja. V stepeli ■ okrog Kaspiškega jezera so mnogobrojna slana jezera, med njimi Eltonsko jezero, ki ima 28'8% soli ter je najbolj slano jezero na zemlji. Podnebne razmere. Rusko nižavje obsega skoraj polovico Evrope. Najjužnejša točka (44°43’ N) je na Krimu, najsevernejša (70 °NJ pa nasproti otoku Vajgaču. Zato je umljivo, da so podnebne razmere zelo različne na tako obširnem ozemlju. Letna toplina pada od NIK (13°(7) proti NE (— 10°Cj. Zimski mraz narašča od zahoda proti vzhodu in severiu Na zahodni meji je v januarju —3 °C, na vzhodni pa —17 0 C. Najbolj mrzlo (— 22° C) je na severnem koncu Urala. Zato zamrznejo reke, jezera in morje na obrežju. 63 Poleti je ob Kaspiškem jezeru najbolj vroče (25° C), v Petrogradu je julija 18° C, na severu Urala pa 6° C. Dežuje ob vseb letnih časih. Letna množina padavine nikjer ne presega 700 mm. Največ padavine ima NW stran Ruske plošče, najmanj pa SE med Uralom in Kaspiškim jezerom. Tukaj doseže komaj še 200 mm. To povzročajo prevladujoči vzhodni vetrovi. Zato je umljivo, da so v tem delu Ruskega nižavja stepi in napol puščava. Glavni dež je zgodaj poleti. Množina poletne padavine vpliva tudi na letino. Suša povzroča slabo letino in lakoto. Rusko nižavje loči gorstvo Ural od še prostranejšega Sibir¬ skega nižavja v Aziji. 2. Gorstvo Ural. Reka Ural loči v svojem od E proti W zavitem teku višje grebene južnega Urala od njegovih izrastkov, ki se polagoma zgu¬ bijo v Kirgiški pustinji. Gorstvo Ural meri v dolžino 2200 hm. V Evropi ga nobeno gorstvo ne doseže. Smer ima Ural poldnevniško, v severnem delu se pa malo zavije (do 65 °EG), preide potem na otok Vajgač in onstran Karske ceste na južni otok Nove Zemlje. Ural je staro gorstvo. Proti Sibirskemu nižavju se končuje v razločni stopnjevini, na zahodno stran pa preide polagoma preko slabo nagubanega predgorja v Rusko ploščo. Kam a odvaja s pritokoma Bjelaja in Vjatka vodo iz rodovitnih zahodnih dežel k Volgi. Gorstvo delimo v tri dele. Severni ali Pusti Ural sega do izvira Pečore. Najvišji vrh je Tol-p os (1660 m). V severnem delu (do 66 1 / 2 °N) so tundre in močvirnate planjave, v južnem pa šilasti in brezovi gozdi. Prebivalci lovijo tukaj dragocene kožuharice. Srednji ali Rudnati Ural med Pečoro in Ufo, pritokom Bjelaje, je južno od 59° JV veliko nižji. Železnica Perm — Jekatarinburg prekorači greben v višini 400 m. Ta del Urala vsebuje neizmerne zaklade platine, zlata, srebra, železa, bakra in premoga. Južni ali Gozdni Ura! se cepi v več vzporednih vrst in ima krasne gozde. Najvišji vrh je Jamantav (1650 m). 64 3. Države ob Vzhodnem morju.* a) Litva. Litva leži severnovzhodno od Vzliodae Pruske, s katero meji ob spodnjem teku Njem en a, ki dobiva vodo iz zahodnega dela Ruske plošče. Nadaljnja meja je Vzhodno morje, ki je pa brez važnih’ pristanišč. Litva meri 48.000 lem 2 in ima 2,160.000 prebi¬ valcev (45 na 1 km 2 ). Ves svet je raven in nagnjen proti severo¬ zahodu. Podnebje je vlažno, veliko je padavine. Pozimi zamrznejo reke in morje radi celinskega mraza. Prebivalci se bavijo s polje¬ delstvom. Pridelujejo rž, oves, krompir, lan, konopljo in sladkorno peso. S tem je v zvezi mlinarstvo, proizvajanje žganja, sladkorja in platna. Glavni promet je po železnicah (1543 km), ki so izpeljane po nasipih. Prebivalci govorijo litavski jezik. Nelitvancev je 16%, med temi 11'6% Judov. Vere so Litvanci katoliške. Litva je ljudovlada. Glavno mesto je trdnjava Kovno (lit. Kaunas, 90.000 preb.). Litvanci so zasedli tudi mesto Memel (lit. Klaipeda) z okolico (2657 km 2 , 140.000 preb.), ki je bilo po vojni pod mednarodnim varstvom, ker je okolica čisto litvanska. b) Latvija. Latvija zavzema ozemlje južne polovice Riškega zaliva. Na jugu meji ob Litvo, vzhodno z Rusijo, severno z Estonsko. Povr¬ šina znaša 65.791.7rm' 2 , prebivalcev je pa 1,864.000 (28 na 1 km 2 ). Glavna reka je Zahodna D vi n a, ki se izliva v riški zaliv. Podnebne in življenske razmere so take kakor v Litvi. Pre¬ bivalci so La tisi (78'3°/o)> Rusi (8'6%), Judje (4'3%), Nemci (3’6%) in dr. Latiši so večinoma protestantje. Glavno mesto te ljudovlade je Riga (”270.000 preb.), ki je 15 km od morja ob Dviui. Pristanišče je ob izlivu Dvine. Drugo morsko pristanišče je Libau (latiški Liepaja, 70.000 preb.), vojna luka blizu litvanske meje. Važno trgovsko in prometno mesto je tudi trdnjava Dvinsk (1. Daugavvpils, 40.000 preb.). * Kocen, zemljevid St. 26. c) Estonska. Estonska zavzema polotok med Riškim in Finskim zalivom, na vzhodu pa sega do P e j p u šk ega jezera, kjer meji z Rusijo. Ta ljudovlada meri 47.550 km 2 in ima 1,109.000 prebivalcev (23 na 1 km 1 ). Estonska sta tudi otoka Osel in Dag o, ki zapi¬ rata Riški zaliv. Podnebne razmere so podobne litvanskim. Prebivalci imajo glavni zaslužek od poljedelstva in živinoreje. Doeim je v Latviji 25% obdelanega sveta, 25% gozda in 35% pašnikov, je v Eston¬ ski 41% pašnikov, 23% polj a in 20% gozda. V obeh državah imajo veliko domače živine. Prebivalci so Estonci, sorodni Fin¬ cem, vere luteranske. Nekaj je tudi Nemcev in Rusov (skupaj 9%). Glavno mesto je Reval (est. Taliban, 123.000 preb.) ob Finskem zalivu. Važno je tudi vseučiliško mesto Jurjev (est. Tartu, 50.000 preb.) v bližini Pejpuškega jezera. — Izvažajo lan, maslo, les, žito, krompir, živino, kože. 4. Rusija. Rusija je še zdaj največja država v Evropi. Razteza se od Severnega Ledenega morja do Kaspiškega jezera, na vzhodu meji ob gorstvo Ural, na zahodu pa ob nove države, ki so nastale na njenem bivšem ozemlju. Severno Ledeno morje sega v evrop¬ sko celino med polotokoma Kolo in Kaninom kot Belo morje, ki se deli v tri zalive: Dvinski, Oneški in Kanda- laški. Morje je odprto samo pet mescev, obrežje je nizko in močvirnato. Tam so ruski otoki Kolgujev, Vaj gač in Nova Zemlja. Kaspiška obala je ravna in peskovita; jezero pa leži 26 m pod gladino Črnega morja. Površina sedanje Rusije meri 4,603.000 km' 1 , prebivalcev ima 98 milijonov (21 na 1 kw 2 ). Država je redko obljudena. Na njenem predvojnem ozemlju so nastale baltiške republike in večina Poljske. Rusija je prava poljedelskp država, ker živi več kot 80% prebivalstva od poljedelstva, zlasti na ozemlju črnice, ki je silno rodovitna. Polje (27 % površine) sicer nepopolno obdelujejo, a rodovitna zemlja vse nadomesti. Največ pridelajo žita (1. 1921 rži 6 milij. t, pšenice 5 milij. t, ovsa 3’5 milij. t), krompirja (7 milij. t), lanu (prediva 80 milij. kg), konoplje, sladkorne pese in tobaka. Vinska trta obrodi le ob spodnjem Donu in na južni obali Krima. Kržišnik, Zemljepis III. 5 66 Gozdi pokrivajo 40% površine in dajo velike dohodke. Slabo je pa, da premalo skrbe za nove nasade na posekanem svetu. Živinoreja je glavni vir ruskega bogastva. Predvsem redijo ovce in govedo, v južni Rusiji tudi konje in prašiče. Velike dohodke daje izvoz jajec. Laponci na severu imajo velike črede severnih jelenov, v stepeli na jugovzhodu se pa pasejo dvogrbi velblodi. Tudi lov je izdaten, ker je veliko divjačine. Ribolov je veli¬ kega pomena zlasti ob izlivu Dona in Volge. Največ nalovijo belug in jesetrov. Vendar rib še za domačo potrebo nedostaja, ker se pravoslavni strogo postijo. Znan je ruski kaviar, katerega iz Astra- hana razpošiljajo. Rusija spada med najbogatejše radarske dežele v Evropi, zlasti v srednjem delu Urala. Tam so glavni rudarski proizvodi: premog, železna ruda, platina, zlato in sol. Platine daje Ural 87 % svetovnega pridelka. Bogate zemeljske zaklade ima tudi Južna Rusija, zlasti v okolici Tule, Kurska in ob Doncu (premog in že¬ lezna ruda). Obrtnost ne more zadostiti domačim potrebam, čeprav ima Rusija zadosti surovin in cenenih delavnih rok. Glavna središča obrti so v Moskvi, Tuli, v Jaroslavih in Petrogradu. Znaten del ruskih proizvodov je sad domače obrti, s katero se bavi ljudstvo na deželi v dolgem zimskem času. Tovarniška obrt obstoji največ v predilniški industriji, nato sledi kovinska obrtnost, usnjar¬ stvo (juhtina), izdelovanje sladkorja in žganja, v predelu črnice pa mlinarstvo. Ruska trgovina je zlasti notranja. V zahodno Evropo izva¬ žajo poleg žita še usnje in kožuhovino (astrahanjske kape). Iz Kitajske vozijo čaj in Evropa ga dobiva iz Ruske. Veliki letni semnji so na Ruskem še vedno v navadi kakor nekdaj pred želez¬ nico. Na te semnje prihajajo trgovci in dovažajo blago iz cele države. Najvažnejši sejem je avgusta meseca v Nižjem Novgorodu, kjer zamenjujejo evropske pridelke za azijske. Ruske obrtne izdelke izvažajo 'zlasti v Azijo. Notranjemu prometa služijo plovne reke (40.000 km) in že¬ leznice (57.000 km). Najvažnejša proga je Moskva—Petrograd, največje prometno križišče je pa v Moskvi. V Rusiji živi poleg Rusov :n Ukrajincev več drugih narodov, ki so večinoma mongolskega plemena in še malo izobraženi, Rusi 67 in Ukrajinci so Slovani, pravoslavne vere. Njim pripada 87'8°/o prebivalstva današnje Rusije. Za njimi je največ Turktatarov (5'5°/o) in Fincev. Naseljeni so tudi Nemci (1T%). Judov živi v Rusiji še 3,500.000 (3'6°/ 0 ). Ruski narod je še na nizki stopnji omike. Poprej je bil ruski kmet navezan na grudo. Ko je bil oproščen, je še dalje služil plemičem, lastnikom zemlje. Rusija je danes pridružena „Uniji socialistiških sovjet¬ ski b r e p u b 1 i k“. Ta zveza obsega v Evropi 4,603.000 km 2 površine z 98 milijoni prebivalcev, v Aziji pa 16,579.000 &m 2 s 37 milijoni prebivalcev. Evropsko ozemlje je razdeljeno v Rusijo, Ukrajino in Belo Rusijo. V Aziji je bolj samostojna še Transkavkaška zveza (Georgija, Azerbejdžan in Armenija). a) Ruska sovjetska republika. Ruska sovjetska republika (20,240.000 km 2 , 99,140.000 preb.) obsega: «) Gubernije v evropski Rusiji in severni Kavkaziji (3,360.400 7cm 2 in 66,597.000 preb.); (3) avtonomne republike v Rusiji (5,567.105 km 2 , 20,568.000 preb.); ?) avtonomne narodnostne pokrajine v Rusiji (527.592 km 2 , 2,625.000 preb.) in " hmelj (36%). Izvažajo mesne izdelke, žito, tobak in bombaž, uvažajo pa riž in sladkor. Združene države imajo razvito rudarstvo. L. 1921 so doba¬ vili 747 milij. lil petroleja (62%). Od vsega bakra na svetu dobi- 90 vajo v Uniji 276 milij. kg (50%); železnih rud 69 milij. t (55%j. Unija prednjači tudi pri dobavljanju aluminija (53%), svinca (41%), cinka (41%) in premoga (457 milij. t, 40%). Obrtnost (zlasti kovinska in bombaževa) se je razvila najbolj po severnovzkodnik državah. Železa je naredila Unija (1. 1921) 16'8 milij. t, jekla pa 20‘3 milij. t (največ, 48%). V bombaževih predilnicah je delalo 36,500.000 vreten. Obrtnost sd posebno pod¬ pirale vodne moči, katere cenijo na 30 milijonov konjskih sil; iz¬ rabili so jih samo 33%. Tudi trgovina je najživahnejša na vzhodu ; podpirajo jo plovne ceste (47.000 km), brezštevilne železnice (vse merijo 426.500 km, 4 - 3 km na 100 km 2 ), avtomobili (12,364.000, 84%), brzojav, telefon in trgovinsko brodovje. Ladij ima le Velika Britanija več nego Unija. Glavni kraji: Na zahodu je prvo trgovsko mesto San Francisco (507.000 preb., izg. sen frensisko u ), ki je začelo ne¬ navadno naraščati, odkar je postalo končna postaja pacifiške že¬ leznice. (Razdaljo 5290 km New York — San Francisco prevozi vlak v 47 2 dnevih, aeroplan pa v 28 urah). L. 1906 je potres mesto zelo poškodoval. Z mestom San Francisco uspešno tekmuje drugo pri¬ stanišče Los Angeles (577.000 preb., izg. ejndžiliz ); križišče že¬ leznic, rodovitna okolica in bogati petrolejski vrelci. V notranjščini so znamenita mesta; Minneapolis in St. Paul (izg. minjipolis — sent pal, skupaj 616.000 prebivalcev) na severu. V močvirni delti reke Mississippi je mesto New Orleans (izg. nju orlienz, 387.000 preb.), glavna izvozna luka za bombaž, sladkor, riž in meso. Sredi premogovnikov in petrolejskih vrelcev ob zgor¬ njem Ohio je zelo naraslo meste Pittsburgh (izg. pitsbbrg, 588.000 preb.). Cincinnati (izg. sinsinati, 400.000 preb.) napre¬ duje tudi radi bogatih premogovnikov, ugodne lege ob Ohio in živahne trgovine (žito, tobak, bombaž, svinjina). Središče prometa, trgovine in obrti je pa St. Louis (izg. sent luis, 773.000 preb.). Za promet je posebno važna zveza Hudsona z reko Sv. Lov¬ renca. En prekop je izpeljan v zahodni smeri do jezera Erie, drugi pa severno do jezera Champlain (izg. sdmplejn), ki oddaja vodo temu veletoku. Ob izlivu Hudsona je največje mesto sveta Veliki New York (izg. nju jb r k ) z 8,431.000 prebivalci. New York leži na južnem koncu polotoka, ki loči Hudson od East River (izg. ist river ), morskega rokava. Onstran tega je na zahodnem koncu otoka Long Island (izg . long djldnd ) predmestje Brooklyn (izg. bruldin). 91 Na desnem bregu Hudsona je Jersey Gity (izg. džersi siti) in več drugih kra¬ jev, zadaj pa Newark (izg. njudrJc). Vse te kraje so 1. 1898 združili v Veliki New York. Mesto samo je imelo 1921 L* 5.752.000 prebivalcev. New York je končna postaja mnogih transatlantskih parobrodnih zvez, v. njem je začetna postaja šestih pacifiških železnic. Polovica izvoza Združenih držav gre preko tega mesta. Središče živahne obrtnosti (predilnice, kovinski izdelki, sladkor). Za promet je poskrbljeno na vodi, na suhem in pod zemljo. Zato so v notra¬ njem mestu stavbišča silno draga. Tam so poslopja z več kot 50 nadstropji. Najvišje meri 236 m. V severnovzhodnem delu Združenih držav je več mest, ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Največje je Boston (izg. bostn), ki seje tudi izpremenilo v Veliki Boston z 1,072.000 prebival¬ cev (1. 1920). Boston je najstarejše veliko mesto in „zibelka Unije"; razvita trgovina in obrtnost, zraven pa tudi veda in znauost. Pred Appalaclii, kjer so zadnji slapovi rek in je treba blago preložiti, je zopet cela vrsta mest. Tako mesto je Philadelphia (1.824.000 preb.) ob reki Delavvare (izg. delaidir). Baltimore (izg. baltimor, 734.000 preb.) ob zalivu Chesapeakbay (izg. česdpikbej) izvaža žito, bombaž in razne obrtne izdelke. Tudi mesto W a s k i n gt o n ob reki Potomac (iz g. potomcih) je v tej vrsti. Ob kanadskih jezerih so središča trgovine: Chicago (izg. šikago u , 2,702.000 preb.), ki ima s predmestji že 3,100.000 prebi¬ valcev; je največje tržišče za žito na svetu. Milvvaukee (izg. miludki, 457.000 preb.) leži'na zahodni strani Michiganskega jezera in ima izvrstno luko; trguje z žitom, lesom, velike tovarne za že¬ leznino in klavnice. Med Huronskim in Erie jezerom je mesto Detroit (izg. detrojt), ki je glede števila prebivalstva silno napredovalo. Leta 1900 je imelo 285.000 preb., 1. 1910 že 465.000 in 1. 1920 994.000; Fordove tvornice avtomobilov, železna obrtnost; trguje z žitom, bakrom, volno in mesnimi izdelki. Cleveland (izg. hlivland, 797.000 preb.) na južni obali Erie jezera, ladjedelnice, plavži, klav¬ nice, živahna trgovina s petrolejem. Buffalo (507.000 preb.) ob spodnjem koncu istega jezera ima tvornice vozov, kovinskih izdel¬ kov, olja in mila, trgovina s stavbenim lesom, premogom, žitom in živino. Seattle (izg. sitle, 315'.000 preb.) v državi Washington ima krasno pristanišče ter živahno trgovino z lesom, premogom, hmeljem in vibami. Seattle je imelo 1. 1880 samo 1100 prebivalcev, sedaj pa naglo napreduje, ker je tukaj izhodišče pacifiške železnice in skladišče za Alasko, državo Washington (les, rude) in sosednjo Britansko Columbio. V Britanski Severni Ameriki so mesta: Montreal (izg. mont- rial. 619.000 preb.) je prvo trgovsko in tudi najlepše mesto v Ca- nadi; ima tudi izvrstno pristanišče, ker tam ostanejo lahko tudi največji morski parniki, trguje predvsem z> lesom in žitom. Čez reko Sv. Lovrenca je izpeljan 2799 m dolgi Viktorijin most. Que- bec (izg. kvibek, 110.000 preb.) ob začetku lijaka je zaostal za Montrealom, ima pa živahno trgovino z lesom, kožuhovino, žitom in ribami. H ali faks (izg. Jtalifaks), glavno mesto Neve Škotske ima utrjeno pristanišče ter skladišče za trgovino z lesom in ribami. Lepo napredujeta tudi mesti Toronto (522.000 preb.), glavno mesto države Ontario in Winnipeg. (izg. uinipeg, 179.000 preb.) v državi Manitoba, tržišči z žitom in lesom. c) Britanska Severna Amerika. «) Okolica Hudsonovega zaliva. Hudsonov zaliv obdaja skoraj čisto raven svet, kije brez razločnih razvodij. Zlasti na zahodni strani je skoraj nepretrgana vrsta rek%i jezer. ^ Hudsonov zaliv odvajata vodo reki Nelson in Churchill (izg. čo r cil). Ta ima zvezo z jezerom Severnega jelena, ki oddaja del vode jezeru Athabaska (izg. athabaska )• Iz tega teče Robska reka proti severu v Veliko Robsko je¬ zero, katero zapusti veletok Mačke n zi e (izg. mak&nzi), ki se povečan z dotokom iz Velikega Medvedjega jezera v veliki delti izliva v Severno Ledeno morje. Polotok Labrador (izg. labr“dbr) je nekoliko višji. Na severnovzhodni strani ima celo do 2000 m visoke vrhove. Atlantsko obrežje je razjedeno v zajede (fjorde) in otoke. V gospodarskem oziru so te pokrajine malo vredne. Ostro pod¬ nebje dopušča uspešno poljedelstvo samo na vzhodni strani Win- nip eške g a jezera, ki oddaja vodo reki Nelson. Šilasti gozdi se na severu kmalu umaknejo tundram. Prebivalci lovijo največ kožuharice in ribe. Pri Labradorju, še bolj pa na jugovzhodni strani Nove Foundlandije lovijo polenovko in slanike. (?) Severni konec Kordiljer. Vzhodne Kordiljere se nad 48 °N vedno bolj približujejo za¬ hodnim Kordiljeram, tako da je naposled višavje med obema grebe¬ noma komaj 50 km široko. Južni del planote pokriva deloma lava. 93 Reka F ras er (izg . frejz’r) teče na zahodnem robu teh ognjeniških odkladnin, pretrga v globokem kanjonu zahodne Kordiljere ter se izliva nasproti otoku Vancouver (izg. rankuuer) v Tihi ocean. Ločnica večnega snega pada proti severu (do 1000 m). Zato je na zahodu veliko snega in ledu. Prelazi so precej nizki. Smer se naposled zavije proti zahodu. Zadnji odrastki pridejo do Berin¬ govega preliva. Zahodne Kordiljere padajo strmo proti morju. Od 48 °N do 59°./V imajo na obrežju zajede in otoke. Obrežna gorska vrsta se potem združi z zahodnimi Kordiljerami v velegorje. Ločnica je pri 700 m. Zato segajo tukaj ledeniki do morja. Na polotoku Alaski je še nekaj delujočih ognjenikov. Podaljšek Kordiljer so otoki Aleuti. Yukon (tek 3600 Jan, porečje 900.000 lan 2 ) je največja reka v severnih Kordiljerah. Izvira pod 60° N, teče severnozahodno do 66 V 2 0 -V, nato pa v brzicah proti WSW in se v veliki delti izliva v Beringovo morje. Reka je 8 mesecev zamrznjena, v juniju je pa povodenj. Na obrežju Tihega oceana je veliko padavine, samo 100 dni v letu je brez dežja. Na zahodni in severni obali je po zimi zelo mrzlo. Na obrežju Tihega «oceana uspeva šilasto drevje. Žito raste, dokler se ne začne tundra. Prebivalci Alaske se preživljajo s polje¬ delstvom, gozdarstvom in ribištvom. Alaska meri 1,530,327 km 2 , prebivalcev je pa imela (1. 1920) 55.000. L. 1867 je prodala Rusija Alasko Uniji za 7 milijonov dolarjev. Med prebivalci je polovica belih, drugi so Indijanci in Eskimo. Odkar so odkrili zlate rudnike v britanskem okraju Klon di k e in ob rtiču Nome, je prebivalstvo začelo naraščati. Glavno mesto je Jitneau (izg. žilno). Rudniki dobavljajo zlato, baker in kositer, izvažajo pa tudi les in kožuhovino. V Britanski Severni Ameriki je na zahodu končna postaja južne kanadske pacifiške železnice Vancouver (izg. uiinlmver), Drugod so samo male trdnjavice, kjer zamenjavajo Indijanci kožu¬ hovino za drugo blago. y) Politični pregled. Britansko Severno Ameriko loči 141° WG od ozemlja Alaska, ki segu na obrežju do 55° N. Britanska Severna Amerika se od 1. 1867 imenuje „Dominion of Canada" (izg. kdndda). Deli se v 9 pokrajin in več teritorijev. Sedaj je zvezna država, ki ima za predsednika guvernerja, imenovanega od angleške vlade. Ta ime¬ nuje ministre, ki so odgovorni parlamentu. Zakonodajno oblast ima 94 parlament, ki obstoji iz senata in iz poslanske zbornice. Sedež osrednje vlade je Ottawa (107.000 preb.) Canada meri 9,659.450 krti- in ima 8,788.000 prebivalcev Nova Foundlandija z vzhodnim delom Labradorja in otokom Anticdsti (421.473 km 2 in 268.000 preb.) tvori samostojno britansko kolonijo. Glavno mesto je St. Job n s (izg-, sent džons). Angleški so tudi otoki JB er m uda (49 km 2 , 20.000 preb.) v Atlantskem oceanu. Prebivalstvo Canade je angleške (68%) in francoske (30%) narodnosti. Indijancev je dobrih 100.000, na obrežju Severnega Ledenega morja in na Labradorju živi kakih 10.000 Eskimov. Med priseljenci je tudi okrog 50.000 Kitajcev in Japoncev. Tudi v Canadi ni nobene državne vere; povsod vlada verska svoboda. Relativno največ (41%) je katoličanov; razen teh so še metodisti, presbiterijanci, anglikanci, baptisti, luteranci itd. Za ljudsko omiko država veliko stori. L. 1901 je bilo samo 14% nepismenih. Prebivalci imajo glavni zaslužek od poljedelstva in živinoreje. L. 1921 je bilo 10,158.700 ha posejanih s pšenico; pridelali so je 8'2 milij. t, 6‘6 rnilij. t pa ovsa. 37% površine pokriva gozd. Ca¬ nada proda toliko lesa, da znaša ta izvoz 15% vsega njenega iz¬ voza. Canada izvaža tudi veliko pšenice; izvoz bo še ogromno na- rastel, ker bo vedno več obdelanega sveta. Izvažajo tudi volneno blago, sir, živino, slanino, surovo maslo. Tri Četrtine izvoza po vrednosti daje izvoz zlata, bakra, premoga in srebra. Zlata so dobili (1. 1921) 24 f, srebra 400 f, nikla 19 milij. kg (79% sve¬ tovnega pridelka), premoga pa 13'4 milij. t. Promet pospešujejo železnice (64.000 km), brzojav, telefon (1. 1919 je bilo v Canadi 777.900 govorilnic, pri nas 1. 1922 samo 15.000), avtomobili (516.000) in plovne reke s prekopi (6000 km). Leta 1906 je imela Canada 7516 ladij s 663.400 t, med temi 2800 parnikov z 225.600 t. e) Francoska Severna Amerika.* Zadnji ostanek francoskih posestev v Severni Ameriki (po 1. 1763) sta otoka Saint Pierre (iz g. san pjar) in Mi qu el o n (izg. mildon) južno od Nove Foundlandije. Otoka merita 241 km 2 ter imata 3920 prebivalcev. Poleti prihaja do 10.000 francoskih ribičev, da lovijo polenovko. * Kocen, zemljevid št. 36. 95 d) Gronlandija.* Gronlandija (zelena zemlja) je največji otok na zemlji. Meri namreč 2,170.000 fen 2 , brez večnega ledu je pa samo 295.000 fen 2 . Obljudeno ozemlje (88.100 km 1 ) se nahaja na zahodnem obrežju. Na njem prebiva 14.355 ljudi. Otok je dolg- 2600 km, širok največ 1050 fen; leži pa med 60° N in 83°40’JV. Okrog Grenlandije je veliko zajed, zalivov, otokov in polotokov. Poznano je samo obrežje, sredino otoka pokriva ogromen led. Najvišji poznani vrli je Peter- mann Spitze (2800 m). Notranjščino pokriva ogromna ledena skorja. Proti obrežju sc pokažejo izpod nje vrbovi gora („Nunatak“ imenovanih). Poleti se led topi in teče v jezera, iz katerih teko reke čez visoke slapove. Notranji led se različno naglo porniče naprej, v 24'“ za 3 dni, v obrežnih dolinah pa tudi 16 do 30 m. V zajedah se led lomi in pada v morje. Ledene gore so nad morjem do 70 m visoke, iz vode pa gleda komaj sedmi del. Labradorski tok jih pripelje še pod 45° N. Podnebje na Grenlandiji je zelo mrzlo. Tukaj je ledeni tečaj, ker je na obrežju letna temperatura pod 0° C, v notranj¬ ščini pa celo — 20° C. Dežuje kasno poleti; na jugu je letno 1300 mm padavine, više proti severu pa vedno manj (do 300 mm). Rastlinstvo uspeva na obrežju. V zavarovanih dolinah so celo gozdiči (do 4 m visoke breze in jelše), drugod pa grmičevje in pašniki. Flora ima planinski značaj. Sesavci imajo gosto belo dlako. V morju je veliko vodnih sesavcev (mrož, tjulenj, kit) in ob obalah vodnih ptic (galebi, gage). Gronlandija je danska last. Prebivalci so Eskimo, okrog 300 je Dancev. Najbolj severna naselbina je Etah (78° A T ). Parniki prihajajo do Up e mi vik a {'lo ( 'N). e) Arktično amerikansko otočje.** Med Grenlandijo in amerikansko celino, od Hudsonovega preliva do 82>°N se nahaja mogočni Arktični arhipel z 1,300,000 km 2 površine. Delimo otočje v tri sktipine. V južni skupini je tudi otok Baffinova zemlja, ki meri 467.000 km 2 . Otočje pripada Bri¬ tanski Severni Ameriki kot District Franklin (izg. franklin). Prebivavcev, Eskimo, ima okrog 4000. * Kocen, zemljevid št. 35 in 36. ** Kocen, zemljevid št. 35. 96 f) Severno Ledeno morje. Severno Ledeno morje moramo deliti v dva dela. Vzhodni del med otoki Spitzbergi in Beringovim prelivom je plitev (do 200 m) med vzhodno Grenlandijo in Norveško je pa nad 2000 m globoka kotlina, ki sega do 80° JV. Tam je v morju 800 m globoko zveza med Spitzbergi in Grenlandijo. Okrog severnega tečaja (90° N) je pa morje do 4000 m globoko in sega od polotoka Tajmira do Alaske. Led na morju je 2 do 4 m debel. Samo skladni led, ka¬ terega morski tokovi nakopičijo, doseže višino 9 m. Vsaka višja ledena gora pride s celine. Amerikanski preiskovalec Peary (izg. piri) je 1. 1909 (6. aprila) prvi prišel do severnega tečaja. Severno od azijske obale je otok W ran g el, zahodno od tega so pa Novosibirski otoki, brez prebivalstva. Nova Zemlja (71° — 77°iV, 51° — 59° EG) obstoji iz dveh otokov, ki merita 92.000 /cm 2 . Poleti je na otokih okrog 3000 Samojedov, ki se bavijo z lovom, pozimi se pa umaknejo na celino, ker je tukaj premrzlo. Komaj sto oseb ostane čez zimo na južnem otoku. Ločnica večnega snega je pri 600 m, padavine je 300 mm. Imenovani otoki so ruska last. Brez gospodarja je otočje Franc Jožefova zemlja (80° — 83°iV, 41 62° JEG) s srednjo višino 600 do 1000 m. No¬ tranjščino pokrivajo ledeniki, ki segajo do morja. Rastlinstvo je borno, brez drevja. Veliko je pa vodnih ptic in sesavcev, belih medvedov, polarnih lisic in zajcev. Otoki se brez ljudi. Spitzbergi, skupina 7 večjih in več drugih manjših otokov (76° — 81 0 iV, 10° — 30 0 JEG) merijo 65.000 km 2 . Otočje je ostanek nekdanje večje plošče s srednjo višino 500 m, vrbovi dosežejo 1700 m. Ločnica večnega snega je pri 300 m. Podnebje je na zahodni strani radi atlantskega toka poleti precej ugodno in morje brez ledu. Letna temperatura znaša —7° C, v januarju — 17.° C, v juliju -j-4'8° C. Na teh otokih živi tudi severni jelen. Spitzbergi so norveška last. Sedaj so na tem otočju že stalni prebivalci (pozimi 1921/22 895 oseb, poleti 1921 pa 1315), ki kopljejo premog. V poletnem času obiskujejo otočje tudi izletniki in lovci. S Spitzbergi na isti podlagi je 200 km bolj jitzno ležeči. Medvedji otok, imenovan po belih medvedih (74 1 / 2 °A r , 19°JEG). Ta otok je pusta 100 m visoka plošča (750 km 2 ) brez ledenikov. Letna temperatura znaša —5° C. Na tem otoku je bilo poleti 1921 188 prebivalcev, čez zimo jih je ostalo samo 85. Nor- 97 veški je tudi otok Jan Mayen (71°JV, 8°—9° WG), ki ima 2550m visok [ognjeniški stožec Beerenberg. Gora je od 700 m navzgor pokrita z ledom in snegom. Morski tok donaša semkaj les iz Sibirije. Norvežani nameravajo napraviti vremensko opazovališče za prihod ciklonov v smeri proti Norveški, da bo radiotelegrafično obveščalo tamošnje ribiče. S tem bo dobil otok tudi stalne prebivalce. / Kržišnik: Zemljepis III. 7 Avstralija in Oceanija." Avstralija (t. j. južna zemlja) in otoki v Tihem oceanu so ostanki velike celine, ki je bila približno tako velika kot Azija. Avstralija s Tasmanijo meri 7,700.000 km 2 . Oceanijo de¬ limo v a) Novo Zelandijo (269.000 km 2 ), b) Melanezijo (940.000 km 2 ), c) Mikronezijo (4200 im 2 ) in č) Polinezijo (46.300 km 2 ); skupaj 1,260.000 im 2 . — Avstralija in Oceanija me¬ rita torej okroglo 9,000.000 km 2 . Razprostirata se pa med 24° N in 55° S, 113 °EG in 109° WG. 1. Avstralija s Tasmanijo, a) Vodoravna oblikovitost. Lega. Avstralija je zemljina na južni poluti. Severna točka kap Y o rk ima zemljepisno širino 11® S, južna kap WiIs o n (izg. uilzri) pa 39°$; razdalja na istem poldnevniku znaša 3100 km. Za¬ hodni rtič Steep (izg. stip) ima 113° EG, vzhodni kap Bjrron (izg. bajr’n) pa 154°£77; razdalja meri 4000 km. Oblikovitost. Obrežje ni posebno členovito. Največ majhnih zatokov je na goratem vzhodnem obrežju, katero obliva Tihi ocean. Najbolj globoko se zajeda Indijski ocean v celino na severu, kjer je večjega obsega zaliv Carpentaria. Polotok York sega do Torresovega preliva. Zaliv Carpentaria ima močvirnato obrežje. Arnhemova dežela na zahodni strani zaliva ima več zatokov-in dobrih pristanišč. Najbolj enolično obrežje je ob plitvem Velikem avstralskem zatoku. Še le vzhodno od tega ima južno obrežje nove zalive. Plitvi ( —88 m) Bassov (izg. bejsov) preliv loči otok Tasmanijo od zemljine. Na tem otoku je bd nekdaj južni konec celine. Na istem temelju z Avstralijo je tudi otok Nova Guineja (iz g. gineja). ki ga ločijo od zemljine plitvo * Kocen, zemljevid št. 40. 99 Alfura morje (—116 m) in Torresova cesta ( — 10 m). Med Avstralijo in Novo Zelandijo je pa do 5000 m globoko morje. Na severnovzliodni strani Avstralije je v razdalji 15 širinskih stopinj 300—2000 m široka koralna grebenina, Great-Barrier K, e e f (izg. grejt barjer rif) imenovana, ki zelo ovira plovbo. b) Navpična oblikovitost. Srednja višina Avstralije je 346 m. Vzporedno z vzhodno obalo se razteza pogorje, ki doseže v Avstralskih Alpah naj¬ večjo višino (2196 m). Na jugu se pogorje v loku zavije v zahodno smer. Zahodno je nižin a ob velikih r ekah Murray (izg. mori) in Darling (izg. dading), ki se pred izlivom združita. Poleti se več pritokov posuši, glavna reka Murray pa vendar doseže morje. Od 139 °EG zahodno do skrajnega zahoda celine ne doseže morja nobena reka, Veliki vodotoči so večinoma prazni. Voda se izgubi v pesku ali v slanih jezerih, n. pr. v jezeru E y r e (izg. ar) in Tdrrens, ki so pa sedaj le plitve močarine. Včasih so bila tukaj velika jezera. Suhe struge imenujemo „creeks“ (izg. kriks), ki so kakor „uadi“ v Sahari. To nižavje celinskih rek in jezer se nahaja med 139° in 132° EG. Na zahodu dosežejo gorski grebeni celo 1600 m višine. Od 132 0 EG do zahodnega obrežja je pa zahodnoavstralska puščavska plošča, brez vsake tekoče vode. Dežuje samo včasih nekaj dni, potem pa peščena tla vodo vsrkajo. V sredini je 200—300 m visoka kotanja, prava pu¬ ščava, na E, N in W obdana od 500 m visokega hribovja, zahodno od 125 0 EG so pa slana jezera. Rodovitno je zopet jugozahodno obrežje, ki dobi zadosti padavine. Tropična severna Avstra¬ lija ima najugodnejše podnebne razmere. c) Podnebje,'rastlinstvo in živalstvo. Avstralija je vroča zemljina. Letna t e m p e r a t u r a* znaša 26°—14° C. Poleti je najbolj vroče (več kot 30° C) v notranjščini, na obrežju nekaj manj, pozimi se pa toplina znižuje od 23° C na severu do 9° C na SE. Poleti je v notranjščini zrak nad zemljo zelo razgret. Od oktobra do marca silijo neprijetni in nezdravi vroči vetrovi iz notranjščine na obrežje ter včasih hipno zvišajo toplino za 15° C, kar zelo škoduje ljudem in živalim. * Kocen, zemljevid št. 40 in 8. 7 * 100 Padavina. Severna in vzhodna stran Avstralije imata vlažno in vroče podnebje. Tropski severni del in vzhodni v Avstralskih Alpah imata več kot 1000 mm padavine. V notranjščini je vedno manj padavine, ker mokri E- in SE- vetrovi večino padavine od¬ dajo pri prehodu čez Avstralske Alpe, na severu pa veje SE pasat proti ekvatorju. Porečje jezera Eyre in zahodni del zemljine imata že manj kot 250 mm padavine. SW- obrežje dobi zopet nad 500 mm dežja. Dežuje v tropskem delu poleti in jeseni, na SE pomladi in jeseni, v notranjščini in na zahodnem obrežju je skoraj celo leto suša, ob dežju so ve¬ liki nalivi. Sneži samo na višjih vrhovih Avstralskih Alp, kjer obleži sneg od julija do decembra. Rastlinstvo. Severni del Avstralije ima tropsko rastlinstvo, v ostali Avstraliji ima pa vzhodna polovica čisto drugo rastlinstvo kakor zahodna. Na vzhodu uspevajo gozdi, na zahodu pa samo grmičevje. V tem delu je čisto posebno rastlinstvo (n. pr. drevo evkalipt, ki doseže 160 m višine). Po množini padavine sledijo gozdi, savane, pustinjske stepi, med 133° in 120° EO se nahaja peščena puščava. Koristne rastline so pripeljali še le Evropci. Za poljedelstvo so prikladni tisti deli, ki imajo zadosti vode. Ponekod si pomagajo z arteškimi studenci, da polje umetno namakajo. Ovirajo pa polje¬ delstvo suša, povodnji, toča, vroči vetrovi, kobilice, kunci in vrabci. V tropskem delu sadijo sladkorni trst in bombaž, drugod pa pridelujejo žito in koruzo Tudi sadjarstvo napreduje. Vinska trta uspeva dobro v SE delu Avstralije; vino tudi izvažajo na Novo Zelandijo in na Angleško. Veliko večje dohodke daje živinoreja na obširnih pašnikih v nižavju ob velikih rekah in celinskih jezerih. Radi volne redijo na milijone ovac. L. 1920 so imeli v Avstraliji 87 milijonov ovac, 12,700.000 goved, 2,500.000 konj in 914.000 prašičev. Vse domače živali so pripeljali evropski priseljenci. Izvažajo volno, zmrznjeno meso, kože in mlečne izdelke. Domače živalstvo je čisto posebne vrste. Najbolj nenavadni so kljunaši in vrečarice. Tudi nekatere ptiče dobimo samo v Avstra¬ liji. V gozdih je več vrst papig in kakadujev, na vodah pa la¬ bodi, pelikani in drugi vodni ptiči. V tropskem delu je veliko stru¬ penih kač in raznih kuščaric. č) Prebivalstvo. Domačinov Avstralcev je še okrog 230.000. Avstralci so visoke in vitke rasti. Koža je temnorjave barve. Gosti črni lasje 101 na glavi in v bradi so večkrat kodrasti. Prebivajo v bornih kočah in votlinah. Živež jim dajeta lov ter ribištvo. Beli priseljenci so domačine pregnali v puščobno notranjščino, kjer bodo vsled po¬ manjkanja in bolezni polagoma izmrli. Na Tasmaniji je zadnja do¬ mačinka umrla 1. 1876. — Iz Evrope so 1. 1788. pripeljali v Avstralijo angleške kaznjence. Število priseljencev se je začelo mno¬ žiti, ko so zasledili zlato. Sedaj (1.1921) je v Avstraliji 5,233.000 pre¬ bivalcev, na Tasmaniji pa 214.000. Gostota prebivalstva se ravna po gospodarski vrednosti po¬ sameznih pokrajin. Tri četrtine prebivalcev živi na rodovitnem vzhodu in jugu. V zahodni polovici zemljine pride po en človek komaj na 10 km 2 . d) Gospodarske razmere, mesta in ustava. V Avstraliji zavzema sedaj rudarstvo prvo mesto (zlato, sre¬ bro, baker, železo i. dr.) Dobili so tudi demante, bogate sklade premoga in petrolejske vrelce. Do 1. 1902 je bil na prvem mestu izvoz volne, kasneje zlato, sedaj pa zopet volna, (1. 1922 v Avstraliji in Novi Zelandiji letni pridelek 357 milij. kg). Obrtnost še ne za¬ došča domačim potrebam. Za promet še ni povsod dobro poskrb¬ ljeno, železnice merijo 47.000 km. Brzojav je izpeljan čez zemljino od Adelaide do Palmerstona, železnica pa od vzhoda proti zahodu (Sydney-Perth). Kjer preneha železnica, tam se vrši promet najprej z vozovi po cesti (1. 1922 so imeli 97.000 avtomobilov), potem pa na konju in v puščavi celo na velblodu. Glavna trgovska mesta so na obrežju. Sydney (izg. širini) ima že 906.000 prebivalcev, Melbourne (izg. mel~ Vrn) jih ima 783.000. Adelaide (izg. iidilejd), 255.000 preb., , ima vseučilišče, živahno obrt in trgdvino. Brisbane (izg. brizben, 210.000 preb.) ima tehniko in razvito trgovino. Perth (izg. perts, 155.000 preb.) je glavno mesto Zahodne Avstralije. Oddaljeno je to mesto 19 km od pristanišča Fremantle, kjer se ustavijo vsi poštni parniki. Coolgardie je glavno mesto v notranjščini, sredi zlatih rudnikov. Tasmanija (68.000 7m a , 214.000 preb.) je gorat otok, od¬ trgan podaljšek Avstralskih Alp. Podnebje je hladno in vlažno. Prebivalstvo se hrani s poljedelstvom, živinorejo in rudarstvom (ba¬ ker, srebro). Glavno mesto Hobart (58.000 preb.). Priseljenci v Avstraliji govorijo večinoma angleški; po veri so anglikanci in katoličani. Od 1. 1901 imajo zvezno republiko 102 (Commonwealth of Auslralia), kateri velikobritanska vlada samo guvernerja imenuje. Ta zvezna država sestoji iz šestih držav (Novi ' Južni Wales, Queensland, Victoria, Južna Avstralija, Zahodna Av¬ stralija in Tasmanija), iz zveznega distrikta Yalo Canberra, iz treh teritorijev (Severna Avstralija, Papua, Nova Guineja) ter iz otokov Norfolk in Nauru. Vse ozemlje meri 8,178.850 km 2 ter ima 6,301.000 prebivalcev. Sedež vlade je v mestu Melbourne. Za novo glavno mesto .,Canberro “ so položili 1. 1910 temeljni kamen. 2. Oceanija, a) Nova Zelandija. Nova Zelandija (angl. Dominion of New-Zealand, izg. nju ziland ) obstoji iz dveh otokov (severni meri 150.000 km 2 , južni 115.000 km 2 ), katera loči Cookova (izg. laikova) cesta. Lega. Nova Zelandija se razprostira med 34 °S in 48 °S ter 166 °EG in Oddaljena sta otoka od Avstralije 1800 km. Navpična oblikovitost. Glavna otoka se med seboj zelo raz¬ likujeta. Južni otok ima za hrbtenico greben Novozelandskih Alp z najvišjim vrhom Mount C o o k (izg. mavnt kuk, 3800 m). Pobočje tega gorstva pada strmo proti zahodnemu obrežju, ki je razdeljeno v zajede, proti vzhodnemu obrežju se pa polagoma spušča in preide naposled v nižino na obrežju. Višje vrhove pokrivajo ledeniki. Reke so brežnice. — Severni otok pokriva vulkanično kamenje. Ognje¬ nik Ruapehu (2800 m) ima sneženo odejo. Iz jezera Tavpo teče reka Vajkato, ki ima v strugi in ob desnem bregu na razdaljo 1’5 km več kot 100 toplih virov. Ognjeniki delujejo najbolj na se¬ vernem koncu otoka. Podnebje. Severni otok ima subtropsko, južni pa zmerno- toplo podnebje. Zahodna stran ima več padavine. Rastlinstvo je različno, na visokih gorah je tudi planinska flora in iglasto drevje. Živalstvo je čisto posebno. Izmed vpeljanih živali so na teh otokih podivjali prašiči, konji in goveda. Podgane in kunci delajo na polju veliko škodo. Prebivalstvo. Domačini, Maori, so priši iz Polinezije. Vseh skupaj je okrog 50.000; prebivajo večinoma na severnem otoku. Nova Zelandija s sosednjimi otoki meri 268.270 km 2 ter ima 1.219.000 prebivalcev. Beli priseljenci so večinoma angleške narod- 103 nosti. Mavri so poljedelci in delavci. Beli se bavijo z živinorejo in rudarstvom. Izvažajo maslo, meso, sir, volno, kože, loj, les, zlato, smolo kavri in novozelandsko konopljo. Politično ima Nova Zelandija s Cookovimi otoki in z Za¬ hodnim Samoa lastno upravo (dominij) pod angleškim varstvom (271.567 km 2 , 1,322.000 preb.) Sedež vlade je na severnem otoku mesto Wellington (izg. uelingtn, 107.000 preb.). Glavno prista¬ nišče ima pa Auckland (izg. aklčind, 158.000 preb.) na severni strani otoka. Na južnem otoku sta važni mesti Christhurch (izg. krajstw r č, 106.000 preb.) in Dunedin (izg. čCnidn, 72.000 preb.), obe na vzhodni obali. ' b) Melanezija. Lega. Melanezija je skupno ime za dvojni lok otokov, ki objemajo Avstralijo na severu in severovzhodu. Notranji lok obsega Novo Guinejo in Novo Kaledonijo, zunanji pa Bismarckov arhipel, Salomonske otoke in Nove Hebride. Zunanji lok je zelo vulkaničen. Oba loka obdajajo koralne pečine. Podnebje je tropsko namorsko (25°—27° C). Padavine je zadosti, vetrovi so pasati. Rastlinstvo kaže indijski značaj, samo na Novi Kaledoniji in na Novih Hebridih dobimo avstralske rastline. Gozd prevladuje. Živalstvo je sorodno z avstralskim, ima pa tudi več posebnih vrst. Otoki so večinoma rodovitni. Prebivalci so Melanezijci (1,450.000), mešanica prvotnega prebivalstva s priseljenci od Malajskega arhipela. Vere so pa- ganske. Evropejci kupujejo na teh otokih kopro, posušena jedra kokosovih orehov. Politično delijo oblast nad temi otoki Nizozemci, Angleži (oz. avstralske zvezne države) in Francozi. Nizozemci so gospo¬ darji Zahodne Nove Guineje (do 141° EG, 437.287 lan 2 , 345.000 preb.). Avstralska zvezna država ima dva teritorija, Papua (234.500 lem 2 , 251.000 lan 2 ), .ki zavzema južnovzhodni del Nove Guineje, in Novo-Guinejski teritorij (t. j. severnovzhodni del Nove Guineje in bivši Bismarckov arhipel, čegar glavni otoki se sedaj imenujejo New-Britain (prej Neu-Pommern), Nevv-Ire- land (prej Neu-Mecklenburg) ter Bougainville (izg. higiinvil). Ta teritorij meri 210.000 km 2 ter ima 600.000 prebivalcev. Angleški so še ostali Salomonski otoki. Novi Hebridi so pod angleškim in 104 francoskim varstvom. Francozi so gospodarji Nove Kaledonije (18.443 km 2 , 48.000 preb.); izvažajo nikel. Nova Guineja je za Grenlandijo največji otok (meri 786.000 km 2 ). Notranjščina je še malo poznana. Naj višja gora Mt. Vic tor ia meri 5100 m. c) Mikronezija. Lega. Mikronezija obsega otočja severno od Melanezije, vmes je do 5000 m globoko morje. V tej skupini so Marijani, Karolini, Palau, Marshallovi in Gilbertovi otoki. Vsa otočja merijo 4200 km 2 ; prebivalcev je okrog 100.000. Marijani, otoki Palau in zapadni Karolini so ognjeniškega izvora, vsi drugi so pa nizki koralni otoki. Take otoke imenujemo atole (t. j. brez jedra). Podnebje na teh otokih je enakomerno tropsko (26° C), vejeta NE in SE pasat, vsak pol leta. Padavine je veliko, zato bujno rastlinstvo. Prebivalci so Mikronezijci, mešanica Malajcev in Melane- zijcev. Politično so sedaj gospodarji nad temi otoki Japonci, An¬ gleži nad Gilbertovimi otoki, severnoameriška Unija je pa zasedla (1. 1898) otok Gfiam.med Marijani. d) Polinezija. Polinezijo loči od ostalih skupin nad 5000 m globok jarek. Otoki so visoki — ognjeniški in nizki — koralni. Višina otokov je zato še bolj znatna, ker se dvigajo neposredno od globokega mor¬ skega dna. Podnebje je enakomerno tropsko. Padavina pojemlje od W. proti E. Ob ekvatorju je najmanj (340 mm) padavine. Rastlinstvo je sorodno južno-azijskemu. Glavni drevesi sta kokosova palma in kruhovec. Gozdi so samo na visokih otokih. Živalstvb ima svoje posebnosti sanato na otokih Hawaii. Polinezija meri 46.300 kni 1 in ima okrog 420.000 prebivalcev. Polinezijcev (Kanakov) je okrog 150.000, na otočju Fidži je pa 90.000 Melanezijcev (Papua). Vsi drugi so priseljenci bele in rumene polti. Polinezijci so sorodni Malajcem, precej omikani in razumni ljudje. Skoraj polovico Polinezije so zasedli Anglež i, fr ant so otoki Tahiti, Pavmotu, Tubuai in Marquesas. Združene <. žave so zasedle otočje Havvaii in deloma Samoa. Velikonočni ot in pečina Sala y Gomez sta last republike C hi le. Polinezijo delimo v štiri skupine. Jugozahodna Poline¬ zija obsega otočja Fidži (Sv. Vida), Samoa in Tonga (Pri¬ jateljsko otočje). V jugovzhodni Polineziji so Cookovi in Tubuai otoki, otočja Tahiti (Družabni otoki), Pavmotu (Nizki otoki), Tavmotu in Marquesas, Velikonočni otok ter Sala y Gomez. Sr e dnj a P o lin ezij a obsega pet skupin malih koralnih otokov med 14 °S in 6° N. Najvažnejša je Severna Polinezija ali otočje Hawaii, ki obstoji iz osem večjih vulka- ničnih otokov in manjših pečin. Na otoku Havvaii je delujoči ognje¬ nik Mavna Loa (bela gora, 4170 m); še višji je ugasli ognjenik Mavna Kea (velika gora, 4210m). Otočje je jako rodovitno, zlasti na severovzhodni strani, ki dobi veliko padavine. Izvažajo predvsem sladkor v Združene države. Otočje meri 16.702 km 2 , prebivalcev ima 256.000. Domačinov — Kanakov je še 50.000, drugi so pri¬ seljenci, Evropci, Japonci in Kitajci. Glavno mesto Honolulu (83.000 preb.) ima živahuo trgovino.- Antarktika in subantarktiški otoki. Okrog južnega tečaja se nahaja celina, Antarktika* imeno¬ vana, katere površina meri okrog 14,000.000 km 2 . Notranjščino po¬ kriva ogromna ledena skorja. Svet je deloma raven, deloma gorat. Srednja višina Antarktike znaša 2000 m. Marsikod so se na celini ohranili sledovi vulkanizma. V vzhodni Antarktiki je pred celino Rossovo otočje. Na Rossovem otoku so štirje ognje¬ niki. E rebus (4054 m) puha še vodene sopax - e. Okrog Antarktike so antarktiški otoki: Sandvvich (izg. sčindvic), Južna Georgija, Južni Orkney in Južni Shetland. Ogromni notranji led oddaja proti morskemu obrežju velike ledenike; tam se trgajo ogromne plošče in padajo v morje. L' gore iz Antarktike so podobne velikanskim ploščam, kater : vodni del je do 600 fh debel. * Kocen, zemljevid št. 10 106 francoski 1 ” ... Južni polarni kraji so zelo mrzli. Hudi viharji divjajo in veliko ' ' e padavine. Nad tečajnikom (40° do 60° S) prevladujejo zahodni vetrovi, pod tečajnikom v polarnem okolišču pa vzhodni vetrovi s 786 hudimi sneženimi meteži. Na Rossovem otoku so merili največ 9° C, M najmanj —41° C, letno —12° C. Ostro podnebje, obširni led in zmrznjena zemlja ovirajo rastlin¬ stvo. V zatišjih rastejo mahovi in lišaji. Poleti pride na obrežje na tisoče galebov in pingvinov, da tukaj gnezdijo, v morju se pa varne čutijo kiti in tjulenji. Shackleton (izg. saki f n) je prišel 1. 1909 do 88°23’N, A mun dsen pa v decembru 1911 do 90° S. Subantarktiški otoki so: Otok Bouvet (iz g.buvči, 54°N, 3 °EG) je brez prebivalcev. — Gough (iz g. goff, 40 n S, 10" EG) je 1300 m visoka pečina z bujnim rastlinstvom. — Princ Edvardovi otoki (48° S, 37° EG) in otoki CJr ožet'(izg. krozii, 46° S, 51 0 EG) so radi neugodnih podnebnih razmer neobljudeni. — Otoki Kerguelen (izg. kergelen), St. Paul in Amsterdam (38° S, 77° EG) so fran¬ coska last. Vsi otoki so ognjeniškega izvora. ‘ Polinez 90.000 i polti. Pol, ljudje.