i» k o e t a k e c je
DELAVSKI 1.1st za MISLEČE čit atelje
PROLETAREC
Jugoslovanske
i*ne Zveze in Prosvetne üluiiee
official organ of j. s. f. and its educational bureau
¡t" — NO 1775	■ » -"»■ » ♦ h ... - «m « cwm. ... - w * o—- « ... v w. CHICAGO, ILL.. 17. SEPT E M BRA (September 17), 1941 PublUhH W-.Uv »t 2aoi S. L.wnd.1. A v*.	... LETO—VOL. XXXVI.
Dne 11. septembra bil za ves svet godovinski dan
ZEDINJENE DRŽAVE VZLIC OPOZICIJI SEDAJ AKTIVNO V BORBI ZA P0RA2ENJE NEMČIJE IN ITALIJE. — ROOSEVELT ZA DRASTIČNO TAKTIKO
Predsednik Roosevelt bi imel oznaniti svetu «tvojo znamenito poslanico že v začetku prejšnjima tedna, a ker mu je baš takrat umrla njegova mati. je nastopil šele 11. septembra in brez ovinkov oznanil, da je kot vrhovni poveljnik zvezne armade in mornarice ukazal a-meriAkemu brodovju potopiti vsako nemško ali italijansko
FRANKLIN D. ROOSEVELT
bsjno ladjo, ki jc izsledi na katerem koli morju, ki ga smatrajo Zedinjene države za svojo varnostno zono.
Nemčija v strahu
V Nemčiji so dolgo sumili. (Ja misli Roosevelt proglasiti pravo nenapovedano vojno stanje med njo in Zed. državami, pa so ga vsled tega napadali že več dni predno je stopil pred mikrofon.
Hitler je upal, da se bo a-meriškim »pacifistom in izola-cionistom posrečilo držati Zed. države proč od direktnega u-mesavanja v vojno. Organizacija "America First" je skušala vse v svoji moči, da uveri RooseveKa, člane njegovega kabineta, kongresnike in senatorje, in pa javnost, da je nesmiselno in pogubno spustiti se v "shooting war" in naravno, da so bili v Berlinu in Rinmi, pa v Tokiu, tega veseli, ne pa v Ix>ndonu in Moskvi.
Vojne, ki je in ni
Ko je Roosevelt izjavil, da ima ameriška bojna mornarica ukaz poslati Hitlerjeve in Mus-*olinijeve morske "pirate" na dno čim jih «uzre, je ob enem j izjavil, da to ne pomeni, da so j Zed. države v vojni, nego le branijo ameriško in prijateljsko pomorsko plovbo, kakor se človek brani pred pretečo mu klopotačo, ali pa pred tolovajem.
S tem je na svoj način označil, da se Zed. države ne sma-trajo zapletenim v vojno, nego le. da so na straži pred dvema "tfangrterjema", ki se pišeta Hitler in Muasolini.
Naloga, ki jo ima sedaj ameriška bojna mornarica javno, prej pa jo je vršila več ali man j tajno, je Angliji v veliko pomni. Kajti ameriška bojna mornarica ji je bolj pomagala raznih morjih kfckor da smo uradna v vojni proti Nemčiji in Italiji.} A ker sta oba omenjena "tolovaja" sama pogazila mednarodno pravo in se spu-
Wata v vojne ne da jih bi napovedovala, in ker napadata dežele, ki ju niso prav nič pro-vocirale, smatra Roosevelt, da tudi Zed. driavam proti takim razbojnikom kot sla ona dva ni treba uganjati formalnosti.
Tretji rajh izgubljen
Vstop Zed. držav v te vrste vojno smatrajo ekonomski in vojaški veAčaki za prav tako usoden proti tretjemu rajhu. kot če bi zvezni kongres vojno odprto napovedal. Ko so Zed. države sklenile Anglijo v tej vojni zalagati z municrjo, ladjami in drugim potrebnim blagom, ji je to pomagalo, toda ne še zadosti.
Tako je Roosevelt smatral, da je za zmago Anglije potreben nadaljni korak, in posledica je njegova bojna izjava 11. septembra.
Krkika izolacionistov
Prav to vprašujejo že ves čas izolacionisti in drugi nasprotniki Rooseveltove administracije. posebno Lindbergh. Wheeler, Nye, Norman Thome«. "father" CougMin, Rev. O'Brien itd. Padli so spet po Roosevehu čim je skončal svoj govor omenjenega dne, toda pomagati si ne morejo, raaen kakor je pred nekaj tedni svetoval Lindbergh, namreč, da je "čas spremeniti vlado" (v Washingtonu). To pa je mogoče le s pučem, kajti volitve bodo šele čez tri leta.
Izolacionisti »vare pred diktaturo, cenzuro in z izgubo drugih svoboščin, toda pozabljajo pa, da oni s svojo taktiko, ki iz^gleda vse preveč prohitler-jevska, res izvabljajo tako nevarnost.
Kadar se bo Rooeeveltu zdelo njihovega vpitja dovolj, jih bo ustavil in posledice pa bomo trpeli radi njih vsi, ki veru-iemo v svolboščine, toda ne fašizmu v korist, ampak ameriškemu ljudstvu in drugim narodom vVrid.
Kakšna naj bo bodoča Jugoslavija?
Čitatelj nas vprašuje, kaj mi predlagamo za preureditev Jugoslavije,
Na) tu naglasimo, da isto, kakor v Času prejšnje svetovne vojne. V glavnem tole:
1 Federativno Ijudovlado vseh štirih jugoslovanskih narodov, v kateri bi imel vsak izmed njih kulturno in politično avtonomijo.
2.	Ekonomski sistem v korist vsega l|udstva.
3.	Socialno zaščito pri delu, na st6rost in v boleznih.
4.	Svobodo verstev, toda cerkve in duhovnike naj vzdržujejo njih pripadniki, ne država
5.	Popolna svoboda v duhu načela, da ima človek ne samo pravice, nego tudi odgovornosti in dolžnosti.
6.	Sodelovanje z vsemi deželami po svetu v skupno dobro.
7.	Svobodno šolstvo, neovirano od cerkva
8.	Načelo, da vlada služi ljudstvu, ne pa da ljudstvo hlapčuje vladi.
V "neodvisni" Hrvatski se homatije nadaljujejo
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETIT
Združene driave ae oboro-žujejo i vso naglico in tako je bil pravkar poslan prvi, zares težki oklopnik (tank) v Aberdeen, Md., kjer ga bodo preskusili v bližnji bodočnosti. Ta ogromni voz smrti bo opremljen z enim 75 milimetrskim topom, tremi težjimi in tremi lažjimi stipojnicamri. .Njegovo moštvo bo štelo šest mož in njegova brzina bo 25 milj na uro.
Kakor misli Harry E. Bennett, ki je pred 65 leti, ko je bil star 36 let, zgubil eno oko ter bil poškodovan na hrbtu v neki ohajski železniški nesreči, je napravil dobro kupčijo, ko mu je bila obljubljena pokojnina v znesku po $1 na dan do konca njegovega življenja. Mož je pred kratkim obhajal v Philadelphiji 101. obletnico svojega rojstva ter tedaj izračunal, da je prejel doslej nič manj kakor $23,700 pokojnine. Stoletnik je vegetarijanec (ne uživa mesa), kadi smotke in pije pivo.
Dne 7. septembra je umrla Mrs. Sara Delano Roosevelt, vrla mati sedanjelga amerške-ga predsednika Franklina D. Roosevelt a. Pokojnica je bila
rojena dne 21. septembra leta 1854. Ob njeni smrti je žaloval z njenim znamenitim sinom ves ameriški narod.
Vladni program za krajevne pogodbe delavske stabilizacije v letalski in drugih industrijah se bo prejkone izjalovil, če ne bo iz Waahingtona novega skrajnega pritiska. Poleg industrijalcev se sedaj tudi delavski voditelji upirajo temu načrtu v čimdalje večjem številu. Po njihnem mnenju se da doseči ustalitev delavskih razmer edinole s pomočjo skupnega pogajanja, a pogodbe, dosežene po vladnem posredovanju v smishi omenjenega programa bi bile unijskemu gibanju le v napoto hi veliko škodo.
Pred vojno med Nemčijo in Rusijo so bili komiteji protivoi-ne crganizacije tukaj v velikem strahu pred tem. da bi se vanje prikradli komunisti. Sedaj poziva Komite borbe za svobodo svoje «podružnice, naj se pazijo pred komunističnim vrtanjem od znotraj.
Med Japonci rn našo vlado se vršijo zelo važni razgovori,
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Paveliceva "neodvisna" Hrvatska je, še vedno v kleščah krvavih homatij, kakor je skle* pati po poročilih, ki prihajajo iz Zagreba preko Berlina.
Po teh vesteh so štiri bombe eksplodirale na zagrebški telefonski centrali zadnjo nedeljo ter ranile nekega nemškega majorja in najmanj trinajst drugih oseb. V nekem drugem delu zagrebškega mesta je bilo isti dan šest hrvaških vojakov ranjenih od ognja strojnih pušk.
Na telefonski centrali, ki je na glavni pošti v Zagrebu, se je razletela prva bomba ob pol eni popoldne. Tri druge so se razpočile dvajset minut pozneje.
Te eksplozije so tako silno razdejale zagrebški telefonski sistem, da je bilo nemogoče telefonirati v mestu in izven njega. Vladni uradi so bili popolnoma odrezani od ostale dežele. Kdaj bodo telefonske zveze vzpostavljene, ni pove dano.
Vlada ni izdala nobenega naznanila o teh eksplozijah Ali poučeni viri so poročali, da pada odgovornost za bombe na komunistične saboterje. To je že običajen izgovor ob vsakem nasilstvu proti sovražnemu režimu, ki je sedaj v sedlu na Hrvaškem, ker bi Pavelic rad prikril svetu nezadovoljstvo, ki nett, k je pred 65 leti, ko je vaškim prebivalstvom.
Med* ranjenimi je nemški major Mo^hring, prideljen generalu Edmundu Glaisu Hor-stenau, potem Hrvat Rajkovic, ki je poglavar krajevnih vsta-iev, nadalje neki nemški poročnik, štirje nemški vojaki, neki nemški telefonist in šesto-rica Hrvatov.
Tistih šest hrvaških vojakov, ki so bili ranjeni v ognju strojnih pušk nekod drugod ▼ Zagrebu. je bile na straži. Obležali so na cesti, ko je nekdo streljal nanje s strehe neke hiše na cestnem vogalu.
Vojaki in policaji so zasedli vse ceste in ulice na mestnih cbronkih v tisti okolici in uvedena je bila hišna preiskava po vseh hišah v soseščini.
V Zagreb so prišla poročila, da je bila železniška proga, ki spaja Brod s Sarajevom v Bosni, razstreljena ie četrtič zadnji petrk.
DELEGATI SNPJ IN SSPZ SOGLASNO ODOBRILI NAČRT ZA SKUPNO ORGANIZACIJO
NA KONVENCIJI SNPJ NIHČE GLASOVAL PROTI ZDRUŽENJU IN NA KONVENCIJI SSPZ PA LE OSEM. — SKUPNO ZBOROVANJE JEDN0TE IN ZVEZE SEDAJ V TEKU
Prošlo soboto so se v Pitts-bupghu, Pa., sešli delegati S. N. P. J. in S. S. P. Z. vsak naj prvo na svoji konvenciji, da sklepajo o pogodbi, ki sta jo po dolgih poganjanjih in posvetovanjih sestavila združitveni od-bro SSPZ in izvršilni odsek SNPJ.
članstvo za združenje
članstvo SSPZ, ki se je z veliko večino izreklo za združenje, je končno doseglo svoj namen. Tisti, ki so že leta delo-. ali, da se SSPZ strne s SNPJ v enotno organizacijo, se lahko radujejo svojega uspeha. Nastali bodo sicer še kaki nesporazumi in razprave, toda združenje je tu.
Znaki opozicije so se sicer pokazali tudi na tej zadnji konvenciji samostojne SSPZ, a proti pogodbi oziroma združenju je glasovalo le osem delegatov, osiroma sedem delegatk in en delegat, 72 pa za pogodbo. Končno se je tej večini pri-Iružilo še omenjenih osem, da je bil sklep za združenje soglasen. Tudi Viktor Skubic, ki je pred leti vodil boj proti zdru zenju s SNIPJ v eni prvih akcij in ga sodno preprečil, je na izredni konvenciji SSPZ dne 13. septembra v Slovenskem domu izjavil, da je osebno se nasproten združenju, toda ker je tako velika večina zanj, mu on ne bo delal ovir in je glasoval za.
za
le
Osnutek načrta za vojno in mir v bodočnosti
KONFERENCA PROSVETNE MATICE
Konferenca Prosvetne ma-^zk vzhodni Ohio in W. Vs bo v nedeljo 28. septem-hr" pri Joe. Skoffu ne Bar-Ohio. Prične se ob 10. dopoldne.
fte ne dolgo temu je šla v razne miznice an predale v Washingtonu drobna, 18 strani obsegajoča knjižica s naslovom t "After Defense — Whet 7"
Pa ne bo pozabljene.
Socialni delavci, ekonomi, kongresniki in drugi ljudje, ki se resno pečajo s takimi vprašanji, bodo pridno segali po njej, jo zopet in zopet čitali ter preučevali kot nekakšen kažipot v nov svet.
Pred meseci se je sestal moi načrtov. Franklin Delano Roosevelt, v Beli hiši • skupino mož ter jim s resnim obrazom dejal, da se sedenji prehod Združenih driav ne vojno podlago v narodnem gospodarstvu še primerjati ne da s prehodom v ekonomijo, ko bo konec te vojne. Zato jim je naročil, ne j izdajo osnutek načrta, po katerem se bo mogoče vrnili Združenim državam v mir brez depresije in nezaposlenosti Možje so pristali k temu in sa načelnika je bil izbran ie dokaj priletni in skromni kolumbijski profesor Luther Gulkk. Pomočniki so bili skoro sami prvovrstni ekonomi. Lotili so m težkega dela ter napisali omenjeno knjiiko, ki jo je odobril
predsednik Roosevelt • svojim
To )» sicer le osnutek. Toda i« njega Jo z lahkoto ialuščiti dve tmeljni dejstvi:
1)	Kakršnakoli razpenjava noše ekonomije more porabiti I» nekaj milijon-v delavcev v kateremkoli danem letu.
2)	Ko pride mir, morajo Zdruiene driave gledati na to, da bo dela za vse delavce v tej deželi. drugače bomo zopet v kleščah ie enkrat prestane depresije.
Poročilo podaj* osnutek načrta ie prehod v vojno gospodarstvo, ki Jo baš sedaj v svojem početku. ter gloda pri tem ne samo v preteklost, nego tudi daleč naprej, tja v leto 1944.
V	letošnjem letu bo 1,800,-000 moi v vojaški sluibi. 4*-800,000 v obrambni industriji, 48,200,000 v drugih industrijah, 8,100,000 nezaposlenih Narodni dohodki znašajo v tem letu 84 bilijonov dolarjev.
V	letu 1844. (ko bodo vojna prizadevanja na višku), bo 3 800.000 moi v vojaški sluibi, 23,800,000 v obrambnih indu strijah, 33,000.000 v drugih industrijo* m nikogar brez dela. Narodni dohodki bodo tedaj
znašali 108 bilijonov dolarjev.
Če ne pride do miru v začetku 1. 1948., potem bo treba najti delo za 27,000,000 oseb, ki bi šle v vojaško službo an vojne industrije.
Načrt si postavlja štiri cilje i
1)	Narodni dohodki morajo ostati pri 100 bilijonih in narodni proračun bodi na visokem nivoju s popolno zaposlenostjo na mestu takega, ki jo na nizkem nivoju in z nezaposlenostjo v milijonih.
2)	Mladina in stari ljudje morajo biti brez skrbi m potrebe za delo; itiridesetumi delavnik na teden; nobenega mezdnega zniianja.
3)	Omejena svobodna podjetnost, priloinost za osebno iniciativo, kooperativno industrijsko napredovanje pod vladnim vodstvom.
4)	Hrano, obleka, streha, iivljenje, svoboda in blaginja za vsakogar ▼ tej deieli.
Kako doseči te vsekakor ko-I osa I ne cilje 7 Načrt kaže samo smernice, a gradnjo cest pa prepušča vladnim zastopstvom
Program javnih del — ▼ poljedelstvu, čuvanju prsti, rez vijanju vodnih sil, občilih m
gradnji stanovanjskih hiš.
Prizadevanja «a razvijanje novih izdelkov in pomoč naši industriji v prehodu k miru, kakor se ji nudi v prehodu k vojni.
Raztegnitev zdravniške o-skrbe. razvedril, vzgojo in drugih služnosti, ki so javnosti v korist.
I Nove oblike socialnega zavarovanja «n socialne pomoči.
Enotna vladna finančna pomoč, da se bodo vojne industrije laže izpremenile v mi rovne.
Konec osamljenosti. Kajti naša zunanja politika bo izva jala važen vpliv na zaposlitev naših ljudi, ko se vrne mir. Ze-dinjene driave bodo morale prehranjevati stradajočo Evropo. Ko se svet vrne v normalne razmere ki k rodni mednarodni kupčiji, bodo morale Zdruiene driave kupovati in prodajati. Kupčija je pot v dve strani.
Citateljstvo tega lista stori prav, če večkrat prečita U znameniti načrt. Se iiplača. Kajti njegove točke dajo človeku misliti in misli, če izraiene v besedah, rodijo dostikrat sad, ki j« neprecenljive vrednosti «s posameznika in celo človeštvo
Delegacija SNPJ soglasno
stvar
•
Konvencija SNPJ se je prvi dan pečala z združitveno pogodbo in pa s spornimi delegati. O predlogu za sprejem pogodbe se je glasovalo poimensko in vsi eo se izrekli zanjo. Razprave o nji je bilo malo.
Kar se tiče SNPJ. je pristala v pogodbi za združenje k marsičemu, kar nekaterim delegatom ni bilo všeč, a vseeno so glasovali zanjo. Pri SSPZ pa se jim je šlo za veliko težjo stvar: za združenje, ki v bistvu pomeni izginjenje njihove organizacije v večji, v kateri so enako že Slovensko penzijsko društvo, Podporno društvo sv. barbare in Slovanska delavska podporna zveza.
Značilno ali -pa čudno je to, da je izmed onih, ki so na konvenciji SSPZ glasovalj p;oti
združenju, sedem žensk in en moški, kot že omenjeno.
Sporni delegati
Za konvencijo SNPJ je bilo prijavljenih med drugimi petnajst takih delegatov, o katerih je izvršilni odsek dobil poročila, da niso bili pravilno izvoljeni. KonvenČni poverilni odbor se je z njihnimi zadevami pečal in predlagal štiri izmed teh delegatov v sprejem, ostalih enajst pa je bilo odklonjenih na podlagi ugotovitve, da bi se kršila pravila, če bi se priznali.
Veliko odbornikov in delegatov
Izmed Članov glavnega odbora so se udeležili konvencije vsi razen dveh. Izostal je namreč glavni blagajnik John Vo-grich, ki je že dolgo bolan, in pa distriktni podpredsednik John Podboy Jr., iz Canons-burga. Pa.
Skupna konvencija obeh organizacij torej šteje od SNPJ 22 glavnih odbornikov in 236 delegatov, od SSPZ pa 16 glavnih odbornikov in 66 delegatov. Skupna konvencija zboru-je v hotelu Fort Pitt, izredna konvencija SSPZ, ki je trajala en dan (v soboto 13. sept.) pa še je vršila v Slovenskem domu. Večina medkonvenčnih priredb je bilo in jih bo še nekaj v domu, banket pa v omenjenem hotelu.
Ta petek, 19. septembra zvečer bo v Slovenskem domu shod JSZ o naših in splošnih problemih sedanjega časa. Nanj so vabljeni delegati in drugi.
Koliko časa ba trajala konvencija
Mnogi delegati in odborniki upajo in žele, da se bi konvencija zaključila že ta teden, posebno ker bodo z njo zelo visoki stroški, toda ni verjetno, da bo skončana do sobote zvečer.
Ta pondeljek so se delegati obeh organizacij prvič sešli skupaj in že samo konstituiranje skupne konvencije je vzelo precej časa.
Mnogo zanimanja je, kdo vse pride v prihodnji glavni odbor. Naravno, da je o tem med delegati veliko pomenkov in agitacije.
O nadaljnem poteku konvencije bomo poročali v prihodnji številki.
SHOD J. s. z.
V PITTSBURGHU, PA.
V petek 19. septembra se vrši v SLOVENSKEM DOMU v Pittsburghu, Pa., shod JSZ. Prične se ob 7:30 zvečer.
Vabljeni so nanj vsi člani konvencije SNPJ in SSPZ ter drugi.
Vstopnina na shod prosta.
Predmet govorov bodo današnja nujna vprašanja z ozirom na naš narod in na delavsko gibanje ter na svetovni položaj v splošnem.
Glavni govornik bo Frank Zaitz, urednik Prole-tarca. Predsedoval bo Charles Pogorelec.
Ker so problemi, o katerih se bo na tem shodu razpravljalo, važni, pričakujemo, da se ga udeležite v čimvečjem številu.
P rol •far*«, Septfmbar 17, 1941
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
I adaja J«|o*lovaaska Dalavtka Tiskovna Drusba, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol leta |1.7ft;
sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najposaeje do pondeljka popoldne za prlobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wedneadayfty the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1900.
Editor...................
Busineaa Manager...
....________________________Frank Zaita
............_.........Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United Statea: One Year $3.00; Six Montha $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO, 111*
Telephone: ROCKWELL 2864
NEKOLIKO POGLEDA V ZGODOVINO GLEDE BORBE ZA J UGOSLOVANSTVO
Kdo so bili konstruktivni znanilci zedinjenja jugoslovanskih narodov v prid njihne vzajemnosti in svobode, kulture in
blagostanja ?
»
Obuditev spomina na koherenco jugoslovanske socialne demokrtwije-% ki se je vršila leta 1909 (pred dvaintrulesetimi leti) v Ljubljani.
«,I.\I» V BELVIJI
Oblast v Belgiji je izdala statistiko o pomanjkanju med ljudstvom. Iz nje je razvidno, da 60 odstotkov otrok šolske starosti v mestih ne dobi nikakršnega zajtrka, ali pa prav malo. Ena tretjina otrpk dobi nezadostno kosilo in ena polovica otrok nezadostno večerjo.
V	otroških vrtcih je 33 odstotkov otrok podhran jenih.
Pomanjkanje in stradanje ima med otroci v Belgiji že
sedaj težke zdravstvene posledice. A še hujše bodo, ako ne pride kmalu pomoč. Naravno, da si starši pritrgavajo na vse načine, da bi mogli vsaj otroci imeti zadosti hrane, toda kjer ni ni.
V	pomoč belgijskemu in drugim pod jarmi jen im ljudstvom deluje v Zed. državah poseben odbor, kateremu načel ju je bivši predsednik Horbert Hoover. Sličnim akcijam je načeijeval tudi v prejšnji vojni. Toda Hoovrov odbor, ki bi rad poslal vsaj v Belgijo nekaj ladij živil, ima zapreko v Angliji. Angleška vlada namreč trdi, da bi bilo pošiljanje živil v te dežele «edaj direktna pomoč Nemčiji, zato z blokado noče odnehati niti v slučaju Hoovrove pomožne akcije. Hoover si že mnogo tednov prizadeva pridobiti Roosevelta za posredovanje pri Churchillu, a izgleda, da je Roosevelt v tem oziru enakega mišljenja kakor angleška vlada.
• Z Anglijo vred je Roosevelt obljubil poslati potrebno hrano gladnemu ljudstvu v Evropo takoj ko bo Hitler poražen.
' Hoover dokazuje, da se bodo dogodile med izstradanim ljudstvom v Belgiji in drugje prihodnjo zimo, ali pa še >prej epidemije, ako ne dobi čimprejšnjo pomoč.
Argument Angležev je, da ker je Nemčija upropastila ta ljudstva in jim vzela živila, je njena dolžnost, da skrbi zanje in da jim vrne zaloge žita in druge hrane, ki iitn jih je zaple-, nila.
V	Belgiji, v Grčiji* v Franciji itd. je onesveščanje gladnih otrok in mater nekaj vsakdanjega. Iz človekoljubnih ozirov so torej prizadevanja Hoovrovega odbora, da se jim bi takoj pomagalo, vredna odobravanja.
A ne da se oporekati, da so tudi argumenti Anglije proti dovažanju ameriških živil Evropi sedaj upravičeni. Namen angleške blokade je Hitlerjevo Nemčijo ugonobiti s pomanjkanjem. In če začne Amerika ljudstva V Evropi zalagati z živili takoj, bo namen angleške blokade uničen in vojna pa podaljšana. Ljudstva torej trpe edino po nemški, ne pa po angleški ali ameriški krivdi, dokazujejo svetu v Londonu.
'^Pomagajte uničiti hitlerizem čimprej," apelira na narode v Evropi Churchill, "da bo tudi čimprej konec vašega trpljenja."
Toda kadar človek pomisli na otroke, na stotisoče tistih otrok, ki bodo mnogi izmed njih vsled podhranjenosti trpeli posledice vse Življenje, bi vendarle rad, da se jim bi pomagalo.
Ameriški Rdeči križ je bas iz t<<?a razloga poslal za več milijonov dolarjev vrednosti zdravil, kondensiranega mleka in konserv za otroke v neokupirano Francijo in v zasedeno Poljsko, pa je s tem odnehal, ker čimveč je prišlo iz Amerike pomoči za Poljake, toliko več so Nemci vzeli od njihovih pridelkov.
Francija pa je izgubila ameriško naklonjenost zato, ker se je vlada v Vichjrju vzllc dani podpori-udinjavala bolj in bolj Hitlerju.
Tudi Španija gladuje in Zed. države so jo skušale pridobiti, ali vsaj obdržati v nevtralnosti z obetanjem živil. Nekaj ladij so jih ji poslale, a general Franco je vzlic mteeriji, ki vlada v njegovi deželi, ob vsaki priložnosti pretil, da bo posegel aktivno v vojno na Hitlerjevi In Mussolinijevi strani. Pa ga je bilo treba vsakikrat iz ^ashingtona ali pa iz Londona iznova podkupovati.
Končno je prišla na pomoč Španiji z žitom Argentina.
Vprašanje prehrane v vojnem času torej ni le stvar člove-Ijubnostl, pač pa tudi vojno sredstvo, torej sredstvo strategije in politike državnikov. Ljudstva nimajo pri tem nikakršne »pravice, m niti prottitirati ne rinejo, pa če prav so še tako gladni.
Lakota v Belgiji, na Poljskem in drugod je eden izmed mnogih dokazov, da je fašizem ustvaril v Evropi še veliko slabite razmere kot so bile pod prejšnjimi režimi. Človeštvo si jih lahko izboljša edinolc z vzajemnostjo, kakršno oznanjuje socialna demokracija.
(Nadaljevanje.)
Jugoslovanska konferenca
Po<l tem naslovom je k prvi jugoslovanski socialistični konferenci 1W09. 1. v Ljubljani tedanji trotednik jugoslovanske socialne demokracije "Bdvči prapor" napisal 20. nov. naslednje uvodne misli;
Le še nekoliko ur bo minilo in pozdravili bodemo v Ljubljani svoje drage goste, ki prihajajo, da z nami skupno izvrše d?-lo politične in kulturne potrebe, vsled tega delo zgodovinske važnosti, naj je tudi oblika, v kateri se pojavlja in o-pravlja, enostavna in skromna.
kaj stvarnega? Ali ni to samo iluzija?
In drugo: Ali se ima, ali se more socialna demokracija s svojega načelnega stališča ba-viti s takim vprašanjem?
Lahko je mogoče, da se ne strinjajo mnenja vseh prizadetih. In v resnici opazujemo nasprotja, ki so ičasi tako velika, ^a bi £Iovek'$feupttl sploh nad bodočnostjo jugoslovanskih plemen. Taki so bili boji med Srbi in med Hrvati. Tako je Še vedno n. pr. stališče Stančevičan-cev na Hrvatskem, take »o ideje Velike Hrvatske, Velike Srbije itd. In tak je slovenski se-
Zbrali se bedo za«t >pniki vseh , paratizem, ki je v raznih kroju goslo vans k ih social no-demo- firih še vodoma ali nevedoma u-
Gcspodarstvo enega razreda nad drugim je atentat na ¿tovoštvo. Socializem, ki bo odpravil vse razredne razlike, je torej Istoveten * uvtljavljenjem pravega človečanstva. Zato je dolžnost vsakega pravicoljubneža, da je socialist. — Jean Jauras.
Povsod tam, kjer «o ljudje odvisni od miloati drugih, kjer ne delajo \% prostt volje, kjer je človtk podvržen moči dru»fih, povsod Um je človeška čast okrnjena, zatrta, človeštvo bo torej) prišlo do avoje pravice šele z odpravo kapitalizma in uvedbo socializma. — Jean Jauree.
kraličnih strank avstroogrske monarhije; poleg svojih Slovencev m Hrvatov iz avstrijskih pokrajin bodo imeli med sabo sodruga iz Hrvatske, in Slavonije, i» Bosne in Hercegovine, posetili nas bodo gostje iz Srbije, iz Avstrije, s češkega. Imeli bomo prave praznične dni.
Potreba sedanjosti in misel na bodočnost je privabila zastopnike organiziranega delavstva vseh Jugoslovanov v Ljubljano. Resna je naloga, ki si jo je nadela konferenca m na resen način jo hoče izvršiti. Predolgo je bilo jugoslovansko vprašanje zagrnjeno z meglo utopij, predolg« je imela sentimentalnost na eni, Šovinistična strast na dru»gi strani prvo besedo. Ne ene ne druge'poti noče nastopati socialna demokracija in ne zaradi mode, temveč zaradi nujne življenjske potrebe se bavl socialna demokracija z vprašanjem, kateremu pravimo jugoslovansko. Trezno gre na delo in niti za hip noče zapustiti realne podlage, na kateri se razvija življenje.
Konfcrcnca se ima baviti s politično in 9 kulturno stranjo jugoslovanskega problema, čigar obstanek se ne da tajiti, ko postajajo vsaj posamezni njegovi elementi od dne do dne aktualnejši. Stvar ni socialni demokraciji nova; saj so se posamezne stranke že davno ba-vile ž njo in na* vseh zborih zadnjega časa se je izražala Želja, da bi ie priredil sestanek vseh prizadetih faktorjev, kjer bi vsestransko premotril položaj in se določila onotna taktika za vse slučaje, v katerih je koristna in fpotrebna. Letošnji kongres v Ljubljani je pa izvr-ševalnemu odboru naravnost naložil, sporazumeti se z ostalimi bratskimi strankami in sklicati konferenco. Po odstranitvi različnih tetav, ki so jih večinoma povzročile politične homatije, se je to končno posrečilo in Jutri začne konferenca svoje delo.
Prvo vprašanje, ki se vrine strogemu kritičarju, je seveda
tr j en. Vse to bo morala konfe renca razglabljati, kajti nobeno dejstvo,se ne sme prezreti,
slovanih doslej najbolj zanemarjajo; »to let se govori in poje o jugoslovanski vzajemnosti, a skoraj ničesar še niso storili takozvani merodajni faktorji, da bi se slavljena vzajemnost kakorkoli realizirala. Zakaj najbolj navdušeni pro-roki so vedno mislili, da je politično zedinjenje prvi pogoj. V re niči je pa narobe. Čakati na trializem ali na kaj podobnega, je lahko. Vprašanje je pa, če imajo narodi toliko časa in tako ugodne razmere, da lahko hladnokrvna čakajo .na tisto, o¿emer nihče ne ve, kdaj da pride;
Ta prevdarek pa pokazuje konfereivci veliko nalogo, katere so se doslej komaj posamezni zanesenjaki od daleč, prav od daleč dotaknili. In če se po-
akose hoče bodočno-t graditi,	sreči konferenci tudi to delo,
na trdnih tleh. In socialna de-	tedaj se lahko pravi, da je bila
mokracija ni nikdar postavlja-	res zgodovinskega pomena,
la svojih stavb v zrak. Toda	w ...	..
stranka in njeni zaupniki bodo	Velika manifestacija |ugo-
morali samostalno, po .«nojem	slovenskega S0C. delavstva mijboljem znanju m prepriča nju rešiti svojo nalogo, ne di bi se udali predsodkom kogar
koli. A če bodo tako ravnali, smo prepričani, da pridejo do zaključka, da je jugostovan-stvo realnost, ki ima sicer še nejasne obrise, toda živo in zdravo jedro, hrepeneče po razvoju.
"R ltfči prapor'* je 1909. 1. v 127. in 128. štev. prinesel sledeče poročilo o manifeidacijakem aborovanju
ob priliki prve jugoslovanske socialistične konference:
Ljubljansko delavstvo je obhajalo v nedeljo praznik, kakor ga še ni doživelo: Ljubljano so počastili s svojim «prihodom zastopniki bratovskih
Politične in kulturne razme- strank ^„^ vodniki in bore posameznih jugoslovanskih jevniki proletariata. ki so bili
plemen imajo pač poseben značaj. Primerjanje s položajem drugih narodov v preteklosti ni posebne plodno; zgodovina ne pozna kongrueotnih pojavov, temveč ustvarja vedno novo. Naša naloga ne more biti iskanje vzrokov v hkitoriji, ne oponašanje nekdanjih dogodkov in nobena sentimentalnost nam ne omogoči pozitivnega dela. Fatalizem bi nam pa -«ploh odprl prezgoden grob.
Doslej so južni Slovani ne le politično, ampak tudi narodno razdeljeni in le slepec bi mogel prezreti, da je to škodovalo vsem. A ta razkosanost ni škodljiva le Jugoslovanom sa mim, temrveč tudi ovira splošen kulturni napredek, ki je le tedaj popoln, če so ga deležni vsi deli. Da so zamorci zaostali v kulturi, ni le izguba zamorcev, temveč je izguba človeštva. Politična razkosanost je stvar, ki je ne morejo meninič tebinič odpraviti Jugoslovani sami. Prezirati sile, ki posegajo v življenje narodov, bi "bilo nespametno. Zlasti pa ne more svojejra političnega Življenja povoljno urediti pleme, ki ne more porabiti vse svoje moči. Demokratične uredbe so prvi pogoj, da se more narod »uspešno bojevati za svoje cilje In se varovati sovražnih narodov.
Veliko bolj pa lahko vplivajo narodi sami na nepolitični del svojega narodnega živije-
to: Ali je j ugaslo van stvo sploh nja. Prav to se je pa pri Jugo-
slovenskemu delavstvu že davno poznani po svojem napornem delu za osvoboditev pro-letnrhsta, ki jih pa ljubljansko delavstvo še ni videlo « svojimi očmi in še ni slišalo na lastna ušesi. Delavska srca so žarela veselja, ko so videla v svoji sredi poslanca sodr. Adlerja in sodr. Rennerja kot zastopnika nemško-avstrijske socialno-de mokratične stranke, sodr. Bru-ho In dr. Smerala, odposlanca češko-slovaške brastke stranke, drž. poslanca Scabarja iz Trsta, sodruga Tucoviča iz Beograda, sodr. Raušerja, Jak-Šiča in SaJamunovka Iz Her-ceg-Borne ter sodr. Bukšega in De m etrov ¡ca iz Zagreba. V Ljubljani je bila zbrana mala "interoacionala" in kaj je na-ravnejšega, da se je na mani-festacijskem shodu, na katerem se je zbralo 1500 delavcev, razpravljalo o staliSfcu socialne demokracije do narodnostnega vprašanja. Naši narodnjaki predstavljajo slovenskemu delavstvu drugotvdne socialne demokrate kot vzor-narodnjake; -češki prav tako kakor nemški zastoipniki, italijanski prav, tako kot srbski 90 prav odločno zanikali to pn>* tekcijo naših nacionalističnih frazerjev In mrši narodnjaki 90 izkusili blamažo, da si hujšo misliti nt mogoče.
V predsedništvo so bili i »volj eni sodrugi Etbin Kristan, dr. Henrik Turna (Gorica), Ivan
DEL NACIJSKEGA "NOVEGA REPA" V EVROPI
1 ■■ ■ ji 1 wwaaaphpasasmmimmmwi
Regent (Trst), Vilim Harami-na (PulJ).
Po pozdravnem uvodnem nagovoru sodr. Etbina Kristana, povzame viharno pozdravljen besedo drž. poslanec sodr. dr. Adler (Dunaj):.
Čast mi je, cenjeni sodrugi, da Vam sporočam pozdrave avstrijsko-nemške socialne demokracije. Veseli me, d* pri-so^tvujeip pri tem mamehitem aktu, ki obeta jugoslovanskemu proletariaitu bogatih sadov. Nemci, Čehi in Italijani prihajajo v tuje mesto, In vendar prihajamo ne kot tujci!, ampak kot bojevniki k sobojevnikom, kot socialni detnokratje k Socialnim demokratom, v prepriča nju, da t&Jujbte liredlho tMkk boj. Slovanski jug nam podaja silno sliko: mladi narodi mno-že svoje sile in krepe svojo samozavest in v tem procesu tvori ravno proletariat, ki mu me ščanstvo odreka narodni čut, merilo kulturnega razvoja. Nahajamo se na razbeljenih tleh; tu ?e ne bojujeta slovenski in nemški narod, temveč umikajoča se birokracija, ki zlorablja nemško ime, se meri s slovenskim meščanstvom. V tem preklminju birokracije ne vidimo rešitve narodnega vprašanja; ne vidimo ga v pobijanju šip in tudi ne V kroglah solda-teake. Mi pobijamo hinavščino in razredni egoizem meščanskih nemških strank, ki «o slepo orodje birokracije, kakor pobijate Vi svoje meščanske stranke, ki se zavijajo v narodni plašč. Vaš boj velja demagogom a la SušteršiČ, Krek, ki «e v parlamentu izdajajo za najvnetsj^e demokrate, ki pa »o v resnici največji sovražniki in škodljivci ljudstva. Nemški proletariat se dobro zaveda, kakšnega ogromnega pomena je vaše delo. Brez osvoboditve, brez avtonomije vseh naroda tudi nemški nanod ne more doseči svoje avtonomije; vaš napredek je naš navedek. Na grobu blrokratične diktature mora izrasti nova «veza svobodnih narodov. Mednarodni smo, ker smo narodni v najboljšem pomenu besede in ker ljubimo avoj narod; preletari-at uteleauje v vsakem narodu na jple menite jai del. V tem smislu poadravljam jugoslovanski proletariat. (Burno o-dobravanje.)
Dimitrij Tucovtt (Beograd), živahno aklamiran izvaja sledeče: Iz Srbije prihajam s prepričanjem, da smo ob vojni krizi (op.—v balkanski' vojni) korektno ravnali s stališča interna c ion ali r,m a. V času vojne nevarnosti je sodrug Kaclero-vič v skupščini protestiral proti prelivanju krvi — za Kaclero-vicem je stala ogromna ma*a srbskega ljudstva. Kot sonce jasno je, da razdor nI izviral iz spora narodov, temveč iz prepirov vladajočih razredov, ki nosijo vso odgovornost za vojno nevarnost. Da v tej akutni krizi nismo izgubili niti enega sodruga, kale, kako globoko umeva proletariat svojo stvar; tudi nadalje hočemo ostati tolmači aociahto-demokratiftne in-ternaclpnale. V bojn za osvoboditev proletariata je delo za narodno osvoboditev. Misel jugoslovanske konference je bližja avstrijskim Jugoslovanom kot Srbom iz kraljevine, vendar je med nami popolno »po-razumljenje, ker vemo, da nas le kulturna zajcdnica jugoslovanska popelje Iz dosedanje o-sarnljenosti in blokade. Na naše sodelovanje se lahko zanašate, ker smo i v Srbiji i na Bolgarskem in v Turčiji za isto idejo: za spajanje narodno šibkih v močne skupine, ki se upro evropskemu ks.pitahi. Mi nismo pangermani, panslavisti, kefr smo pan*ocialisti. (Viharno ploskanje.)
(Dalje prihodnjič.)
-- mg, ,	,	■ ----
Arjleži dali Turkom blaga
Književ
Cankarjev glasnik. — Prav.
kar je izila številka Cankarjevega glasnika za mesec julij in s tem dvanajsta ali zadnja četrtega letnika.
Njena vsebina je sledeča: Jugoslavija (uvodnik) izpoi peresa mesečnikovega urednika Etbina Kristana; Petoko-lonka, spisal Jakob Zupančič; Paveličeva "neodviana" Hrvat* ska)	prepoano", tirol-
ska pripovedka, ki jo je spisal Carl Wolf, v slovenščino pa prestavil Joseph Jauch; Srečanj« s lučjo Ivana Cankarja, , sifcsll frrancfc K^kr iz Trbo-velj; Jugoalovanaka žena, spi. sala Zlata Pirnat; Julkina zmot* (nadaljevanje), piše K K.
Cankarjev glasnik izhaja v Clevelandu, O., in njegov naslov je: 6411 St. Clair Ave, Cleveland, O. Njegova naročnina znaša za celo leto $3.00, za pol leta pa $1.50.
Two-Way Passage. — Louis
Adamič, ki je eden najznamenitejših ameriških pisateljev sedanjega časa, obvešča naio javnost, da je šel rokopis nje »gove nove knjige "Two-Way Passage", obsegajoče 300 strani, dne 18. avgusta v tiskarno in da bo knjiga v začetku meneča oktobra občinstvu na razpolago.
V tej knjigi bo preiočena ideja, kako je amerišk?mu ljudstvu mogoče zlomiti Hitler-ievo vojno mašino v par mesecih ie za drobec ogromne Vsote 51 l?iljonov, ki je sedaj do ločena za bbrambo in pomoč Angliji in njenim zaveznicam Knjiga prižiga luč v temi, po kateri tava ves svet dan danaS nji dan. Ker je izredna publi kacija, jo bo mogoče dobiti po knjižnicah in čitalnicah AHc pozno v jesen. A občinstvo stori prav, če jo čita nemudoma, bržko pride na svetlo. Cena ji je $2.50 in naroča se pri Pro-letarcu, 2301 S. Lawndale Ave nue, Chicago, III. Kdor si jo naroči sedaj, jo bo dobil s pisateljevim lastnoročnim podpj som.
Pripomniti je še to, da je v njej posebno poglavje, ki se peča z ameriškimi Slovenci, a eno pa o pogaženju Jugoslavije in sedanji strahovladi v Sloveniji.
Poljska armada na -«i*ki fronti
Na ruski fronti je v boju proti Nemčiji tudi znatna poljska armada. Šteje nad 60,000 mož.
,]iezi dal m $16,000,000
Kakor se poroča Iz Londona, je Anglija dala Turčiji v teku| osmih mesecev, katera doba se je končala z mesecem avgustom letos, blaga, čigar vrednost predstavlja * $16,000,060. V to vsoto so uključene tudi 9,704 tone žeiezntških voz.
Na gornji sliki vidimo, kako dova aokl delavec aeka Grenokla na neaaBadonom Francoskem, »»d tam ko ¿a m« doklota krano v torbo aa neki raadeljevalnl postaji v kaj© drafe fteaske, da pridejo aa vrsto.
Ako vam kaj v Proletarcu ne uetit, kritiziraj**, toda ne a predsodki, nego tako, da bomo list skupno i« bol ji« val L
Japonsko zakopana v dolg
Vsled dolgotrajne vojne na Kitajskem in vsled oboroževanja je narodni dolg Japonske narastel že na blizu osem milijard. Vsak mesec je višji za $230,000,000. *
Madžarska dviga davke
Madžarska vlada je zvišala ^ vse direktne davke 10 od^oU-^ kov in prodajni davek 25- . Davek na tobak in alkoholne pijače je zviSala 33%. Vzrok je oboroževanje in vojna.
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to, da tiati, ki ao tako preti vojni, delujejo sa mir » Hitlerjem, kar bi bilo le prt' mlrje in potem nadaljevan)«? vojne? Ako so rea proti vojni, ¿emu ne delujejo raji« z» pravo vsrokov vojne, nimf»'1 sa "negotiated peace"?; -
Proletarec, September 17, 1941
• ♦ u»OMtM>#MtlMIMIMIMMMMIMIt>IMMMM|
I IGNAZIO SILONE:
FONTAMAHA
t ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE
Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T ALP A

(Nada) Je vanje.)
Na novo vlado nismo hoteli napraviti slabega vtisa, zlasti pa ne na shodu, ki bi naj odločil glede Fucina. Zato smo po Teofilovem nasvetu vzeli s sabo zastavo svetega Hoka. Raf-faele Scamoraa in cerkovnik sta odšla v cerkev — cerkveni ključ je imel itak pri sebi — po zastavo; ko pa je videl šo-tVr. kako sta vlekla 15 metrov doli? drog z ogromno belomo-dro zastavo, ki je bil na njej naslikan sveti Hok s psom, ki mu liže rane, jima ni hotel dovoliti, tla bi jo spravila na avto. V vsej Fontamari nismo imeli druge zastave in tako se je Be-rardovi vztrajnosti vendarle posrečilo, da je od voznika iz-mamil dovoljenje, da smo smeli vzeti naš prapor s sabo.
Med vožnjo so morali izmenoma kar po trije držati zastavo in to ni bila malenkost. Naš prapor ni bil toliko podoben zastavi, pač pa bolj jadru, ki se v viharju ovija krog jambora. Moral pa je daleč naokrog vzbujati pozornost. Na vsak način smo videli začudene obraze kafonov, ki so v gručah delali na poljih, in ženske, ki so po-klekale in se križale.
Preden smo se pripeljali v prvo vas, nas je šofer pozval:
"Zapojte pesem!"
"Kakšno pesem?" smo vprašali.
"Pri vožnji skozi vsak kraj naj pojo kmetje navdušeno narodno himno! se glasi moj nalog," je odgovoril avtov voznik.
Mi pa nismo znali narodne himne in smo razen tega imeli vse preveč opravka z zastavo svetega Roka.
Na glavni cesti smo srečali druge, s kafoni naložene avtomobile, mnogo dvokolesnih gosposkih voz, avtomobilov, motornih koles in koles, ki so vozili vsi v smeri proti Avezzanu.
Povsod je vzbujal naš ogromni belomodri prapor najprej začudenje, nato pa brezkončen smeh. Zastave, ki so jih prinesli drugi, so bile črne. ne večje od žepnega robca in so imele v sredi mrtvaško lobanjo med štirimi kostmi, kakor se vidi na brzojavnih drogih z napisom: Pozor, smrtna nevarnost. Naša nas je takoj pri vhodu v Avez-
zano spravila v zadrego. Sredi ceste smo zadeli na gručo mladih ljudi v črnih srajcah, ki je čakala na nas in na* takoj pozvala, naj prapor odstranimo. Ker drugačnega znaka nismo imeli, smo to odklonili. Seda) so avto zadržali in mladiči so nam skušali prapor s silo iztrgati. Mi smo bili radi zanič-Ijivih opazk, ki so prihajale med potoma od vseh strani, že močno razdraženi, sedaj pa smo se ujezili in tako se je zgodilo, da so nekateri črnosrajč-niki v cestnem prahu popolnoma osiveli. Krog našega avta se je zbrala rjoveča množica. Mnogo črnosrajčnikov je bilo med njo, pa tudi mnogo kafonov iz sosednih vasi, ki so nas prepoznali in nas s krikom pozdravili. Stali smo na avtu, tiho zbrani krog zastave, odločeni, da se ne bomo dali več žaliti. Nenadoma smo zagledali med množico debelo, potečo se in puhajočo postavo kanonika dona Abbacchia, ki je prispel z nekaterimi višjimi karabinie-ri, in nihče izmed nas ni dvomil, da bo kot duhovnik branil zasrtavo svetega Roka. Toda zgodilo se je prav nasprotno. "Mar menite, da je pust," nam je pričel razkladati. "Kaj je tole po vašem zveza med cerkvijo in državo? . .. Kdaj boste Fontamarezi vendar že prenehali s provokacijami in pro-sta&činami?"
Ne da bi Črhnili, smo oddali prapor črnosrajčnikom. če že župnik izda svetega Roka, čemu naj bi mu bili potem mi zvesti, zlasti še, ko bi nam to utegnilo kaj škodovati pri naših pravicah za Fucino.
Odvedli so nas na avezzan-iki glavni trg in nam od kazali senčnat kot za *odnijo. Ob druga poslopja so se naslanjale druge skupine kafonov. Med posameznimi gručami so stali karabinieri. Karabinierske štafete 90 se na kolesih vozile preko trga. Komaj je privozil nov avto in so izstopili iz njega kafoni, so jih že karabinieri odvedli na mesto, ki je bilo zanje odločeno, toda zmeraj tako, da so ostali ločeni od drugih skupin.
Neki častpik je jezdaril na lepem črnem konju sem ter tja.
Dobite več za vaš denar
N lihim
SERVEL
plinskim refrigerator jen»
• Zn vaA dolar dobite ret, ako c odločite za nakup Servel plin-
*keica rofrigeratorja. Ne samo da i zavarujete jestvine »veie in mi*W>, vam nudi te mnogo drugih ulobnoati. njegova oblika je krnsna in obrat TIH. Tihotno obratovanje pa vam da poalugo ui zraven prihrani na obratnih »troAkih.
.Servel je tih Ver nima nikakih
P» eniikajo^ih delov v »vojem »1-«t«»mu zmrzovanja. Mali plavi plimen zavzema me*to motorja 1" drugih delov, ki jih vaebujejo refrifferatorji. Servel amr-brez kakega ropota in ob-'»bljenja.
Servelorl "nepremikajoči deli" v zntrzovalnem »istemu vam nudijo nizke obratne «tro*ke. To je razlog zakaj ni tiaoče fikaftkih dnitiri nabavlja Servel. Prej ko •i nabavite rtfrigtrator, teman i-
te ae i enim, ki a« razlikuje od VReh drugih, in zadovoljni boate s refrigeratorjem, katerega o-brat je TIH IN TRAJA DALJ
Oglejte *i te kraane Servel ra-frigeratorje v izloibah trgovin Peoplea Gaa druibe, ali v drugih trgovinah ter ae prepričajte o razliki.
OQ'*H COOtftT., C ON «T «NT HOT WAT«* ., »HINT iteWOf«AT>ON O»» »«ATINO
the peopus
COK i C OMf
Takoj nato je prispela štafeta ni je oddala patrulji neko povelje.
Od vsake patrulje sc je od-IcMl * en kartbinier in natn prinesel povelje. Gladilo se je: MDovtljt!K> je sesti na tla." Sedli smo. čez uro je prijezdila mino nas štafeta. Na nekem oglu se je prikazala gruča višjih uradnikov. Karsomieri so zaukazali:
"Vstanite! Vstamte!... Za-kličite glamo: Naj živi podesta in polteni uradniki!... Naj žive uradniki, ki ne kradejo!..."
Poskočili smo na noge in glasno zaklicali:
"Naj živi podesta ;-n pošteni uradniki!... Naj žive uradniki,, ki ne kradejo!"
Med uradniki, "ki ne kradejo", je bil impreetario edini, ki smo ga prepoznali. Ko so odšli uradniki, ki ne kradejo, mo smeli z dovoljenjem ka-labinierov zopet sesti na tla.
čez nekaj minut je povzročila nova štafeta še živahnejše gibanje:
•'Vatanite. .. Vstanite!. so nam zaklicali karabinieri. "Zakličite še glasneje: Naj živi prefekt!"
Poskočili smo na noge in glasneje zaklicali: "Naj živi prefekt!"
Prefekt se je peljal v tepe m avtu mimo nas in z dovoljenjem karabinierov smo smeli sesti zopet na tla.
Komaj smo sedli, so nam karabinieri že zaukazali, naj vstanemo:
"Zakličite, kakor glasno le morete: Naj živi minister!"
Tisti hip se je prikazal velik avto, ki so ga spremljali štirje kolesarji, kakor blisk širvil prek ceste in zaklicali smo tako glasno, kakor smo le mogli:
"Naj živi minister! Naj .živi!..."
Potem smo z dovoljenjem karabinierov zopet sedli. Patrulje so se razšle na kosilo. Tudi mi smo odvezali vreče in pojedli kruh.
Proti d vem se je igra znova ponovila: najprej se je peljal minister nazaj, potem prefekt, nato uradniki, "ki ne kradejo". Vsakokrat smo morali vstati, kričati m biti navdušeni. Na koncu ao nam rekli: "Sedaj ste prosti!... Smete oditi!...*
Toda to so nam morali karabinieri dvakrat reči.
"Skavnost je končana!... Sedaj smete oditi domov ali pa si oglejte Avezzano. Toda samo eno uro utegnete. Potem morate oditi.. ,M
"In minister? In vprašanje Fucina?" smo «povpraševali. Toda nihče nas ni več poslušal.
Končno pa vendarle nismo smeli domov, ne da bi izvedeli za sklep in ne da bi kaj razumeli.
"Pojdite za menoj," je rekel Berardo, ki se je v Avezzanu spoznal.
Prišli smo pred vrata palače, ki je bila vsa pokrita z zastavami.
"Govoriti hočemo z ministrom," je dejal Berardo kara-binierom. ki so bili na str ali.
Ti so se takoj vrgK nanj, kakor da bi bil teilco zaklel, in so ga skušali od v leč i pod obok. Toda mi smo »e ga oprijeli in tako je nastal pretep. Iz notranjosti palače je prihitelo mnogo ljudi, med njimi tudi don Circostanza, ki je bil očividno pijan in je imel harmonika-hlače že v tretjem štadiju.
"Moje Fontaroareze mora vsakdo spoštovati! Ravnajte lepo z mojimi ljubimi Fontamarezi 1. .se je «pričel dreti.
Karabinieri so nas izpustili. Don Circostanza je stopil med nas in Je hotel vsakega objeti in poljubiti.
"Z ministrom hočemo govoriti," smo prosili ljudskega prijatelja.
"Minister je že odšel," nam je odgovoril.
"Vedeti hočemo, kaj Je a Fu-cinom," je pristavil Berardo.
I>on Circostanza je zapove-dal nekemu karabinieru, naj nas spremlja v urad princa Torlonije, in tam «mo našli u-radnika, ki nam je razložil, kaj je kz tega nastalo.
"AH Je nova vlada rešila fužinsko vprašanje?" je vprašal Berardo.
"Da, vprašanje Je rešeno in sicer v splošno zadovoljstvo," je odgovoril uradnik.
^¿Dtljt prihodnjič.)
ČLANI AMERIŠKE MISIJE V MOSKVO
Na vojnem •••tanku, ki •• ima vršiti v Mo.kv. v kratkem, m bodo po-svetovali • angleikimi ia ruskimi vaicaki o ruakih vojnih potrebah sledeči Amarikancit (Z leve proti desni, agoraj) Admiral William H. Stadlay in W. Averell Harriman; (spodaj v istem reda) major geaeral George H. Brett; major geaeral James H. Baras ia William L. Batt.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
nosijo ob različnih priredbah regalije ali kake drugačne znake iu se tako ločijo od nas navadnih ljudi, — so počasi, spodobno in prav dostojanstveno prikimavali, češ, bo, bo nekaj uspeha!
Najpridnejši zemljan v Chl-cagu je bil ta dan tisti revež (¿e danes se mi smili), ki je gonil '¿esalko* za barom v 'Forest Preserve'. Naloženo mu je bilo skrbeti za zra<5ni pritisk v sodih za berom. Pa če si je mož ¿e toliko prizadeval in še tako 'pumpaT, ni mejel pri najboljši volji ustrezati potrebam tajnih ljudi. Srednjeveško orodje pač ne more biti kos potrebam in zahtevam letja!.
Mihvaučanov in Milwaučank je bilo več navzočih tamkaj kakor na kateremkoli letošnjem pikniku v Milwaukeeju. In tako se ni bilo čuditi temu, da ao se predstavniki mihvauških društev, ki so bili tamkaj navzoči, začeli resno pečati z vprašanjem, če bi morda ne bilo priporočljivo prirejati mil-wauskih piknikov v Chicagu.
naraščaj pa Thalerjevi iz istega kraja in pa Turpinovi iz Chicaga, za kar se jim prav prisrčno zahvaljujem.
Franc« Puncer.
OBISKI V CENTRU
Pise CHARLES POGORELEC
"Večni popotnik" Tone Jan-kovich iz metropole je spet potoval. Bil je tudi na slavnosti dneva SNPJ v Chicagu, prej pa še po drugih naselbinah Illinoi-sa in W»consina. Poslal je 10 naročnin in $5.90 podpore tiskovnemu fondu. John Krebel
važna vsebina. Isto velja tudi za Proletarca, je važen in boljši od vsekdar, potreben tudi^i kakor nekdaj in vselej. Naprej za ranico in pravico! Ostajam z vami, Frank Novak." Komentar nepotreben.
Anton Shular iz Arme, Kan.,
V Slovenskem delavskem centru ter uradih Proletarca in JSZ so se zglasili sledeči: *
Frank Swig le s soprogo in hčerko ter tastinjo Mary Bub-nich iz Trinidada, Colo.; Carl Lekšan, Frank Ocepek, Anne Janesh in Nellie Valencheck, Barberton, O.; Mame Bolha, Akron, O.; Frank Gaber, Jo-
dvajsetega sto- sPeh Go*ia s soprogo, Ray j Travnik s soprogo, Marie Ko-shir, Andy Pregel s soprog), Urban Karun in Frank Jack-lich iz Detroita, Mich.; Mary Remic s sinom Josephom iz Delmonta, Pa.; Mrs. Frank Maček, Mike Staudohar s soprogo Mary in-sinom Mikom iz Girarda, O.; Michael R. Ku-mer, Universal, Pa.; Marion in May Prusheck, Cleveland, O.; Johny Spetich in Pete Dutka ter Nickolas R. Szuca, Taffys Oreh,, Pa.; William Keene s soprogo, Eli Suchwick, potem Eugene Makosek, Andy Seipe-lyak, Walter A. Gostkowski, Charles Mehelich, John Bost-jancick, Frank Bostjancick, Albert Jakovac, Vincent L. Cu-der, Anton Tratar s sinovoma Rudolfom in Tonetom, vsi iz Verone, Pa.; Wm. L. Kraus, Losser, Calif.; John Podboy Jr., Rudolph Krulce, Frank Zu-zeck in Antony Progar Jr., Strabane, Pa.; Anton Janko-vich, Cleveland, O.; Matt Mu-sich s soprogo, Rudolph Singer s soprogo in sinom Rudyjem, Frank Puncer s soprogo Anno in hčerkama Leono in Lillian * •	• a in Ann Cerar iz West Allisa,
W».; Leonard Alpner Jr., Jo-
Slovenska pasem tudi na tam pikniku
čikaška pevska zbora Sava in Prešeren sta nastopila in ae tudi imenitno odrezala. Takisto tudi mladinska krožka iz Milwaukeeja in Wau<kegana. Ko je pel Prešeren, me je hotela neka rojakinja poučiti, d« je to moški zbor, a Sava pa mešan. Pri Prešernu so sami moški, mi je na dolgo in široko razlagala z nemalo vnemo, pri Savi so pa moški m nekaj žensk. Iz globin srca sem ji bil "hvaležen" za ta pouk o razli-med moškim in mešanim zborom — zlasti pa še, ker je tista "razlaga" trajala cel čas,
pa je poalal 2 naročnini in $1, ¿e je zglasil v uradu na potu
s katerim je podprl Tomšičev predlog John Simčič.
V naši vasi — Chicagu — pa so bili zadnjih par tednov aktivni za list sledeči: Joe Oblak 3 naročnine, Frank Zait* 6 in upravnik 22 naročnin.
na konvencijo v Pittsburgh ter izročil 6 naročnin, eno od teh je dobil naš prijatelj in sodrug Martin Gorenc. On je pred kratkim dal petelina na dražbo, da je na ta način spravil skupaj nekaj podpore za Proletaria, nato se je pa lotil agi-
Anton Zomik iz zapadne tacije za nove naročnike in je Pen ne je poslal 6 naročnin in zgorajšnji že drugi novi naroč-nadaljnje tri oglase za kole-jnik, ki ga je poslal v zadnjih
par tednih.
Zadnjih par tednov smo imeli izredno veliko obiskovalcev v uradih Proletarca in JSZ. Nekateri so bili udeleženci na «lavnoati dneva SNPJ, dntgi pa so se ustavili tu na potu na konvencijo SNPJ, ki se ta teden vrši v Pitt«burjrhu, Pa. Označeni so na drugem me«tu pod rubriko "Obiski v Centru".
drijansko", katero pesem v resnici rad poslušam.
dpr.
In "Big Tone" sam se je tudi oglasil. Poslal je dva "copa-ka", ki sta ju prispevala Max Arnšek m Erne »t Bayce iz Oak-landa. Calif., s pota proti Pitts-burghu pa je poslal 4 naročnine, od katerih sta dve novi. Pravijo, da agilen Človek nikoli ne počiva, kjer vidi. da je kaj Moriti za dobro stvar in Tone to vpošteva.
Iz zapadne metropole (Pue- Odmevi s piknika bio, Colo.), se je spet oglasil ¿¡koške federacije Frank Boltesar ter fposlal 13
naročnin, od katerih si ni vzel Milwaukee, Wia.—Ena važ-nobene provizije. Sicer pa je to nih priredb tridnevne slavnosti
nekaj običajnega pri njem. V večini slučajev si niti za poštno pristojbino od pošiljatve ne vzame.
Iz Kemmererja, Wyo., je po-
SNPJ je bil piknik, ki se je vršil dne 31. avgusta. To je bila impo7antna manifestacija Članstva Slovenske narodne podporne jed note, ki nam bo o^ta-
«lal »3 podpore tmkwnemu '« **Jo]*?.V	«"¡I*
skladu John H. KnUnik. Pr<v- "»•	se '» 7abl4Vatl s
vi, da se bo oglasil v uradu, ko se bo vračal s konvencije SNPJ. Dobrodošel, John!
John Ga!Ion, ki je tajnik kluba št. 228 JSZ v Pursglove, W. Va., je poslal naročilo za članske znamke in zraven tudi dve naročnini. Kaj je neki z Law renče Se lakom, da se nič ne oglasi?
Za North-Chicago -Wauke-gan je bil zadnjih par tednov zelo priden Martin Judnich. Poslal je 10 naročnin in 7 oglasov za koledar.
Leo Bregar iz Doylestowna, O., pravi, da noče zaostajati za drugimi. Poslal je obnovo naročnine in dolar za Tomšičev predlog.
Gaorga Smrek ar iz Aliquip-pe, Pa., je poslal prvi oglas za koledar In zraVen priložil tudi 50c podpore tiskovnemu skladu. To nI ne prvič in gotovo tudi ne zadnjič, ker se na ta način George večkrat oglasi.
Lovrenc Kavčič iz Sygana, Pa., je poslal članarino za klub št. 13 JSZ in zraven priložil tudi en oglas za koledar. Zago tavlja nam, da se bo z oglasi potrudil kar največ mogoče.
Frank Novak iz Loa Angele-sa, Callf., nam piše a "Priloženo je naročnina za list za eno leto in pa naročnina za poslanih 5 Majskih glasov. Lepa revija,
soči jednotarjev in jednotaric ter kramljati z mnogimi izmed njih je dogodek, ki se ne pozabi zlepa. Naletiš na rojake, ki jih še nikoli nisi videl — čeprav si z njimi zvezan z vezjo bratstva. Par besed, pa si prijatelj z njimi. Se par besed, pa smo v politiki, v jednotinih vprašanjih in kdo ve kaj še vse. Neznanci postanejo znanci in opletajo se nove prijateljske vezi. Da, takšnele slavnosti so v občo korist našega naroda v Ameriki in evo vam nekaj odmevov s te priredbe, odmevov, ki mi še sedaj brnijo po zastarelih možganih.
Vreme je bilo lepo in za finančno plat tega piknika naravnost sijajno. Vročina taka, da bi človek mblil: "Glej ga hudirja. vsi peklenski kurjači so na delu — niti eden tistih rogačev nima počitka!" Prah, ki se je vzdigaval v gostih plasteh in potem spet padal, nas je v kratkem Času maskiral v nekakšno mešanico samih mlinarjev »n dimnikarjev. Prah in vročina, to oboje je seve prav hudo ščegetalo udeležencem grla in treba je bilo mazila, ki so ga nam nudile točilnice in vsi utehe željni smo se kar trli okoli njih. "Komiteji" — no, saj jih poznate — imate jih v sleherni naselbini, to so tisti ljudje, ki so na svetu za to, da
Govorniški program
Govorniški program je bil tak, kakršnega smo si menda prav vsi zaželeli. Glavni odborniki, ki nam jih je predstavljal sila spretni "ceremonijer" Lo-trich, so se odrezavali kratko in jedrnato drug za drugim. Običajnih županov in drugih polkikantov pa hvala Bogu ni bilo na govorniškem programu. Zato nam ni nihče pokvaril dobre volje.
%
Druge zanimivosti t piknika
Najdolgopetnejši piknikar je bil pač Vincenc Pugelj iz West Allisa. Pred njegovo visokostjo smo bili vsi navzoči precej ponižani.
Večni popotnik Jankovič je v izključnem krožku predaval o delovanju krokarskgga kluba z ognjevitostjo, ki je lastna sa-mo«njemu.
Proletarčev urednik Frank Zaitz je bil na govorniškem programu ter izpregovoril natanko pet besed pa nič več. .
In pa Tone Garden in njefo-va fajfca! Kako je neki moffel Tone tisti čas, ko je pel pri Savi, in pozneje, ko je delal sa barom, prebiti brez svoje «ve-ste spremljevalke — fajfce?!
Ae več taikih osebnosti, ki ao zanimive, bi lahko navedel. Toda prostor v Proletarcu je omejen. Zato naj končam. Samo to naj še omenim, da so moje in moje porednejše polovice trudne kosti vzeli čez noč v oskrbo Sviglovi iz Cicera, najin
sephine Slapnik, Mary Camer in Mary Shuller iz Milwaukee, Wis.; Frank in Kristina Nad-vesnik in Theresa Dusak iz Oglesbyja, 111.; Louis Zupan, Kenosha, Wis.; Alberta Na-prudnik, Detroit, Mich.; Louis in Louise čebron ter Anton in Frances Krečič, Cleveland, O. ; Lucas Debeljak, Seattle, Wash. John in Anna Peternel, Renton, Wash.; Urban in Katherine Je-lovšek, Rock Springs, Wyo.; Joe Porenta, Nokomis, 111. ; Jerry Benedict, Hiawatha, Utah; Anton Taskar, Helper, Utah; Mike Krultz, Willard. Wis.; Frank Klun, Chishoim, Minn.; John Kunstel, Arcadia, Kans.; Anton Shular, Arma, Kans.; Anton Selak, Franklin, Kans.; Joe Bratkovich, Pittsburg, Kans.; Joe Turk, Cle Elum, Wash:; Anton Potočnik, Cherokee, Kans.; John Zobec in George Majnarich, Roslyn, Wash.; Julia Krmelj, John Goršek st. in John Goršek ml., Springfield, III.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Ker je urednik koncem prejšnjega tedna odpotoval v Pittsburgh na konvencijo SNPJ, morajo «polemični dopisi, ki so dospeli v urad pozneje, čakati, da se vrne.
Dalje proeimo, da naj oni, ki pričakujejo odgovorov iz uredništva, potrpe. Ustreglo se jim bo ko hitro mogoče.
Vse drugo delo bo tudi v njegovi odsotnosti v redu izvrševano, kakor doslej.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
i i,	,	I
Največja slovenska
i, t t I » i	I f .
knjigarna v Zed. državah
Piiitê po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave, Chicago
KRITIČNA MNENJA, PQBPCILA IN RAZPRAVE
• •
Slovenski duhovniki in laji-ki, ki so imeli v Ohiu konferenco o vprašanju, kako pomagati Haremu kraju, bi bili storili najbolj pametno, dasi ne najbolj diplomatihivo, ako bi bili kar naravnost povedali, to, kar so sklenili med seboj. 2e v prejšnji številki je bilo poroča-no, da so rekli marsikaj, kar ne mislijo povedati javno, kajti če bi, se bi prav lahko pripetilo, da se bi s tem zamerili tudi komu izmed svojih ljudi.
Menda ni bilo niti enega med njimi, ki bi bil iskreno pohvalil sedanji jugoslovanski pomožni odbor, ali pa odbor slovenske sekcije JPO. Baš nasprotno, kakor je bilo omenjeno v prejšnjem Proletarcu.
Ker gre za dobro stvar, so med seboj razmotrivali v glavnem to. kako naj ji koridtijo čimbcljše, obenem pa, kar je seveda se najbolj važno, pa o vprašanju, kdo bo razpolagal z nabranim denarjem, komu se bo delil in kdo bo imel to nalogo.
Nabranega je dosedaj ie ja-ko malo in vsled tega so vsi upoštevali priporočilo Rev. Za-krajška. da je potrebno bodisi odbor spremeniti, da bo aktiven nemudoma, ali pa, da odbor sk>ven^ke sekcije JPO »ploh prezro in gredo samostojno v akcijo. 6ele tu je na-atala med njimi resna polemika, kaj bi bilo boljše. Nekateri eo menili, da bi se potem preveč udarilo po duhovnikih, češ, da razdirajo slogo. Anton Gr-dina je dejal, da če se njemu prepusti kaj odgovornosti pri stvari, bo pomagal, m pa da vsi vedo, da kadar kaj obljubi, tudi dela.
Vprašanje podpore staremu kraju je bilo zanje posebno kočljivo zato, ker so si želeli in zamajali odločno nabiralno akcijo takoj, in to bi najlaglje pričeli z novim odborom.
Vzrok, da tega še niso storili je, ker so se bali zamere pri svojih ljudeh, ki imajo večino v odboru slovenske sekcije JPO, čeprav niso aktivni v njemu.
Tako so se po par bodrilnih in par kritikuječih jovorih ze-dinili, da se izmuzajo na diplo-matičen način. Ker akcija spi, predlagajmo odboru slovenske sekcijo JPO, da vzame med*e nekaj duhovnikov in katoliških lajikov, ki bodo delali. Gledo lajikov sa navzoči duhovniki poudarjali posebno dva. Antona («rdino in Ivana Zormana. Slednji bi sicer ne bil aktiven, povečali bi prestiž odbora vsaj v Clevelandu in pa tudi med tistimi Američani, ki ga poznajo.
pomatfatl" Tftr&ert TT66Ter TfeT giji, a mi pa bi lahko blovetrtji?
Hoover lahko pomatfa Belgiji prav tako, kakor predlaga
za slovenski del, ki je pod lta* lijo (o primorskih Slovencih «o na ohijski konfartnei prav ma« lo govorili, največ torej o onih, ki so sedaj prišli pod "zaščito?' Italijo) Rev. Zakrajžek. m- itn" "Pomagal" bi namreč Vatikan. 40,000 lir Jo že dal in čs se mutsporoči, da je v oni yorški banki vloženih zanj 60 tisoč dolarjev, bo sa tisto neka* zal nadaljne lire, ki bodo rai deljene pod nadzotatvo» ško fa Rožmana ia njegovega od bora. To sicer ni v »klada a an gleško taktiko, ki jo proti pod piranju okupiranih dežel ki tudi ne ameriško vlade. Toda je to pač tehničen ovinek,'teh-nikalija ali kako bi dejal» s ka kršno se človek lahko izogne marsičemu.
Najisdatnejša pomoč staremu kraju danes, kot jutri, ali čez leto, bi bila v pošiljanju blaga in živil. Denar, ako ni maš z njim ka j kupiti, maio pomeni. Kazen da tisti, ki ga ima najmanj, sploh nič ne dobi, ker ima oni, ki ga je dobil v pod poro, nekoliko več, »pa lahko
tudi plača več. Trgovci tudi konferenci nikogar, ki bi bil iajn| ,akote najraj^e prodajajo
Rev. Zakrajiek je navzočim duhovnikom dejal, da ne vedo, kaj je hudo na svetu, ker niso skusili tega kar prestajajo sedaj tamkaj slovenski duhovni-k i pod Hitlerjem. Poudarjal jim je, da je treba kaj storiti zanje danes, ne čakati, da bo vojne konec. ftribežaJi so v LJubljano iz samostanov, ki jih je vzel Hitler, ali pa so bili pognani v Srbijo, kjer katoliški duhovnik nima kaj početi, ker so ljudje tam pravoslavne vere. Če pa deluje med katoliškimi begunci, si ne morejo itak v ničemer pomagati, razen da drug drugega tolažijo in molijo. A tudi katoliški duhovnik ve, da se z molitvami ne privabi hrane na mizo.
Zanimive so bile opazke z ozirom na razne akcije med a-meriškimi Slovenci v prejšnji vojni. Ponavljali so stare obdol-žitve o zafnčkanju "milijonskega fonda", in rekli, da dolžnost duhovščine sedaj je, da tega ne sme več dovoliti.
Glede JRZ ni bilo na tisti
priznal, da je bas JKZ bilo e-dina organizacija, ki je polagala točne račune in jih sporočala tudi vladi. Dasi se je za jugoslovansko propagando v eni ali drugi obliki takrat potrošilo zeio veliko denarja, ni bilo računov za potroške nikjer objavljenih, razen od JRZ.
"Kako pomagati takoj?"
Slovenskim duhovnikom in drugim zaupnikom je Rev. Za-krajček pojasnil, da je stvar
svoje zredčeno blago s polic o-nim, ki jim na skrivaj ali pa odkrito največ ponudijo. Tako trdijo preiskovalci.
Načrt, ki ga je Rev. Zakraj-šek predlagal zaupnikom Ohiu, je bil sprejet. Naj verni ljudje zbirajo in pomagajo pod pokroviteljstvom papeža in nadzorstvom škofa Rožmana takoj. Korist bodo imeil od tega trije faktorji: revni ljudje, kateri bodo deležni podpore,
¡nSvctandtko politika
Clir.%teUoPiilf^govor
pra\Jfe*4*nMe*,ula te bod<> ljudi« hvalili» tedaj umri, te pa i!*tet hvale, asi »a eisai in deležen bo* zvrhanih mernikov grajo ht «aakitene in nozaslu-Žeso kritika. V sod ar se pa ni treba niti toniti. • da si deležen taita prijazne poaorooati, ki sloj ko piti i»vira is ljub«' člo-vuAke zavisti, ki nekaterim lju-dam na da in R* da, da bi prignali, da je v 'tebi tudi nekaj dobrega ia da ttidi oni niso bres tolikih i« majhnih hib; prt naa na primer aadostujo. da s« podaš v javno življenje, si delaven na tem ali onem polju javnega edejstvova«*ja in da, pokate*, da nisi živ mrlič, tem-j ved imaš * sebi ambicijo — in brž a« bodo na*li ljudje, ki se bodo po svojih najboljših močeh potrudili, da ta kar najbolj diskreditjrajo pred javnostjo. Vzemimo za primero v naši javnosti dobro poznanega Milana Madveaka.
Milana »poznam kakih osem let — In če rečem, da ga poznam, mislim s tem, da ga po-snarn —- C dobre kot slabše «trasi, kajti ttavek broz slabosti se ni še rodil. Milan je mlad m po naravi zelo energičen človek. Zmožnosti, ki so v njem, se morajo izživeti — in bogme, da se zadnja leta pošteno izživljajo, kajti Cleve-land nima bolj Živahnega in neutrudnega javnega delavca | kot je prav on. Dandanes na primer se mnogo nekoč delavnih ljudi izgovarja z delom v tovarni, češ, da jim ne da, da bi se udenrtvovali na našem javnem polju kot nekoč; pri Milanu to ni nobena zapreka. Sest dni v tednu zaposlen v to varni pri delu, ki človeka izčrpa telesno in duševno, se vrh
voljen. Nu, zdaj pa se skuša ustvariti vtis, da Milan ne le agitira za Lauscheta, temveč tudi za demokratsko politično mašino. To je seveda zavijanje dejstev — čeprav pribijem na tem mostu, da bi ne bilo nič nečastnega, če bi res spregovoril besedo v Lauschetov prilog. Jaz sem to storil — ker se ne bojim javno povedati svojega mnenja kakor nekateri, ki 'privatno ali na sejah čvekajo, da
boljšega izmed kandidatov, ki so bili na razpolago — za naprednejšega. In to ni bilo prvič, da se je zgodilo kaj takega — to se je zgodilo že sto In stokrat vsepovsod, kjer imajo ali so imeli socialistično gibanje. V Ameriki se nam je treba spomniti zgolj na La Follettovo predsedniško kandidaturo. — Precedentov za naše ogrevanje za Lauscheta nam torej ne manjka. Če nas pa vzlic temu
prav enostavna. Beda, je rekel, Vatikan, ker bo imel ameriške je tam tolikšna, in duhovnik, dolarje, in Italija. A neposre-ki je pribežal ali bil izgnan iz dno še posebno duhovščina. .
Maribora, Kamnika. Grobelj in | Naši merodajni faktorji naj ¡tega udejstvuje vsepovsod, kjer
so potrebne pridne roke in bi-Tudi čo nakažejo na kredit ! stri možgani — n. «pr. pri Can-papežu milijon dolarjev, da se karjevi ustanovi, pri SNPJ, pri
socialističnem klubu, pri farmi &NPJ. v dramatiki itd., itd.
iz drugih krajev pod Hitlerjem ¡upoštevajo tole: je dane* enako v bedf, kakor delavci.
V poročilu v prejšnji števil-j jih tam razdeli, bo to pomenilo ki je bilo rečeno, da gre omiljenje glada le za one, ki
bodo vsot deležni, in povečanje bede za tisto maso, ki ne bo ničesar prejela.
Kajti tam je glad zato, ker ni potrebščin za vse. Kdor ima denar, jih še kako iztakne. Ti-iti. ki ima le malo denarja, je
predvsem za podporo duhovnikom. Prezrli smo omeniti, da re je enako apelhralo za pomoč redovnicam, ki so vsled izgona postale velike reve. Rev. Za-krajsek jim je dejal, da se bo delilo pravično vsaj kar se ti-
tega dela tiče, ki je sedaj pod | pa odrivan iz prodajalen in od Italijo. Torej v "provinci Lu-biana", kot ji je dala ime italijanska okupacijska oblast. Kako bo s pedporo na jugu, nam-rt* v Srbiji, kamor je bilo izgnanih na tisoče Slovencev iz Štajerske in Gorenjske, je Za-krajšek navzočim duhovnikom pojasnjeval, da je za sedaj stvar zelo komplicirana. Uver-jen je popolnoma le v to, da je pomoč ljubljanski provinci; ki je prišla pod Italijo, že sedaj mogoča, ako je tu denar, da se ga ji pošlje.
Kako je mogoče, da ne more
§
PRISTOPAJTE K
"8
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTi
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NCVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK

PHOSVETA" j
N.rmiminm — Z4rui«a« 4rU*e (Uvea Chlcag«) ia Kanado $600
»a latai $3.00 sa pol letat $1.50 na ialrl U»«; sa Chicago In Clcera $7.SO >a celo letat $3.78 >a pol letat >a inosomatvo $0.00.
i
sklede.
Edina izdatna pomožna akcija bo šele ona, ki bo pošiljala tam ladje in vlake blaga in živil.
To slednje je namen ameriške ip angleške vlade, toda šele kadar bodo hitlerizmu fzpod-bita tla.
V razpravi, ali naj novi pro-vizorični odbor katoliške relif-ne akcije začne z delom takoj so se veliko menili, kaj da naj bi bilo najboljše. Sklenili so, da za začetek vprašajo odbor slovenske sekcije JPO za zastopstvo v njemu, dalje, da se pravila preurede glede delitve denarja, da se bo vedelo, kdo ga bo. kontroliral, ko bo poslan tja, in pa da se katoliški stroji prepusti razpolagati z od nje nabrano vsoto tako, da bo delitev imel v področju škof Kož-man in njegovi pomočniki.
Ako odbor slovenske sekcije JPO te predloge ohijetko konference Slovenskih duhovnikov sprejme, bo imel direktor publicitete še veliko manj razloga napadati Proletarca in Pro-lctarčevega urednika, kakor pa zadnjič, ko je popolnoma po nepotrebnem in krivično udaril po njemu.	» ♦ '» ♦
Zborovalci v Ohiu so sklenili postopati oprezno. A če jim odbor slovenske sekcije JPO ne ugodi, tedaj bodo šli na delo negjede na morebitne polemike ki uverjeni so, da bodo uspeli. Tonetu Grdini se torej spet obeta priložnost ftj po deželi,	.i *
Noslov zc list in tojniitvo je:
20*17 So. Lawndnle Avenue J Chicago, Illinois
s
S
Angleško zračna silo izgubilo 1,600 letal V 5 mesecih, pravijo Naciji
či jl verjeti berlinskemu po ročilu.je sngleftka zračna sila izgubila več kakor 1,600 letai na »apsdnih bojnih poljanah v razdobju od 1. aprila do S. septembra.
Kjerkoli se udejstvuje, jc neprecenljiva pomoč, ki bi se težko pogrešala. To mu priznavajo vsi, ki z njim vred delajo na izboljšanju in napredku teb naših ustanov in sato .— ker tudi sami delajo — znajo ceniti njegovo prizadevanje, i Kakor povsod, se ssveda tudi «pri nas najdejo ljudje, ki Milana vzlic temu — in očivi-dno baš radi tega — ne morejo trpeti. So to večinoma ljudje, kj nimajo drugega kot velika usta in so vedno pripravljeni, "kritizirati" vsakogar, ki pokaže več zmožnosti in več volje do takega dela kot je imajo sami. Milanu n. pr. zamerijo najbolj, ker je amblcijozen mladenič. Kakor da bi bile ambicije greh! Kdo pa je brez vsakjh ambicij? Se črv nI povsem brez njih — njegova ambicija je, da rije in rije naprej. Jaz n. V*> Imam ambicije, ki segajo pod zverxle. Ali me boste zato obsojali? Ne — če se niste sprli s pametjo! Pomilovanja vreden je človek, ki nima nobenib ambicij —* nobenih stremljenj. Kadar ne bom imel več nobenih ambicij, bom moral priznati, da som postal živ mrlič. Ker to rasumem, se se: veda ne morem strinjati z onimi, ki obsojajo Milana zato, ker kaže tako voljo do udej-stvovanja v naiem javnem Življenju. Nasprotno ga prav zato najbolj cenim, saj so taki ljudje vodno bili gonilna *ifk napredka. In današnji čas zahteva bolj kot kdad poprej tudi med nami mladih, zmožnih in energičnih ljudi, kakršen je tudi on. Zato je pri nekaterih ljudeh obsovraflen—ker se boje, de bi jih ¿aseročil oziroma ker jih je že —• in zato ti ljudje ne zamude nobene «priliko, da ga javno In privatno očrnijo in diskreditirajo v očeh naše javnosti. Najnovejša kost, ki Jo gledajo, jo v zvezi s tekočo Cla-velandsko župansko " volilno kampanjo.
MIlan jo nokajkrati poročal [— pribijem: poročal o kandidatu Franku Lauschetu. da vlada V Clevelandu 1 izredno močan sentiment sanj in da Ima 4epo priložnost, de bo iz-
lili njega in da so že oziroma bodo prispevali v njegov kam-panjski fond, javno pa kritizirajo nas, ki si upamo odprto in javno povedati, da smo zanj — in prepričan sem, da nisem postal zaradi tega noben izdajalec delavske ali katerokoli druge stvari. Stvar je enostav* ne.ta, da sem kot ameriški državljan in elevelandski volilec zainteresiran v mestno administracijo in da mi ni vseeno, kdo bo naš bodoči župan, če bi ne bilo med kandidati nobene izbere, bi se seveda ne mogel o-gre vati za nikogar njih; ali če bi imeli tudi socialističnega kandidata, tedaj bi agitiral tanj. Toda mi nimamo svojega kandidata. Od teh, ki so na razpolago, je pa Frank Lau-sche nedvomno In abaolutno najboljši mož. Zato nisem zanj le jaz in 99 odstotkov slovenskih volilcev, temveč t-udi 99 odstotkov nadih sodrugov. Pa mislite, da zato, ker je («lučaj-no 81ovenec? Bežite. Mi vsi smo zanj zato, ker vemo. da je najboljšfi izmed kandidatov — pošten, snačejen mož izrednih zmožnosti, liberalnih nazorov, močno razvitega socialnega čuta in samostojnega značaja, ki nam je porok, da ne bo Frank Lausche nikdar lutka v rokah kakega mašinskega političnega bossa. (Clevelandlani se dobro opominjamo, kako dolgo je demokratski bosa Miller okleval i odobritvijo Lauschetove kandidature prav zaradi teh njegovih, posebno še zadnje lastnosti — in da ga je nazadnje indorsiral samo sato, ker je vedel, da je on edini kandidat, ki utegne biti izvoljen na demokratski listi, da bodo imeli demokrati vaaj po imenu svojega župana po imenu, kajti Miller je dobro vedel, da bo Lausche v Slučaju izvolitve res župan, ne zgolj Županska lutka, kateri bi lahko narekoval povelja kakor Bergen svojemu Charlieju McCarthvju. Seveda nas veseli, da jo Slovenec — veseli naa. ker je on nadaljni dokaz, . da smo tudi Slovenci konstruktiven- ameriški element in da tudi mi lahko damo Ameriki zmožne in poštene voditelje. Ampak kot som Že o-menil — samo dejstvo, da je Slovenec, bi mu ne prinesle o-pore večine teh naših ljudi, ki danes tako ogrevajo aanj.
so za Lauscheta, da bodo vo-; želite poklicati pred "krvavo
rihto" — nu, saj bomo prišli pred sodni tribunal in tudi zagovarjati se bomo znali!
Vse to se mi je videlo potrebno povedati, jasno in brez o-1 vinkov, da ne bo kdo zunanjih sodrugov pod napačnim vtisom, da smo v Clevelandu podlegli skušnjavi ter se pogrez-nili v reakcionarno močvirje. Nič takega! Mi enostavno vršimo svojo dolžnost kot cleve-landaki volile i ter podpiramo kandidaturo moža, o katerem smo prepričani, da je najboljši in o katerem smo tudi mnenja, da bo v kritičnih dneh, ki so pred nami, najbohjfc zaščitnik in zagovornik interesov tujerodnega elementa v Clevelandu, ki predstavlja več kot 65 odstotkov celotnega prebival-» stva mesta. Klubi kot taki rtoje popolnoma na strani — kdor izmed nas se ogreva za Lauscheta, dela to na svojo pest —. kot posameznik In volilni upravičenec, ne kot član kluba ali v njegovem imenu.
Se nekaj. Omenil sem, da je sentiment za Lauscheta med elevelandskimi Slovenci silno močan. To že samo na sebi pomeni, da je nevarno, nasprotovati temu sentimentu — in bedasto, ker nI za to nobenega tehtnega vzroka. To ni prazna trditev. Zadnjič sem poslal Proletarcu nekaj izčrpkov iz zapisnika seje odbora neodvis. nih slovenskih volilcev za Lau-»cheta — v tem odboru ni nobenega Člana demokratske stranke, temveč sami neodvisni volilei, ki se prištevajo v na-» pred ne vrste I — in ti izčrpki zgovorno pripovedujejo, kako e neki sodrug s svojim nelogičnim nasprotovanjem (I^ausche-a bo podpiral in volil, ker je fejrt fant, vslic temu pa dela zgago proti onim, ki ga podpirajo!) vzbudil naaprotatvo pro* i Prosvetni matici JSZ. Take stvari nam utegnejo škodovati, čeprav naše ustanove niso odgovorne za dejanja neodgovor nih članov, kajti ljudje tega če-sto ne morejo in včasih nočejo razumeti.'
se
Saj je tudi koncilman Tone Ve-hovoc (žalostnega spomina po-rečemo pn volitvah) 8lovenec, toda jaz bi rajši vrgel svoj glas v Brijako jezero nego ga oddal sanj, kajti on nima nobenih »možno«** «a svol urad in Slovencem nam ni bil v nobeno čast — prav nasprotno. Kar šteje, so človekove zmožnosti tn njegov anačaj.
Nekateri ljudje skušajo u-stvariti vtis, da je strašanski greh, če se socialist ogreva za kandidata, ki ni socialist. Sodrug Fančeškin, ki je razborit In ipreVdaren mož, nam je zadnjič pravil o neki volilni kampanji na Primorskem v dneh pokojne Avstrije. Socialistični kandidat je pri prvih volitvah pogorel In končni kontest se je Imel vršiti med liberalnim in klerikalnim poslanskim kandidatom. !n kaj mislite, kaj je Ktoril socialistični kandidat? Izjavil, da ga volitve več n** brigajo? Kaj še! Sodrugom ie naredil, da je njihova dolžnost da agltlrajo in volijo za boljšega izmed obeh kandidatov — za liberalni! In Frančfeškin ve povedati, da dotičnega sociali stičnega k and ki a ta niso obesil nRi ga klicali pred "krvavo rih to" ali vtgli iz stranke. Saj je naposled ravnal zgolj realisti čno ko je uvidel, da ni možnosti, da bi prišel na površje socialist, se je Izjavil za naj-
VABILO
Bridgeport, O. — Kakor je
bilo že poročano, se vrši v nedeljo dne 28. septembra ob desetih dopoldne konferenca Pro-svetne matice pri sodr. Josipu Skoffu v Bartonu. Prostor je večinoma vsem znan, ker se je tam vršilo že več konferenc in družabnih sestankov. Zato va bi odbor vsa društva kakor tudi vse posamezne somišljenike, da se udeležijo te konference. Pridimo skupaj in se pomenimo o vseh važnih problemih, ki so na dnevnem redu. Po konferenci bo zabava, kakor je to navada. Čo bo vreme dopuščalo, se bomo lahko zabavali pod milim nebom. Drugače pa imajo Škofovi dosti prostora, da bomo pod streho. To bo najbrž tudi zadnja zabava na prostem. Zato ne prezrite tega vabila! Navzoči bodo tudi dele-gatje z rodne konvencije in lahko bomo slišali kaj poročil .s te važne združitvene konvencije SNPJ in SSPZ.
V	Psoletarcu čitamo čimda-lje boljfee razprave o vprašanjih današnjega časa. Če bi ne imeli Proletarca, bi dosti tistih stvari ne vedeli. Ta list ti prinese vse važne stvari ter jih tudi dobro komentira, da potem človek ve, kaj vse se godi pc svetu in med nami. Zato je vreden podpore od vsega zavednega delavstva.
Za oglase sa v Družinski koledar sem po malem začel delovati. AH človek nima niti minute prostega časa.
V	sredo dne 3. septembra je zopet žla v bolnišnico v Colum-bus F reda Snoy, ki je bila doma za par mesecev. Koliko časa bo sedaj tamkaj, se ne ve. Zadnjič je bila 9 mesecev.
Pri nas imamo že vedno brezposelne, čeprav na vse grlo kričijo, da primanjkuje delavcev.
Društvo št. 13 SNPJ, ki je tudi v Prosvetni matici in ki bo imelo svojo veluko prireditev v ♦o bo to dne 25. oktobra, je .bilo obveščeno, da pride za ples igrat godba Franka Barbiča iz Clevelanda. To je sin Franka Barbiča, ki se mora vedno otepati na vae strani. Tisti fantje so že igrali tukaj v veliko za dovoljstvo vsem, kar upamo, da bo tudi sedaj. Za drugo bo pa gledal veselični odbor, da se bo ustreglo več in i > po najboljši moČi, Joaeph Snoy.
Pomoč Rusiji
se-
Po vsem tem, kar sem v tem dopisu povedal, mora biti jasno vsakomur^ kdor hoče razumeti, da bi tudi Milan Medvešek ne bil zagrenil nobenega nečastnega dejanja, katerega bi se moral sramovati, ¿e hI bil zapisal besedo alf dve v prilog kandidata Lauscheta. Toda on niti ega ni storil, temveč je rgolj poročal o stvari. Poročanje in agitacija sta pa dve zelo različni stvari. To razume vaaik razsoden Človek m ČC je posten, udi prizna; le od osebne mi ž nji* zaslepljeni ljudje tega ne morejo In nočejo videti ta priznati.	' Ivan Jon te s. 4 i Ivuti .l<>f»t*t,
Ameriška vlada pošilja daf' Rusiji najve« podpore skozi Vladivostok, v glavnem olje in stroje. Anglija ji je poslala že več sto letal* in v kolikor more, ji pošilja municijo.
Težka obtožba
Zvezni senator Scot Lucas v Illinoisu je izjavil, da je senator Wheeler iz Montane storil za rušenje zaupanja v ameriško obliko vlade več kot kdorkoli drugi v Zed. državah.
Nemci zelo "zadovoljni" s rezultatom
Nemško poveljstvo poreč», da so nemiki protiletalski to-
povi zbili na aeroplanov.
tla nad 2.500
ZA udh: TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
printing Co.
1838 K IIAI^TED STREET, CHICAGO, ILL.
1 m* li^Vl^HAWIC 4T07
PROLETAREC $E TISKA PRI NAS
H*IMM4MMIMMniH!MlMMIMM»M»»MH I M

-rr
■	Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v fhicsKU, JJ 4	Cicoru in Berwynu.
! Parkview Laundry €«•
■	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRip. Ustnik«
■	Fina p» »strežba — Cene smerne — Deto jamčeno
■	Tslsfonl: CANAL 7172—71TS
" 1727-1731 W. Slst Street	CHICAGO, ILL
.imiiiii ril	fcWfc M1
i ■
0
fl ■
s fl fl fl fl fl
/
Prolet arre September 17, 1941
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
(Nadaljevanje s 1. strani.l j ijem veleposlanika Leahyja v
Vichyju in generalnega konzu-
ki se nočejo okoli vprašanja o vojni m miru med tema dežela-Državni tajnik Hull jim
ma.
vrača milo za drago. Japonska vlada se je že več let izgovarjala, češ, da Je morala storiti to ali ono, ker *o jo k temu prisilili militaristi pod domače streho. Sedaj ji je dal Hu. razumeti po japonskem vele l^oslaniku Nonvuri, da rmamv tudi mi močno stranko v admi nistraciji, zlasti v Knoxovih ir Stimeonovih krogih, ki si ns vso moč želi spora z Japonsko.
Kakor je sklepati po zadnjih diplomatičnih poročilih, s je Tokio neznansko prizadeval preprečiti vojno z nami ali pa « Sovjetsko Rusijo, kar je pri pravilo k dvomu celo najhujši militarkte. Toda japonska vlada sama je raznetila med ljudskimi množicami sovražno razpoloženje proti Združenim državam. ker je upala s tem spraviti to deželo na kolena. Ker se ji je pa ta nakana docela izja lovila, bo treba najmanj mesec dni za to, da spet pomiri svoj narod. In Sele potem se da misliti na kako poravnavo, ki pa bo seveda odvisna od tega, ka ko pojde takrat Nemčiji na Ru skem in kakšen vpliv bo to ime lo na japonske militariste.
Moskva in Washington bosta od dej naprej kar najmanj govorila o bodočem ameriškem pošiljanju blaga v Vladivostok. Obojestranska diplomatična poročila so ju uverila v tem, da ne bo japonska vlada ničesar rtorila proti tistemu pošiljanju, dokler ji ne ukleta japonska javnoU in soldate 'ka iz rok. Zato ne bo posebno dosti slišati v tej zadevi v prihodnosti.
Kakor vse kaže, je Stalin po ovinkih naroČil tukajšnji komu nističmi stranki, naj nikar preveč ne rogovili v tej deželi. Lahko se tudi zgodi, da ji bo javno nasrvetoval, naj se raz-lde. S tem in nečim «ličnim na Afigltškem bi v veliki meri popustila napetost, ki jo povsroča delovanje komunistične stranke v ameriško-ruskih in angle ško-ruskih odnošajih. Namiga-va se, da je Hopkins svetoval Stalinu to smer.
Človeku se vse lahko pripeti na tem nesrečnem svetu, ße celo to, da mora samo z eno srajco na pot. Ko se je Harry Hopkins že prifpravljal na pot i« Moskve, je pustil vse svoje srajce razen tiste, ki jo je imel na sebi, pri veleposlaniku Stein-hardtu, ker je temu že sila trda predla v zadevi takih reči.
Bivii predsednik zveznega vrhovnega sodišča Hughes si želi prejkone popolnega počitka ob zatonu svojih dni, pa je odklenil lepo število bogatih prnudb za to, da bi pisal za revije in liste.
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so prinesli razni listi vest o mirovnih pogajanjih med Finci in Rusi. Vsa tista poročila so bila nekam nejasna, nepopolna in netočna. Zato naj na kTatko povemo, kako je bilo s tisto rečjo. Ko so Finci z nacij-sko pomočjo vzeli nazaj skoro vse ozemlje* ki so ga morali odrto piti Rusom kuii, so si v Londonu m i»« ID i, da je bila baš sedaj ugodna prflika za poskus, * katerim naj bi se razbila Hitlerjeva "združena fronta" malih narodov. Angleži so pregovorili Moskvo k temu. da je bila pripravljena narediti mir s Finsko. Potem so poskusili svojo ?reeo po nevtralnih diplomatih v HeMnkih. Toda Finci *o miri i! i, da jim Äe ni treba Pečati z mislijo na mir, ker da jim gre vse sreči na bojišču.
njihnem mnenju bi morala h»*i ttii'ija kaznovana za svOje PoMje v 1940, pa so začeli o-Jivljati svoje stare zahteve po r|nki Kareliji. Ko je prišlo to Krcmiinu na uho, je dejal An-8 ežem. da je vsega mirovnega Pogajanja med Finci in Rusi konec.
Kljub resnim latrdilom, ki
M jo hllo opaziti v ameriškem U^u zadnji teden, ni pričak> v»ti, da bi v kratkem prišlo do P™ k i njen ja diplomat>6nih od n°*ajev med Washingtonom in TTEnco'kojwvlado v Vichyju. Kajti to bi naredilo najprej ko-n«c "dobrohotnim" prizadeva-
a Murphyja v Afriki v tem, da ne pridejo francoske ladje in >aie nacijem v roke. Po nvne-
na delu ter napadajo osamljene laške skupine ob vsaki priliki. Grki so si omtolili tudi i»od-zemeljsko "železnico". Mladci, ki se želijo pridružiti Angležem, uhajajo skrivoma na majhnih čolnih med egejskimi otoki ter odveslajo «potem na Ciper.
Angleži so dobivali dosti po-
mu državnega departmenta v|m<Njj ^ učinkovite sovjetske Vashtngtonu tudi ni nobenih tajne policije, ki deluje na >ravih dokazov za to, da bi ta Bližnjem vzhodu. Zasluga za ležela «pokazala francoskemu njene u»pehe v zadnjem času eleposlaniku vrata. Zvezni or- gre Vladimiru Astakovu, diplo-ani so sicer gledali delovanju matu in članu ruske tajne poli-n po»ta;;anju francoskega ve- cije, ki je deloval po celem eposlaništva na prste, a niso Bližnjem vzhodu kakor tudi v a šli doslej še ničesar, kar bi Berlinu in na Japonskem. V noglo metati slabo luč na fran-j Teheran, ijlavno mesto Irana, oskega veleposlanika ali nje-1 dospel meseca januarja. Ko rove pomočnike.	! sta zadnji meječ London in
Kitajska se pripravlja na o- Moskva pritiskala na Iran, naj 'enzivo proti Japoncem. Gene-1 izžene nacijske agente, je pri-al Hu Tsungnan se je vzdignil Sla na dan Rusija s popolnim • svojo izbomo voj-ko iz Sen- seznamom nemških agentov, ki ,fja v severni Kitajski. To je so bili na delu v Iranu, ne pa 'ojska iz izibranih čet, ki so iz-; azijski oddelek angleškega zu-rrtno izurjene in moderno o- nanjega urada. Celo precej ta-7»remljene. Ta vojaka je na i- kih je bilo v tistem seznamu, boljša izmed vseh kitajskih za katere niti teheranska vlada 'ojnih sil. Imeli so jo več me- ni vedela, da so tamkaj, •cev v roženi. V ti*tem lasu Predsednik Rcosevelt je imel ie je pridno urila in vadPa zadnji četrtek zvečer po radiu
»aak dan ter čakala ugod.no oriliko, da plane liki plaz na 'aponce. če se pomisli, da se Kitajci gibljejo na jugu In da Taponcl odvajajo veliko Stevi-o svojih čet za obrambo v Mančukutlu in Indo-Kini, ne nore biti čas kitajske ofenzive /eč posebno daleč.
če so poročila iz visokih ro-nunskih krofov resnična, je 'iusija predložila Romuniji predlo/e za mir. Po tisti po-ludbi bi bili Bukovina in Bes-arabija zajamčeni Romuniji in letje reke Donave bi naj bilo pod kontrolo obeh dežel. Ta
govor, ki je bil namenjen Am v riki in celemu ostalemu svetu in v katerem so bili opozorjeni vsi n;» -2dalci v ameriških v> dah na to, da bodo počenjali svoja razbojništva na svoj ro-vaš.
Jonkovic odgovarja Borbiču
Cleveland, O. — Za sodnika Franka Lšuscheta sem in smo
diane. Po dolgih letih sva se zopet videla na pikniku SNPJ v Chicagu.
Kakor sem zvedel, prideta Big Tony in njegova žena iz &olnčne Kalifornije na konvencijo SNPJ v Pittsburgh, Pa. Tony prinese tudi svojo kon-certino s sabo. Dobrodošel, Ti stara sablja!
S pozdravom,
Anton Jankovič.
Zabova Družabnega kluba SDC
Chicago, III. —- Prva jesenska domača zabava Družabne ga kluba Slovenskega delavskima centra se bo vräila dne 27. septemora. 1941, zvečer v lastnih prostorih na 2301 So. Lawndale Ave. Ker bo ta prireditev padla v noč med soboto in nedeljo, je pričakovati, da se je bo udeležilo veliko število Članov, njihnih ožjih prijateljev in znancev, ki jih lahko vsak član sam )>ovabi na to našo domačo zabavo.
Posebna privlačnost teh naših domačih zabav obstaja v tem, da vselej postrežemo svojim goitom s pivom, vinom in drugimi pijačami pa s okusnimi prigrizlei — po pet centov komad. Te naše zabave so postale splošno znane med našim občinstvom pod imenom "ni-ckel nights", kar pomeni, da je ob takih večerih vse po grošu. Vrh tega tudi ni nobene vstopnine in godba se plača iz klu-bove blagajne. Ker bo takrat že hladneje, bomo plesali z vsemi od kraja do konca s tako korajžo in vnemo, da se bodo kar iskre kresale izpod pod-
daturo je odobrila oficijelna demokratska mašina z gospodarjem Milierjem na čelu. če bo Lausche izvoljen, se prav lahko primeri, da mu bo dajala smernice ta mašine — lahko pa bo tudi to, da nastopi samostojno in postane "upornik". Na vsak način je pa silno važno za tako veliko industrijsko mesto, kakor je Cleveland, da razume njegov župan delavsko vprašanje in socialne težnje naših siromakov. Dalje se bodo prejkone vršila vsakojaka preganjanja, naperjena zlasti proti inazemcem in radikalcem, če vstopijo Združene države v sedanjo vojno. V tem oziru ima župan vplivno besedo.
Socialistična stranka nima letos v Clevelandu svojih kandidatov. Kdo bo dobil socialisti-
možnemu gibanju v prid, smo začeli dajati nasvete gl. odboru slovenske sekcije za pomoč onkraj morja.
Poudarilo se je, da je opaža« ti vsepovsod nekakšno mrtvilo v oziru pomožnega gibanja med nami širom po deželi.
L. Jurjevec je rekel, da je temu v veliki meri krivo naše časopisje, ker se premalo zanima za stvar. Pojasnjeno mu je bilo in rečeno, da je slovensko časopisje vedno pripravljeno priobčevati stvari o tem gibanju, bržko so mu dane na razpolago. če je premalo agitacije za to reč v časopisju, je to krivda koga drugega, nikakor pa ne našega časopisja.
Predsednik tega zborovanja je bil v prijaznem duhu opozorjen na dejstvo, da more Ju-
čne glasove, je težko prerok3-"goslovanski odbor pomožnega
mu, nikdar pa ne demokratski stranki. Da, delali bomo samo poslanica je bila vročena d-rju. za Lauscheta kot Človeka, ki fe Tuliju Manui, ki je odločen na- možak. Z njim nas je 95* protnik Hitlerjevega režima elevelandskih Slovencev. Koli-
res že nekaj bobnali v ta na-1 piatov. Med našim članstvom men. In še bomo pomagali nj^v ¡j^ iyreCej samcev 'srednjih let'.
a voditelj kmečke stranke. Ta ie potem nemudoma konferiral a diktatorjem Antonescujem o tem, a se sedaj ie nič ne ve, kaj
ko pa je vas, ki ste proti nje-nu?! Prekleto malo. In še tisti ste taki, ki ne veste, kaj bi radi. Kritizirate tiste, ki smo zanj.
sta ukrenila v tem vprašanju, i in ti, Barbič, si prvi med temi. Naciji so prejkone zavohali ve Kr.tiziras in napadaš nas. V to ter začeli na vso moč gledati tisti sapi pa pišeš in izjavljaš na
diktatorju na prste. Prijeli so sedem vodilnih pristašev kmečkega voditelja in ustavili dva lista. Maniu je še prost, ker bi njegova aretacija povzročila preveč nemira med njegovimi kmečkimi pristaši.
Metropola južne Californije. ki ji je ime Los Angeles in ki je po prostoru največja mestna občina na svetu — saj meri nad 451 Mir jaških milj — je obhajala s svojimi devetnajstimi predmestji, ki štejejo skupaj 1,504,277 ljudi. 160. bolet-nfCO svojega rojstva. -Los Angeles je bil u*tanov-| jen dne 4. septembra, 1781, ko se je tamkaj naselil novi Španki governer Kalifornije Don Felipe de Neve s svojimi 44 tovariš in pristaši.
Odkar je izbruhnila vojna v etu 1939., se je Mehika držala odločno protinacijskih smernic svoji zunanji politiki ter sodelovala z Združenimi državami za tostransko obrambo v o-trem nasprotju svoje naklonjenosti do Nemčije med prvo svetovno vojno. Toda med tem se je pa njeno gospodarsko stanje vidno slabšalo. Normalni *Tg1 in viri zalaganja v Evropi in Aziji »o bili prekinjeni. Neugodna bilanca vidne kupčij » Združenimi državami je o-groža l a njeno finančno totalnost. Mučni spori radi za^gc lastnin v ameriških rokah so o-stali neporavnani.
V irvojem več kakor tri ure 'rajajočem govoru pred mehiškim kongresom zadnji teden ie predsednik Manuel Avila Camacho napovedal, da pride med Mehiko in Združenimi državami v kratkem do obsežne zgodbe. Njeni pogoji bad> u-ključevali tudi ameriško posojilo v znesku po $60,000,000. Polovico te vsote bo preskrbelo laže zakladništvo, da se obvar-je peso, dmrgo polovico pa bo dala na razipolago Izvozno-uvozna banka, da se financirajo mehiška nakupovanja tukaj.
Ker so Nemci domala vse svoje vojaške sile potegnili tz Grčije ter jth poslali v Rusijo, so sedaj Grki skoro popolnoma pod oblastjo italijanskih čet. To pa je Grke tako Opogumilo, da kažejo sedaj večjo odpornost. Napadi iz zajede se množijo in četniki *o prav pridno
sestankih, da je Lausche fin dečko, da boš volil zanj in tudi celo prispeval v njegov volilni sklad. Sam Bog se usmili takih ljudi! Jej, jej, jej! Obenem hujnkaš Članstvo JŠZ, naj protestira proti nam, ki delujemo za Lauscheta kot kandidata demokratske stranke, češ, da lo škoduje JSZ.
Od kdaj pa si, prosim, tako vnet in skrben za J8Z, moj ljubi Frank Barbič?! Ali si morda pozabil, kaj vse s ionisai o JSZ, ko se je odcepila od stranke. Milan MedvešeK, ki je možak na svojem mestu, sposoben in delaven na vseh koncih in krajih in čigar povest je bila zelo zanimiva, kar sem slišal tudi od mnogih žensk, jaz in še veliko drugih Še vedno delujemo za JSZ in bomo delovali zanjo *koro gotovo tudi zanaprej.
Pa naj zadostuje. Zadosti blata si zmetal na nas Ti, moj dragi Frank Barbič, pa Je vsekakor padlo nekam drugam. Tega sev e ne pišem radi Tebe, nego zastran drugih naših ljudi pO Ameriki, ker bi jim rad Ti nasul peska v oči, kakor Ti je povedala v Prosveti Kristini Masley iz Milwaukeeja ter tako prav dobro zadela. Ampak nikar ne zameri, Frank! Kar je res, je res in ne more biti drugače.
Tudi midva sva si bila velika prijatelja; saj sem vendar deloval in agitiral zate, ko si kandidiral za mestnega očeta v slavni 32. vardi. Se moja fanta Stanley in Edy sta mi pomagala raznašati tiste propagandne letake od hiše do hiše. Ampak takrat si bil možak. Tudi zagovarjal sem Te ter se pričkal in kregal z ljudmi, ki so TI bili sovražni, radi Tebe.
Za Tomšičev predlog je daroval en copak še Tone Kuko-vec. Tega poznam že mnogo let. Ce se ne motim, več kakjr četrt stoletja. Ves ta čas je bil med naprednimi vrstami irt so-drugi. Slabo mu je Alo med depresijo kakor premnogim drugim, pa je vseeno ostal trden za fiaSe napredne in socialistične Ideje. Tudi je fant od fare za devet drugih, pa je poma Kal,.komur je le mogel. Sedaj, ko al služi copake, laže porine kakega tu in tam.
Drugi darovalec Je moj stari prijatellj John Petkovšek iz In-
Te bo treba ' oženiti prej ali slej. In baš zato so taki skupni sestanki potrebni. Na njih se človek lahko zagleda v to ali ono našo kra?otico mlajše ali pa starejše generacije... Razvedrila in gostoljubne postrežbe bo dovolj. Zato vas vaoim vse skupaj na obilno udeležbo! Pripeljite s seboj prijatelj« l
Skoti poletno sezono smo v klubovih prostorih trikrat jedli okusne pečene sveže ribe iz wisconstn*kih iiv minnes>t*klh jezer. Najprej nam jih je poslal sin našega vrtnarja Cema-žarja, ki je tudi naš član s svojim očetom vred. Bil je na počitnicah, pa se je spomnil svojih bratov in sester v Družabnem klubu ter nam poslal cel zaboj rib, s katerimi smo se mastill ravno na petek zvečer. Naš zapisnikar Joseph Turpin ¿a nam jih je poslal kar dva
vati. Slovenci so v ogromni večini za Lauscheta. Med njimi je tudi več sodrugov in njihnih prijateljev. Kluba It. 27 in 49 JSZ sta oficijelno nevtralna. Toda posameznikom pa ne more nihče ukazovati, koga naj volijo, čo nima stranka svojih kandidatov.
Nekateri sodrugi so že simpatično pisali o Lauschetovi kandidaturi, kakor n. pr. Jankovič In Medvešek, in Jontez je pisal celo zapisnik na nekem kampanjskem sestanku. France Barbič trdi, da je kaj taka-ka agitacija Lauschetu, oziroma demokratski stranki v prid. Na tfotem sestanku je bil navzoč baje tu«|l Barbič. Iz zapisnika je razvidno, da ima tudi on rad Lauscheta, "ker je fin dečko, in bo volil zanj ter celo prispeval v njegov volilni r^klad". To je skoro toliko, kakor bi dejal: "Pa še vi storite jtako!" — Čudna logika!
J a« ne bom nikogar zagovarjal, ker so tega sami zmožni. Omenim naj le za primer Milana Medveška. Njegovo kolono v Prosveti čitam stalno. Deloma je poučnega, deloma vsgojevalnega značaja. Kar je piopagande v njej, jo dela le napredni stvari v korist. Poročilo o Lauschetovi kandidaturi je bilo nitjem mnenju popolnoma stvarno. Fant ni fanatik in ima zategadelj mnogo prijateljev. Zraven tega je še neumoren delavec pri v?eh važnih organizacijah. Med r.ami i se dobijo ljudje, ki mnogo govorijo in pišejo, a nič ne delajo. Ali je pa tudi nekaj skromnih ljudi, ki veliko delajo pa le malo govorijo. Je že tako ni tem svetu! Frank Česen.
Angleški tisk hvali Rooseveltov govor
Po poročilih iz Londona nadaljujejo angleški pisci uvodnih člankov hvaliti zadnji radijski govor predsednika Roo* sevelta in list Daily Mail si ga tclmači tako, da ga je imeti za nekaj, kar naj pomeni vojno. Po mnenju tega lista je bil ta predsednikov govor največji in najpomembnejši od vseh, kar jih je še imel predsednik.
News-Chronicle je dejal, da so predsednikove izjave v tistem govoru dodale drugo največje brodovje na svetu angleškim vojnim pomoč kom.
gibanja pošiljati podporo na šim ljudem v Evropo le po posredovanju Ameriškega rdečega križa. On je pa dejal, da ga lahko pošilja po poeredovanju kogarkoli. Ali ima on prav, ali ne, mi ni znano. Vem pa, da je bilo tako povedano naši javnosti takoj ob začetku tega gibanja.
To vprašanje je zelo važno, pa ga je treba nemudoma rešiti. Kajti naši ljudje bi na v-ak način radi zvedeli Iz zanesljivega vira^ kako je s to rečjo, zlasti pa še sedaj, ko nam zatrjuje pater Zakrajšek, da ve on za pot, po kateri se da poslati nabrani denar našim nesrečnim ljudem v pomoč. Pravi, da se da denar dostaviti preko Rima in papeževega zastopstva ljubljanskemu škofu.
Ko ga je g. Jurjevec vprašal, kako bi nam dokazal, da je prišel naS denar zares revežem v pomoč, mu je odgovorih "Mi katoličanje moramo zaupati svojim škofom."
Koliko je bil Jurjevec zadovoljen s tem odgovorom, mi ni znano. AH zdi se mi, da mu ni bil nič posebno v*eč, kakor ni ugajal pretežni večini navzočih žensk in moških, če mi je soditi }X) ploskanju, ki ga je žel Jurica Bjankini, ko je povedal ZakrajŠku. da niti pri papežu niso na roki vsi prsti enaki.
Pater Kazimir Zakrajšek je prejkone is-kren v svoji zahtevi po takojšnji pomoči. Ali zdi se mi, da bo bolje za celo stvar, če se ne vtika vanjo ter jo prepusti odboru, ki so si ga rzbrale naše podporne organizacije. Člani tistega odbora uživajo vsak pri svoji organizaciji več zaupanja med našimi ljudmi kaker vt! škofje rimskega papeža. — Z. N.
Izseljenci za svojo rojstno domovino
Los Angeles, Calif., 27. avg. (JK) — Ob priliki, ko je ju-goalov. kralj, poslanik dr. K. Fotič obiskal izseljence na Pacifiku, so leti prispevali dodatno preko $4,000.00 za pomoč svojim bratom v podjarmljeni Jugoslaviji. Doslej je tako v Kaliforniji nabranih okoli 20,-000 dolarjev.
PRIREDBE KLUBOV
J. S. Z.
L
SEPTEMBER
MUDGEPORT. O. — Konferenc« JSZ >a PM V nedeljo 2S. .eplembr.
na farmi s. Skoffa na Bartona.
NOVEMBER
CLEVELAND, O—Koncert "Zar-ja" aa Zahvalni dan f četrtek 20. ao-rembra v SND »a St. Clair Ave.
CHICAGO, 1LL. — V nedeljo 30. novambra koncert Save v dvorani
SNPJ.
DECEMBER CHICAGO. 1LL.—V sredo 31. da-
cembra novoletna sabava kluba it. 1
JSZ. ..*
zaboja, kar nam je dalo prili- Sestanek xa pomožno
ko, da smo se gostili z njimi dva petka zaporedoma. Jože je ujel eno, ki je bila tako velika, da je imela debelejšo glavo, kakor pa jo ima naš čislani predsednik, dasi ni njegova glava nikakšen oreh, ker bi se lahko merila z veliko bučo ali pa morda celo z mernikom. .. Na ta način je v našem klubu vedno pestra družba, izvrstna postrežba in imenitna zabava. V njem vlada popolna^Memo-kracija in enakopravnost med fanti in dekleti od najmlajših pa do najstarejših.
Na svkienje v soboto zvečer dne 27. septembra, 1941, v Slovenskem delavskem centru na 2301 S. Lavvndale Ave.!
Frank S. Tauchar.
Nase politične homatije
Cleveland, O. — V Clevelandu se je zopet pojavilo vprašanje, kdo je Čistokrven rdečkar in kdo ne. Povod tej "rarpra-vi" je baje dal bivši slovenski sodnik Frank I>ausche, ki se poteguje za župansko službo na demokratski strani. Kaj je Franka napotilo k temu, da kandidira za nehvaležni županski urad in da M je odpovedal udobni sodni službi, je seveda njegova zadeva.
Kot sodnik je vzbujal občo pozornost s tem, da je imel precejšno mero socialnega Čuta in da je pri razsodbah vpošteval oko!W*hie, Tel človeka privedejo do nepostavnih činov. Dalje je bil tudi neizprosen sovražnik izsiljevalcev in drugih nižinskih elementov. 8 tem si je kajpak nakopal na glavo sovražnike na eni strani, a na dtnigi si pa pridobil na tisoče iskrenih prijateljev.
Zastran tega ¿e prav lahko zgodi, da ho izvoljen ta župana tega mesta. Njegovo kandi-
gibanje
Zaloge živil se manjšajo
V Zed. državah *o se v krizi minulih desetih let nakopičile rkem časopisju fporočil vsem .	zaloge žita, mesnin,
Chicago, III. — John Gottlieb je pO tukajšnjem sloven-
čikaškim »podpornim društvom, da se ima vršiti sestanek naših društev za pomožno gibanje v čikaški naselbini dne 12. septembra v dvorani slovenske cerkve sv. dtefana, ter jih pozval, naj pošljejo svoje zastopnike in zastopnice na to zborovanje, da se tam pomenijo o tem, kako bi se dalo pospešiti nabiranje denarne podpore za naie stradajoče in trpeče ljudi v nesrečni domovini.
Sestanek se je vršil pod predsedstvom L. Jurjevca, star., zapisnikar je bil J. Gottlieb, a za glavnega govornika pa pater Kazimir Zakrajšek, ne da bi bil ta, sploh omenjen v povabilu.
Govor Kazimira Zakrajška sem zamudil razen zaključnih besed v celoti. Pozneje sem zvede1, da se je zavzemal za takojšnjo denarno pomoč, ki naj bi se poslala preko Rima ljubljanskemu škofu v razdelitev med tiste, ki so je nujno potrebni.
Namen tega sestanka se ni doaegel, ker je bila udeležba prepičla. Vsega skupaj nas jc bilo ?4. Nekaj Jih je zastopalo podporna društva, nekateri so bili le opazovalci. Prol*tarec in Amerikanaki Slovenec sta bila zastopana vsak po sVojem poročevalcu. Med opazovalci je bil tudi Jurica Bjankini,
Le en predlo?, ki se je tikal pomožnega gibanja v tej naselbini, je bil predložen lil sprejet. Ta pooblašča naie ženske, da se kar na svojo roko lahko nemudoma lotijo pomožnega dela.
Videč, da ne ne da na tem sestanku storiti nič večjega po-
Litten to
PUANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Cwy Saturday, 1 to 2 P. M.
STATION WHYP
1520 kilocycles
" (First Station oa Tear Dial)
jf •
* Vsaturing a program of •
Yugoslav Folk Music
IIMWMIMtM »+«!+< I Iti'»*
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
'Tsl. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
illl|> I I MS» I I >>
bombaža, «adja itd., da je vla da plačevaJa farmarjem subvencije zato, da po manj pridelovali, in pred leti je pokupila od njih desetti-oče glav prašičev in jih uničila.
Od kar pa ljudje boljše služijo tudi več kupujejo in zato
so se začele zaloge manjšati. x ^nn^«ra^T* m a. 4 Veliko ameriških poljskih pri-1! j HrlIUSl I i\ delkov d( biva tudi Anglija in po vojni jih bo treba pošiljati v pomoč deželam, v katerih ljudstvo že sedaj trpi pomanjkanje.
Zato se je zvezna vlada odločila za povečanje pridelkov, dočim jih je doeedaj na umetne načine, to je, s subvencijami in pa z podoravanji zmanjševala.	v «
♦ •♦••♦•♦♦•••♦•»♦♦♦♦♦»4 I»»
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI 1 PODPORNI JEDNOTI Î
- t ' M
NAROČITE SI DNEVNIK
Stana aa ealo leto $6.00, pol lata $5.00
Ustansvljajte nova drultvs. Deset članovOc) je trebs ts novo drufttvo. Naslov r.a lisi in ss tajniilvo j«:
1657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL.
UMI»MIMM>MMMM»»
Dr. John J. Zavertnik
PllYSlCIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; TOO—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Crawford 2212
At *85A W. Cermak Rd
4>*n--* fM> p m. Daily Tel. Caaal It00
Weifn< «tfsy snd Sunday by sooointments only
Residence Tel.t Crawford §440 If aa eatwer — Call < A as!la 1700
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION fe, CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
A Yugoslav Weekly Devoted to tha
Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And IU Educational Bureau
VOL XXXVI
CHICAGO, ILL., September 17, 1941
Published Weekly at 2301 So. Lawadale Ave
GERMAN SIDELIGHTS
POVERTY MEXICO'S PRINCIPAL RROBLEM
SSCC NICKEL NIGHT
Improving Democracy
CHICAGO, ILL. — The committee of the Slovene Social Center Club is busy these day». They are making pi t .ta rat ion» for one of their famoua nickel night affair« which will be held Saturday, September 21. We've had out dandelion »upper*, fiah fry and . tru lei fcaata, but this time it's going to be roaat piggie porkie. John Alich and Joseph Yaibec »ay they are going to get the best little piggies i hat money cun buy. Ray Boxicnik ha» been delegated to get other necessary item» to make the menu complete. Frank Sodnik ha» charge of ihe chip» and your truly and a hunt of other» a ill sec to it that nobody complain» of thirst.
Dancing?? Absolutely! And good music too. Outside on the balina courts you can engage yourself in a game with aome of the expert players. When you tire of that come into the Library room and hear Frank S. Taucher expound what all happened at the SNPJ convention.
It looks like we'll have a pleaaant evening of fun. All members of the Slovene Social Center Club and their friends are cordially invited. The date is Saturday, September 27, and the admmiaaion is free.
Coaaittss.
Democracy would be safer, says the Duluth News Tribune, "if people had more confidence in their public servants, and if their public servant* tried to deserve more confidence."
Some men have, or pretend to have, contempt for all public servants. It is a cynical attitude.
Of course any public servant who looks upon public service merely as a (private snap, deserves contempt.
But by no means are all pu*blic servants like that.
The public servants who deserve contempt are the mistakes made by the electorate at the ballot box.
And the men who sneer at public service are usually the^ very ones who neglect to vote, or who go to the polls and vote unintelligently.
Contempt for public officials is too easily transformed into contempt for government itself.
Contempt for government is undemocratic and unpatriotic.
No fifth column activity can be worse, for it undermine* faith in democracy and tends toward dictatorship.
Democracy, altho it can be much improved, is heaven compared with totalitarianism.
It is t^ie duty of every citizen to help to improve democracy and make it work better.
There are many ways to do this, and one of them is to elect the right men and women to public office.
If there are contemptible public officials, who is to blame?
The voters who elected them.
By the same token the voters can elect men and women of the highest qualities—men and women who are unselfish and whose prime desire is to serve the people faithfully.
—Milwaukee Post.
AFL With British Workers
' The American Federation of Labor considers itself "inseparably associated" with British workers "in a common cause" and will support aid to Britain "until victory is won'", President William Green declared in a cablegram to the British Trades Union Congress convention in Edinburgh, Scotland.
Mr. Green also mad^ public the cabled reply from the Britiah Trade Union Congress, signed by Sir Walter Citrine, secretary of that organisation, pledging support "of every effort to promote practical cooperation with you for the achievement of victory ' and expressing gratitude for what "American workers have already done" to lighten the burden of sacrifices which British workers are making. .
Prívate Profit Blocks Defense
Norman Thomos on Air September 18
Norman Thomas will speak on the extremely pressing subject of "United States Imperialism and the Far East" on Thursday, September IS from 8:16 to 8:30 p. m. Central Daylight Time on the Blue Network of the National Broadcasting System.
Washington's move to restrict instalment buying seems to us a very t'eeble barrier to onj^ishing inflation.
Ferdinand Lundberg points out in The Nation Uu4> if people are renie ted from guying on time now, they will have à tendency to save their money and l>uy the aaçte article for cash later. A,nd they will be able o buy more of the same article because they will Mot be paying a lot of "charges." Thip will be a food and thrifty thing for the consumer, but ita effects on inflation will be merely temporary.
It i« possible that Washington hat this in mind and intends the curb on nstalment buying as merely a stopgap, while plans for more drastic nteps are perfected.
With money being poured into circulation via the* defense expenditures, and with things that civilians can *>uy with that money becoming less because of defense priorities, sharp inflation prices impends and drastic steps are undoubtedly necessary.
Why horse around? Why not admit frankly to ourselves that national price-produetion-eonaumption control Is necessary ? As Walter Lippmann «ays, "In war-time it is safer to be regimented than to be confused and at loose , ends, and it is infinitely
FAMOUS FABLES
(Compiled by E. E. Edgar)
A few days after he had finished "II Trovatore," Verdi showed the score of the opera to one of hi* friends, who was a well-known critic. When they reached the famous "An-vil Chorus" the composer asked hi« friend to play the selection on the pianoforte.
"Well, what do you think of it?" asked Verdi, when it was finished.
"Trash," said the other abruptly. "Pure rubbish!"
Verdi shouted with joy snd embraced the msn warmly.
"My desr friend," hs cried. "1 have been writing a populsr open* In it I resolved to plesse everybody except the purists snd Classicists like you. Hsd I pleased you, I would have piessed no one else. What you say assures me of success. In three months, 'II Trorstore' will be iunj?. whistled snd bsrrel-orgsned «11 over Itsly."
His prediction proved to be cor-rect.	r. * i
Freedom Is Made of Simple Stuff
He who csn st sll times sscrifice plessure to duty spproaches sublimity.—Lsvster.
From the archive« of broken peace we are bringing out old words and dusting them off for use again as shining lanterns to lead us through the darknes of another war.
Words like freedom, justice snd truth—all of them hard to define, none of them used more frequently than freedom.
You cannot say what freedom is, perhaps, in a single sentence. It is not necessary to define it. It is enough to peint to it.
Freedom is s msn lifting a gate Istch st dusk snd sitting for a while on the porch, smoking his pipe, before he goes to bed.
It is the violence of an srgument ouUide sn election poll; it is the righteous snger of the pulpits.
lit is the wsrm laughter of s girl on s park bench.
It ia the rush of a train over the continent and the unafraid faces of people looking out the windows.
It is all the howdys in the world, and all the hellos.
It is Westbrook Pegler telling Roosevelt how to raise his children; it is Roosevelt letting tbom raise themselves.
It is Lindbergh's sppeasing voice raised above a thousand hisses.
It is Dorothy Thompson asking for war; it is Genersl Hugh 8. Johnson ssking* her to keep quiet.
It is you trying to remember the words to "The Stsr Spangled Banner."
It is the ses bresking on wide ssnds somewhere snd the shoulders of s mountain supporting the sky.
It is the sir you fill your lungs with snd the dirt thst is your garden.
It is s msn cursing sll cops.
It is the sbsence of spprehension st the sound of spproschlng footsteps outside your closed door.
It is your hot resentment of intrigue, the tilt of your chin snd the tightening <ft your lips sometimes.
It is sll the things you do snd want te keep on doing.
It is sll the things you feel snd csnnot help feeling.
FREEDOM — IE 18 YOU.	(The Courier Journsl.)
ft) UNION CARNIVAl IN TtWtSStl PEATURED A FITTING CONTEST WIT* LWOW-tAMt TOftACCO Ab AMMUNITION.
SAVIOR DEPARTMENT
Nothiag ta Crow Aboat
Irs—This is our tenth weddinf sn-niveraary. Shall we go horns snd kill s chicken?
Mors—Why kill s chicken for what hsppened 10 yesrs sgo?
William E. Lewis, newly assigned to the task of defending small busi-
I	ness from the depredations ot mono-
II	polists, is himself, according to s Department of Justics allegation, one of the central figures in a glass bottle machinery monopoly.
To the Point
A Surgeon, msn ef few words, met his mstch—in s womsnt She cslled at his office with her hsnd bsdly inflamed snd swollen. The following dislogue, opened by the doctor, took plsce:
"Bum?"	x •
"Bruise."
"Poultice."
The next day the woman called sgsin, snd the dislogue wss ss folios s:
"Better?"
"Worst."
"More poultices."
Two dsys later the woman made snother call.
"Better."
"Well. Fee?"
"Nothing. Most sensible womsn ever I met."
Paper Shortage May Bring 'Jeep' Books
BALTIMORE, Md.—Jeep books msy be on the wsy—small books, like the little army scout cars that hsve come to be known ss Jeep ears.
How come smaller books? Psper shortage—that's the snswer. ,
Warning wss given the International Associstton of Printing House Crsftsmen hers by Harry M. Sachs, general chairmen.
Mr. Sschs said s yesr from now books might hsve to be reduced in site, because of government cons-umntion of paper In defense work.
It Is pointed out that curtailment In the printing industry must affect printing trades workers, ss well ss employing printers snd publishers.
A first little glimmer of whst msy come is foi^pd In s report thst one federal government department recently wss forced to curtail the number of Its press ststements becsuse of limited supply of mimeogrsph paper.
Willism T. Sherman, the brilliant Union genersl, toward the close of the Civil War cams In for s good desl of criticism from the "better people." An ardent democrat, he *a« snubbed by the blue bloods, who did everything in their power to belittle him. At one time the newnpapers published s report that he t*d once kept s corner grocery. A number of clippings were sent to him, snd he wsi ssked to deny the charge.
"I don't think there is any nece< sity for s dénis I," replied «hernia n. "For my part. I think s corner s very good plsce te keep s grocery store."
YOU CAN DEDUCT UNION DUES ON YOU* INCOME TA* Mi POM".
YOU* UNION DUCS ARE A BUSINESS EAPCNSE DEDtXTl&LE PR.OM TOUK INCOME. THIS IS ONE WAT UNCtf 3AM SHOWS HIS ATTITUDE" ON THE VALUE C* lAfcOfc UNIONS.,
mm	i r- YOUR MAT MONEY «
L win t rave i mm
I WHEN YOU SUT OHLV I THOSE HATS SARINS ■ THIS UNION lAtEt.
planned » \
THE LIPE or
samuel gompers ' in the movies w'th pau muni IH the title role
JUST RIGHT
"Hilt's an sppropriste - looking botdog stand."
"Yes. It's msde of dogwood snd covered with bark."