Telefon št. m Poštnina plačan« v gotovini. Poaamecaa šterilha 1.26 Dia. DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Upre./a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 80'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. ioi. V Ljubljani, sredo 5. maja 1926. Leto I. Stavka na Angleškem. Angleško državo pretresa hud spor; pet milijonov delavcev je stopilo v: stavko, da podpre solidarno težko in dolgo -borbo angleških rudarjev za temeljno državno mezdo in za ohraniev 7 urnega delavnika v vseh angleških rudokopih. Ta ogromna stavka, ki Se je dolgo pripravljala in ki je po številu štraj-ikajočih največja stavka, kar jih je ■doslej bilo ma svetu, vznemirja močno angleško vlado, vem emirja- pa. tudi ostalo evropsko kapitalistično javnost. Od te orjaške mobilizacije delavskih sil, od orjaške bohbe am-gle.šikega delavstva odvisi sedaj ne samo usoda angleških rudarjev m ostalih delavcev, marveč tudi prestiž in pomen vsega mednarodnega delavskega, socijalističnega gibanja. Angleško delavstvo se bori tudi za ■delavstvo v ostalih državah — njegova 'zmaga bo močno dvignila samozavest in (borbenost (zavednega -delavstva na celem svetu. Naravno torej, da spremlja to borbo mednarodni prodetarijat z vse drugačnimi občutki, kakor pa mednarodni kapitalizem. Ne vemo, kako- dolgo bo ta borba trajala, ali ne bo v trenutku zaključena — med delavskimi (zastopniki in vlado so ise začela znova pogajanja na novi platformi — ■ali pa bo .trajala še dolgo in se morda izprememki. v kolosalno socijalno ■bitko z ned oglednimi posledicami ■za Anglijo in za vse ostale kapitalistične države. Vemo pa že sedaj, da je ta ogromna stavka že dosegla neki moralni uspeh, ki mora odločilno vplivati na nadaljnd razvoj socijal-‘iiih prilik in soeiijalne borbe v celi Evropi. Zakaj ta stavka je pokazala •znova, tla se razredna 'borba ne da odpraviti s sveta, da se raizredna fca-vest med izkoriščanimi masami širi ■zmagovito naprej, im zajema vedno oigrounnejše število prodetarijata, da so lepe besede raznih zagovornikov današnjega režima o propadanju razredne zavesti/, o nazadovanju so-cijailistiomega gibanja bide le enodnevna uteha današnjim družabnim gospodovalnem im njihovim privržencem. Delavska borba je v zadnjih letih nekoliko popustila; razcepi, razočaranja, slaba gospodarska konjunktura, 'brezposelnost — vse to je neugodno vplivalo na duševno ■razpoložen jo širokih mas. Tudi se je 'lotila po napeti nad dveletni povojni dobi, ki je izpremiemila skoro vso Evropo v re.volucijomarno bojišče, vseh udeleženih mas, (ki so imele ■itak za seboj še štiriletno vojno, ra -izumil ji vn utrujenost. Mase so se morale odpočiti, morala se je p remo-triti znova z mirnejšim in kritičnej-šiin očesom razvoj dogodkov in mednarodni položaj. Reakcijo® anne sile ■so izrabile čais,'da, uveljavijo- in utrdijo svojo diktatorske režime' — in že ;so računale, da. je delavstvo, in njegovo gibanje poraženo' in poga-žcnd. Pa je medtem tudi angleško delavstvo s svojim smotrenim delom. na goispoda.nskem, političnem in strokovnem polju pripravljalo svoj o n ep.remaglji v o uvel javi j en j e v družabnem in državnem življenju. Znraga angleških soeijalistov -pr} volitvah, nato pa današnji njegov impozajptni boj, sta predramila spečo in zadovoljno javnost m lepega sna. o večno premagani socijalni nevarnosti. Ta. bo j bp dvignil razpoloženje, energija in- voljo delavstva v ostalih državah — overjeni smo zato, da «e v. njim otvarja -nova pori- Odločilna borba v Angliji. POGAJANJA Z VLADO SO BILA BREZUSPEŠNA. — POPOLNA SPLOŠNA STAVKA. — MEDNARODNA DELAVSKA POMOČ. — RESEN POLOŽAJ. London, 4. maja. Ker so bila pogajanja med vlado in delavskimi zastopniki brezuspešna, se je izvedla splošna stavka vsega delavstva v vsej Angliji. Z današnjim dnem stavkajo vsi železničarji, vsi mornarji, cestni železničarji, stavci, kovinarji, živilski delavci, šoferji, stavbinci, mestni delavci, trgovski nastavljen-ci, itd. Stavka je v polnem razmahu in je bila izvedena z vso. točnostjo in discipliniranostjo. Stavka doslej nad 4 milijone delavcev. Vlada je takoj po izvedbi splošne stavke imela zopet daljšo sejo. Kaj se je na tej seji sklenilo, ni prodrlo v javnost. Bald-win je takoj po seji odšel na dvor. Sklepom te vladne seje se pripisuje posebna važnost. London, 4. maja. Parlamentarno zasedanje je bilo danes nenadoma odpodeno. Debate o štrajku ni bilo, dasi je vse pričakovalo novih izjav vlade in delavskih zastopnikov o položaju. London, 4. maja. Glavni strokovni odbor, ki vodi z železno disciplino vso ogromno stavkovno gibanje in ki fona absolutno polnomočje od vseh udeleženih organizacij, da po svojem prevdarku razvije borbo in določa taktiko, je izdal danes proglas na delavstvo, v katerem ga vabi, da nepokolebljivo vztraja v borbi, da se pa naj ne vršijo nasilja in vstva-rijo nemiri. V tem pogledu zlasti, da morajo vsi delavci slediti brezpogojno direktivam odbora. Macdonald je imel včeraj na konferenci delavskih delegatov daljši govor o položaju. V svojem govoru je izfavil, da je položaj zelo resen, da bo borba lahko tudi dolga in da ni mogoče vedeti, s kakšnim približnim rezultatom se bo zaključila. Verjetno je, da se bodo pod vplivom vlade koncentrirale reakcijonarne sile, ker se bo videlo v nevarnosti ustavo in državo. Sedanja vlada pa bo prej ali slej padla. London, 4. maja. Štrajkovni odbor je postavil povsod stavkovne straže, ki skrbe za popolno izvedbo stavke in za red in mir med stavkajočimi. Vsled obustaviitve prometa so vse ulice prenapolnjene, nena|da-dano blago leži vsepovsod, v velikih mestih se začenja že občutiti pomanjkanje življenjskih potrebščin, zlasti mleka in mesa. Vprašanje aprovizacije velikih angleških mest dela trenutno največ skrbi, ker mora, ako se splošna stavka nadaljuje, v par dneh nastati katastrofa. Uvažanje mleka v mesta se je poskusilo organizirati potom takozvanih „pro-stovoljnih“ delavcev, ali stavkokazov, kar pa ni uspelo. London, 4. maja. Voditelj angleških komunistov Saklatvala, ki je tudi narodni poslanec, je bil na posebni ukaz vlade včeraj aretiran, ker je hotel govoriti na velikem mitingu v Hyde Parku. London, 4. maja. Kapitalistično časopisje razširja tendencijozne vesti o naraščanju števila takozvanih »prostovoljnih44 delavcev. Število prostovoljnih delavcev je minimalno in se rekrutira navadno iz vrst policijskih agentov ter nacijonalističnih in fašističnih krogov. Potom teh delavcev niso mogli vpostaviti nobenega obrata in pognati nobenega vlaka. Poizkusi z vpostavitvijo prometa na cestnih železnicah s pomočjo prostovoljnih delavcev se je popolnoma izjalovil. Stavkovni odbor je računal, da bo število takih stavkokazov že z ozirom na rabijatno agitacijo nacijonalističnih krogov, ki razpolagajo tudi s precejšnjimi denarnimi sredstvi, vendar nekoliko večje. MEDNARODNA SOLIDARNOST. Praga, 4. maja. Češke rudarske organizacije so izjavile svojo popolno solidarnost z angleškim štrajku-jočim delavstvom. Češki rudarji so v svoji resoluciji izjavili, da so pripravljeni izvesti vse sklepe, ki jih bo strokovna internacijonala sprejela v svrho podpiranja angleških rudarjev. Sklenili so tudi, delati energično za tem, da se češki premog ne bo izvažal v one kraje, kjer bi dobava tega premoga lahko ogrožala angleško stavko. London, 4. maja. Dopusti v armadi so ustavljeni. Vse« čete so dobile ukaz, da se pripravijo. Železnice so postavili za čas stavke pod državno nadzorstvo. Amsterdam, 4. maja. Tajnik mednarodne strokovne zveze Udegest, je izjavil, da stoji za angleškimi delavci1 in angleškim strokovnim kongresom mednarodna strokovna zve-p z vso svojo moralno in inateri-jelno silo, ki znaša preko 200 milijonov holandskih goldinarjev. Mednarodna strokovna zveza je že poslala vsem narodnim strokovnim zvezam okrožnico, v kateri jih kliče, da moralno podpro svoje angleške tovariše, ki stoje v boju. Angleški delavci se morejo boriti najmanj 5 do 6 tednov s svojimi lastnimi sredstvi brez pomoči z evropske celine. Najbrže bodo tudi od 12 milijonov angleških delavcev pritegnili k stavki samo 5 milijonov in sicer tiste, ki delajo v najvažnejših gospodarskih panogah. Dunaj, 4. maja. Tajnik socialistične delavske intemacijonale, Adler, je ob priliki splošne stavke joda intenzivnejše razredne delavno«! i na vsem kontinentu. Angleško dldavisko gibanje, ki je slo ves čas neko svojo posebno, preudarno pot, to gibanje, kateremu je *1 »i l revolucijonami roma-n tirnem našega izap arinega soc i j&l ist Lenega •gibanja vedno tuj, se je; šele kasneje uveljavilo v strogo .razredni borbi, jo pa zato toliko bolj sistematično, toliko bolj sigurno lin logično v vseh •svojih korakih im ukrepih. To gibanje, ki se jo to-počasi radikalki ralo', le počasi (približalo mn iikisističnemu pojmovanju razrednega, (boja, predstavlja danes toliko- bolj zdravo, ja- ko iin svežo kompaktno silo, vsled česar more z vso mirnostjo 'napovedati oajodločnejši iborj. mogočnemu ■angleškemu kapitalizmu in vsemogočni angleški državi. Naj ise ta1 'boj konča tako ali tako, izvršil je ogromno funkcijo in dalekoisežmo revolncijonaimo nalogo že v tem trenutku, (ko je pred kapitalisti enimi '»vetom pofcaizal vso veli-eastveno silo združene im solidarne delavske milijonske armade. Ta mobilizacija organiziranega. prodetari-jata je pokazala, kje tiči siki naše bodočnosti: im bodočnosti eelega •sveta. v Angliji poslal mednarodni Zvezi strokovnih organizacij v Amsterdamu brzojavko, ki veli, da je soci-jalistični proletarijat vseh dežel odločno pripravljen napeti vse sile, da moralično in materijelno pokaže svojo mednarodno solidarnost. Essen, 4. maja. Rudarska organizacija je izzvala proglas1 na delavstvo, v katerem' pravi: »V smislu bruseljskega sklepa, naj bi se z® primer borbe delavcev na Angleškem napravili merodajni koraki, da) se prepreči izvoiz premoga v Veliko Britanijo, bo rudarska zveza, storila, vse, kar je v njenih močeh, da se ta sklep tudi izvede. Rudarska zveza je v to svrho 'Stopila v stike s splošno zvezo nemških strokovnih organizacij iin 'z drugimi v poštev prihajajočimi zvezami im bo' z njimi razpravljala o korakih, ki jih je stori ti. Toda, tudi nemški rudarji morajo priskočiti svojim angleškim tovarišem ma pomoč, zlasti alko je to, kar se od njih zahtev®, tudi v 'njihovem lastnem interesu'. Rudarska zvetza priporoča 'zato, naj se zavrne vsak poskus, ako bi kdo hotel naprtiti nemškim rudarjem nadure, ki bi pripomogle k povečanju brezposelnosti v lastni 'državi in poslabšanju položaja angleških tovarišev. Nemški rudarji se tudi naprošajo, maj zavrnejo zbiralne pole komunistično mednarodine pomoči in čakajo paziva za podporo vodstva nemških strokovnih oigamiizaci j.« NARODNA SKUPŠČINA SE BO ZOPET ODGODILA? Belgrad, 5. maja. Vse politične, sile so na delu, zaradi današnje seje naroidne skupščine, za katero vlada ogromno zanimanje. Že sedaj je jasno, da se Uzunovičeva. vlada ne bo upala pred' parlament s kakim predlogom ali vprašanjem, o katerem bi bilo treba glasovati. Tudi sicer ni vladlaJ za današnjo sejo pripravila. nobeno gradivo, in o korupcijskih aferah Rade Pašiča najbrže niti na tej seji ne ibo še govora. 'Seja bo torej le formalnega značaja, nakar bo vladal kratkomalo narodno skupščino zopet odjgodila, medtem pa vladala naprej preko skupščine, 'dokler si ne votira trdnejše večine. ■Spor med radikali, ki je bil zadnje dni silno napet, je nekoliko popustil, Pašič se zopet približuje Uizu-noviču, kar se tukaj tolmači kot dokaz, da je položaj vlade sedaj močnejši in da bodo vsi radikali zaenkrat iza Uzunoviča. SODRUG SASSENBACH V LJUBLJANI. Včeraj je prispel v Ljubljano so-drug Sassenbach, ki je, kakor znano, organiziral sofijsko strokovno konferenco ter obiskal nato vse ostale balkanske države. Bil je tudi v Romuniji in v Grčiji, da naveže direktne stike z ondotnimi strokovnimi organizacijami in kjer je priredil več zborov. Sodrug Sassenbach bi moral te dni! govoriti1 tudi na nekaterih večjih shodih v Sloveniji (na Jesenicah itd.), ker je pa medtem izbruhnila velika angleška stavka, je moral sodrug Sassenbach svoje potovanje po balkanskih državah prekiniti ter se nemudoma vrniti! v Amsterdam. V Ljubljani se je ustavil le ne-kaj ur in je sinoči poročal na improviziranem ožjem sestanku zaupnikov o svojih vtisih o delavskem gibanju na Balkanu tet o nalogah intemacijonale v pogledu tega pokreta. Njegovo poročilo objavimo jutri. Fr. Aleš: Kakšno taktiko mora zavzeti proletarijat napram Društvu narodov. L O tem vprašanju se danes zelo malo razpravlja kljub temu, da je to eno sedanjih najvažnejših problemov. tPredno pridem na bistveni del tega vprašanja, je potrebno, da si nekoliko razložimo pomen Društva naroda ter kakšno vlogo igra ta institucija. Predvsem je haloga te Interna-eijonale kapitalističnih držav — tako jo smemo popolnoma upravičeno imenovati, kakor bomo razvideli iz naslednjega — ustvariti protiutež in protiorganizacijo onima svetovnima velesilama, ki se drugače imenujeta delavstvo in kmečko prebivalstvo. Društvo narodov ni v resnici organizacija naroda, kajti v njej dominirata danes le Francija in Anglija. Ostale države članice Lige pa so le pokorne tutke, s katerimi razpolagajo predstavniki angleške in francoske buržuazije kakor jim drago. Princip Društva narodov je: skrbeti in varovati, da se članice pri vsakovrstnih sporih in komplikacijah mirno poravnajo — torej, da odvrnejo vojno nevarnost. Sveta dolžnost vsake včla-jene države je, da se podvržejo buržu-azni, »pravici« in da razsodijo pri sporih v tem smislu — kot diktirajo interesni gospodarski ali politični momenti močnejše članice. Danes nastopajo na pozorniei v Duštvu naroda iburžuazni diplomati Chamberlain, Bri-and, Beneš, ki nimajo namena komati resničen mir, ampak imajo nalogo varovati in gojiti kapitalistične interesu., držav, katere zastopajo v Ligi. ■Kaj briga te gospode diplomate .nev-traliteta posameznih držav, kaj jih brigajo tiste cunje, ki se jim pravi pravila in pravilniki — če pa niso politični in gospodarski interesi kapitalistične države kapitalistično varovani! Poleg tega je pa jasno in nepo-Ihilno dejstvo, da to teoretično načelo Društva narodov v praksi ne more držati in sicer že iz tega razloga ne, ker vse članice Društva narodov — brez izjeme — bazirajo na kapitalističnem izkoriščevalcem sistemu, ki privede državo vedno in povsod do ekonomskih kriz, strašnih gospodarskih kaosov, katastrof in vojen. Društvo narodov zgrajeno na takem principu in obsegajoče države kapitalističnih in militarističnih sistemov, ne more biti porok miru v kapitalističnem .svetu. Ako se vladajoči kapitalistični državi v Ligi narodov ne dopadejo politične ali gospodarske smernice in ako so le-te ogrožene in sicer na katerikoli način, je jasno in razumljivo, da bo le ta država zahtevala na račun slaibejših gotove kon- cesije. Nasprotna država se seveda ne •bo uklonila, ker kapitalistični interesenti bodo bili boj do zadnjega — vsled česar bo ta država zbirala okoli seibe pristaše in prišlo ibo sprva do resnejših komplikacij in izmenjavanj ostrili diplomatičnih not in končno in neizbežno do' vojne. Take in podobne stvari se danes v Društvu nahajajo na dnevnem redu. Pred vojno je tudi že eksistirala nekaka Liga narodov, kjer so proglasili ne-vraliteto Belgije. Tudi takrat so govorili o svetovnem miru, o pacifizmu in miroljubnih nazorih, o antimilitarizmu in antiimperializmu, ali ko je postala nemška kapitalistična buržuazija pre-objestna in ko je skušala in zahtevala zase ves gospodarski trg — tedaj so se gospodarski interesi Anglije, Francije in carske Rusije temu pro-tivili in izbruhnila je krvava 4 letna morija ne buržuazije, temveč proleta-rijata. Danes imamo isti položaj. Vedno slišimo isto pesem, pesem miru, zagonetne evangelije miru itd. Ali vsaka se tako neznatna pogodba dveh kapitalističnih držav spravi takoj drugo državo iz tira in prvo razburjenje je tukaj. Take stvari se pojavljajo s kor o vsak dan. Baš sedanja uemško-ruska pogodba skrbi angleško in francosko buržuazijo. Resnično Društvo narodov bo šele v bodočnosti in sicer Društvo držav, ki ne bodo temeljile na kapitalističnih in policajsk.ih sistemih, ampak na so-cijalističnih in človečanskih nazorih. Evropska in delno tudi ameriška kapitalistična buržuazija je znala najti dobro pot in dobro idejo, s katero operira z vsemi »poštenimi in .nepoštenimi« reformisti sedanjega družabnega reda celega sveta. Buržuazija se zaveda, kje jo čevelj žuli, ona ve dobro, da je njen ekonomski sistem že zapisan smrti. In zato, da se obdrži kolikor mogoče dolgo na sedlu, propagira že sama hinavsko in licemerski — pacifistične nazore, s katerimi dela zmešnjave v delavskih in kmečkih masah. Pomisliti in zavedati se moramo, da današnja Liga narodov ni drugega kot organizacija mternacijonalne hur-žuazije proti proletarstvu vseh držav, zlasti pa proti predstavnici teh — Zvezi ruskih socijalističnih republik. K (Joforuškim slavnostim. Čitajoč »Delavsko Politiko« z dne i>2. aprila 1926 sem naletel tudi na članek o dobrovoljcih; članek je napisal sodrug Habe Tone, znan še iz Dobrudže kot neustrašen borec; bil je idealist in kot tak napisal resnico. Tudi jaz bi rad napisal mnogo, ali kaj hočem, ko pa ima gospoda gluha ušesa in nas noče poslušati. Upam sicer, da bo prešlo tudi to in da bo tudi kapitalistični razred začel umevati naše zahteve in tudi ta uvidevati naše potrebe. Bil sem brez posla, brez vseh sredstev in nikdar me niso poznali. Šel sem na pr. v urad in sem prosil za podporo. Povedal sem, da sem dobrovoljee, in rekli so mi, češ to je prav lepo, da ste dobrovoljee ali mi vam ne moremo pomagati. Vam ne moremo, ker nimamo kreditov za to. Vedel sem, da imajo za kanone dosti kreditov, vedel sem, da se v o ti raj o ogromne evote za militarizem in spoznal sem, da smo se zastonj borili na Dobrudži in zastonj sanjali o resnični svobodi. Zato pa pravim sodrugom trpinom, zlasti onim, ki smo se borili na Dobrudži, da smo bili ogoljufani. Ci-tateljem »Del. Politike« moram povedati, da so nam dolbrovoljcem obljubljali vse mogoče, in da smo gospodom v resnici verjeli. Rekli so nam, če. ostanemo pri življenju, da dobimo par hektarov zemlje; obljubovali so nam svobodo, ako si priborimo svojo državo in se ujedinimo. Obljubljali so nam cele zlate in srebrne gradove. Ali sedaj vidimo sodrugi, kaj imamo. Imamo to, da moramo še plačevati delavci od svojega malega zaslužka davek. Ko imamo komaj toliko zaslužka, da se ne moremo pošteno preživeti, ne moremo se obuti in ne obleči. Sodrugi v tem je naša svobodna Jugoslavija, to smo priborili dobrovoljci na Dobrudži. In v tem času nameravajo postaviti nekak spomenik na Dobrudži padlim žrtvam. Vsaj tako je stalo v meščanskem časopisju. Mnenja sem, da bi bilo bolj potrebno, da se podpre brezposelne delavce, bivše dobrovoljee in da se jim da to, kar jim pripada. Kastelic Lojze. Dobrovoljee iz Dobrudže Že zadnjič smo* objavili članek o dobrovoljcih, ki ga je napisal sodrug Habe, danes pa priobčujemo članek, ki ga je tudi napisal delavec-dobrovoljec. Očitno je, da so se borili na dobruški fronti v večini naši delavci, ki so pa v zahvalo dobili zakon o zaščiti države, prepoved praznovanja Prvega maja, lakoto in brezposelnost! Torej ljudje, ki so v resnici ustvarjali Jugoslavijo, .morajo danes v ječe in stradati, ljudje pa, ki so udobno živeli 111 preživeli Amjsko, izkoriščajo sedaj še do-bruško obletnico v svoje svrhe Pravijo... da je ljudska stranka sklenila ostati iz različnih in zelo tehtnih razlogov zvesta programu in da je že neka tradicijonalna navada te stranke", da poudarja to svojo zvestobo po vsaki 'brez nje sestavljeni .vladi. Svojo zvestobo svojemu programu, da bodo sedaj poudarjali tudi demokrati in to iz istih razlogov, najbolj izvest samemu sebi pa da hoče sedaj ostati Pucelj' — čeprav iz obratnega razloga Križem sveta. Prvi maj postavni praznik v Mehiki. Mehiška delavska zveza je dosegla, da bo letos iii odslej vsako leto prvi maj postavni praznik po vsej Mehiki. Vse delo. bo počivalo in tudi gledališča, restavracije, kavarne, brivnice ter prodajalnice vsake vrste morajo zapreti vrata. Ulične železnice ne bodo obratovale. Delavske organizacije v Mehiki so organizirale na naj-večje slavnosti, kakršnih še ni bilo v tej deželi. Delavci proti opojnim pijačam. Pred ameriškim senatnim odsekom, pred katerim se vrši zaslišanje o mnenju javnost v pogledu omiljenja protialkoholnega zakona, je pričal tudi Edvard Keating, urednik strookvnega glasila železničarskih organizacij (»Labor«, da pove, kako delavci mislijo. Keating je bil svoječasno iz države Colorado, in je član tipografične unije. Njegov prihod so prohibicijonisti tolmačili tako, da železničarske organizacije žele, da prohibicija ostane. V začetku zaslišanja je Ameriška delavska federacija poslala precej močno deputacijo, ki je izjavila, da naj se zakon amendira. Keating je trdil, da je za delavce veliko bolje zdaj, ko imajo zakon, ker delavci nimajo iz-kušnjav, da bi nesli denar v salone, in da so se razmere tako izboljšale, da unijski delavci zdaj prinesejo ves denar domov. Delavske gospodinje bi zapele popolnoma drugo pesmico, ako bi jih kdo vprašal, ako so se razmere izboljšale. Vprašanje prohibicije in •zakona bi se najboljše rešilo, ako bi se to vprašanje dalo na splošno glasovanje. Tega se pa prohibicijonisti boje, kot vrag križa. Vse, samo splošnega glasovanja ne, pravijo prohibicijonisti. Francija in Amerika v novem dolgovnem paktu. Iz neuradnih virov se je dognalo, da sta ameriški zaklad-niški tajnik Mellon in francoski poslanik Henri Berenger dosegla začasen sporazum glede novega pakta za odplačevanje vojnega posojila. Na podlagi tega sporazuma bo Francija prvih pet let plačevala letno SO do 35 milijonov dolarjev namesto 40 milijonov kot so prej zahtevale Združene države. Klavzula, da francoska plačila zavise od prejemkov nemške vojne odškodnine, odpade iz pogodbe popolnoma. Ameriška dolgovna komisija še ni odobrila tega kompromisa. Lava iH»krila havajsko vas. Vulkan Mauna Loa v Honolulu, ki še vedno bljuje, je ;z lavo popoluoni zalil havajsko naselbino Hupoloe. Tok lave zdaj ogroža drugo vas Kau. Ognjenik ni že dolgo tako besnel. Iz žrela, brizga 400 čevljev visok stolp ognjene tekočine, ki se razliva na vse strani gore in prodira tudi v morje. 25 Jack London: ra peto® (Socijalni roman. Prevel 1. V.) (Dalje.) V upravljanju sle delali napake. Naredili ste iz civilizacije klavnico. Bili ste slepi in skopi. \ 1 ste v dvoranah, kjer se sklepajo zakoni, vstali in izjavili, ne da bi zarudeli, da je brez dela otrok dobičeek nemogoč. Nikar zato mene ne napadajte, ker vse to je zapisano v zapisnikih in govori proti vam. Vi ste potolažili svojo vesi s frazami o lepih idealih in sijajni moralnosti. Vi ste je skrmežljavila moč in oblast, upijanil vas je uspeh. Ali za vas ni več nade. Ste kakor trot je, ki se zbirajo v oglu satovja, ko jih čebele-delavke naskočijo, da uničijo njih mastno izkoriščevalno življenje. Nepopravljive napake ste delali v upravi družbe in zato se vam mora odvzeti. Poldrugi milijon delavcev trdi, da so pripravljeni združiti se z ostalim delavskim razredom ter vam odvzeti upravo. To pomeni revolucijo, spoštovana gospoda. Preprečite je, ako jo morete." Precej časa je zvenel glas Ernesta v velikem prostoru. Nato se je vzdignil tisli šum, ki se je slišal že poprej. Ducat mož je planilo po koncu in zahtevalo besedo od Kolonela Van Gilbert. Opazila sem, kako je gospodična Breuhvood konvulzivno stresala s pleči. Za trenotek sem bila nejevoljna, ker sem mislila, da se roga Ernestu. Potem sem videla, da lo ni smeh, nego histerija. Bila je vsa ubita, ker je povzročila vse to in lega ščuvanja privedla v ta posvečen klub. Kolonel Van Gilbert se ni oziral na dvanajst mož, ki so v strastni razburjenosti zahtevali be- sedo. Tudi njegov obraz je bil silno bled. lam je po koncu, mahal z rokami in za trenotek je dajal od sebe pretrgane nerazumljive stavke. Nato se je zbral. Ali to niso bile besede stotisoc-dolarskega advokata, pa tudi način govora m bil staromoden. . ■ . . „Blodnja vseh blodenj,“ je vzkliknil. „Se nikoli v svojem življenju nisem slišal za eno kratko uro izraženih toliko blodenj. Poleg tega, mladič, vam moram reči, da niste povedali ničesar novega. Vse lo sem se učil že na akademiji preden ste se vi rodili. Jean Jaccjues Rousseau je oznanjal vašo socialistično teorijo že malone pred dvesto leti. Povratek v močvirje, zares! Povratek! Naša biologija uči nemogočnost. Resnične so besedo, da je majhna znanost nevarna reč in vi ste danes zvečer o tem dali primer z vašimi blodnimi vzgledi. Blodnja vseh blodenj! Nikdar v življenju nisem občutil toliko odvratnosti pred obilico prevar, kol pri vaših nezrelih razlaganjih in Naših otroških zaključkih. . . Plosknil je zaničljivo s prsti in počasi sel. Pritrjevalno mrmranje je prihajalo od strani gospa, surovo pritrjevanje od strani moških. Ud dvanajsterih, ki so zahtevali besedo, je začela polovica naenkrat vsevprek govorili. Babilonska zmešnjava je bila nepopisna. Nikoli še niso obširni prostori gospoda Pertonvvaitkcsa doživeli tak prizor. I11 vsi ti možje, ki so bili hladni vodje industrije in gospodarji družbe so bili sedaj godrnjajoči, mrmrajoči divjaki v družabni obleki. ' Resnično, Ernest jih je potresel, ko je svoje roke položil na njih denarne vreče, roke, ki so v njih očeh pomenile petnajstotisoč revolucijo-narjev. Ali Ernest ni izgubil v lej situaciji glave. Predno si je še mogel Kolonel Van Gilbert prav sesti, je skočil po koncu. „Drug za drugim.!“ je zakričal. Ta zvok iz njegovih močnih pljuč je pomiril človeški vihar. Moč njegove ukazujoče osebnosti je zahtevala mir. „Drug za drugim," je ponovil mirno. „!)o-volilc, da odgovorim Kolonelu Van Gilberlu. Potem lahko drugi stopijo k meni — ali, opozarjam, drug za drugim. Nobenega vrvenja. Tu ni nogometno igrišče. Kar se vas tiče, se obrne k Kolonelu Van Gilbertu, niste odgovorili prav ničesar na to, kar sem rekel. Samo nekatere razburjene in puhle trditve o moji duševni sposobnosti ste povedali To je morda v vašem poklicu koristno, ali z mano se tako ne morete razgovarjati. Nisem delavec, ki vas s kapo v roki prosi za povišanje plače ali za varstvo proti stroju, Prl_ katerem dela. Vi ne smete biti puhli in ukazujoči, ako z menoj diskutirate. To si PVjkram e, 'o se prepirate z vašimi mezdnimi sužnji, i s , m ne bodo upali protiviti, zakaj,.vi drž. e njihov kruh in njihovo življenje v svojih 10 mi. Glede vrnitve k prirodi, katere1 ste vi, kakor trdite, že študirali na akademiji, predno sem l>,i rojen, dovolite, da pripomnim da se od tistega časa do danes niste ničesar več nauči , Socijah-zom ima s stanjem prirode lavno toliko posla, kakor multipliciranje z veronaukom. Vaš razred sem imenoval topoumnega, kakor hitro jo izven svojega poslovnega okoliša. Vi, cenjeni uospod, ste podali sijajen primer za mojo trd:te;.“ prih.) :t' ( •\ e8 \l/i Schicht Dnevne novice. Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO - MILO znamke JELEN." Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: Jako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: Jako dobro, kakor", temveč Vi uporabljate najboljše, namreč Schichtovo milo, ki je edino pravo z znamko JELEN". Turška vlada zaprla derviške samostane. Najnovejša poročila prinašajo zanimive glasove o verskih reformah. .Najzanimivejša je pač vest, da je vlada moderne Turčije ukazala zapreti samostane dervišev, znanih muslimanskih redovnikov, ki so po svojih versko-blaznih orgijah znani po vsem svetu. Dervišev — šarlatanov in norcev — je zdaj konec; njihovo samomučenje v divjem plesu ne bo več zabavalo turistov. Derviških redov je več vrst, najbolj je pa znana ona vrsta dervišev, ki so se metali po tleh, tresli glavo in ramena, zvijali se kakor v krču, jemali zareče oglje v usta in zbadali telo z iglami med grozovitim tuljenjem. 'to je bila njihova »služba božja.« Derviši so zdaj razkropljeni po vsej Turčiji in v mizernih evropskih oblekah tavajo od vasi do vasi ter beračijo. »Stari Gelebi«, poglavar dervišev, je prišel zadnje dni v Carigrad in se nastanit v nekem hotelu v Stambulu (turškem delu mesta), Drugo jutro so ga našli mrtvega na dvorišču. Skočil je skozi okno hotela in se ubil. Prisilno volilne postave. V nekaterih deželah, n. pr. v Avstraliji in Češkoslovaški, je volilna dolžnost obvozna. To je, državljan, ki ima pravico glasovanja, se volitev mora udeležiti. Pri splošnih volitvah meseca novembra prešlega leta je v Av«traliji ta zakon kršilo 224.000 volilcev. Vseh volil-eov jo bilo 3,229.000. Volilec, ki ni glasoval in svoje odsotnosti ne more opravičiti s tehtnimi vzroki, mora plačati 10 šilingov globe. 4200 dolarev odškodnine, ker io je pes ugriznil. Lena Klatz iz Čikaga je tožila Jos. Pfeiferja, ker jo je ugrizni! njegov pes v nogo. Porota je zadnjič odsodila, da mora ffeffer plačati Leni 4200 dolarjev odškodnine. Bergerjevi drastični predlogi proti linčanju. Victor L. Berger, socijnli-«tičui poslanik iz ,Milwaukeeja, je 1(5. t. m. predložil drastični zakonski predlog proti linčanju. Predlog določa, da posamezne osebe, ki se udeleže linčanja in policijski uradniki, ki so odgovorni za red, pa ne preprečijo linčanja, '"padejo zaporni, kazni od enega do 10 let in denarni kazni od 1000 do 10.000 dolarjev. Predlog se dalje glasi, kjer okrajne oblasti nočejo podvzeti noibene akcije proti krivcem, da ima zvezno sodišče v dotičnem okrožju moč nastopiti proti obdolžencem.. Amerika ne gre v Ženevo. Državni tajnik Kellogg je obvestil ligo narodov, da Združene države ne pošljejo delegata v Ženevo na jesensko zasedanje Zveze z namenom, da bi tam pojasnil ameriške pridržke glede pristopa k mednarodnemu sodišču. Kellogg odgovarja v svoji noti, da se bo ameriška vlada glede pridržkov posvetovala direktno z deželami, ki tvore mednarodno sodišče. Papež poziva mehiške katolike, naj se čuvajo politike. Mehiški nadškof je objavil papeževo pismo, naslovljeno na katoličane v Mehiki. Papež svetuje duhovnikom on katoliškim organizacijam, naj se ne vtikajo v politiko. Slep in gluh pes je rešil družino. »Pudge«, petnajst let star pes, je slep in gluh. Njegov nos še dobro voha in pa tudi njegovo grlo ima še močan glas. Ko je zadulial dim v hiši Brook-sove družine v Detroitu, je tako glasno lajal, da je zbudil svojo gospodinjo, ki je šla takoj gledat, zakaj pes laja. Gospodinja je takoj opazila, da hiša gori in zbudila je stanovalce, ki so nato zapustili hiša Goreti je pričelo v kleti. Požar je napravil dva tisoč dolarjev škode. Bojkot ameriških filmov v Kanadi. Katoliška provinca Quebee v Kanadi je bojkotirala ameriške filme, katere domača cenzura smatra — posebno radi razporočnih sceu — kot nemoralne. Pridigar, ponarejal čeke. Earl B. Moll, motodistovski pastor v Ameriki je bil aretiran na obtožbo, da je ponarejal čeke v Severni in Južni Karolini. Pastor jo bil prijet v vlaku, v katerem se je peljal v Virginijo. Kultura. Sreda, 5. maja: Pygmalion. Red A. Četrtek, 6. maja: Borba. Izven. Petek, 7. maja: Idiot. Rod E. Radič je v Celju zopet močno filozofiral. Očitno je že iz tega, da mora biti duševno deprkniran. O poplavah in o jamah je govoril, in povedal, da je Pašič tako moder, da je za časa poplav bil mnenja, da poplavljenci lahko sedaj stanujejo v jamah, kakor za časa Turkov. Še dobro, da ni svetoval, da naj se preselijo v kaverne, kakor v ka-meniti pradobi. Pašic je pač moderen državnik. Radič se je pa tudi pri tej debati pametno odrezal. Globokoumno je pripomnil Pašiču, da poplavljenci si ne morejo kopati jam, ker so tudi dvorišča poplavljena, češ, dognani fizikalni zakon je, da se vodo povsod vriva. V tem prekaša še Pašiča. Končno je govoril Radie tudi o situ in o preseja-nju gospodov, o čebuli in slanini v torbi. In ker je bil pri tem, je rekel, da je Inteligenca sol. Le to ni povedal, koliko je soli v njegovi glavi in v glavi jugoslovenskega naroda. 70 shodov je že priredil Pribičevic. Lepo in zaokroženo število. Njegovega sedemdesetega shoda so se udeležili tudi slovenski zastopniki demokratske stranke. Priznati treba, da je Pribiče-vie bolj delaven sedaj, ko ni na vladi, kakor prej, ko je bil. Pa bi bil vendar prej lahko za narod bolj koristno zastavil svojo sile. Tudi ta sedemdeseti shod priča, da je v Jugoslaviji lažje veliko govoriti na shodih, kakor veliko delati na vladi. Našim čitateljein. Prvi maj, delavski praznik, ki smo ga pred kratkim praznovali, je že za nami. Da bo delavski praznik za delavce tudi nekaj pozitivnega rodil, je treba, da se oprimemo svojega edinega delavskega dnevnika »Delavska Politika«, da ga naročamo, razširjamo, da mu pridno pridobivamo nove naročnike. To bo najizdatnejši pozitivni rezultat letošnjega prvega maja. Posebno tisti, ki ste morda zaostali s plačevanjem naročnine na naš list, na edinega dnevnega zagovornika v boju za vaše pravice, poravnajte sedaj zastarelo, in delajte za njegovo lazširjenje. V to s.vrho prilagamo današnji številki zopet čekovne položnice s prošnjo, da se istih poslužite vsi, ki niste še poravnali za tekoči mesec naročnine. Posebno apeliramo še enkrat na vse, ki so že del j časa v zaoistanku, da nam vsaj del zaostale naročnine poravnaj h. Ne pozabite, da s tem, da gmotno podpirate svoj edini delavski dnevnik, koristite le sami sebi. One pa, ki so event. že poravnali naročnino prosimo, da položnice shranijo za kasneje ali jih pa vpo-rabijo za nove naročnike, za tiskovni sklad itd. Vsi, ki ste z naročnino zaostali, poravnajte torej naročnino! UPRAVA. Z ozirom na jeseniške dogodke, o katerih smo že pisali v našem listu, je osrednji tajnik naših strokovnih organizacij sodr. Joža Golmajer skupno z deputacijo interveniral pri velikem županu ter najostreje protestiral proti nasilju in drugim nezakonitostim na Jesenicah. Njegov opis stvari je močno učinkoval, in veliki župan je obljubil, da bo strogo preiskal ter prosil, da naj se mu dostavi pisano poročilo o vsem. Vse sodruge jesenioane prosimo, da nam pri zbiranju gradiva pomagajo ter pišejo vse kar vedo in kar so videli na strokovno komisijo v Ljubljani. Stvar se mora zasledovati do kraja in delavstvo mora dobiti zadoščenje. Življenske potrebščine sc dražijo tudi v Ameriki. Ameriški trgovski de-partment poroča, da so bile cene vsakdanjih živilskih potrebščin za šest odstotkov v splošnem višje v letošnjem marcu kakor v lanskem. Mesta, v katerih so sc živila najbolj podražila, so: Atlanta, Boston in Detroit (za 8 odst.), Chicago (za 7 odst.), Baltimore, Wa-shington in Ne\v York (za fi odst.) in Milwaukeo ter St. Louis za f> odstdt-kov. »Svoboda« jim jo tudi nevarna. Kako so posopali jeseniški orožniki ob priliki majniške manifestacije, smo poročali včeraj, danes naj še dodamo, da , 80 80 orožniki lotili tudi mesečnega glasila naše kulturne zveze »Svoboda«, katero prv.omajniško številko so kratko-malo zaplenili, najbrže zato, ker je bila prva stran rdeče tiskana. Rdeča blir- va je pa pri nas prepovedana, ona spada pod zakon o zaščiti države, zato bo prav, da naši »Svobodaši« svojega glasila ne tiskajo več niti za prvi maj z rdečimi in morda celo na rdečem papirju. Kar je prepovedano, je prepovedano, pa bas ta. Za zaplenjene izvode pa naj se oškodovani sodrugi pritožijo v Belgradu, odgovor bodo dobili še tekom tega stoletja. Cvetlični dau v prid vojnim žrtvam priredi v nedeljo 9. t. m. Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani. Ker je prebitek te humanitarne akcije namenjen izključno za pomoč bednim vojnim žrtvam, se prosijo vsa društva, da za ta dan predvidene prireditve oppste. Delegacija ljubljanske Delavske zbornice v Franciji. Iz Pariza javljajo, da je te dni prispela tja delegacija Delavske zbornice iz Ljubljane. Delegacijo tvorijo: tajnik Unije rudarjev Arh iz Zagorja, absolvent Trgovske akademije g. Podgoršek iz Ponikve in rudar I. Keše iz Trbovelj. Delegacija ima predvsem nalogo proučiti gmotne razmere v francoskih premogovnikih zaposlenih rudarjev in stopiti v stike s francoskimi rudarskimi organizacijami, da se doseže sporazum, na podlagi katerega bi se v Franciji omogočalo zaposlenje slovenskih brezposelnih rudarjev. Delegacija obenem pregleduje stanje slovenskih delavskih kolonij v raznih francoskih industrijskih krajih. Število naših delavcev v Franciji znaša okoli 19.000, največ jih je iz Slovenije, povečini so rudarji. Delegacija je že posetila nekatere večje kolonije v Alzaciji-Loreni, v Calaisu in v drugih večjih mestih. Posetila je tudi pariško delavsko zbornico, da prične z njo posvetovanja o delavski konvenciji, ki naj bi se sklenila med Francijo in Jugoslavijo glede zaposlenja jugoslovanskih delavcev v francoskih rudnikih. Opozarjate ae, da eden pat nogavic z žigom ln znamko (rdečo, modro ali zlato) klju6*c 53 traja kakor štirje pari drugih. Kupite eden par ln prepričajte) ae. — Nogavice brez žiyq .ključ" so ponarejene Predavanje na razstavi francoske grafike 17. in 18. stoletja priredi Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu v četrtek, G. maja ob pol petih popoldne, Govoril bo gospod profesor Renče Martel, lektor ljubljanske univerze. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti, posebej še dijaki, za katere je vstopnina znižana na 5 Din. Gostovanje ljubljanske opere je kakor povsod drugod "udi v Splitu popolnoma uspelo. Operni ansambl je daleko .nadkrilil pričakovanja in pridobil ljubljanskemu gledališču zaslužen sloves. Zlasti lepo sta se obnesli predstavi »Večnega mornarja« in »Borisa Godunova«. Peli bodo še »Aido« in »Zvedave ženske«. Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani naznanja svojim članom, da je ministrstvo pravde dovolilo vsem tovarišem, ki se udeleže proslave dvajsetletnice bratskega društva gruntovničarjev v Zagrebu v dneh 8. in 9. t. m. za dva dneva, kakor tudi za čas potovanja tja in nazaj dopust. Izvzeti so le oni, ki morajo radi službe ostati na svojem mestu, o čemur odloča neposredni starešina. Poživljamo ponovno vse tovariše, da poliite navedena dneva v kar največjem številu v Zagreb. — Odbor. Proces proti morilcu Petra Ča vi jeva. 23. decembra 1924 je v milanskem baru makedonski revolueijonar Stefanov ubil makedonskega sorevolucijo-narca Lavi jeva. Umor je vzbudil veliko zanimanje, ker je bil očitno v zvezi z atentatom na Todora Aleksandrova in na razprtije v makedonski revoluei-jonarni organizaciji. Po poldrugolet-hem zaporu je morilec prišel pred milansko poroto. Bil je oproščen. Stran 4. ,.DELAVSKA POLITIKA" Sto*. 101 Podružnica vojnih invalidov, vdov in sirot v Ljubljani poživlja svoje člane, ki reflektirajo na trafiko, da se zglase v pisarni udruženja, najkasneje do 10. t. in. — Odbor. Osrednje društvo oblačilnih delavcev za Slovenijo naznanja vsem krojačem, da je včeraj stopilo 200 krojaških pomočnikov konfekcijskih delavnic v Zagrebu v stavko. Zatoraj ne sme nobeden krojaški pomočnik v Zagreb, dokler stavka ne konča. Toliko pojasnila, na morebitne male oglase meščanskih časopisov. Usodni prepir. V gostilni na Bet-navski cesti v Mariboru sta se v nedeljo dve družbi pridno1 zalivali štajersko kapljico. Med pitjem je prišlo do prepira, ki se je nadaljeval na cesti, kjer sta se družbi dejansko spopadli. Posledica je bila, da je obležal na cesti ključavničar Fran Zorene s težko rano na vratu. Še preden je prišel v 'bolnico je umrl na izkrvavitvi. Policija je drugi dan prepirljivce aretirala. Umrli zapušča ženo in dva otroka. Za ali proti nasilnemu zatiranju alkoholizma. Pred ameriškim probifoicijskim senatom se vrši anketa o umestnosti in neumestnosti prohibicije. Zaslišujejo se zastopniki raznih organizacij in korporacij ter verskih sekt. Zanimivo je tudi za nas, kaj pišejo o tem problemu in o tem zasliševanju ameriški listi. Slovensko delavsko ameriško glasilo »Prosveta« piše v svoji zadnji številki sledeče: »Danes so imeli pred senatnim pro-hibicijskim odsekom prohibieijonisti glavno besedo. In kakor so v ponedeljek, ko so prvič nastopili, poslali v bojno črto same ženske, ki so veliko govorile, pa malo povedale, tako so danes porinili v ospredje duhovnike raznih ameriških verskih §ekt, ki so se kar kosali med seboj, kateri 'bo lepše naslikal tiste dobrote prohibicije, ki jih navaden Amerikanec pri najboljši volji ne more nikjer opaziti in ki obstojajo brez dvoma edino v zvodenelih možganih, prenapetih reformatorjev. Predvsem so maziljeni protestan-tovski namestniki Krista prav odkrito povedali, da so za ohranitev prohibicije, niso pa povedali, da se s takim pro-hibicijskim zakonom nikakor ne zatira alkoholizem, da se alkoholizmu vdani ljudje, ker ne morejo drugače, vdajajo raznim strupom, ki jim še bolj škodujejo, in da se v stvari prohibicije niti najmanj ne drže bogataši. Delavca bi se pac primerneje odrešilo, ako bi se mu dalo čašo neškodljivega in ne-upijanljivoga piva, nakar bi sam s studom vrgel od sebe steklenico strupene- ga žganja, ki ga sedaj uničuje telesno in duševno. Črnogledi maziljeni reformatorji menda rajši vidijo, da se ves narod zastrupi, kakor pa da bi si včasih privoščil čašo piva. Druga stvar, katero so danes maziljenci s posebno vnemo mrcvarili, je današnja mladina. Protiprohibicijoni-sti so z zapriseženimi izjavami vplivnih vzgojiteljev nad vsakim dvomom dokazali, da ima prohibicija skrajno kvaren vpliv na našo mladino. Današnje priče v črnih suknjah so enostavno zanikale te trditve. Niso pa mogli meninič tebinič zanikati, da med mladino danes ne cvete nenravnost. Seveda tudi katoličani niso izostali. Povedali pa niso nič posebnega. Potrdili so edino to, da kar se prohibicije tiče — niso niti za to niti za ono. Katoliški govornik je pozabil pri pričevalni klopi povedati, da ga cukajo vsi katoliški duhovniki iz kelihov pred oltarjem, če že drugod ne. Katoliške prohibicijo-niste je zastopal polkovnik Callahan, tajnik katoliške organizacije. Senator Walsh, ki je eden izmed glavnih katoliških voditeljev v Ameriki, je vprašal Callahana, kako stališče zavzema hierarhija v vprašanju prohibicije. In je Callahan rekel, da je nekaj hierarhije odločno proti, nekaj odločno za prohibicijo, ostalo pa je mnenja, da je prohibicija zakon, ki se ga mora ubogati. Glavna pa je bila pri današnjem pričanju zahteva prohibieijonistov, da se letno dovoli v svrho izvajanja prohibicije 11X1,000.000 dolarjev, to je celih 2.75% vse vsote, ki jo zvezna uprava letno porabi. Doslej je bilo v to svrho določeno 30,000.000 dolarjev na leto. Pro-hibicijonisti pravijo, da :bi s 100,000.000 dolarji iz žepov ameriških davkoplačevalcev lahko osušili vso deželo, to se pravi tudi kleti istih davkoplačevalcev. Vihar, ki ga je povzročil general Lincoln C. Andrews s svojo izjavo, da bi »neupijanljivo« pivo omogočilo izvajanje antialkoholnega zakona, se še ni poleglo. Iz vseh delov dežele prihajajo zahteve prohibicijonističnih organizacij, da Andrews takoj odstopi kot vrhovni izvajatelj prohibicije. Predsednik Coolidge je bil pozvan, naj odstavi Andretvsa. Kakor govore, v Beli hiši ne smatrajo, da je Andrews storil s tisto svojo izjavo tak pregrešek, da bi se mu moralo izpodmakniti stolček. 1. MAJ V SLOVENIJI. množice ljudi, ki so občudovali delavsko vztrajnost in disciplino. Šoštanj je bil ves v znamenju socijalistične delavske zavednosti. Na gradu, kjer se nahajajo delavska stanovanja, je bilo vse razsvetljeno, iz oken so spuščali rakete v zrak in svetlo rdeča bengalična luč je razsvetljevala celo mesto. Ob 8. uri se je v nabito polni dvorani Sok. doma vprizorila od marljivih so-drugov dramatičnega odseka dobro uspela težka Cankarjeva igra »Jakob Ruda«. Na dan 1. maja, ob 5. uri, je igrala po mestu delavska godba budnico. Vse hiše so bile okrašene in v zastavah. Kajpada, obhodi in manifestacije so bile tudi v Šoštanju prepovedane. Ob pol 10. uri je sodrug Koren iz Celja raz balkona novo zgrajenega »Del. doma« govoril o pomenu internacijonalnega praznika 1. maja. Delavska godba pa je pred in po zborovanju zaigrala »Marzeljezo«. Popoldne se je vršila veselica na vrtu »Hotela Jugoslavije«. velikem navdušenju zopet razvila. Z godbo in razvito zastavo na čelu so sodrugi korakali do Trnovelj in potem nazaj v Gaberje. Popoldne so se nekateri sodrugi dogovorili, da gredo na stari grad. To je policija izvohala, ter vsako kretanje strogo nadzorovala. Stari.grad pa je bil zastražen s 5 orožniki in .nasajenimi bajoneti, ki so čakali na mirne pasante, med katerimi niso bili samo socijalisti. Sodrugu Korenu se je eden od orožnikov odrezal: kaj pa Vam treba hoditi na Stari grad! Dva tajna policista sta imela celi čas s. Korena v očeh, kaj da dela in kam gre. Ko je odhajal, je eden rekel: A! že gre domov! Tako je bil premagan strah buržuazije 1. maja 1826 v Celju. Laško. Tudi v Laškem so se zbrali sodrugi in napravili z godbo na čelu povorko po trgu. O nadaljnem poteku proslave nimamo še poročil. Celje. Šoštanj. Na predvečer je delavska godba, katera je prvikrat nastopila, priredila na trgu koncert, ob .n vzočnosti velike Celjsko delavstvo se je pridno pripravljalo na praznovanje 1. maja. Spored praznovanja je bil od oblasti že odobren, ko je moral sodr. Koren vendar na glavarstvo, kjer se je sestavil zapisnik, da jamči za red in mir in katerega je moral podpisati. Zadnji dan pa je bil zopet z vso naglico klican na glavarstvo, kjer se mu je naznanilo, da je vsaka manifestacija prepovedana. Zahteval je, da se vzame na zapisnik, da vzame to s protestom na znanje, čemur se je pa policijski svetnik dr. Senekovič protivil. Na dan 1. maja je počivalo delo v vseh večjih podjetjih in v veliki večini obratov. Železničarska godba je nameravala, kakor vsako leto, svirati ob 5. zjutraj po mestu budnico, kar se ji je tudi zabranilo. Dovolilo se ji je samo svirati zvečer v >»Nar. domu« na veselici »Orjune«. Pri »Jugoslovanu« v Gaberju se je zbrala velika množina delavcev, ki so razburjeni vzeli prepoved manifestacije na znanje. O pomenu 1. maja je govoril s. Kopač. Med njegovim govorom so padali večkrat medklici, ki so izražali opravičeno nejevoljo delavstva riad sedanjim vladnim sistemom. Po zborovanju so se delavci vzlic velikega števila policajev in policijskih agentov zbrali na ulici in pokazali svojo voljo. Delavski pevski zbor, ki se odlikuje s svojo zavednostjo, je stopil s zastavo na čelo. Policija je nameravala iztrgati zastavo. Razburjenje je bilo večje in večje, končno se je vendar dovolilo, da je delavstvo korakalo do kraja policijskega rajona — z zavito zastavo! Ko so dosegli mejo policijskega rajona, se je zastava ob Hrastnik. Danes se je vršil shod sklican od Bernotove sekcije rudarjev, pod okriljem akcijskega odbora. Udeležba slaba, 100 150 oseb, kar je konštatiral sam sklicatelj. Kakšnih 20 ljudi je prišlo tudi iz Trbovelj, seve sami pristni prijatelji mešanice v tem odboru. Govorniki so bili štirje. Napadali so Delavsko zbornico ter socijaliste bolj, kakor pa trboveljsko družbo. Kakšni demagogi so ti ljudje in kako dvojno vlogo igrajo, je razvidno iz članka v »Slovencu« z dne 1. maja pod naslovom »Kaj hočejo?« Na shodu vpijejo, da morajo biti vse pol. skupine zastopane v akc. odboru ter obrekujejo socijaliste, na sejah pa priznajo med seboj, da je to napaka, da mora biti odbor sestavljen samo iz strokovnih skupin. V Trbovljah so vpili, da se ni upal nihče od socijalistov priglasiti k besedi, v Hrastniku je pa zahteval .sodrug Malovrh besedo, jo pa ni dobil. Prej so ‘blatili dve uri socijaliste, nato pa predsednik ni hotel povedati, kdo se je priglasil k besedi. Le vprašal je, če se naj še komu podeli beseda. Očitno je bilo, da se noče dopustiti, da bi se slišalo naše mnenje d tej akcijski radikalsko-orjunaško-bernotoviski kolobaciji. Dokler bodo takšni ljudje, ki so bili že tolikokrat različnega mnenja reševali rudarje, ne bo nikoli sreče. Rudarjem kličemo: združite se v vaši strokovni organizaciji in ignorirajte one, ki se družijo z organizacijami, v katerih so včlanjeni razni in-ženjerji, obratovodje, nadpazniki itd., toraj večinoma priganjači, ki so v službi delodajalcev. Ali spada pošten rudar med to mešanico? Ali ste že wa»*»čili vsaj enega znanca na dnevnik ..DELAVSKA POLITIKA««.' a ** P" SKTSrsA prodaja po znižanih cenah: NovodoGi batlst v modnih barvah: prejšnja cena. . Din 11 •— cedoj samo 5 — za meter Delenl s krasnimi ovlml vzorci: prejšnja cena . Din 18— •edaj samo . „ !2‘- za meter. Trpež i kambriki: prejšnja cena . Din 16*— sedaj samo . „ 10'— za meter. Fini možki in ženski štofi od Din 48 — naprej. 217 Pri vsem drugem blagu za tretjino znižane cene. V maju vsi k Tekstilbazarju! (j SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO „P0SAVJE“ ji V ZAGORJU OB SAVI. ^ Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega In manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — član lahko postane vsak. | Pristopnino Din 2*50 — Delež Din 50*— m RAVNATELJSTVO. rvo.| Tvrdka HI. Teržan ? Ljnmjani, naznanja preselitev na KONGRESUI TRG št.14 od Nunske cerkve desno navzdol ter se priporoča za nadalje cenjenim odjemalcem. Zadružni trgovski dom ..PRODUKCIJE« na Tržaški cesti v Ljubljani Oglejte si zaloge m anu fak turnega blaga, konfekcije, izdelkov zadruge „l)elta“, klobukov, porcelana, email-posode, čevljev, špecerijske predmete, pohištvo, pletene izdelke itd. 195 Cene zmerne! - Hihdo ni prisiljen huniti! Glavni in odgovorni uroduik: Rudolf Golouh. - Izdaja konzorcij »Delavske v Ljubljani. — Za tiskarno Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tiok J. Btaraika nasl. odgovoren Mihael Rožanec.