« <<>!>.,(• . Naroriiiiiii' s« plačuje .uuprCji in .(ime letno L)in 84-—. polletni* li n 42'—. mesečno Din 7-—. Rokopisov ne v "•••mo llpr'iva in m-čilništvo: Aškerčeva ii ii*a štev. 3, telefon štev. 2448. Poštni prcdnl lfill. Čekovni račun štev. 15.420. LGtO III. Ljubljana, 24. oktobra 1931. ŠtCV. 43. Kapitalizem in kriza. Naše časopisje se mnogo bavi z izvajanji dunajskega nacijonalnega ekonoma dr. Ludvika Mises-a, v katerem-sta internacionalni kapitalizem in še posebej internacijonalni kartelizem našla vnetega zagovornika, dokazujočega, da sedanje krize ni povzročil velekapital, temveč državni intervencijonizem na tržiščih, češ, da posredovalna politika evropskih držav ne dopušča tržiščem svobodnega razvoja, kar edino vpliva na produkcijo, ki se je morala vsled tega skrčiti. Od velikega kapitala ni nikdar pričakoval nikdo kakih sentimentalnosti; zato tudi ni čuda, da najde in bo vedno našel velekapital vsepovsod množico zagovornikov, ki bodo kapitalistično teorijo zagovarjali in dokazovali, da je kapitalizem popolnoma nedolžen in ga ne prizadene niti najmanjša krivda na sedanjem svetovnem gospodarskem polomu. Zaenkrat je tedaj po mnenju tega gospoda kriva poloma posredovalna politika evropskih držav, ki je bila usmerjena na regulacijo cen brez ozira na povpraševanje in ponudbo na tržiščih. Kriva je pravzaprav edinole carina, ki je glavno orožje držav v tem boju. In kakšna je bila intervencijonistična politika evropsikh držav? Ali ni šla vedno in vsepovsod za zaščito kapita. lizma v tej ali oni obliki? Ne izvzemšj niti Sovjetsko Rusijo, ki pr&vtako ščiti svoj takozvani kolektivni kapitalizem. Če bi tudi bilo resnično, da odpade del krivde na sedanjem stanju na interven-cijonistično politiko ^ evropskih držav, gre predvsem na račun tistih ukrepov, ki so bili napravljeni v zaščito kapitala. Pisec priznava polom dosedanjega sistema, priznava, da tako ne more več naprej, toda: kapitalizem je nedolžno jagnje — kriva je samo državna intervencijonistična politika, ker mu ponekod vendarle ni pustila popolnoma prostih rok, brzdajoč ga v nenasitnem pohlepu po vedno večjih dobičkih. Velika večina gospodarskih strokovnjakov je drugačnega mnenja. In njih očitki so zadeli v živo ter prisilili svetovni velekapitalizem k zagovarjanju. Raztrganje enotnosti svetovnih tržišč«, pravi pisec, povzročeno vsled carinsko-zaščitne politike evropskih držav, je krivo, da se produkcija ne koncentrira več tam, kjer so zanjo dani najboljši pogoji.« Karteli da so imeli nalogo podpirati tudi eksistence manj zmožno produkcijo v njenem boju za obstanek. Prvič čujemo o tem najnovejšem dobrodelnem smotru kartelov. Odtod tudi veje ta gospodarska modrost. Ze jhtri 'se oglasi drug >stro-kovnjak«, ki bo ovčarjem priporočil, naj dajo svojim čredam volka za pastirja; Ravno prevelika prizanesljivost vseh , držav nasprajt kartelom je tem dala skoraj popolno vsemogočnost. Carinska politika, kakor je v gotovih ozirih ne- j zdrava, predstavlja posredovalni vpliv • države na tržišča in, ima to dobro ( stran, da vsbmogočnošf kittteldv Vsaj j nekoliko omejdje.t » k.,£»;.i- | Preko trditve, da je danes ^kupital J prebbdavčen, do&m seveda konsupi in tr^dVirt^ !tjjegoyflih't uživata pienda -vse davčne prostosti se povzpne pisec do druge trditve, da danes brezposelnost ne narašča vsled ustavitve obratovanja, marveč vsled tega, ker so zahteve po mezdah previsoke. — Ne veno, kako je v tem oziru na Dunaju. Morda so tam mezde res previsoke ter močno prekašajo višino življenjskega standarda, vendar se celo k nam čujejo tožbe o prenizkem zaslužku v Avstriji. In ker smo že pri plačah ter pri prevelikem zaslužku, moramo zagovorniku priznati, da so bile nekje res prevelike, tako velike, da bi plača enega samega zadoščala za vzdrževanje tisoč delavskih rodbin. A, kje? Prav tam, kjer je kapital delal mlade, kar dokazujejo zadnje redukcije ravnateljev in ravnateljskih plač v Avstriji in Nemčiji. Kako nedolžen je kapital na svetovni krizi, najbolj jasno dokazuje dejstvo, da se je v zadnjem času nakopičilo v Švici za nad dve milijardi švicarski/] frankov begunskega drobiža, ki je zaenkrat zadovoljen tudi brez vsake rentabilnosti, kajti za te naložbe ne izplačujejo tamošnje banke nobenih obresti. Kaj pa javna dela? Ali mu je šest in večodstotna rentabilnost še vedno premajhna? Česa se boji? Odkje slaba vest, da beži brez prešianka, ko je vendar nedolžen in — siromak...? Pri nas ne moremo govoriti o kakem velekapitalu, še manj pa o intervenei-jonizrnu države, ki bi bil naperjen proti njemu. Vemo pa, da je pri nas pomanjkanje živega kapitala ki bi omogočil privatno delavnost, iz dneva v dan vedno večje in — da je ravno mrtvi kapital, ki leži po bančnih t resori Ji ali v novejšem času v raznih skrinjah, še bolj zakrknjen sam vase; zabubal se je v radi, da izleti ob času iz ovoja kot peM.obarven metulj. Ni pa izključeno, ca se pojavi tedaj v obliki ostudne gosenice. To slednje mu iz zgolj gospodarskega vidika tudi najbolj privoščimo. ZADNJA ŠTEVILKA V TEJ OBLIKI. Kakor smo že javili, pričnemo s prvim novembrom izhajati pod imenom »TEDNIK« v povečani in razširjeni obliki, kar ponovno javljamo, da ne bo kdo mnenja, da gre za nov list. Naročnina predplačana in zaostala velja kot doslej. OBENEM PROSIMO ZA PORAVNAVO NAROČNINE. Uprava in uredništvo. Proti omejitvam pravic dosedanjih lesnih izvoznikov. (x REMI JALNE SEKCIJE LESNIH TRGOVCEV ODKLANJAJO NAČRT OŽJEGA ODBORA. Skoraj neopaženo se v naši domači lesni trgovini odigravajo dogodki, ki 1 omenjajo razreševanje življenjskega vprašanja naše male in srednje lesne trgovine, ali z drugimi besedami povedano, vprašanje naše lesne trgovine sploh, kajti na eni strani stoji skoraj 2000 lesnih trgovcev, ki so doslej, izvažali les, a bi bili po novem načrtu te svoje pravice oropani; le nekaj, nad 40 podjetij bi imelo po novem načrtu mo-nopol na izvoz lesa, kajti pogoji, kakor jih je sestavil ožji odbor za dosego (ali bolje: za obdržanje) pravice do-lesnega izvoza, bi vse druge od teh starih pravic popolnoma izključili. Če pomislimo, da je v naši banovini lesna trgovina, zlasti lesni izvoz ker doma trošimo le prav majhen del, najvažnejša gospodarska panoga, nam je šele mogoče vsaj ljiglo zapopasti, kakšno škodo bi moralo utrpeti domače gospodarstvo, če bi prišlo do uveljavljenja volje ožjega odbora. Nad dva tisoč dosedanjih, lesnih trgovcev-izvozni-kov bi padlo, brezpogojno odvisnost nekaj desetoric monopolnikov, katerim izključno bi smeli prodajati les, če bi . ga ti sploh hoteli kupovati. Nekaj tisoč ( delavcev in nastavljencev pri srednjih , in manjših lesnih podjetjih bi na ta- način prišlo ob svoj zaslužek. Najbolj iz- razilo pa bi se pokazala škoda večine, škoda celote ob izboljšanju konjunkture. Kakor vsako novo uredbo je tudi to spremljalo utemeljevanje iz stališča splošno-gospodarskega vidika, češ: 1. mali in srednji izvozniki rušijo cene, ker baje uganjajo dumping; 2. mali in srednji izvozniki kvarijo dobro ime našega lesa, ker baje izvažajo manjvredno, slaboobdelano blago; 3. reorganizacija lesnega izvoza je potrebna tudi vsled stvorjenega jugoslovansko - romunskega kartela, kateremu se pripisuje čudodelna moč regulacije cen in celo okrepitve tržišč. V naših dosedanjih izvajanjih s inf) ovrgli vsako domnevo, da bo jugoslo-vansko-romunski lesni kartel spričo tuje konkurence v doglednem času •zmožen vplivati na cene in na prodajne pogoje, še manj pa bo v stanu izboljšati slabo konjunkturo v naših tržiščih, ki je vzrok zastoja v lesnem izvozu. Rav-notako smo dokazali jalovost trditve, da bi ravno srednji in mali lesni izvozniki kvarili cene in kradli dobro ime našemu izvoznemu lesu. Vsak poedinec, bodisi velik, srednji ali majhen se mora v tej težki dobi toliko močneje truditi, da si obdrži svoje inozemske odjemalce tako s ceno, kakor s kvaliteto. V obeh smereh je moral, mora in bo vedno moral naš izvoznik stremeli za tem, da potolče predvsem tujo konkurenco (im samo romunsko!). Odveč bi bilo izgubljati še kaj besed o neutemelejnosti teh očitkov, če tudi se dogajajo izjemni slučaji, ki pa niso prav nobena specialiteta srednjih in majhnih, temveč prav-tako pogosti ali pa celo mnogo bolj udomačeni v krogih velikih in največjih. Da ne ostane pozabljeno, pa naj ob tej priliki ugotovimo, da smo bili med vsem: strokovnim in nestrokovnim tiskom edirii' list, ki je razkril temne strafttl1 lepo udkvirjenih načrtov in pokazal brez strahu na pretečo škodo našemu gospodarstvu; kajti izvedba načrta bi ne prizadejala nepopravljive škbde samo doifiači lesni trgovini, temveč ttidi vsem drugim gospodarskim panogam. Ob tej priliki naj tudi pribijemo, da mofa vsakdo, ki hoče reprezentirati slo- vensko lesno trgovino in govoriti v njenem imenu, imeti pred očmi vedno koristi večine, ne pa poedince.v ali nekaterih manjšinskih skupin! Gremijalne sekcije, v kolikor so obelodanile svoje sklepe, zavračajo načrt ožjega odbora ter zahtevajo, naj ostanejo pravice lesnih trgovcev neokrnjene; saj bi bilo v tem težkem času potrebno dati jim še novih, da zamorejo vsaj vzdržati težko borbo s konjunktur-nimi neprilikami in istočasno kljubovati poostreni inozemski konkurenci. Radovljiška gremijalna sekcije lesnih trgovcev se je na svoij seji dne 14. t. m. sicer izjavila za načrt ožjega odbora v pogledu ustanavljanja novih podjetij. Vendar pa naj bi se v slučaju smrti lastnika ne smatralo dediča za novega podjetnika ter zahtevalo od njega istiii dokazov usposobljenosti, kakor so predpisani za dosego izvoznega dovoljenja za novega lesnega trgovca. V ostalem veti poročilo radovljiške sekcije: »Glede predloga za ureditev izvoza lesa s posebnim pravilnikom, ki naj vsebuje določbe o tem, kdo naj bo izvoznik in kakšne vrste lesa naj bodo pri izvozu vezane na določbe pravilnika, odobrava sekcija predlog odbora, da strokovne usposobljenosti ni treba dokazovati že obstoječim podjetjem in da mora biti vsako podjetje po predpisih trgovsko protokolirano. — Glede minimalne kapacitete podjetja pa je sekcija mnenja, da bi bilo treba ločiti stara, že obstoječa podjetja in nova. Obstoječi podjetnik bi moral, če hoče biti izvoznik, dokazati, da je v enem izmed zadnjih 4 poslovnih let izvozil najmanj 20 vagonov raznega rezanega in tesanega lesa ali 50 vagonov drv ali pa denarni ekvivalent v drugem lesu, oziroma v lesnih izdelkih. Glede novih podjetij pa se sekcija s predlagano ka-pacitetno lestvico in z tistalimi dodatnimi pogoji strinja. 8 predlagano organizacijo izvoza v zvezi z UStanOtitvljo izvozne družbe, ki naj nosi‘ itne »Društvo lesnih izvoznikov Dravske' banovine«, se sekrija ne strinja in je soglasno proti ustanovitvi društva, ker je iz prakse znano, da so bile še vse take in slične ustanove samo središče prepirov, protekcije in nelojalne konkurence in niso rodile najboljšega uspeha. Zato predlaga sekcija, naj bi izdajo izvoznih dovoljenj preskrbovala in izdajala osrednja sekcija v Ljubljani po predhodni odobritvi vsega odbora. Istočasno postavlja sekcija zahtevo, da se glede na kapaciteto lesnih trgovcev v območju radovljiškega gre-mija tudi radovljiški sekciji da zastopstvo v ožjem odboru Osrednje sekcije lesnih trgovcev. V nadaljnji razpravi je bil stavljen tudi predlog o pobijanju nelojalne konkurence. Tej konkurenci so krivi tako-zvani slamnati možje, ki za odškodnino odstopajo ime svojega podjetja inozemskim tvrdkam, ki potem z nalepljeno domačo firmo nemoteno izvršujejo kupčije na škodo reelne domače lesne trgovine. Zato je bilo predlagano, da bi se v pravilnik vnesla določba, po kateri bi vsako lesno podjetje, ki se mu dokaže, da kaka inozemska firma pod njegovim imenom kupuje in izvaža les, izgubilo svojo obratovalno pravico ter bi se mu vzel obrtni list. Končno je sekcija sklenila naprositi Osrednjo sekcijo, naj intervenira na merodajnih mestih, da bodo pooblaščene banke izdajale overenja o zavarovanju valute samo takim podjetjem, ki se izkažejo s protokolacijsko listino.« Sklepi radovljiške sekcije se ne strinjajo samo z našimi dosedanjimi izvajanji, marveč se tudi popolnoma krijejo z dejanskimi potrebami našega lesnega tržišča. Zlasti odklonilno stališče glede ustanovitve >Društva lesnih izvoznikov«, katerega funkcijo naj bi vršila »Osrednja lesna sekcija« s sodelovanjem vseh gremijalnih, je popolnoma pravilno in utemeljeno. Objavljeno je tudi poročilo Gremijal-ne sekcije v Ribnici, ki se glede dokaza kvalitativne sposobnosti novih podjetij deloma strinja z načrtom ožjega odbora. Pravilno pa odklanja zahtevo, da bi novoustanovljena podjetja morala dokazati kako izvozno kapaciteto, ker je to logično nemogoče. Ribniška sekcija poudarja tudi, da imamo mnogo lesnih trgovcev, katerih kapaciteta je velika, izvažajo pa le malo, ker so vsled slabe konjunkture v inozemstvu že daljšo dobo navezani samo na domača tržišča. Tudi glede vrednosti in kvalitete, vezano z množino ugovarja sekcija načrtu ožjega odbora, kar obširno utemeljuje ter izjavlja, da so začrtani pogoji glede količine mnogo previsoki, pretrdi in neenakomerni. Zato je ribniška sekcija proti vsaki taki omejitvi pravice sedanjih lesnih trgovcev pri izvozu obdelanega lesa. Pač pa je za to, da se izda poseben zakon, ki predpisuje za izvoz takšno pravilno izdelavo lesa, kakor ga zahteva vnanji trg, in sicer posebej za vsako kvaliteto blaga, slično zakonu o izvozu sadja. Ves obdelan, za izvoz namenjen hs naj se kontrolira po posebnih, za to določenih komisijah, če odgovarja zakonskim predpisom, sicer se izvozno dovoljenje ne izda, odnosno izvoz ustavi. Dalje se izjavlja ribniška sekcija za ustanovitev Društva lesnih izvoznikove, ki naj bi kontingentiralo izvoz lesa na posamezne naše izvoznike, ker se inozemstvo vedno bolj brani velikega lesnega uvoza ter samo omejuje naš lesni izvoz z določbami posebnih kontingentov. Ta predlog ribniškega gremija ravno iz razlogov, kakor jih je navedel radovljiški, ni priporočljiv, neglede niti na dejstvo, da bi bilo potreba v takih slučajih misliti najprej na ustanovitev nepristranskega faktorja ki bi nam določeni kontingent nepristransko razdelil na posamezne pokrajine države. Glede izvoza drv pa predlaga ribniški greinij, da naj dobi dovoljenje za izvoz drv vsak legitimen lesni trgovec, neglede na dosedanjo množino izvoza ali prodajne vrednosti izvoženih drv, kajti drva izdelujejo navadni delavci, ali mali gozdni posestniki, brez vsake strokovne kvalifikacije, in se trgovina z drvmi ne da vzporediti ostali lesni trgovini. Vendar naj se izvaža le kvalitetno blago. Zlasti v področju ribniškega gremija imamo mnogo lesnih trgovcev, ki raz-pečajo in izvažajo letno precejšnje mno- zine drv in podpirajo s tem gospodarsko blagobit malega gozdnega posestnika celega okoliša s primernim izkoriščanjem njihovih bukovih gozdov. »Omejitev izvozne trgovine z drvi, samo na velike trgovce, bi pomenila neupravičeno favoriziranje le teh in na škodo gozdnih posestnikov in gozdnega gospodarstva celega okraja,« zaključuje poročilo ribniškega gremija. Kakcr kaže, so slične, odklanjajoče odgovore poslale tudi druge sekcije. Vendar pa opozarjamo lesne trgovce, da nevarnost še vedno ni minila, vsled česar naj bodo na oprezu. Zlasti naj skrbijo, da se tudi odgovori njihovih lesnih sekcij obelodanijo, ker ni izključeno, da se ponekod ni zdelo potrebno sklicati sestanka, vsled česar tudi sklepi takih gremijev ne predstavljajo izraza volje lesnih trgovcev. Nakana še ni popolnoma izpodletela; zato pazite in nas o vsaki samovoljnosti od katerekoli strani točno obvestite! Gre za vaše lastne koristi! Odklanjajte Jezikovno popačno reklamo! Že v letošnji 35. številki smo se na kratko dotaknili vprašanja oblike, slovnice in pravopisa v trgovski reklami ter omenili, da med našimi trgovci krožijo reklamni letaki raznih inozemskih, pa tudi nekaterih hrvatskih in celo slovenskih podjetij, v katerih se na krut način pači naš jezik. Običajno so taki reklamni letaki in sličen materijal opremljeni naravnost razkošno, kar priča, da se tvrdka ni strašila izdatkov za luksurijozno zunanjo obliko. V inodi so zlasti razne po-vestice, okrašene z dragimi ilustracijami na papirju ali kartonu najboljše vrste. Do tu je vse v redu. Prav in potrebno je, da je reklama okusna in vabljiva. Malomarno in sliskaško izdelani reklamni materijal ne napravi željenega učinka in najde kmalu konec v ognju ali r.a smetišču. Drugo pa je,' če pogledamo vsebino takega materijala: povesti, pesmice, opise itd. iz stališča pravopisa in slovnice. Večina, velika večina takih izdelkov vzbuja najprej smeh; Če si pa tekst globlje ogledate, vzkipi v vas jeza. Kar počenjajo, j-eklamni šefi nekaterih : ve: lepodjetiji % 1 W| tmn I *m m jetja je: »Zunaj — hej, znotraj V času, ko vlada pri nas brezposelnost v vseh slojih, so še vedno pogoste tvrdke, ki pod plaščem nenadomestljivih strokovnjakov zaposlujejo na najboljših mestih inozemce, nezmožne našega jezika. Celo v reklamnih oddelkih najdemo na vodilnih mestih tujce, ki ne obvladajo slovenščine, niti hrvaščine ali srbščine. Kaj čuda, če izpod rok takih »kapacitet« pridejo tako zmrcvarjeni izdelki?! Večina reklamnega materijala je prirejena za mladino. To je ravno najhujše. Otrok čita tiskano besedo; ta ne more biti nepravilna po njegovem otroškem pojmovanju — in tako čita pokvarjeno slovenščino, ki je komaj slovenščini podobna ter se podzavestno navzame napak ali pa zaide v dvome, kar mu še mnogokrat kasneje škoduje. Najmanj kar mora zahtevati slovenski konsument in slovenski trgovefc 6d podjetij, ki živijo 'od njegovega denarja, je to, da spoštuje njegov jezik. Ker, na žalost, j; ima mo tako potrebne institucije, ki bi pkfbela .za tQ, d'a ne mrcvarijo, slovenščine razni nepotrebni — in vendar,, iie^i49.meyijiyi4 —^reklamni šefi,, ki ne', obvhdajo jezika,, naj trgovec iu km^sumeiif ,^stopita za ^aščitp lnat^rjn^riiip. ter odklanjata’ take’umotvore’ inoVetn^ih roko.viij^-j kov«,,odjedajočih kruli domačim, zmožnim močeni! *1,hi Gospodarske Potrošnja domačih proizvodov — dvig narodnega blagostanja. V nedeljo se je vršil v dvorani zagrebške borze dobro obiskan sestanek raznih predstavnikov iz obrtniških, industrijskih in trgovskih krogov, ki se je soglasno izjavil po potrebi močne akcije za dvig potrošnje domačih proizvodov. Sprejeta je bila obširna resolucija, v kateri se zahteva omejitev uvoza tistih produktov, ki se izdelujejo doma, na minimum ter je zborovanje tudi zavzelo odločno stališče proti ustanovitvi Batove tvornice v Jugoslaviji. Zborovanje se je zaključilo s pozivom na v.se •narodno-gospodarske, kulturne, dobrodelne in omladinske organizacije ter na državne in samoupravne ustanove, naj delujejo za dvig potrošnje domačih produktov. Fakture z naznačbo zlate klavzule nedopustne. Nekatere firme opremljajo v zadnjem času fakture s klavzuli>, ki se plaši: »dene se razumejo v dinarjih po vrednosti tež:ne dvajsetjsest in pol miligrama čislepa zlata. Člen I zakona o denarje, od II. maja 1931.« Take klavzule, c tudi navajajo samo določilo zakona o denarju, so po svoji i'sebini izrazite »zlate« klavzule, kakoršne v naši kraljevini po predpisih niso dopustne. Opozar jamo vse prizadete, da v izogib j kazenskih posledic opuste take klavzule, ki so kot nedopustne itak brez pomena, pač pa le po nepotrebnem begajo javnost, ker izražajo dvome v stabilnost naše valute. Kaznovani vinotoči in žganjarne v Zagrebu. Na pritožbo zagrebških gostilničarjev je obrtna oblast kaznovala te dni okoli 60 lastnikov vinotočev in zganjam, ker so proti predpisom imeli v svojih lokalih nameščene klopi ali stole, da so se zonnvrli gostje dalje časa zadržavati pri nji1'. Kazen je bila precej občutna ter je znašala v poedinih slučajih po 4.280 Din. V kazni je zaračunana poleg taks in normalne globe tudi kavarniška taksa v znesku 8.000 Din. beležite. Proti fakturiranju v tuji valuti. Ker' se je med nekaterimi tvrdkami v tuzemstvu ponovno pojavila navada, da fakturirajo blago trgovcem v tuji valuti kar često povzroči spore, vedno pa škoduje ugledu naše valute, je novosadska Zbornica za TOI zaprosila, da se tal o nedopustno početje prepove. Denarna nakazila iz Madžarske ustavljena. Madžarska vlada je začasno prepovedala vsako pošiljanje denarja potom nakaznic v inozemstvo, poleg tega pa tudi izročanje odkupnih (povzetnih) pošiljk iz inozemstva, če njih vrednost presega vsoto 50 pengov. Za izročitev odkupnih pošiljk, ki presegajo to vrednost, je poti ebno dovoljenje madžarske državne banke. Iz naše države na Madžarsko smejo nakazila dosezati vrednost ilCCO dinarjev. Zbornica TOI poziva trgovce in izvoznike, naj ji vsled vedno večjih deviznih cmcjitev javijo višino svojih terjatev na Madžarskem z cznačbo imena dolžnika, datuma postanka terjatve, kakor tudi iz katerega opravila (izvoz lesa itd.) terjatev izhaja. Izv. zr.a premija ua vino ne bo ukinjena. Vsled krožečih vesti, da se ukine iz-v zra premija za vino, se je splitska Zbornica TOI obrnila s prošnjo za pojasnilo na naše finančno ministrstvo. To je odgovorilo, da so vesti reosnovane ter ostane izvozna premija za vino še vedno v veljavi. Pobijanje draginje v Beogradu. Predsednik beograjske občine dr. Milan Nešič je izjavil novinarjem, da je v Beogradu potreba pa znižanju cen (zlasti za stanovanja) poslala nujna, vsled česar se bo sestavila posebna komisija, ki bo proučila razmere ter omilila draginjo. TPtRl*W f. R > . tovarn« «Ivo^oI**h In ntroftliih vo/i^kov L}i«Mr«r*. J* /»»!<* 4 Prodata na olirokt* Ponarejena paprika Dasiravno imamo preobilico izbornega demiačega pridelka, se še dogaja, da pride v proiiiet ponarejeno inozemsko blago. Dunavska banska uprava je odredila, da se imajo po trgovinah odvzeli vzorci in odposlati v analizo. Sličnih ukrepov po zakonu o kontroli nad živilj je pričakovati tudi drugod. NOVO FRANCOSKO P( Ped pritiskom zunanjih razmer, /lasti vsled moratorija za plačevanje nemških reparacij, pa tudi zaradi poslabšanja notranje - gospodarskega položaja je morala naša vilada revidirati vsled skrčenih prejemkov tudi preračun izdatkov, da na ta način doseže uravnovešen je. Velika večina držav po vsem svetu je vsled nastale krize morala svoje proračune skrčiti in iskati novih kri-tej, a le redke izjeme so, ki se jim je to deloma posrečilo. Nastala je kriza , zaupanja, ki je imela dalekesežne posledice in škodovala celi vrsti prej čvrstih valut. Omajala je celo vero v zlato kritje ter napotila m ne ge države' k opustitvi zfatega standarda. Proračuni največjih in gospodarsko ter financijelno najjačjih držav izkazujejo še danes ogromne primanjkljaje: samo ameriški proračunski deficit bi zadostoval za dvakratno pokrit'e našega celokupnega državnega proračuna. C-8RGMN0 NARAŠČANJ Mednarodni urad za delo, ki zboruje te dni v Ženevi, je izdal statistiko, po kateri naj bi število brezposelnih v Severni Ameriki ter v 14 evropskih državah znašalo okoli 16\r> milj iona ljudi konceim letošnjega avgusta. Te številke pa ne bodo točne, ker se o|)irajo na uradne statistične podatke, ki največkrat izkazujejo manjše stanje kakor je v resnici. Po iz/avi neka*erih delavskih voditeljev je število brezpo-iselnih samo v Ameriki veliko večje. Zanimiva in poučna pa je navzlic teinu primerjava stanji v glavnih evropskih državah, ki izkazuje stanje brezposelnih koncem avgusta letos in stanje pred enim letom ter kaže naraščanje v Za ustanovitev avtomobilske tvorniee v Jugoslaviji. Ministrstvo >.a trgovino in industrijo je sklenilo akcijo za čimprejšnjo ustanovitev avtomobilske tovarne v Jugoslaviji, ki bi imela letno kapaciteto 1000 komadov. Taki tvornici bi država nudila razne ugodnosti, zlasti bi se zavezala kriti lastne nabave. DOJILO JUGOSLAVIJI. Dne 20. t. m. je naš finančni minister podpisal v Parizu pogodbo za posojilo naši državi v znesku 300 milijonov francoskih frankov (660 milijonov Din), s katerim je naš državni Iproračun po prejšnji redukciji dosegel uravnovešenost ter je s tem Jugoslavija stopila v ono pičlo 'vrsto držav, ki imajo tudi v tem težkem času uravnovešene proračune. Najetje posojila je dokaz zaupanja, ki ga ima inozemstvo in še posebej Francija v našo državo, obenem pa je velikega gospodarskega pomena, ker daje Narodni banki možnost, da ob povečanem zlatem in a vista kritju zadosti potrebam domačega denarnega trga, ne da bi bila vsled tega v nevarnosti čvrstost dinarja. Pričakovati je, da se na naše denarno tržišče že \ najkrajšem času vrnejo normalne razmere, kar bo omogočilo tudi reden razvoj gospodarstva. E BREZPOSELNIH. naravnost ogromnem številu: 1930 1831 Nemčija ‘2,8C0.0C0 4,100.000 Anglija 2,118.000 2,812.000 Italija 399 m 723000 FeJjska '243.o:'0' 332.000 Češkoslovaška 210.000 Avstrija i:« coo 19G.OCO Belgiji' 68.CC 0 imeoo Frana! ju ll.CCO 53.000 Tekom evega leta jc narastlo število brezposelnih v Nemčiji za 1 ,HO°.()CO oseb ali za , v Ancliji za 6S4.000 oseb ali za 38%, v Italiji za 324.000 ali za ‘i%, na Češkoslovaškem za 133X03 ali za 172% in v Belgiji za 113.000 oseb ali za 180%. STATISTIKA Število insolvenc je v mesecu septembru zopet močno porastla ter izkazuje statistika v tem mesecu letos 46 'kon-. kurzov in 68 prisilnih poravnav nasproti 42 konkurzcm in 23 poravnavam v septembru pretečenega leta. iPo posameznih banovinah se razdelijo insolvence v septembru sledeče: banovina konkurzi poravnave Vardarska 6 1 Dravska 4 9 I)i inska 7 3 Dunavska 11 31 Zetaka * 3 2 Moravska 2 — Primorska 5 1 Savska 6 18 Beograd 2 3 Vr baška — — Skupno v prvih devetih mesecih tekočega leta izkazuje statistika v celi državi 374 konkurzov in 552 prisilnih poravnav, tedaj 1026 insolvenc nasproti 545 v lanskem letu. Število plačila- Po širne Tudi fohoslovaška poostrila devizne predpise. Cehoslovaški ministrski svet je izdal naredbo, po kateri so vse fizične in pravne osebe, ki bivajo na Čehoslova-škem nad eno leto, dolžne do 31. oktobra ponuditi vse zaloge inozemskih plačilnih sredstev in na inozemske valute glaseče se terjatve čehoslovaški Narodni banki, ki jih bo prevzefla po dnevnem tečaju na praški borzi. Proste so te obveznosti valute ali zahteve do vrednosti 20.0Q0 kron. Naredba določa nadalje, da so dolžne vse osebe, ki imajo po 2. oktobru pridobljene in v inozemstvu naložene vrednostne papirje, predložiti do 15. novembra zapisnik teh efektov in jib prav tako ponuditi Narodni banki, ki jih bo prevzela po dnevnem kurzu d< tičnih inozemskih borz. Istočasno se prepoveduje uvoz inozemskih in domačih vrednostnih papirjev, kakor tudi prepis im čehoslova-ške državljane ter uvoz neobdelanega zlata. INSOLVENC. nezmožnosti se je v primerjavi z lanskim letom podvojilo. Po posameznih banovinah se letošnje insolvence razdelijo sledeče: 'banevina konkurzi poravnave Vardarska 53 10 Vrbaska 1 7 Dravska 53 75 Drinska 36 47 Dunavska 101 240 Zetska 11 9 Moravska 22 4 Primorska 19 11' Savska 55 130 Beograd 23 19 Tudi primerjava skupnega števila in- solvenc tekom zadnjih mesecev dokazuje, da vpliv depresije na trgovino še vedno narašča. Tako izkazujejo zadnji meseci sledeče število insolvenc: maj 138, junij 94, julij 104, avgust 86 in september 114. Najtežji porast beleži statistika v žito-rodni dunavski banovini. n sve^u. Denarna unija skandinavskih držav. Med Dansko in Norveško je prišlo do dogovora, po katerem bosta obe državi držali enako pariteto do angleškega funta. Kakor kaže, pristopita k temu dogovoru še Finska in Švedska, vsled česar bodo danska, norveška, finska in švedska krona enakovredne. Dviganje con v Angliji. Četudi je vlada podvzela vse mere, da prepreči naraščanje cen vsled padca funta, se ji to navzlic precej trdim odredbam ni posrečilo ter je indeks cen tekom zadnjih treh tednov narastel skoraj za 8 odstotkov. To naraščanje pa je še vedno zmerno, ker je medtem valuta padla za 20 odstotkov. Prisilna oddaja deviz v Avstriji. Pole' najostrejših deviznih predpisov je avstrijska vlada odredila, da morajo prebivalci Avstrije prijaviti in ponuditi avstrijski državni banki v odkup vse inozemske devize v kolikor presegajo vrednost 1000 šilingov. Ameriško zlato se še vedno seli v Evropo. Pretečeni teden je bilo iz Amerike v Evropo (večinoma v Francijo) odposlanega zopet za skoraj 25 milijonov dolarjev zlata. Tekom zadnjih štirih tednov so imele Združene države odposlati v Evropo za 708 milijonov dolarjev zlata. Polovico tega zlata je že izvožena, polovica pa še čaka na izvoz. Amerika se navzlic odlivu zlata noče odločiti za opustitev zlate valute. Skrajšanje delovnega časa. V vseh evropskih industrijskih državah so skrčili delovni teden na maksimalno 40 ur, da s tem zajezijo naraščajočo brezposelnoist. Pripravljajo se načrti za slično reformo tudi v mešanih in agrarnih državah. Izmed mešanih držav je tudi Čehoslovaška pristopila ik temu sistemu in zakonito odredila obrtno-industrijsiki delovni teden na 40 ur. Avstrijsko-romunska pogajanja. Razgovori za sklep trgovinske pogodbe med Avstrijo in Romunijo so se nenadoma prekinili, ker je Avstrija zahtevala, da se dosedanji kontingent romunske živine pri uvozu v Avstrijo zniža za polovico. Avstrijski agrarci zahtevajo nove carine za uvoz prašičev. Po jugoslovansko-avstrijski pogodbi je bil uvoz težkih svinj (nad 150 kg) v Avstrijo prost, pač pa uvedena carina na mast. Ker je uvoz debelih svinj v Avstrijo vsled tega močno porastel, se je zmanjšal konsum govedine, vsled česar prihajajo agrarci z novo zahtevo, naj se uvede carina za težke svinje v višini 30 zlatih kron od 100 kg. Vsled pogodbe z Jugoslavijo pa agrarcem ne bo mogoče ustreči pred poletjem. Italijanska zunanja trgovina. Pravkar izdana statistika o gibanju italijanske zunanje trgovine v prvih desetih mesecih letos izkazuje uvoz 9.t06-5 milijona lir, izvoz pa 7.405-4 milijona lir, vsled česar se trgovinska bilanca Italije za prvih deset mesecev letos zaključena z deficitom 1-701*1 milijona lir. Novo znižanje diskonta v Ameriki. Newyorška federalna banka je po zadnjem zvišanju ponovno zvišala diskontno mero od 2% na 3% %. Italija in Švica uvedeta čisto zlato kritje. Po zadnjih vesteh sta se odločili italijanska in švicarska vlada za opustitev dosedanjega mešanega sistema ter uvedeta popolno zlato kritje. Polom dveh francoskih bank. Zadnje dni sta ustavili plačila dve francoski banki, in sicer: privatna banka »Courvaier«, ki ima okoli 30 milijonov frankov glavnice ter >Banque Commerciale d’ Afrique«. Uvedba 15% povišanja earin v Italiji je zadela na oster protest Nemčije, ki stoji kot uvoznica na prvem mestu. Protesti prihajajo tudi od drugod in je tudi naš Savez industrijoev interveniral v Beogradu za ukinitev te odredbe. Redukcije ravnateljev in plač pri Kreditanstaltu. Novi avstrijski finančni minister je odredil redukcijo 25 ravnatelejv pri Kreditanstaltu ter znižanje plač za polovico vsem onim, ki prejemajo po 100.000 šilingov. Največa svetovna banka. V Ameriki sta se fuzijonirali »National City Bank* in »Bank of America« ter s tem stvorili največjo banko na svetu, ki ima 2400 milijonov dolarjev lastnih sredstev. /vajboljie mea najtanj- šim vrvarsKim Uia^om W iZOeiUle ? (»rosii piiem. Varstvena znamka ira rantira za izbrano, neprenosljive Kvaliteto. l'o je nlairo, Ki oode zadovoljile Vaše odjemalce. % vam zagotovilo trajen lober zasluzek m ya aa jejo i« zadovoljni odjemalci — Poskusu* tudi Vil NAZADOVANJE CEHOSLO Pravkar izdano poročilo o zunanji trgovini Čehcslovaške v prvili ošinil) mesecili tekočega leta izkazuje znatno nazadovanje, ki je spričo splošne krize neizogibno. V milijonih Kč izkazuje če-hoslovaška zunanja trgovina v tej dobi sledeče vrednosti (v primerjavo podatki za prvih osem mesecev lanskega leta): izvoz uvoz aktivnost 1930 11.220 10.527 693 1931 8.556 7.478 1.078 Aktivnost se je povečala, ker je nazadovanje uv,oza (29%) večje kot nazadovanje izvoza (23°/o). V celoti je zunanja trgovina Čehoslovaške nazadovala za 26°/o. Uvoz žita, povrtnin in živine na Če-hoslovaško je po teži letos večji kot lani, po vrednosti pa znatno manjši, kar je nadalje prispevajo k aktivnosti zunanje trgovine. II>or£»a«a DENARSTVO. Gibanje valut v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt — 215 — 1 ameriški dolar 50’50 56-— t avstrijski šiling 7-95 7-.60 1 belga 7-88 7-86 1 bolgarski lev —•409 — ■— 1 »ladjarski pengo 987 10 — 1 češkoslovaška krona 1675 1-66 1 francoski frank 2 22 2-21 1 italijanska lira 2-82 2-89 1 romunski lej -•337 1 španska rešeta 5-14 5-05 1 danska krona 1511 15-05 1 švicarski frank 1104 11-— 1 hol. goldinar 22-85 22-76 1 turška lira, papir 26 80 1 brazilski milreis 5-25 1 kanadski dolar 56-30 56-10 1 norveška krona 1511 15-05 t albanski frank 10 81 10 80 1 argentinski pezos 14-40 1 švedska krona 1513 15-08 1 poljski zlot 6-33 6-33 Dinar se tudi dam rs prišteva k med narodno najbolj čvrstim vautam. — V s plošnem so se tudi ostale valute znatno umirile. Nemška marka notira v Ziirichu 118-50, kar odgovarja naši vrednosti 1T»-10 Din. AŠKE ZUNANJE TRGOVINE. Tako izkazuje uvoz žita sledeče številke: 1930 1931 vrednost v milijonih Kč 626-1 551/5 teža v tisočih ton 433*2 681 -7 Po leži je tedaj letos uvoz žita za 248.500 ton večji, po vrednosti pa za 74 6 milijona Kč manjši. Uvcz živine in živalskih proizvodov kaže isto sliko ter je po količini večji kot lani, po vrednosti pa vsled padca cen manjši: 1930 1931 teža v tisočih ton 29-8 31'7 vrednost v milijonih Kč 427-1 336-l Po tej teži je bil tedaj uvoz živine in živalskih proizvodov za 1.900 ton večji, po vrednosti pa za 91 milijonov Kč manjši kot lani. Tudi zelenjava ij! sadje izkazuje letos 23.800 ton večji uvoz, po vrednosti pa za 15'5 milijona Kč manjšega. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Voj. škoda promptna 271—272, 7% Blairovo pos. 53-50—54'50, 8% BTairovo pos. 60—61, 7% inv. pos. 64-50—06, tobačno srečke 20 ponudba, begluške obveznice 43-50—45, Rdeči križ 40 ponudba, posojilo Drž. hipotekarne banke 61—70, agrarne obveznice 31 —33. Teden jxa borzi je bil precej nemiren; vendar so se skoraj vsi državni papirji, zlasti pa vojna škoda, okrepili. Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 115—118, Prva hrv. šted. 957 do 965, Strojne tovarne 80, Kranjska ind. družba :i 12, Združene papirnice Vevče 115—120, Narodna banka 4500—5600 Kreditni zavod 160—170, Obrtna banka 36 povpraševanje, Celjska posojilnica 150, Kreditni /avod 195, Trboveljska« 210—215, Jadranska plovidba 400 ponudba, Dubrovniška plovidba 240 do 270. Stanje v glavnem neizpreuienjen«:. Trboveljska« se je okrepila, nazadovali pa so nekoliko papirji domačih pa-iv.plcvnih podjetij. Tržna Žit«. Na novosadski borzi n otirajo sledeče cene: Koruza: suha 80—82-50 Din, dtara 101—102 Din. Ječmen: bački 4—65 kg 120—125 Din. Oves: bački, sremski in slavonski 135 Din. Moka: bačka in sremska »Ogg« in Og« 335—340 Din, >2« 315—320 Din, ,5« 285—290 Din, 6« 240—250 Din, >7« 180—185 Din. Otrobi: bački 90 Din, banatski 80—85 Din, sremski in slavonski 90 Din. Mast. Na novosadski borzi so šle cene masti nekoliko navzgor -ter notira povpraševanje 13 Din, ponudba pa 13-25 do 13-50 Din. Krompir. Na novosadski blagovni bor/.i notira slovenski beli krompir 80—85 Din, roza pa 93—100 Din. Jajca. Mrzlo vreme je vplivalo na cene, da so šle zadnji teden močno navzgor. Naši izvozniki plačujejo domače blago po 5)0 par do 1-05 Din komad. Tudi v inozemstvu so se cene znatno učvrstile in povpraševanja precej pomnožila. Tudi na italijanskem tržišču so se cene nekoliko popravile, in se doseže za štajerska jajca — pariteta Postojna 520 do 5-10 lir, za ostalo jugoslovansko blago pa 420 lir za zaboj (1440 koma-dov). Nizke cene smederevskega grozdja. Letošnji pridelek grozdja v smederevski okolici je kvalitativno shbeiši, vslod česar so cene grozdja primerno nizke ter se gibajo v višini 7Q do 80 Din za 100 kg. Iste cene grozdja so tudi v okolici Vršča, kjer se je še lani dobilo zanj po 150 -lo 200 Din. Nizke ppnp mošta- Jz Ptuja poročajo, da so cene vinskega mošta izredno nizke. Trgovci plačujejo mošt po 1 Din liter. iporotaic. Živina. Na zadnjem živinskem sejmu v Zagrebu so sradi nakupov za Italijo cene boljše živine porastle za 50 par, za ostalo živino pa so nespremenjene. Goveja živina: volit I. 6-50—7 Din, II. 5—5-50 Din; biki 3—3-25 Din; krave P50—2-50 Din; junice 4—4-50 Din; junci 4—4"25 Din; teleta žjya 5'50—7 Din; zaklana 7-50—8-50 Din kg-Svinje: pitane 10—11 Din, nepitane 6 50—7-50 Din; sremske zaklane 11 do 13 Din; pujski-odojki 40—100 Din komad. Konji za meso: 1—P25 Din kg. V Varaždinu so se na zadnjem sejmu prodajale svinje: mršave po 5—6 Din, mesnate po 5-50—7 Din in pitane po 9—10-50 Din. V Mariboru se je na svinjskem sejmu doseglo: 7—8 Din za kg žive in 9 do 11 Din za kg mrtve teže. Hmcli. Zaloge na Štajerskem so večinoma razprodane ter se ceni, da je neprodanega le še okoli 1100 starih stotov. Cene so šle zadnje čase močno navzdol ter so inozemski kupci plačevali blago po6 —7 Din, in le v izjemnih slučajih po 8 Din. Ponudba je še vedno precej znatna, kupcev pa manj, vsled česar tudi izgledi za predajo niso ravno rožni- Volna se je učvrstila. Vsled velikih zalog in majhnega povpraševanja so bile cene volne v zadnjem času stalno v nazadovanju. Padec funta pa je povzročil, da so se povpraševanja pomnožila in nakupi povečali, vsled česar je pričela tudi cena svojo pot navzgor ter se je zadnje dni učvi stila na višini približno 10 odstotkov boljši od cen pred padcem funta. Cena zlata. Londonska borza za dragocene kovine notira za unčo zlata 106-6 šilinga, kar bi odgovarjalo 41-0886 pence ali 2-794 nemške morke ni približno Din 36-50 za gram finega zlata. Kovine. Na londonskem tržišču so šlo cene kovinam tekam tedna nekoliko navzgor ter notirajo v funtih za tono (v oklepaju cene pred tednom) sledeče: baker 34-75 ( 33-62), cin 129-75 (128-50), svinec 13-15 ( 12-75), cink 12-45 ( 12-85). Svila. Navzlic zastoju v trgovanju so cene na milanski borzi čvrste. Svileni kokoni notirajo 17-30— 17-60 Lit., a svila 89—9025 Lit. [Blago psi predilnice na milanskem tržišču notira za dobavo november -december v lirah: 102-5—100 za grege Friuli grand exquis 13-22 ds., 97-5—95 za grege exquis 13-22 ds., 97-5—95 za grege exira 13-22 ds., 87-5—85 za grege clasique 13-22 ds., 150—145 za organzin Piemont exquis 19-21—20-22 ds. Cene živine v inozemstvu. Po poročilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine so cene živine v inozemstvu sledeče (cene so preračunane v dinarje) za živo težo: Voli: Milano 1. 9"55, II. 7-82 (zaklani I. 19-40, II. 16-21); Dunaj I. 9-53—10-72, II. 7-94—9-13; Bratislava povprečno 8-70. Krave: Milano I. 8-40, II. 6-95; Prašiči: Praga (jugoslov. blago) 13 do 14-80; Milano 11, (zaklane 12-60); Dunaj (jugoslov. križano blago) 13-10. Eksekutivna prodaja krompirja. Te dni je bilo ;ia ljubljanski borzi ek-sekutivno prodano 10 vagonov časovno suhega krompirja Iranko vagon Kranj,-in sicpr za dobave v n.^embiu 5 vagonov po 95 Din, za dobavo v decembru pa 5 vagonov po 100 Din. ... J. >■ ;■ ,4.i Pravilnik za promet z gnojili. • ‘.'A% : ■ vtV P o 1^« Isk4-Mnnnšt^~'5^7^]nsal - p ra-Stilni^ j&fal&lrplit. podlagi., katerega rvsaka v.re^ čiui&ti *oiČ< ki • nirp ali uvoznika •pfn-nrtrtraiitt-ter -imeli snovi, umetno *. ♦ /.>* •’ Ameriško tržišče. Teden na ameriških blagovnih borzah je minil v znamenju močnega naraščanja cen. Posebno žito in bombaž sta znatno porastla. Beležijo se sledeče kotacije (v oklepaju so cene pred tednom): Žito je šlo pod vtisom poročil o slabi letini na čikaški borzi močno navzgor ter notira v centimih: pšenica (za bu-šel 27-21 kg) je izredno močno narastla in beleži ceno 53*10 (napram 48-25 pred tednom; ostala žita kažejo tudi znaten porast ter notirajo za hušel (25-40 kg): oves 23-25 (pred tednom 22); rž 40-60 (pred tednom 38-50); koruza je tudi močno porastla (od 35) na 37 centimov. Bombaž beleži na newyorški borzi že tretji teden naraščanje ter se je zopet izboljšal na 6-95 (pred tednom 5-56) centima za libro (0‘45 kg). Podražitev je uspeh farmarskega trusta, ki je sklenil odkupiti 7 milijonov bal. Kava tvori izjemo ter ima zaenkrat skoraj iste cene kot pred tednom, vendar je položaj nestalen. Na newyorški borzi notira Rio« št. 7 5 70 (pred tednom 5-30) za loko kupčije, terminska kupčija pa notira za oktober ceno 4-83; »Santos« št. 4 notira 7-29 (pred tednom 7-30) dolarja za vrečo. Povpraševanje po našem blagu. Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu so prispela še naslednja povpraševanja po našem izvoznem blagu: »Sadje: orehi: Newyork —19.185, Rotterdam 21.726 in 21.728, Miroslov (ČS1!) —20.558, Budapest —21262; jabolka: Praha —21-000; razno sadje: Rotterdam —21.726, Dresden —21.518. Vino: Praha (zastopstvo) —21.744, Pariš (zastopstvo) —21.558. Jajca: Meliln (Maroko) —20.557, Genova —21.356. ' Zdravilna zelišča: Berlin ’—21.461, Wurzl)ui'g (absint iu meiita) —21.785, Hamfnirg (lipov cvet). 21.576, Wurzburg (lipov cvet, konoplja itd.) r— 21,521... Kože: Rotterdam —20.461/55'. Interesenti' iraj '“pošljejo-ponudbe- (jr,> možmjati z .v^forii), Ji^ravJMpt oiuqjty4 n^imi 'TOvodti V fiflfr.načfid^evilke' * * ••kakije lir. ije.v Cene kruha v Beogradu nespremenjene. . Mestna uprava beograjska je določila cene za kruh na 4 Din za kg belega, 8-50 Din za kg polbelega ter na 3 Din za kg črnega kruha. Pocenitev drv v Zagrebu. Zagrebški trgovci s kurivom so se obvezati mestni občini, da bodo odslej zaračunali za prvovrstna drva postavljena strankam pred hišo po Din 460, za drugovrstna pa po Din 400 za seženj. TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 20. oktobra 1931. Govedina za 1 kg: v mesnicah po mestu: I. Din 12—15, II. 11—13; na trgu: I. 12 do 14, II. 11-13, III. 8-10, jezika 15-16, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 8—15, ledic 8—15, možganov 18—20, loja 5—6. Teletina za 1 kg: I. Din 16, II. 12—14, jeter 20—24, pljuč 14. Svinjina za 1 kg: I. Din 20, II. 16—18, III. 14—16, pljuč 8—10, jeter 12—16, ledic 20—22, glave 6—10, parkljev 4—6, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in sala 18, slanine mešane 15—17, slanine na debelo 15 do 16, masti 8—20, šunke (gnjati) 20—24, prekajenega mesa I. 24, II. 18—20, prekajenih 'parkljev 5—7, prekajene glave 8 do 10, jezika 24. Drobnica za 1 kg: koštrunovega mesa Din 12—13, jagnjetine 16—18 Konjsko meso za 1 kg: I. Din 6, II. 4. Klobase za 1 kg: krakovskih Din 22 do 30, debrecinskih 22—32, hrenovk 25—30, safalad 24—30, posebnih 26—30, tlačenk 16 do 24, pol prekajenih kranjskih 28, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 18—20. Perutnina: piščanec majhen Din 10—14, večji 18—25, kokoš 20—35, petelin 20—25, raca 25—30, nepitana gos 40—70, domači zajec, manjši 5—6, večji 10—15. Divjačina: divji zajec Din 30—35, poljska jerebica 15, gozdna jerebica 20, kljunač 20, 1 kg srne 10—20. Ribe za 1 kg: karpa Din 20—35, linja 24—30, ščuke 35—40, postrvi 60, sulca 60, klina 15—20, mrene 10—15, pečenke 10 do 12. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 250—3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 32—40, masla 30—36, bohinjskega sira 24—26, sirčka 7—8, eno jajce 2—2-75. Pijače: 1 liter starega vina Din 16—22, novega vina 14—16, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 5, 1 steklenica piva 6. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk Din 4—5, jabolk I. 4, II. 3, III. 1-50—2, luksusnih hrušk 5—6, hrušk I. 4, II. 3, III. 2, ena oranža 3, ena limona 075—1, 1 kg lig 10 do 12, mandeljnov 50, navadnega kostanja 1-50—4, kostanja maroni 10, orehov 6—7, luščenih orehov 26—30, češpelj 4—5, suhih hrušk 8—10, grozdja 4—6, breskev 4—10. Kruh za 1 kg: belega Din 440, črnega 3 80, rženega 310, navadnih žemelj 310, mlečnih žemelj 0-50. Špecerijsko blago: 1 kg kave -»Portoriko« Din 72—76, »Santos« 48—52, »Rio« 42—46, pražene kave I. 100, II. 80, III. 56, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15-50, kavne primesi 18, riža I. 8—11, II. 6—7, 1 liter namiznega olja 17, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg morske soli 2-50, kamene 2-75, celega popra 60, mletega popra 62, paprike III. vrste 24, sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 950, 11. 7 75, pralnega luga 2-50, čaja 60—85. Mlevski izdelki za 1 kg: moke št. »0« na debelo Din 4 05—430, na drobno 4 75; moke št. »2« na debelo 3-80—-405, na drobno 4-50, moke št. »3« 3-55—3-80, moke št. »4« 3-25—350, moke št. »6« 350, kaše 5—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 6—10, otrobov 1-50—2, koruzne mcke 2—3-50, koruznega zdroba 4—4 50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—7, ržene moke 3-50—4. Žito za 100 kg: rži Din 190—210, ječmena 180—210, ovsa 185—210, prosa 190—165, koruze 155—165, ajde 250, fižola ribničana 275, prepeičarja 325, 1 kg graha 8—10, leče 10—14. Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 440—445, m3 trdih drv 100—130, mehkih drv 70. Krma za 100 kg: sladkega sena Din 80, pol sladkega sena 75, kislega sena 6(1—70, slame 50—60. Zelenjava in gobe z t kg: endivije Din 3 do 4, kislega zelja 2-50—4, ohrovta 1—150, kolerab 3—4, špinače 4—5, paradižnikov 3, buč 1—1-50, fižola luščenega 2—4, čebule 3—4, česna 10, krompirja 1—1-25, repe 0-50, kisle repe 3, jurčkov 10—14, korenja 2, peteršilja 4—5, zelenjave za juho 3—4, zelene paprike 4—5, malancan 4—6. Pridobivajta nove naročnike! Ne pozabite poravnati naročnino! Lesno tržišče. Italija zvišala carino na tanin in oglje. Italijanska vlada je povišala carino na tekoči tanin na 33 lir, na trdi tanin pa na 66 lir od 100 kg. Na oglje, ki je bilo doslej carine prosto, je uvedena carina 4 lire od 100 kg. Dnevno časopisje je zmotno javilo napačne številke v zlatih lirah. Cene mehkega lesa v Italiji. Koncem pretečenega tedna je tržišče v Rimu notiralo sledeče cene za mehki rezani les: desk prima 430—450 Lit, sečunda 320—340 Lit, tertia 210—230 Lit, morali - nesorlirani 270—280 Lit za kubični meter. Dobave. 2500 komadov hrastovih pragov nabavi do 4. novembra Direkcija državne železarne v Varešu. Oglas in pogoji pri Zbornici TOI. č7& TVORNICA CfKOftlJS <1 JUHV JftNI Okusna in idrava ie i* KOLINSKA KAVA J. - .1. Povpraševanje za naš les v inozemstvu. Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu so prispela sledeča inozemska povpraševanja za naš les: oglje: Budapest —20.597, Venezia — 21.272; specijalni les: Rotterdam (Sperzholz) —21.727; Aalten (vrbovina za izdelavo cokel j) —‘20.461/53; ALmelo (jelovina, hrastovina in bukovina za mizarstvo) —20.461/78; hrastovina: Krommenie —20.461/80; različen les: Melilla (Maroko) — 20.557. Za pojasnila se je obrniti direktno na omenjeni zavod pri trgovinskem ministrstvu, ki (pod označbo številke) pošlje interesentom na željo brezplačna pojasnila. I Povišanje kontingenta za naš lesni uvoz v Francijo. Posebni komisiji, ki se je mudila pretečeni teden v Franciji, da doseže povišanje nam dovoljenega kontingenta za uvoz lesa, se je posrečilo izposlovati pristanek francoske vlade na to, da se v nam določeni kontingent ne vštejejo železniški pragovi, vsled česar se je naš položaj nekoliko izboljšal. Letos smo namreč že doslej izvozili v Francijo več lesa kot bi ga nam pripadlo po kontingentaciji. Kontingent bi znašal na podlagi povprečja iz zadnjega petletja okoli 38.000 ton letno, a smo letos že doslej izvozili tja okoli 69.000 ton. Po povišanju nam je dovoljen kontingent do 77.000 ton za Francijo in Alžir. Oglasi v „Malem Trgovcu** se najbolje rentirajo, ker ima med vsemi tisoči naročnikov i . * ( samo resne kupce 1 LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Položaj na borzi je popolnoma mrtev Cene so neizpremenjene, vendar jih objavljamo, ker jih v drugem poletju sploh še nismo prinesli. Notacije so sledeče, franko nakladalna postaja: Smreka-jelka: hlodi L, II., monte 180 do 140, brzojavni drogovi 160 — 170, bordonali merkantilni 230—260, trami merkantilni 180—200, škorete, konične, od 16 cm naprej 400—440, škorete, paralelne, od 16 cm naprej 440 — 490, škorete, podmerne, do 15 cm 350—400, deske-plohi, konični, od 16 cm naprej 370—400, deske-plohi, paralelni, od 16 cm naprej 390—410 za kubični meter. Bukov: deske-plohi, naravni, neob- i obl jen i 350—400, deske-plohi, naravni, ostrorobi 450—530, deske-plohi, parjeni, neob robljeni 470—550, deske-plohi, parjeni, ostrorobi 650—750, te-stoni 360—420 za kubični meter. Hrast: hlodi I., 11. 250—300, bordo- nali 950—1050, deske-plohi, neobrdb-ljeni boules 900—950, deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 750—850, deske-plohi, ostrorobi (podnice) 900— do 1000, frizi 700—800 za kubični meter. Drva: bukova 15*50—16-50, hrastova 18—14 za 100 kg. Železniški pragovi: 2-60 m, 14 X;24 hrastovi 48—53, bukovi 27—29 za kom. Oglje: bukovo za 100 kg 60—65. Povpraševanja so omejena na sledeče blago: 1 vagon parjene bukovine, neobroh-ljene, samo I. kvalitete, debeline 40, 50 in 60 mm, večinoma 50 mm. Cena fco meja. 15 m3 jelovih desk 18 mm III., 4 m medija 25 cm; 5 ur' mecesnovih desk 30 mm III., 4 m; 5 m' mecesovih desk 35 mm III., 4 in po možnosti nekaj 5 m; 5 m3 mecesnovih desk 40 mm* III., 4 m. Franko meja Postojna tranzit. Ko zahtevale pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni prašek, tedaj izrecno zahtevajte Br_ ©etfkerfev pecilni prašek in Dr. ©eikerjev vanilinov sladkor ker se jo že večkrat pripetilo, da trgovec na to -pozab-, vslod česar dobite slabe posnetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko „S\ RTLA GLAVa“, ker jd rd'm ina, ■‘kV jamči za; dobro kvaliteto. , i '' ‘ * • ••■■ ** • 'C. •: ,y ‘ V Ako pri Vašem engrosistu ne dobite Dr. UETKEtiJEVlH izdelkov, tedaj pišite direktivo rta tovarno Dr. De&ef Maribor z * 3> v • • «*tr u <•« katera Vam na željo pošilja vse, pa bodisi tudi tyaj,nianjiy kvantu«]. dim uranu Vam ustreči naša želja! •Eadov oljno sl odjemalcev pa doselete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim, zato iim ponudite f)r. Pirčevo sladimo feavo Velepražarna »PROJA« Ljubljana, Aškerčeva ulica 3 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Jelačin,Ljubljana 11 Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode To£nW in solidna postrežba! Zahtevi«, c«?'M • "‘-j - Li»#triik :• Ron^fHrcij ta itdajo strokovnega tednika >Mali trgcrv^o4, Za konzorcij in ured ništvo: Lojt« Zajc. Za tiskarno »Merkart: Otmar MicnSTeR. oha v Ljubljani.