"PROLETAKEC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Officiul Organ Vugoslav Federation, S. P.--(»la*il<> Jugoslovanske Socialistične /v ^eze — GLASILO — P R O S V E T N E MATICE J. S. Z. iT. — NO. 1439. ' "'m,'*!1!.?.1 mhiirr. iirn*mho>, M. i»«ij. »t ifce h.h.1 »Hlr* 'I'** »■<•" •»••• *«•» *t < MNirrM »r Mi.r. h .trd. 1S7U. CHICAGO, ILL., 10. APRILA (April 10), 1935 1'HlilUbrtl nrrklv „t MM» u. »mit« «t. LETO — VOL. XXX. KUPIČENJE VZROKOV ZA NOV VOJNI SPOPAD večanje ekonomske "rMrveštnihi" li in politične krize i > kl gladijo pot fašizmu PORAZ SOCIALISTOV V NEMČIJI ODPRL VSE ZAVORE MILITARIZMU Coebbels, Hitlerjev minister za propagando, o vlogi "izdajalcev" v bivšem državnem zboru V MESTI' Gdansko (Danzig), ki je bil pred vojno nemJka posest, zdaj pa služi za tuko Poljski, so se vršilo- prošlo nedeljo občinske volitve. Volilna kampanja se je sukala samo okrog vprašanja "za ali proti HitlerizmiT. Zmaga nacijev bo zmaga za Nemčijo, ki zahteva, da se ji Gdansko vrne. Zmaga protinacijev pa bo pomenila zmago marksizma in njegovega židovskega internacionalizma, so naglasali v agitaciji nacijski govorniki. 44 BOLJŠEVISKA NEVARNOST" Gdansko ie že pri zadnjih volitvah pr.ftlo pod upravo nacijev. Socialistična stranka je bila v stanju ohranit! svojo organizacijo več ali manj tudi Hitlerjev trobentač propagande je v omenjenem govoru meri drugim dobesedno izjavil: "Stare politične stranke nas vpra- potem, ker ima vrhovno oblast kdo je nam dal pravico vla . i "... . ki__z:u:___t • nad tem mestom Jiga naro lov. Pri teh volitvah pa -o naciji postali predrzne j i. SocialhtTčne kandidate ?o provocirali d > skrajnosti. Zmaga v nedavno m plebiscitu v Posaarju jih je napravila nadute in se ne brigajo. bati Nemčijo. Mi smo si jo enostavno vseli. Nihče ni bil dovolj močan, da nam bi jo bil preprečil. . . Dokler je bilo v državnem zboru 130 socialistič« rib izdajalcev (Nemčije), je bilo ne-mogoče zgraditi armado. Zdaj pa smo z brezobzirno akcijo ustvarili armado v 18 mesecih. . . Ko smo prišli na čelo Nemčije, je nas obklepala ver kam lahxo kcnccm konja do- ..iii.ka pofodb.. zd.j .mo jo zdro- vedejo taka izzivanja. Naciji so kajpada zmagali, ampak kljub terorju in nemški vladni propagandi so dobili le blizu 60 odstotkov glasov. Za bili in se otresli verige, v katero smo bili uklenjeni... Držimo se načela, da kdor ima moč. si lahko tudi določa pravice.'* To je par-stavkov iz govora socialistične kandidate je bilo Hitlerjevega zaupnika. Njegov oddanih 37.530 glasov, kar je Pomen je v odkritosti. Edina nacijem preprečilo dvetretjin- si,a* ki Je nen™ke militariste sko večino v Gdanskem in ob držala k t,om — socialna de- enem prekrižalo njihove načrte mok™cija — je strta, in kar je za spremembo mestne ustave. od nJ'e ostalo, deluje v največjih težkočah in z napori po J V kampanji v Gdanskem je fcovoril za nacije tudi Hitler zemljo. Moskva, ki je zameta jev minister za propagando vala Pri,lk<>. >^ati :zbliža.oja z Paul Joseph Goebbels, ki je ob nen\ ko soc,ial,1° demokracijo tej priliki priznal, da je bila *a ^anea išče proti Hitlerjevi - nevarnosti s kapitalističnimi obnovitev nemškega militarizma nemogoča, dokler je sedelo 130 socialist.čnih "izdajalcev" v državnem zboru. Ker niso dopustili, da bi'Nemčija spet pri- vladami bivših zavezniških sil. Tudi Francija je zamudila priliko, kajti ako bi od svoje za Nemčijo poniževalne po- «-------M "" «1 . ' V 1HV l|C» ' I/ J/I J- " čela z blazno igro za rušenje in! /odbe P»PUstila demokratični i,. ... ' .... U: uui...'....____ ^ J _ klanje, jih Goebbels imenuje za "izdajalce". Zgodovina bo pričala ,da so bili v resnici največji prijatelji civilizacije in nemškega ljudstva. Nemčiji, bi Hitlerjevemu tedanjemu gibanju izpodbila glavni argument v njegovi demagogiji. Zdaj je prepozno. (Nadaljevanje na 3. strani.) John Ba er, kartonist tednika "Labor", ki je glasilo železničarjev, preostavlja na tej sliki ''strašilo", s kakršnim prošle tedne v ameriški javnosti histerično paradirajo privatni interesi v prizadevanjih, da jo pri-pravijo za — fašizem! To je njih edini namen. Zaeno jo združujejo s kampanjo proti "tujcem", katere se naj brezobzirno deportira, ako so "nezadovoljni z deželo, ki jih živi", ali pa, če s svojo "kriminalno aktivnostjo" pričajo, da niso vredni njenega zavetja. Artist Baer dela • to sliko sicer vtis, da tako ''strašilo" ne plaši nikogar, kar nas bi veselilo, če bi bilo res. Ampak džingoistični časopisi in razni ''patriotični" demagogi so zmešali pamet že milijonom. Zato je taka kampanja ne le strašilo, ampak delavskemu razredu nevarna, ker hujska nevedno maso proti dozdevnemu sovražniku, zato, da PRAVE PREZRE! Opreznost in budnost je viled tega za delavsko gibanje zelo na mestu. 44 Perwkiieije v Španiji V Španiji je po zadnji civilni vojni oktobra lansko leto okrog 40,000 političnih jetnikov. Samo v Asturiji jih je 23,-000 v ječah. Reakcija je zahtevala, da se z voditelji oktober-ske revolte postopa na "najstrožji način". Socialistični poslanec Itamon Gonzalez je bil obsojen v smrt, toda socialisti so odgovorili, da ako vlada obsodbo izvede v tej obliki, bodo sledile reprisalije in nova krvo-'itja. Vlada — oziroma večina v'ade je nato priporočila vojnemu cribunalu "milostno postopanje", vsled česar so reakcionarni ministri v znak protestiranja odstopili. Tako je nastala v Madridu 20. marca ministrska kriza. Ves kabinet, ki mu je načel je val Alejandro Urroux, je podal ostavko. Predsednik Niceto Alcala Za-mora je poveril sestavo nove vlade spet prejšnjemu pre-mierju Lerrouxu. MMlMMHHmmtmm napredek Proili teden je Proletarec dobil 33 novih naročnikov, 30 naročnikov pa je naročnino obnovilo »kupa j 63. Črtanih in odpovedanih je^ bilo oet. Ce jih odštejemo od no-je Proletarec proili teden * itevilu faktično napredoval 28 naročnikov. ''"''•••••. . . . ....... Takoj po ostavki vlade je socialistična stranka izjavila, da spada mandat vodstva republike nji, ker je edino ona lojalna njeni revoluciji in njenemu programu. Kljub neuspehu oktobrske revolte in ojačanju klerikaJne-veleposestniške ka-pitalistične-reakcije je socialistično gibanje v Španiji sila, s katero mora sovražnik računati, kajti v krvi je ni mogel zadušiti. "Pride dan, ko bomo mi spet, in trajno načeijevali Španiji," se glasi socialistična izjava . MAJSKI GLAS" NA 116 STRANEH Množina spisov in slik nas sili v povečanje jubilejne številke na 116 strani Letošnji "Majski Glas", posvečen 30-letnici Proletarca bo sijajna revija. Skl ep upravnega odbora glede dodatnih strani KDO JE MESIJA V DETROITU, KI BRANI "SOCIALNO PRAVIČNOST"? Metodistična federacija za socialno službo objavlja ugotovitve o "father" Coughlinu 0NIJA za socialno pravičnost ima več članov kakor v* delavske unije v Zed. državah skupaj; ima več članov kakor vse organizacije veteranov skupaj, in več, kot vse far-marske organizacije skupaj", je nedavno grmel v svojem govoru v radiu katoliški duhovnik Chas. Coughlin. Pravi, da ima že nad osem milijonov članov in da jih bo imela do jeseni najmanj 10 milijonov. Program.ji je dal Coughlin. Menja ga lahko edino le on. V "Uniji za socialno pravičnost" ni nikake demokracije. Nad njenimi financami ima kontrolo edino le on. Za račune ni odgovoren nikomur, razen škofu Gallagherju v Detroitu, s katerim sta intimna prijatelja. Ker so škofovi dohodki v tej krizi zelo padli, je javna tajnost, da je odvisen od podpore, ki mu jo lahko nakloni Coughlin iz svoje blagajne. V plačilo za to vzajemnost ga *kof Gallagher brani pred kritiki v katoliških vrstah. "Father" Coughlin je pojav V krizi. Pričel je % govori v rad u in napadal že vse in vsakega. Pred par leti si je pogosto privo&čil Normana Thomasa. Zelo rad rohni zoper komunizem, proti mehiški vladi, proti bankirjem in "menjalcem v templju", fn čimbolj se kriza veča in daljša, več ljudi je pripravljeno poslušati spretne samopostavljene odrešenike, ki obljubujejo kar kdo hoče in za povračilo ne vprašajo drugega — kakor za denar.-' "Vsakdo naj pošlje,'kolikor more." "članstvu" v Coughlinovi organizaciji ni treba misliti, ne se ukvarjati z volitvami odbornikov, ampak samo poslušati, pritrjevati in prispevati. Nedavno je izdala svoje poročilo Methodist Federation for Social Service, v katerem so razne ugotovitve o Huey Longu, Chas. Coughlinu in Hugh Johnsonu. Poročilo pravi, da imajo vsi trije fašistične smernice. "Louisiana, kjer je Long že dolgo diktator, je mlaka uboStva," konstatira omenjena federacija na podlagi dognanj svojih preiskovalcev. O detroitskem radio pridigarju ugotavlja med drugim: "Coughlinovi klerki prejemajo manj kot življensko plačo. Za zgraditev svoje nove cerkve si je najel neunijske delavce in jim plačal 40 odstotkov pod unijsko lestvico. Tiskovine naroča v neunijski tiskarni. "Unija tiskarjev (International Tvpographical Union) in Clevelandska delavska federacija sta ga javno grajale zaradi njegovega protunijskoga stališča. A. F. of L. je svoječasno imenovala ptTseben odbor, da obišče Coughlina in ga izpraša o teh stvareh, toda Coughlin ga ni hotel sprejeti. "V času avtomobilske stavke zadnjo pomlad je Coughlin o kompanijskih unijah simpatično govoril. Nedavno je izjavil: 'Stavke in izprtja so absolutno nepotrebne/ Njegovo priporočilo je. da naj se da delavskemu departmentu pravico pogajati se v imenu delavcev z delodajalci, namesto Ameriške delavske federacije. "Njegovo mnenje glede organiziranja delavcev je, cla haj bi si izvolili med seboj tovarniške odbore, ki jih bi regulirala in (Nadaljevanje na 2. strani.) PROVOKACIJE NACIJEV "Gradiva za v Majski Glasj imamo že zdaj blizu 100 strani, brez onega, ki je bilo podano te dni, a še ni prirejeno za v tiskarno," je poročal urednik upravnemu odboru na seji dne 5. aprila. "Poleg tega je mnogo slik", je poročal dalje. "Zdaj smo v stiski, kajti odkloniti razne spise ne bi bilo taktno, o-pustiti angleški del, za katerega smo določili 16 strani, tudi ne, odložiti več ko polovico slik bi kodovalo tehnični razpadel-bi in ilustracijski strani lista, povečati ga, pa pomeni izdatek in z njim vred vprašanje, kako ga pokriti." Prvotno je upravni odbor določil Majskemu Glasu 100 strani velikosti. Zavedal se je, da 7, naročnino po 30c izvod ne bo mogoče pokriti ^tiskovnih stroškov, izdatka za klišeje, pošt- nine itd., ako ne pride zadostno oglasov. Pri večjih naročilih je določen znaten popust, poleg pa gre povprečno kakih 5c pri vsakem izvodu za pošiljat-veno stroške. Z oglasi so se prijatelji Proletarca in zastopniki dokaj dobro odzvali, kar je omogočilo, da bodo stroški za obseg revije na 100 straneh plačani. Uprav-(Nadaljevanje na 4. strani.) USPEHI SOCIALISTOV V RAZNIH DRŽAVAH Pri volitvah na Danskem \ provincialne svete so socialisti) napredovali za 41 mandatov. Agrarna stranka jih je izgubila 40 in druge buržvazne stranke 18. Izmed njih je za nekaj mandatov napredovala le konservativna stranka. Kljub ogromni kampanji vseh me čanskih strank in komunistov je danska socialna demokracija dosegla uspehe, ki so presenetili politično javnost. Danska vlada je v rokah socialnih demokratov (socialistov), ki jo nasprotniki v obeh taborih vzlic ljutemu prizadevanju ne morejo diskreditirati. Tudi Norvežka je dobila socialistično vlado. Mandat pre-mierja ima socialist .Fohann Nygaardavold. V kabinetu je osem članov delavske stranke. Po vojni je ta stranka pristopila v tretjo internacionalo. Ker pa norvežko delavstvo ni bilo pri volji izpolnjevati Zi-novjevih ukazov, in radi drugih taktičnih razlik, je odstopila in znova priznala taktiko demokratičnega socializma. V Argentini je bil izvoljen za zveznega senatorja socialist Alfredo Palacios proti kandidatu združenih vladnih strank. Dobil je 170,610 glasov, kakor poroča New York Times. Pri volitvah v Gdanskem v nedeljo 7. aprila so dobili so-icalisti 37,530 glasov in komunisti 6,880. V Granite Cit.vju, 111., je bili za župana ponovno izvoljen so-j cialist M. E. Kirkpatrick. V Milvvaukeeju, VVis., je bil| ponovno izvoljen v šolski odbori Martin R. Ha u man. Drugi jfa-cialistični kandidati v .šolski svet so bili poraženi z malo večino nasprotnih glasov. Sploh je število socialističnih glasovi jako naraslo. Zdaj so v milw«uškem šol- skem odboru štirje socialisti in e n a j st '' n est ran k a r j e v ". Koncem marca so se zbrali na konferenci v Kopenhagriu socialistični premierji Johan Nygaardsvold (Norveška). Ki-chard Sandler (švedska), in Peter Munch (Danska). Razpravljali so o spremenjeni evropski situaciji z ozirom na obnovljeni nemški militarizem in o vlogi teh dežel v pretečem konfliktu. V Angliji je v večini dopolnilnih volitev za poslance zmagala delavska stranka. Torij i so v skrbeh in s strahom mislijo na bodoče splošne volitve. Hitlerjevi tajni agenti pro-vokatorji so ugrabili v Švici nemškega begunca in nasprotnika nacijev Berchold Salomona. švicarska vlada ie vložila v Berlinu odločen protest in zahtevala. da jetnika izpusti iz zapora. V Londonu so našli Dr. Doro Fahian in Matildo VVurm mrtvi v sobi. V prerlnacijski Nemčiji sta bile aktivni v socialdemokratski stranki in imele odgovorne služibe v delavskem gibanju in v parlamentu. Po prihodu Hitlerja na vlado sta pobegnilo in nadaljevale z bojem proti njemu v inozemstvu. Po-fnagali sta Švici tudi v preiskavi glede okolščin, v katerih je! bil Salomon ugrabljen in odpeljan preko meje ter izročen Hitlerjevim žandarjem. Da-1 i sta bili omenjeni sodru-žici v 1/ondonu umorjeni po tajnih nacijskih agentih, ali pa sta šle v smrt prostovoljno vsled neprestanih groženj, policijska preiskava ni mogla točno ugotoviti. Tisti, ki so ju osebno poznali, pravijo, da sta postali žrtev nacijskih morilcev. Pariška policija je pri-la na sled dejstvu? da ima Hitler tudi v Parizu svoje tajne policaje in provokatorje, katerih naloga je, da pazijo na delovanje nemških beguncev. Pariška oblast je odredil«, da se naj vse sumljive tujce deportira. KAJ JE VASE MNENJE? Članek n« tej strani pod naslovom "Majski Glas na 116 straneh" vam pojasni, da je spisov k 30-letnici Proletarca toliko, da revija 100 strani, kakorkoli je obseina, ne zadostuje sa vse. Povečanje pa pomeni večje stroške. Ali je Vam, ki to čitate, mogoče dobiti v Majski Glas ie kaj oglasov? In ali ste pripravljeni zbrati kolikor mogrče v sklad za pokritje tiskovnih stroškov povečane izdaje? Ker je stvar nujna, apeliramo na Vas, da brez odlašanja storite kolikor morete. Vsi oglasi morajo biti v našem uradu prve dni prihodnjega tedna. Omogočili ste, da Majski Glas lahko izide na sto straneh. Ali greste lahko še stopnjo dalj in mu preskrbite nadaljne dohodke, da ho povečan na I 16 strani? .... PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ■ ■ I »d« j« Jugotiovanaka Dalavtka Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah za eelo teto liJ.OO; za pol leta $1.75; zl četrt leta $1.00. __Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.4)0. Ve» rokopis« in oglam Marajo bm v iliam uradu iiajpoiiu-jt- .1«. pondeljb ^____popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC PublUhed every Wedne»day by the Yu*o>lav Workmen's Publishin* Co., Inc . __Estabiished lttOrt. * Editor................................Frank Zaitz7 Business Manager.................Charlea Pogorelec. Assiataat Busines« llanager.............John Rak Jr. SUBSOTU PTlON K A I K S United States: One Year $3.H)0; Six Months $1.75; Three Month« $1.0t Foreign Countries, One Year $8.50; Si.x Months $2.00.' nt O L E T AREČ 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Telepkene: RGCKVVELL 8*64. FRANCIJA V NOVEM PRIPRAVLJANJU ZA VOJNO Po 30. in 25. letih Proletarca in JSZ V koloni "Iz našega gibanja" v tej številki je ugatovljen , da so bili dohodki Proletarca na naročnini meseca marca veiik višji, kakor meieca februarja to leto, in tu ii viiji, kak r marci lansko leto. To je dobro znamenje za Proletraca in za gjjanje. kateremu služi. Sploh je to leto v marsičem vzpodbudno za JSZ. njeni klube ter naše ljudstvo v splošnem. Po dolgem času je bila pod vzeta obsežna agitacijska tura v zapadnih državah. To del( v^i od konca januarja dalje Chas. Pogorelec. John Terčelj je v agitacijski namen obiskal detroitsko na selbino — z dobrim uspehom. Joško Oven je bil 10 dni na govorniški turi v zapadni Penn-sylvaniji. En večer se je ob tej priliki mudil tudi v "Clevelandu Vsi shodi so bili dobro obiskani in razpoIoŽenje"Tz^?nor. V Penni in v vzhodnem Ohiu delujejo vztrajni ^ {itatorj! med njimi John Terčelj, Joseph Snoy, Bartol Verant. Antor Zornik in drugi. Nace Žlemberger je lani podvzel agitacijski turo v Ohiu in deloma v Penni in W. Va. Ameriškega družinskega koledarja je bilo letos prodani^; več kakor prejšnjega letnika; isto lahko izjavimo o knjigah Cankarjeve družbe. Letošnji Majski Glas bo prekosil vse dosedanje Proleiar čeve prvomajske številke, bodisi v obsegu, kakor po vsebini. Tudi to je uspeh ! Proletarec slavi letos 30-letnico. V jeseni bo JSZ prazno vala 2o-letnico obstoja, kakor je zdaj organizirana. Kljub krizi, vzlic oviram in nasprotstvom naše gibanjt živi, kar pričajo omenjena dejstva. "SVOIIOIMT V IM IltOIII |\ 4»\ leu arizt* m 10 ■enehalfz vajai >sti aphuno zm "Tiger" Francije, pokojni njen premier Clcmen-:eau, bi d«B«t, če ti bil priklican v življenj*, »poznal, la je bil njegov "ve,r»aill»ki mir" le hiša is kart. Nem-ija, kateri je narekoval svoje mirovna pogoje na zelo •orisevaler ntčin, mislec, da se nikdar vtč ne dvigne, e danes oborožena s pomočjo isborne nemsk« tehnike v >III.\\ \i ki;i;ji poročajo, da je i veseli družbi? Ali pa naj ga okalnih razmer oklenemo kakega »bora, prj mi v našPjav- katerem mora človek pa*tiii nani zbor "Svo prepričanje zunaj? To so za slo ven.-ko glasbo in .'elavsko kulturo slaba znamc-lja. Morda je temu vzrok lo, da ho nokaUra ielav^i kulturna društva na ovojih pjjL reditvah pozabljala pravil^ je treba dati sporedu delavsko kulturni značaj, in kur so to prezrla, so s tem pospeševala pot v stagnacijo. Kje je nekdanji idealizem stih, ki so vodili delavska ptv. ska in dramska duHva it tJ lavske čitalnice vedno le kvi-ku, v izpopolnjevanje in k u> pehom? Ako pustimo, da u,-viucjv> ta. kaj še ostane Sloven/ cem v Ameriki, poleg cerkva, harmonik in "veseie družbe' ob sobotah —? — N. N. Iz Detroita vsled krize in pren nosti boda". "Svdbuda" se je uveljavljala kot delavski pevski zbor. Kljub' vsem težkočam, vzlic vsem ne-1 soglasjam, bi morali njeni čla- j ni in članice skrbeti, ila ostane I na površju. "Svoboda" bi acj morala -e bolj izpopolnjevati.1 morala bi si graditi med član stvom smisel za kolektivno de-j lo in akcijo — ne pa se predati resignaciji, ki ne more privesti drugam, kakor v mrtvilo. V sličnem položaju je mil-vvauški pevski zbor "Naprej", še pred nekaj leti dika naselbine. Ali naj zdaj, ko je prohi-bicije konec, pustimo vse v ne* mar in pojemo le tu in tam v boljše, kakor Francija, ki je nedavno uvida!*, da je mo rilna in druga oprema nj«n~ armade v primeri s nemško, ki je "najnovejša" mod«, sasfarela, in jo bo treba zavreči. Vrled tega se Francija mrz'ično pripravlja na nožrost nevega spopada s Neimijo. Na sliki j« en njen vojni tank in nekaj topništva. FRANK ZAITZ: SOCIALISTIČNA STRANKA BOJIH SKOZI KRIZO V pogodbe ni treba, kajti delav- bardirali »indikaJisti in mu gib Špijonaža in prijateljstvo med deželami ne, v Katero bi s svojo armado in mornarico posegle tudi Zed. države. Vojna se je dogodila., Nedavno so v Nemčiji odsekali glavo dvema "plemkinjama", ker sta bili zapleteni v špijonažo v prid Poljske. Njun pri-lrok in zato nihče ni računal z jatelj, neki poljski oficir, je bil obsojen v dosmrtno ječo. Nato možnostjo take evropske voj-sta se poljska in nemška vlada začeli pogajati za izmenjavo: ne. v katero bi Nemčija bi dala Poljski^njehega špijonskega oficirja, Poljska pa Nemčiji nemško špijonko, ki je bila obsojena na Poljskem za enak prestopek v enako kazen. V Franciji je tajna služba zasledila krdelo čpijonov, ki so baje v službi sovjetske Rusije. Nemčija in Poljska sta sklenili prijateljski pakt in desetletno "nenapadalno" pogodbo. Kljub temu si ne zaupata in spi-jonirata druga zoper drugo. Francija in sovjetska Unija kujeta prijateljstvo, toda Francija ima špijone v USSR (nedvomno, kajti zasledili jih še niso), in Moskva jih ima v Franciji. Kapitalistična družba je višek hinavščine, kajti tudi kadar prisega prijateljstvo in se zaklinja v svetost pogodbe, je polna zavratnih naklepov. VI. 1 odločijo, da bodo delali od te- je obstojala in mu rekli v bi- Amerska socialistična stran- Ka in tega dne samo 8 ur dnev- st.u: Tvoj idealizem spoštuje-ka je imela že nad sto tisoč čla- no; to naj delodajalcem nazna- m0 in občudujemo. Ampak tre-nov, kar je sicer jako malo. niJ°- gredo določenega dne na ba je tudi s tvoje strani kon-ako to število primerjamo s šte- *iht kot običajno in svoj delav- kretne izjave, kajti nobena de-vilom članov soc. strank v ev- nik končajo po 8. urah dela ne- lavska stranka ne-more imeti ropskih deželah. Toda nam tu- *,ede kaJ Jim "kažejo bosi. To dveh stališč, kaj seje zdelo veliko. ji* "direktna akcija". Nobene Z dfuge strani so Debsa bom Ameriška socialistična stranka je napredovala v članstvu in v volilnih izidih najbolj v letih 1900—1916. Tisoči članov, med njimi celo taki, kakor so bili Seymour Stedman, Emil Seidel. dr. Greer in cela vrsta drugih, so 'bili že v predsedniških kampanjah leta 1908 in 1912 prepričani, da pride socialistična stranka zmagovito iz boja morda leta 1916, vsekakor pa leta 1920. ~ Nihče izmed njih ni bfl pre- stvo naj se enostavno podvrže sklepom svojega vodstva in zmaga je tu brez posebnega truda. Na papirju, v raznih tabe- "Jaz nasprotujem nasiljem vaeh oblik, kajti uprav radi lega mod v opoziciji proti kapitalizmu. Nasprotujem sabotaži in 'direktni akciji'. '"Prav nič mi ni za takozvamj. ^pio-pagando dejanj*. Kajti to je taktika anarhističnih individujev, ne pa m>-cialističnih kolektivistov. "Moje Mnenje o vseh takih #r*d-ftvih je, da silovito škodujejo razredni psihologiji delavstva, in to je vzrok, čemu takih sredstev ni mogočo vcepiti za masno doktrino. "Ker je moč delavstva zapopadena v merilu razredne zavednosti, je »ila v njegovem boju nepotrebna; če pa je razredna zavednost delavstva toliko šibka, da ne predstavlja še prave svoje moči, tedaj mu bodo nasilja, iz-vrAena v njegovi/n imenu, le škodovala." Na konvenciji 1. 1912 sta se ti dve struji ločile. Večina socialistične stranke se je izrekla za taktiko demokratičnega so-; cializma. Sindikalisti so Sli svojo pot in napovedali boj "refor- mističnim socialistom" na celi črti. Ta boj je bil zanešen v unije, _y volilne kampanje in posebno še na shode. Od leta 1919 naprej prihajajo na so- vorili: Trpel si, bil si v ječah, fz svojih lastnih sku enj veš, cfa te zakoni niso protektirali. ko si se pognal v stavkah za pravice delavcev, uvidel pa si, da lah. na slikah in v skicah je je zalegla direktna akcija, zgledala ta teorija tedanjih na- Nedvomno je to pritiskanje ših ekstremistov tako enostav- na Debsa. ki je hotel in verjel na, da si je pridobivala maho- edijiole v enotnost, bik) zanj ma tisoče in tisoče pristašev, j mučna stvar— mučna ne zato, Tako je 1. 1912 prišlo v socia- ker morda ni bil na jasnem i w w > in tll nii tum nr{ata,: listični stranki med privrženci■ ^ . ,eboj. amp.k radite^a.,^oili«nMv? tofSS politične akcije" na eni in "di- ker ga je bolela — neenotnost ^r njene rektne akcije" na drugi strani delavskega gibanja! do odločilnega boja. Kakor vselej v kritičnem tre- Poziv z*, izvolitev za. atopnikov na konferenco v Waukegan Tajnica konference kkubov JSZ in društev Prosvetne matice v Illinoisu-VVisconsinu je poslala društvom in klubom v področju te organizacije sledeče pismo: S,tem pismom se obračamo na -vaše^ter vsa druga društvi Prosvetne matice in klube JSZ. da izvolijo delegate za konferenco, ki se bo vršila v nedeljo 19. maja 1935 v Slovenskem narodnem domu, VVaukegan III. Pričela se bo ob 9. dopoldne. Popoldne pa bo v gornji dvora-ni vprizoril dramski odsek kluba št. 1 slovito socialno dramo "Rdeče rože". Zborovanje se bo vršilo tu raditega, ker je Waukegan ne-kako sred i-če tega okrožja. Iz tega razloga je že prejšnja konferenca sklenila, da je cialistične shode s svojimi zga-1 VVaukegan za taka zborovanja garijami komunisti in namišlje-i najprikladnejše mesto, ni "komunisti", kakršnih je največ, pred letom 1916 pa ho prihajali sindikalisti (pristaši revije "Mother Earth". V (» izcišcenju Zanašamo se, da zastopnike in zastopnice gotovo izvolite, čim več, toliko plodovitejše bo zborovanje. Dnevni red bo izredno važen, ker so tudi razmere, v ka- \anj je posegel vtem kritič- notku, tako je tudi ob tej prili- cjjskjh razlik !Wvilp rganizacija, je kipel boj — na eni strani "militanti" — in la drugi "stara garda". Le da io se takrat ločili v "sindikaliste" in pa "demokratske socialiste". Sindikalisti — ki so bili zredno energični in agresivni, ma njegov shod v Detroitu, H. M. Berg. Vprašal ga je, kaj misT o amendmentu za odpravo uposlevanja otrok v in lustriji Couvhlin se je direktnemu odgovoru izmuznil z izjavo, da se n poglobil v ta problem, ampak ikof Gallagher je nasprotji amendmentu, ker bi sprejetje tega dodatka pomenilo, da pri dejo otroci pod nadzorstvo zvezne vlade. Zelo neumen argu ment. Vprašal ga je dalje, če bo delavstvo vsled inflacije trpe1 o ampak father ima za re.^itev delavstva že vse načrte priprav 'jene. Cirkulacija denarja naj se podvoji in sprejme naj sv zakon, da se podvoje tudi plače. Kako enostavno, vzklika pisec v Nationu. "V Detroitu se skuša delavstvo organizirati in se pripravlja na stavko. Ali bo Unija za socialno pravičnost podpirala unije v Detroitu ?" cer diference v mišljenju in tu in tam sta se sprla posebno Hillquit in Berger, toda to le na sejah odbora ali na konvencijah; tudi Eugene V. Debs je nemalokrat izrazil, da želi posebno v kritiziranju konservativnega unionizma ter njegovih voditeljev ostrejše taktike, kakor pa j0 je vodil Morris Hill-cjuit, intelektualni prvak ameriškega socializma. V bojih na zunaj in v iskrenosti med sodrutfi je bila socialistična stranka enotna skozi >d leta 1912, pa do pričetka svetovne vojne. I. W. VV. je bila po ločitvi od socialistov zvesta svojemu programu. Svojo taktiko "direktne akcije" je izvajala tudi v praksi. Postala je posebno na zapadu. kjer je bila njena moč največja, sjtrajno obaovražena. Plutokracija na zapadu je postala pozorna — ponudile so se ji na uslugo "Labor" agencije, kakišne specializirajo s provo-katorji, in zamah I. VV. VV. je 1. 1912 v so- .... ....... 4. • , * , j kr-nih smo prisiljeni živeti, ne ni ono naK- » . . » ___ samo važne, ampak težavne. Na to konferenco so povabljena vsa društva in klubi v severnem Illinoisu in VVisconsinu. Prosimo, pridite na konferenco točno ob določenem času, in privedite s sabo čimveč znancev na manifestacijsko prireditev ter predstavo. Polo-i vico prebitka gre Prosvetni I matici v prid izpopolnitve njenega dramskega arhiva. Sodelujmo, da bo ta konfe-i renca in manifestacija ena naj-I večjih v zgodovini Prosvetne matice tukajšnjega okrožja. Tajnike prosim, da mi imena delegatov sporoče takoj po izvolitvi. Z iskrenim delavskim pozdravom. Francea Zakovitk. taj. konference, 1016 Adams St., No. Chicago, 111. Priredba na north side Chicago.—Red Star Athletic Association, odsek srbskega kluba št. 20 JStZ, je imel proilo soboto v Smithovi dvorani na postal tolikšen, da so legislatu- 2975 CIybourn Ave., prireditev re začutile potrebo "protisin-1 s sporedom, ki je dobro uspela, iikalističnih" zakonov. S po- Vršila se je pod pokrovitelj-močjo vojne histerije so imeli stvom kluba in njegovega ome-privatni interesi v boju proti njenega odseka, "direktni akciji" čisto lahko1 Udeležba je bila povoljna. Igra "Hans von Smash", upoštevajoč okolščine in zelo ne-prikladen oder. je bila dobro vprizorjena. Govornik je bil pot. Precej delavcev je pri tem izgubilo življenje, tisoči so bili s pomočjo črne liste vrženi med 'hobote", delavski ideali- Father ni bil zadregi, kajti vprašanju se je izvil z izjavo, da je Ameriška unija za socialno pravičnost splo-na organiza je bil med maso vsled pro-; Meyer Halushka. cija, z delokrogom po vseh Zed. državah, zato se ne more j vokatotjev in drugih sovražni- Anna Cavich in U. Tur k sta ukvarjati z lokalnimi zadevami. ! kov diskreditiran in qb našem potoku! In gozdiček, v katerem je toliko mahu! Tukaj nimajo tega; ničesar nimajo kakor svoje pločevinasto drevje pod svojim neumnim soncem, ki praži travo. Moj Bog, ne vem, kaj bi bila prve čase dala za dober dež, ki bi me bil pošteno premočil in opral njih umazani prah z mene. Še danes mi utrip-Ije srce, kadar mislim na lepo jutro pri nas doma, če je prejšnji dan deževalo in je ves kraj tako blag, tako prijeten, kakor da se hoče po joku smejati. Ne, ne, temu vražjemu Rimu se ne bom nikdar mogla privaditi. Ne, kakšni ljudje so, kakšen je kraj!" Razveseljevalo ga je, kako zvesto je bila vdana domačemu kraju, da je ostala še po petindvajsetih letih bivanja tukaj tuja in ne-občutna za novo deželo. Bila je dete ljubeznive, umerjene, jasne, zjutraj z rožnato meglo obdihnjene dežele, pa se je zgražala vpričo tega mesta prejasne svetlobe in otožne vegetacije. Sam je bil živahno razvnet, ko si je dejal, da bo kmalu zopet videl prijazne, dra-žestne bregove Sene. "Ali kaj Vas zadržuje tukaj zdaj, ko ni več ~1f*§e mtade gospodinje?" je vprašal. "7,akaj ne sedete še Vi na vlak?" Vsa osupla ga je pogledala. "Jaz — da bi šla odtod, da bi se vrnila tja gor - O ne, gospod abbe, to je nemogoče. Prvič bi bila preveč nehvaležna, zakaj donna Serafina me je vajena; grdo bi bilo, če bi za-, pustila njo in Njega»eminenco, zdaj ko sta v nesreči. In pa. kaj naj bi počela drugod? Moj brlog je zdaj pač tukaj." 'Torej ne pridete nikdar več v Anneau?" "Ne, nikdar ne. To je gotovo." "In nič Vam ne bo na tem, da boste tukaj pokopani, v tej zemlji, ki diši po žveplu?" Veselo se je nasmejala. "O. kadar sem mrtva, mi je že vseeno, kje da ležim. Za spanje je vsak kraj dober, gospod abbe! Komično je, da skrbite, kaj se zgodi, kadar je človek mrtev. Nič se ne zgodi, pri Bogu, prav nič ne! To me pomirja in tolaži, da bo tedaj za "vse čase vse pri kraju in se bom lahko spočila, človeku, ki je toliko delal, je ljubi Bog to pač dolžan. Saj veste, da nisem svetohlinka. Nikakor ne! Ali to mi vendar ni oviralo poštenega življenja; le poglejte me — nikdar nisem imela ljubčka. če pravi človek kaj takega v mojih letih, to je za ušesa prav neumno. Pa vendar pravim, ker je res-i niča." Smejala se je zopet kakor pridno dekle, ki ne verjame v župnike, pa nima nobenega greha na vesti. Pierre se je zopet začudil temu preprostemu življenskemu pogumu', praktični razumnosti te vdane delavke. Zanj je bilo v njej vtelešeno neverno, preprosto francosko ljudstvo, ki nima več vere in je ne bo več imelo. Oj, če bi mogel biti človek tak kakor ona. če bi mogel izpolniti svojo nalogo, pa potem leči na večni počitek brez prevzetne upornosti, le vesel, da je opravil svoj kos dela! ' Torej naj jaz, če pridem kdaj v Anneau, pozdravim gozdiček, ki je poln mahu?" "Storite to, grispod abbe. Recite mu, da ga nosim v srcu in vidim tam vsak dan, kako se zeleni." Pierre je bil gotov z večerjo in Viktorina je dala Giacomu odnesti posodo. Potem je svetovala duhovniku, ker je biloSele pol devetih, naj mirno ostane še eno uro v svoji sobi. čemu naj hi tako zgodaj zmrzaval na kolodvoru? Ob poldesetih pokliče izvo&ka, in ko bo voz doli, ga obvesti in po-lje prtljago dol. Lahko je torej poVsem miren in nič mu ni treba skrbeti. Ko je odšla in je bil Pierre zopet sam, ga je obšlo novo čuvstvo praznote, čuvstvo čudne osamljenosti. Njegova prtljaga — kovčeg in mali zaboj — je bila na tleh, v kotu sobe. Nema. pusta, izumrta je bila ta soba, ki se mu je zdela že povsem tuja. Ničesar ni imel ve4 opraviti kakor odpotovati, že je bil odpotoval. in ves Rim okrog njega je bil le še — slika, ki jo vzame v spomin s seboj, še ena ura. Zdelo se mu je kakor večnost. Pod njim je spala temna, samotna palača, uničena od te tišine. Sedel je, hoteč potrpeti, in pogreznil se je v globoko razmišljanje. Zdaj je v svojih mislih zarotil svojo knjigo "Novi Rim" — kakor jo je bil spisal, kakor jo je hotel tukaj braniti. V spomin se mu je vrnilo prvo jutro na Janikulu, na robu planote S. Pietro in Montorio, vočiigled vroče zaže-Ijenega Kima, ki je ležal pomlajen, otroško plah pod širnim, čistim nebom, kakor da se dviga na krilih v sveže jutro. Tam si je bil predložil odločilno vprašanje: Ali se more katoličanstvo prenoviti, ali se more vrniti -k duhu prvotnega krUanatva, k iapovedanju demokracije, ali more iz njega postati vera, katero pričakuje omajani moderni svet v svoji smrtni nevarnosti, da se more potolažiti in da more živeti? Srce mu je utripalo od navdušenja in upanja; komaj da je bil okreval od svoje nesreče v Lurdu. pa je prišel sem, da napravi tukaj drugi, zadnji poizkus in vpraša Rim za odgovor. In zdaj se je poizkus ponesrečil; poznal je odgovor, ki mu ga je bil dal Rim s svojimi razvalinami, s svojimi spomeniki, s svojimi tli, s svojim ljudstvom, s svojimi prelati, s svojimi kardinali, s svojim papežem. Ne, katoličanstvo se ne more prenoviti! Ne, ne more se vrniti k duhu prvotnega krščanstva! Iz njega ne more postati izpoveda-nje demokracije, nova vera. ki bi rešila stare, razpadajoče, od smrti ogrožene družbe! Na njegov divji krik, ki je zahteval novo vero. nr imel Rim drugega odgovora, kakor da je preklel njegovo knjigo kot omadeževano od krivoverstva. in sam jo je preklical v bridki bolesti razočaranja. Videl je. razumel je; vse se je podrlo in v razvalinah leži sam, njegova duša, njegovi možgani. iPierre se je dušil. Vstal je in odprl , okno nad Tiberom, da se za trenotek nagne vun. Zvečer je bilo zopet začelo cteževati; ali zdaj je že ponehalo. Zrak je bil blag. vlažen, tlačeče blag. Na pepelnato sivem nebu je bil moral mesec že iziti; človek ga je slutil za oblaki, katere je obseval z rumeno, katno, neskončno žalostno svetlobo. Ob mirni luči svetilke je bilo neizmerno obzorje videti povsem črno in pošastno; nasproti je bil Janikul z na-kupičenimi hišami Trastevera, tu doli, na levi. proti nepravilni višavi Palatina, struga reke. medtem ko se je na desni ponosna obla šentpeterske kupole odražala od bledega ozadja. Zamolklo šepelanje, tožeče mrmranje se je dvigalo iz narasle reke, in Pierre se je zigrozil ob ledenem grobnem dihu, ki mu je zavel čez obraz. Spomin na troje vrhov, na simbolični trikot, je zbudil v njem misel na dolgo trpljenje velikega mutca, ljudstva malih in ubogih, za katerega sta se od nekdaj prepirala papež in kralj, da bi ga dobila v svojo oblast. Dolgo že je trajal ta spor, izza onega dneva, ko se je moral pri delitvi Avgustove zapuščine cesar spokojiti s telesi in prepustiti duše pape* žu. V tem pa je od onega trenotka ptamtelo le hrepenenje, da zopet osvoji posvetno oblast, katere so v njegovi osebi oropali Boga. Ves srednji vek je pretresal in s krvjo škropil ta spor, ne da bi se bila mogla sporazumeti cerkev in cesarstvo zaradi plena, ki sta si iga . po kosih iztrgala iz rok. (Dalje prihodnjič.) "• 1 ■ ■■ 1 "i » i "i ■ ■ - —- _ n y v."—"'*----—•—•—-_ "ii^ i —-—■ ■ .. .» Večanje ekonomske in politične krize Proletarec.--Meseca marca je prejel Proletarec $216.45 več za naročnino, kakor pa meseca februarja t. 1., in $106.04 več, kakor marca lansko leto. Ta napredek je zasluga lokalnih in pa potovalnih agitator- listični klub. v katerega je ta- (Nadaljevanje s 1. strani.) Nevarnost novega nemškega militarizma je v tem, da je najmodernejše opremljen, bodisi narocnin. Bear Creek, Mont.— V prej ,__________,........... ........... šnji številki na prvi strani je tehnično,''s kemiČnimiTn drugi bilo poroča no, da je bil ob pri- mi pripomočki, ki so jih iznašli liki agitacijskega obiska Chas. ali pa izpopolnili v nemških la-Pogorel ca tu ustanovljen socia-! boratorijih v povojni dobi. jev Chas. Pogore ca na zapadu koj pristopilo 18 članov in čla- nic. To je bila ena najbolj vzpodbudnih vesti iz naših naselbin iz zapada, kar smo jih prt in J. Terčelja, ki je bil na agi taciji v Detroitu. Iz poročil je ! razvidno, da bi se število naročnikov Proletarca lahko neprestano dvigalo, ako bi bilo več agitatorjev. Seja odborov JSZ. ~~ Prošlijne odnesejo nikaki viharji, petek se je vršila seja odborOv Chas. Pogorelec je zdaj na JSZ. na kateri je Joško Oven poročal o shodih v Penili. Bil ) jih je devet v devetih dneh iiu *elbine v Wvomingu. eden v Clevelandu. Sodelova- Sheboygan, Wi». _ Anton nje pennsylvanskih sodrugov j Debevc je poslal par oglasov v je bilo prvovrstno, je dejal, ka- Majski Glas in ob enem pravi kršnega ne bi mogel pričakova-jv pismu: ". . .treba bo podvze-ti nikjer drugje, in tudi razpo-i ti korake, da naš klub spet kaj loženje za nas pokret je bilo oživil." Upamo, da se she- Do jeseni bo Nemčija imela eno največjih armad na svetu in ogromne izvežbane rezerve, j Ima že nad dva tisoč bombnih . .. . „ . . vojnih letal in velike zaloge jeli v povojnih letih. Nadejamo bomb in plina, oboje veliko! ............. se, da klub ne bo začasen po-| bolj učinkovito, kakor pa njena tlvnostmi. jav, ampak organizacija, ki je,streliva in plin v času zadnje!.. Anglij'a se vojne. Poleg omenjenih ima J,600 drugih vojnih aeropla-nov, ter zanje okrog 60,000 iz-vežbanega moštva. Načrt nemškega generalnega štaba določa zračno floto 16,000 aero-planov. in ukažem, pa se dvigne milijon mož k orožju," se je baje nedavno pobahal nekemu Angležu. Skupno ima Italija na razpolago za vojne aktivnosti nad sedem milijonov mož. Celo mala Avstrija je sklenila slediti vzgledu Nemčije in povečati sV'0 jo armado. Francija je podaljiala vojno službo in "naročila-tisoč novih vojnih a 0 rop lan o v. Tudi njene kemične in munieijake tovarne so zakrite s skrivnostnimi ak- agitaciji v državi Utah. Potem obi:če z enakim namenom na- izborno. Navedel je tudi hibo: velik shod, navdušenje, toda nikogar I pristopnimi kartami, ki jih bi razdal v izpolnitev a-plikantom. Tako je najboljša prilika zamujena. Krivda pa je tu in med onimi, ki so shode b oy ga ns k a naselbina res spet pomakne v prve vrste delovanja za naš pokret. Nadejamo se tuli. da Sheboygan preskrbi Majskemu (i lasu čim večjo cirkulacijo. Arma, Kan*. — Anton Šular oborožuje in celo Zed. države troši jo- A' pripravljanju za novo klanje več ko kdaj prej v mirnem času. USSR, Poljska, Japonska, mala entcnta in razne druge dežele se ž urijo, da bodo na krvavi spopad čimbolj pripravljene. Tudi z'motornimi vozili jelJ^ k kf.?ital^.ni s!st*m' r,. J, N.e*0V1 nilbtaristični psi divjajo skoro nemoteno. Dejstvo, da je bilo vrženih iz nemškega državnega zbora 130 socialističnih poslancev, je napravilo to razliko. Torej je socialistično organiziran delavski razred v sedanjem sistemu edina moč, aranžirali. S. Aleš je dejal, da h' pilil po >e/.nam naročnikov se na j v bodoče na take možno-i v Kansasu, nedvomno, da jih sti računa v uradu in se ljudi | obišče na agitaciji za list, in ob od tu opozori, da se za uspehe I enem je poslal I naročnine/ čimboljše organizirajo, kajti Dearborn, Mich. — John nemška armada bolj. e opremljena, kakor druge, ker so večinoma nova. z najnovejšimi izpopolnitvami. Nemški inženirji so izdelali topove za o-brambo proti napadom v/ zraka, kakršnih nima nobena druga armada. Izpušča jo ne samo l??'^" v""* m°C' eksplozive, ampak tudi pose- • P™C1 a 1 ben plin - nemška skrivnost! ^^^^^ l d°.Ve" ki baje povzroči razstrelbo i jfiP ( *™J4V* rt CIV|I!"C,*>-v motorju aeroplana in smrt11 'M,p°ri1 nemskemu Petana- tu, ki se bori pod zemljo, in PRISPEVKI V PODPORO Priredbe kluba št. 45 No. Chicago, III. — Poroča- no je že bilo. da priredi naš UA ICRCU HI ACII klub "bunco in card party" dne m A« A t IVI ULflbU 16. marca. Prireditev se je iz-vršila v nepričakovano veliko samo shodi, ki navdušujejo, Plahtar je poslal oglas za klub brez akcij, ne zadostujejo. št. 115 JSZ in ob enem je pri-Detroit. — S. A. Jurca v pi-.speval v podporo za pokri-smu omenja, da je pevski zbori Ue tiskovnih stroškov Majske-"Svoboda", eden najagilnejših tfa Glasa, pevskih s borov me i Slovenci v Springfield, lil. - Anton Per vAmeriki. prenehal funkcionixa- 0bijubuje, da se bo lotil v tej ti. Vest je skoro nevrjetna. naselbini agitacije za Proletar-Cieveland, O. — Na shodu ca i" Rajski Glas. Premogov-kluba št. 27 JSZ v soboto 23. niK' v Katerem je delal, je pre-marca, na katerem je govoril nel^aI obratovati. Joško Oven, je bila udeležba . Power Point, O. — Matt Tu- . __________________ >v_ tolikšna, da je bila klubova so-|sek« kl P10nir v našem giba- čja. ako bi ne bilo gotove boba v SNI) popolnoma natrpa- JJ^'* nam sporoča med drugim: jazni. Veliko simpatičarjev je na. Razpoloženje je b\U> naj- "^»menjen sem potrošiti v prid kupilo vstopnice, edino z na-boljše. Toda o tem shodu nam MaJs^'tfa Glasa deset dolar- menom, pomagati klubu, dasi-ni I. IZKAZ. Detroit, Mich. Po 70c: Leo Junko, yaHnVnH«tvr* i> i i Ant(?n Cedilnik in Math Klarich. Po zadovoljstvo kluba. Pokazalo 20c: Benediet, Frank Gaber, se je, ,K': Frank Krmelj in Jos Ovca. al niti vrstice. Za vsoto drugače pa v ležiti priredbe. Mala skupina n^t'1 °vcaL Milwaukee, WU. - Leonard Podporo. Ako ste v ,ti.ki ......Anila Alpner je poslal par oglasov 1 Majski Glas iii nekaj naročnin v' , a-(a hj Proletarcu. Rožič je poslal še en oglas in ob enem še eno naročnino Proletarcu. Louis'Žajc tudi obljubuje, da po lje še oglasov v Majski Glas. — Za društvo Vijolica SNPJ je poslal oglas Louis Ambrozich. Cleveland, O. — Anton Jan-kovich je poslal 16 naročnin. Leonard P0(,P°ro- Ako ste v stiski za sodrugov in sodruginj, iz kate-tedaj raj^e prispevam rih obstoji naš klub. ima po-kemu Glasu v podpo-jgum Še^a bodoče delo, dokler ro, kajti ker je Slovencev tod bo imela toliko simpatičarjev. malo, bi oglas mojemu pod-! Za tekoče leto ima klub na Društvo št. vzctju itak ne koristil." programu več priredb. Dne 1. 4o(. Triadrlphia, W Va. 127 SSPZ r»0c. Straha ne. Pa. I*n 20o: John Troha in John Zigman; Joseph Progar lOc. Skupaj 5»c. (Pasla 1 John Troha.) Woodward, lowa. Anton Ausich Sporočili smo mu, da smo za j maja priredi proslavo Prvega prostor radi množine gradiva| maja skupno z angleško poslu- jočim klubom. (IVireditev bo v ^ND. Več o tem pozneje. Druga prireditev bo konferenca res v stiski, in da nas bo veselilo, če pošlje" omenjeno vsoto v sklad za kritje stroškov, ki Pituburg, Kani. John 30e. Harrietta. Mich. Tony Kenich 10c. Detroit. Mich. Thomas Petrich lOc. Skupaj v tem izkazu $14.00. V nedeljo 14. aprila bo kon-j dolarjev. bodo pri tolikšni izdaji precej Prosvetne matice in klubov Kaj čitate? Kaj mislite? Ako ne mislite sami, kdo misli za vas? i J7 f \ ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami ili\ V^/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam i ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. cert soe. pevskega zbora "Zar ja". Oglas ima v tej številki. Anton Skapin je poslal oglas za klub št. 49 v Majski Glas. Detrot, Mich. S. Joseph Klarich želi. da bo Majski Glas uspeh v moralnem in gmotnem oziru. V fond za kritje njegovih tiskovnih stroškov je nabral $3. 40. — Oglase so poslali Peter Benedict, John Zornik in Joseph Korsich. — Andrevv (»rum je poslal pozdravni o-gl a s. J oš. Korsich je naročil dva izvoda Adamičeve knjige "Grandsons". John Zornik je poslal oglas /a klub št. 1 1 l in pa Čno nar ><"•-nino na Proletarca. Chicago. — Amgela Zaitz je prispevala $3 v podporo za kritje tiskovnih stroškov Majskega Glasa. — Angleški odsek kluba št. 1 je aranžiral debato o "nevv dealu", ki se vrši v petek 12. aprila v gornji dvorani SNPJ. Naznanila so v tej številki. — "Sava" priredi koncert v nledeljo 14. aprila. Donald J. Lotrich je prošli teden dobil za $73.50 oglasov in je še na delu. Joško Oven in Kristina Turpin sta prispevala v Majski Glas pozdravne oglase. Tudi Jos. Oblak je dobil vanj oglas in enega stalnega v Proletarca. We»t Aliquippa, Pa. — Bar-tol Yerant je poslal še za $0 o-glasov v Majski Glas. Nadeja se, da jih dobi še nekaj. Strabane, Pa. — John Ter-čelj je poslal za $26.50 oglasov, ki jih je dobil v svojem okraju, v Majski Glas. Salem, O. — Tajnik kluba št. 24 John Križaj je poslal $1.35 v sklad za kritje tiskovnih stroškov Majskega Glasa. Red Lodge, Mont. — Chas. Pogorelec je na agitaciji v VVashingtonu in Montani cirkulacijo Proletarca več ko podvojil. Iz te naselbine je poslal 25 Pittsburgh, Pa. — Anton Zi-danšek poroča, da je veliko na potovanju. Poslal je nadaljne naročnine na Proletarca. Power Point, O. — Iz te male naselbine so poslali skupno naročilo za 25 iztisov Majskega Glasa klub št. 9 JSZ. druš. št. 385 SNPJ in št. 81 SSPZ. — Matt Tušek je poslal fotografijo članov njihovega kluba iz JSZ v nedeljo 19. maja dopoldne. Popoldne istega dne bo pa klub št. 1 JSZ oziroma njegov dramski odsek, vprizoril Mo-škričevo soc. dramo "Rdeče rože". Zadnja, do sedaj določena prireditev kluba pa bo piknik v nedeljo 30. junija. Kje, to bo naznanjeno ob času. Od društev in klubov, ki želijo nam in sebi dobro, pričakujemo, da vzamejo omenjene "Grandsons" je knjiga, ki je izšla te dni. Spisal jo je v angleščini Louis Adamič. Zanimiva vseskozi. Naročite si jo iz knjigarne "Proletarca". • I nekdanjih dni, s pripombo, da! dneve naših priredb na znanje jo lahko objavimo v Majskem I O vseh tu omenjenih priredbah Gla.^u. Stroška r.n bo pln- ho ob času bolj natančno poro- čal on. Newburgh, O. ^— Jos. Lever je obiskal naročnike, izmed katerih jih je šest obnovilo naročnino. Sporoča, da bo storil vse v svoji moči, da bo imel Majski Glas v tem kraju čim-večjo cirkulacijo. Little Fall«, N. Y. — Frank Gregorin je poslal 4 naročnine na Proletarca in večje naročilo za Majski Glas. No. Chicago, III. — Franees Zakovšek je dobila še za $10.50 oglasov v Majski Glas in obljubuje, da jih pošlje še več. West Allis, Wis. — Frank Matkovich je poslal oglas za njihov klub v Majski Glas. Poroča, da je na delu pri iskanju oglasov tudi s. Cheplak. Mrs. Bergant je prispevala v podporo Majskemu Glasu 70c. Majski Glas. — Urednik Fr. Zaitz je na seji upravnega odbora poročal, da četudi je bilo določeno, da izide Majski Glas letos na 100 straneh, kar je več, ko kdaj prej, ima gradiva že zdaj precej več kot pa je prostora. Upravni odbor je po vsest ra ns k e m r a z m ot r i va n j u sklenil Majski Glas povečati s 100 na 116 strani, ako se te dni dobi še za $150 oglasov in dovolj podpore za kritje povečanih stroškov. P>U je mnenja, da 30-letnica Proletarca zasluži čim sijajnejšo jubilejno izdajo, čano. — John Zakovšek. BARETINCIC & SON Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA. ampak stroški so stroški. Kaj j mislite vi? Ali je vam mogoče v teh nekaj dneh dobiti še kaj oglasov in prispevkov za kritje izdatka za tisk? Vse drugo delo bo izvršeno brezplačno. ()-glasite se čimprej, kajti prve pole Majskega Glasa gredo v tisk drugi teden. Tiskanje in vezava bri vzelo nad teden dni časa. To delo vrši tiskarna SNPJ. gfeI¥CL»S __ RESTAVR/CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 138J Pristna in oltarna domača jedila Cene cmerne. Postrežba točna. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE \AlIOII\A IISKMIM 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo ▼ slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v anfjeskem in nemškem jetiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE qp ■ ■ ■ ■ ■ U W m *t ■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I l PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. I * FRANK GRILL, predsednik ■ B PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU " ■ NaSi vozniki pobiraj* perilo po Vi»em mestu, Ciceru in f| j| Btrwynu in dovažajo čistega na dom m i TO^NA POSTREŽBA DELO JAM<*ENO i ■ 1727 1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. Telefoni: CANAL 7172-7173 i ■ i f vseh, ki so v njemu. > , : U i] . . - . .. ... . , '>".1 hitlerizmu je v tem momen- Mussolmi v Italiji ima 1,500 tu največja naloga mednarod- * vojnih aeroplanov. "Pozvonim I ne^a delavstva. KONCERT SAVE V M IH I IO 14. APRILA V DVORANI S. N. P. J. Uiicagb, Illinois PRIČETEK OB 3. POP. SPEVOIGRA "KMETA ALI GOSPODA?" Po programu plesna in prosta zabava v obeh dvoranah r "MAJSKI GlAS" NA 116 STRANEH (Nadaljevanje s 1. strani.) ni odbor je po referatu ured-uika in upravnika sklenil, da imata pravico Majski Glas povečati za nadaljnih 16 strani, a,fco je mogoče dobiti še za $150 ci?lasov in pa dovolj prispevkov v sklad za kritje dodatnih tiskovnih stroškov, kar bo pokrilo razliko. V korist Proletarca bi seveda bilo, da bi gledali tudi na nekaj prebitka pri tej publikaciji, toda ker je posvečena redkemu jubileju delavskega lista — 30-letnici Proletarca. je naša glavna skrb, da damo čitate-Ijem č?m sijajnejšo izdajo in da ne napravimo z njo izgube. Ako je komu mogoče poslati ie kak oglas, ga prosimo, da to stori te dni. Skušajte zbrati, ako imate priliko, kolikor mogoče v sklad za kritje stroškov ■ Majskega Glasa. Nabirajte mu naročnike .in pošljite njih imena in naslove najpozneje do 20. aprila. Spise in objave v Majskem Glasu so poslali: Ivan Molek, "Biserno slavje". Katka Zupančič, "Mrtvi socialist"; "iz zakotja". Ivan Jontez. "Kadi-kalizem pri kozarcu"; Toetove sanje"; "S sprehodov po Chicagu". Maksim Gorki, "Patrulja". Ivan Vuk, "In zgodilo se je tiste dni"; "Praznik prole-l tarskih otrok". Joško Oven: '^erne". Anton Slabe, "Dobil je delo" j Louis Beniger, "Samotar Jože". Izmed član Kov ter informativnih spisov omenjamo: Frank Zaitz: Tri desetletja". Ivan Molek: "Razmere in obrazi 1. 1906". Anton Garden, "Naša 30-letnica v novem svetu". R. Garčia Sanžer, "španski rdeči teden". Frank Podboj, "Vloga Johnstowna v naiem pokretu". "Debsova čestitka cb 20-letnici Proletarca". Eugene V. Debs. "Moje skušnje v ječi". Jože Zavertnik, "Prve dve leti agitacije". F. S. Tauchar, "Domač pcsovor". Frank Novak, "Proletarec v naši naselbini". Janko Zega, "Krpanje". Fred A. Vider, "Po tridesetih letih boja in dela". Frank Alesh, "Jugoslovanska delavska tiskovna družba". John Teran, "Pionirstvo Proletarca na E!yju". Frank Podlipec, "Od včeraj do da-1 nes". Poleg teh bo priobčen članek "Ferdinand Petsche in njegov izstop iz pokreta"; Posta-1 nek Proletarca"; "Raznt p!>, datki iz zgodovine Proletarca"; uNaAi pokojniki"; "Uredniki in upravniki Proletarca"; "Sedanji upravni odbor in nameščene i"7~ Pole* navedenih so poslali spise Mike Keber, ki je po letih najstarejši član v nafti Zvezi; Nace Žlemberger, Simon Kavčič, Thom. Petrich, Anton šu-lar, Joseph Jauch, Vinko Ruči-gaj, Frank Petrich in več drugih. Angelo Cerkvenik je poslal zanimiv članek iz starega kraja. V angleškenTdelu bodo zastopani milvvauški župan D. W.j Hoan, Norman Thomas, Cla-j renče Senior, John M. VVork, urednik dnevnika Milvvaukee Leader, B. Charney Vladeck, glavni upravnik newyorskega dnevnika Jewish Iiaily For-ward, R. S. Hofses, urednik tednika Reading Labor Advo-cate, James Oneal, urednik tednika Nevv Leader, Mary Jugg, Louis Jartz. John Rak, Donald J. Lotrich. Olga Ve-har itd. Sliko za naslovno stran je narisal Stanley Žele. "Majski Glas" bodo bogatile tudi mnoge ilustracije, poleg pa bodo v njemu portreti pionirjev in raznih drugih sodrugov. Predstav-ljeni bodo v slikah ustanovni člani in odborniki Anton Pre-i šeren. Ferdinand Petsche, John Bartol, Andrej Poravne, Frank Podlipec. Simon Kavčič, John Petrich in več drugih. Iz tega pregleda razvidite, čemu je urednik v skrbeh, kje dobiti prostor, in alternativa je povečanje, kakor pojasnjeno v uvodu tega članka. Vsekakor bo Majski Glas nov triumf na polju slovenskega delavskega tiska, ne samo v tej deželi, ampak v splošnem. Kolektivno delo naših sodrugov in acdružic skozi prosla tri desetletja bo sijajno manifestirano. JOŠKO OVEN: DESET DNI A GITA CIJE T ^ Predno smo se odpeljali iz V Clevelandu, ko sem se vo-Chuaga, .je imel vlak uro za- zil po Superior Ave., so že sve-niudr. IN.Stili vlak "G o Ide n tile luči. Znebil srni te k.vč.-State Limited", kateri pripelje'ga ter jo takoj odrinil v Naro-pošto iz zapada, je bil pol ure dni dom. Prva oseba, ki sem jo pozen in mi z našim vlakom srečal, je bila soproga nagega smo ga čakali, da prelože vanj znanega umetnika Peruška. Ko pošto za vzhodne kraje. j sem se pozneje z njim sestal. Ko je bilo to delo končno 'Iz-j mi je, kolikor je bilo v naglici vr-eno, smo jo v počasnih sun- mogoče, razkazal dela svojih kih vendarle odrinili proti Clevelandu. Zleknil sem se ko-modno že po precej oguljenem naslonjaču in se skušal zamisliti v — kaj sr prid«'. Mimo okna so se počasi pomikale hiše. vDolgo je vozil vlak skozi, čikaška predmestja. Stare, zamazane hiJe, so se vrstile kod da jih ne bo nikdar konec. Nehote mi je prišel v spomin načrt, o katerem se je že toliko pisalo — načrt podiranja brlogov ("slums"). Seve, to so bili samo načrti, kot je bilo skoro vse le načrt, odkar je prišel "nevv deal". Lepo doneče fraze." Samo stare, napol podrte in razpadle bajte so te spominjale na obljubo, ki je bila že ob rojstvu mrtva, ker je sploh niso mislili uresničiti. Sosed pred menoj je čital časopis. Velike senzacionalne črke, katere so takorekoč stopale iz časopisa — so bombastično naznanjale, da Hitler mobilizira . . . učencev. Povedal mi je, da o troci ponavadi vzamejo dela s seboj domovv ali kar je bilo tam. je kazalo talent. Upam, da bo IN ruše k s tem delom nadaljeval. Dvorana kluba št. 27 v SND je bila pdlna, ko sem prišel. Prostor je bil sicer premajhen, ali ker sodru/gi niso mogli dobiti za ta slučaj večjega, smo se malo stisnili. Bili so tam vsi naši stari sodrugi in precej! mladine. Shod je otvoril sodr.l Jauch, nakar je v imenu mladine govoril mladi sodrug Ve-har. Posluial sem ga z veseljem. Govoril je o potrebi organiziranja mladine. Z ognjem, kot more govoriti samo mlad človek, je razpravljal o težkočah, ki ovirajo naše delo. Ali noben-krat nisem opazil v njegovih besedah pesimizma — katere- bolj razširjen kot kdaj prej v Clevelandu. Naslednji dan opoldne sem bil že na konferenci v Imperia-lu. Bila je impozantna. Predsedoval je s. Kvartič. Dobro jo je opisal že s. Josip Snoy. zatu ne bom it enkrat ponavljal. Omenil bom samo preciznost in fino organiziranje dela, po katerem so nati penn*ylvanski sodrugi že znani. Prihodna konferenca se vrfti to poletje v Bridgevillu. VSI NA "SAVIN KONCERT V NEDELJO! Soc. glasovi narasli Pri volitvah v Kansas Cityju, Kans., so socialistični glasovi narasli 270 odstotkov. Smrtna obsodba štirih V Bolgariji Vojno sodišče je dne 13. marca obsodilo v smrt štiri mace-donske revolucionarje, med njimi voditelja komitašev Ivana Mih a j lova. K sreči Mihajlova ni več v Bolgariji. Utekel je v Turčijo. ga je med nami starejšimi precej. Moja iskrena želja je, da Potniki v vlaku so govorili či-l mUdi fantje in <*ekleU ~ ) navadne stvari. \ihee ni!m angleškega oddelka kluba št. 27, nadaljujejo s svojim delom. Shod se je končal v dobrem razpoloženju. Zal mi je bilo. da sem moral že zgodaj v jutro na pot. Človek se počuti, kot da je doma med brati. Bil je s. Krete 1, Jauch, Louis Zorko, Poljšak s soprogo. Babnik, Bar-bič — in cela dol*ga vrsta drugih imen, katera imam vsa pred očmi. Upam. da se kmalu zopet srečamo. Povedali so mi, da je agitacija za jubilejno številko Proletarca v polnem zamahu, in da bo "Majski Glas" sto navadne stvari. Nihče' nif govoril o revoluciji na Grškem. Niti Hitlerja se ni nihče spomnil. Bili so pristni Američani. Solnce se je počasi pomikalo proti zatonu. Se ura in pol, pa bomo v Clevelandu. — Takrat pa se je v lokomotivi nekaj zlomilo. Zaškripale so zavore in vlak je sunkoma obstal. Naj prvo smo mislili, da smo koga povozili. Dobili smo pojasnilo, da se je polomil v lokomotivi cilinder in da bomo morali čakati, dokler ne pride druga in jo nadomesti. Čakali smo eno uro. Popoldne je bil shod, na katerem je bila velika udeležba. Na shodu sem videl veliko žensk in precej mladine, kar je razveseljivo. Opazil sem so-druge, ki so prišli dvajset do trideset milj daleč. Shod je bil zelo miren. Po shodu smo se zabavali in raz-govarjali spodaj v klubovih prostorih. Mojih starih znancev je bilo vse polno. Izmed bojevnikov za ""Proletarca", ki stoje v prvih vrstah, so bili Jože Snoy, kateri se počuti veliko bolj zdravega kot zadnjič v Clevelandu; Bartol Yerant, Tone Zornik, naš Terčelj in drugi. Na stanu in hrani sem bil pri s. Auguitimi. Ko se spominjam nazaj na teh deset dni, katere sem preživel v Pennsylvaniji, kako SO mi stregli povsod, tudi tam, kjer me niso doslej še nikdar videli, ne vem kako jim bi izrekel zahvalo. Časih so take vrste popotniki imeli svoj sistem zahvaJjevanja. Spominjam se lepih dopisov Toneta Trbovca, ali še bolj enostavnega sistema, katerega je ustvaril zastopnik "Ameriškega Slovenca", Leo Mladič. Njegov sistem so .tvorile tri besede: "Bog plačaj, Rcxg vam povrni, ter Bog v^rh stotero povrni". Te besede je rabil kakršna je bila sploh večerja. Jaz nimam nobenega sistema. In če bi ga tudi imel— bi moral rabiti zadnjo najdaljšo Ibesedo, ker sem bil v resnici povsod pogoščen. Zadnjih sedem dni je bil z menoj sodrug Anton Zornik. (Dalje prihodnjič.) DRŽAVNIKI, KI UGIBAJO O MIRU IN VOJNI mmmmmmummmmmmmrnmm : »ItAMSKI KLUB "SOČA" ftburgu. Pa. vpnzori V NEDELJO 21. APRILA VELIKO SOCIALNO DRAMO nm:< i: noži v » i Prireditev bo v dvorani društva "Postojnska JJ Jama" SNPJ. S ■ PRICETEK OB 2. POPOLDNE. Sodelujeta tudi godba in pevski zbor Ilirija Chicago. — V Proletarcu od zadnjega tedna je bil priobčen proigram "Savinega" spomladanskega koncerta prihodnjo nedeljo popoldne v dvorani S. N. P. J. Spored je nekoliko preurejen glede .vrstitve točk in pri Mazetijevi soli, kjer bi morala biti namestu "Po jezeru" angleška pesem "Dreaming Alone In the Tvvilight". Drugače bo program podan kakor je bil priobčen. "Sava" se je za ta koncert dobro pripravila. Na par izrednih vajah je program "izobla-la" do pike — vsaj tako se nam vidi. Pesmi tečejo precizno in upamo, da bodo tudi na odru. Na sodruge in prijatelje "Save" ter ljubitelje petja se obračamo s posebnim vabilom, da tega koncerta ne zamude. Prvič boste sami imeli lep užitek, drugič pa podprete zbor moralno in finančno. In potrebno je oboje. Blagajna je sicer skupna, to ut klubova, ki pa ni dosti v njtjij.' Vsled tega je potrebno, da jej ta priredba tudi finančen us-' peh. Do jesenskih priredb je namreč še daleč, ampak stroški z vzdrževanjem pevskega zbora so stalni (znašajo okrog $500 na leto). Zadnja leta "Sava" sicer ni bila finančno breme klubu, ker so se izdatki krili s preostanki njenih priredb. Skrbeti je treba, da pri tem o-stanemo tudi v bodoče. In ker nimamo nobenih postranskih dohodkov (članarine), je torej tudi nai obstoj odvisen od dobre volje in kooperacije naših prijateljev. Ne da bi se hvalili, vendar konstatiramo, da~se je "Sava" razvila v dober zbor, kar ni bilo lahko. Pred več leti je bil zbor namreč več ali manj dis-kreditiran, ker je bil po kvaliteti "lahak". Tudi do običajnih nesporazumov ter prerekanj med tem in onim je prišlo, kar je zbor še bolj ubijalo. Zadnja leta se je ta atmosfera odpravila. Zbor je dobil v preteklih petih ali šestih letih tudi več dobrih novih moči, v zadnjem letu precejšnje tevilo mladine obojega spola. Danes je zbor po s&^vilu, treniranju in razpoloženju na vi-^okilOilki. Z dobro voljo in vsestranskim sodelovanjem med člani in s kooperacijo naših prijateljev je mogoč še večji napredek. In kar smo dosegli v zadnjih letih v tem oziru, je lahko nam \sem -kupa j v /.a l iSeoJe — pevcem, pevovodjl Jakobu Muhi in njegovi soprogi ter našim prijateljem. Z dobro voljo in kooperacijo lahko zbor dvignemo še na višjo točko. Te vrstice so napisane ne s kakšno samohvalo, marveč v splošno razumevanje. Zbor s m (J dvignili tako visoko, da smo lahko' ponosni nanj. Seveda ni šlo brez trdega dela, posebno s strani pevovodje. Po. vemo pa odprto, da smo tukaj, da ga dvignemo Je bolj. In to je tudi potrebno, ker noben zbor ni nikdar dovolj dober ali dovolj perfekten. Ža dobrim mora priti bolje in za boljem vedno ibolje. Naše številne prijatelje ur-giramo, da podprejo naš delav-ski zbor z veliko udeležbo tudi na tem koncertu prihodnjo nedeljo popoldne v dvorani SNPJ. Dvorana bo odprta ob pol treh, začeli bomo pa takrat s programom, ko se zberete skupaj. Ce pridete ob treh, bomo začeli ob treh. V Chicagu namreč nismo točni, kar se pričetka programov tiče, ampak je 957© odgovornosti na avdijenci, od katere je navadno odvisno, kdaj se program začne. Po koncertu ples v obeh dvoranah. Vstopnina 40c, samo za ples zvečer pa 30c. Torej na veselo svidenje v nedeljo na tem koncertu! Anton Garden, tajnik. Slavje 30-letnice Proletarca v Girardu Girard, O. — Slovenski dom v naši naselbini je videl že mnogo velikih prireditev. Ampak ena izmed najpomembnejših, kar se jih je še vršilo v tem kraju, 'bo slavje 30-letnice Proletarca, ki se vrši v soboto 4. maja ob 7 :30 zvečer. Naše glasilo ima povsod tod veliko či-tateljev in prijateljev, in uver-jen sem, da pridejo vsi na to slavje. Spored bo dostojen jubileju, kajti na sodelovanje se je odzval soc. pevski zbor "Zarja" iz Clevelanda In poleg njegovih bo na sporedu več drugih točk. Glavni govornik bo Frank Zaitz, urednik Proletarca. Apeliram že zdaj na vse v naselbinah teiga okraja, da se udeležite te prireditve, komur količkaj mogoče. Ne bo vara žal. Vstopnice so po 30c. Poleg sporeda bo preskrbljeno po končanem sporedu tudi za dobro postrežbo in zabavo. Pomen Proletarca poznat« vsi, ki ga čitate. Kaj pomeni njegova 30-letnica za slovenski narod v Ameriki, pa boste videli, k0 dobite "Majski Glas". Zato sem uverjen, da se snidemo vsi v soboto 4. maja v Slov. domu v Girardu. — J. Kosin. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Strejet 1:30—3:30; 6:80—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tfl. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If bo tnkwer — Call Auatin 5700 Notary Public P ho ne Canal 3073 Edini »lov. cvetličar v Chicagu JOHN GOTTLIEB 1845 W. Cermak Rd., Chicago. III. Venci za pogrebe na*a specialiteta PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK *6 99 PROSVKTA Slan« mm celo leto $6.00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) je treba *s novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo je* 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Po igri bo v spodnji dvorani ples in prosta zabava. Vstopnina na predstavo 40c; samo na plesno zabavo 25c. Vabi odbor drafnskega kluba * u a SOČA". Na alibi spodaj na levi so angleški minister vnanjih aadev John Simon, italijanski diktator Benito Mussolini in francoski minister Pierre Laval, ki so »e skrali na italijanskem otoku Stresa (aasnamovan na desni spodnji strani slike in jesero sforaj), da se domenijo, ako mogoče, kako naj ravnajo s Hitlerjevo Nemčijo, ki jim je pokatala roge in se .iačola oboroievati neglede na rasae pogodbe. Ti trii« mosje govore v imena treh sa-vecniikik velesil, ^i so bile do nedavno ▼ vsem odloču-| j »o« r v Fvropi, pffsehno, ako »o nastopale skupno. Med 1 | tem se je razvila v ogromno vojno silo tudi sovjetska ■ $ a ■ Unija, s katero se je poseben odposlanec Anglije na svo* jem nedavnem obisku v Moskvi posvetoval glede polo-iaja, in pa končno Nemčija, ki povaroča s svojo agresivnostjo in voljo aa boj nervosnost v vseh kabinetih. Tako kot so odnoif ji v Evropi usmerjeni sedaj, je vojna v dogledni bodočnosti neisogibna, četudi jo vsaj nekatere vlado skušajo^odlagati do skrajnosti. Precej državnikov se tudi trudi, da jo preprečijo. Rusija, Francija in Anglija so sa prrprečenje vojne. Italija soglaša v. njimi, v kolikor se tiče nesporazumov a Nemčijo. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO ORRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA P Rt NAS. IZ KANSASA 1 Nekaj za ženske °uke 12 oklahome o vihaiju. ki je odnašal zemljo Tukajšnje majne, kolikor jih I je £e, so v marcu precej lobro obratovale. Premogovne Iru Jbe pričakovale l. aprila stavko, pa »o se založile s premogom. 8e:!a», ko je stara pogodba podaljšana, ni pričakovati »talnega obratovanja, ker jt premoga veliko v zalogi. Si-ctr pa imajo nekatere družbe te kar navado, da dajo delavcem čez pomlad in poletje ne-j prostovoljne počitnice. Zapr i rove In "basta". Že par let imamo takozvane peščene viharje, toda kaj takega kot zadnje tedne, ne pom- Chicago. — Shoda, katerega je aranžiral ženski o.lbor kluba št. 1 JSZ, se je udeležilo 1 17-žensk. Predavala je dr. Ethe Bonar o predmetu "Porodna kontrola". Da je 'bilo predavanje uspešno z vsakega staliAča, je razvidno iz tega, ker mnogo žensk se je izrazilo za ponovitev stičnega shoun?, Culo. Juh*-Thaler, Ci-cero, III., 12. Po 11: John Ban, PitU-bur^h, Pa. in Joseph Brgoch, Trini-dad, Colo. * Po 10: Druš. št. 136 SNPJ, Cleveland, O., druš. it. 314 SNPJ, Buhl, Minn., George Brajkovich, Aberdeen, Wa*h., druš. št. 41U SNPJ, Harvviek, Pa., Nandc Matjasich, Chkatfo, 111., drui. it. 422 SiNPJ, Helper, Utah in druš. št. 225 JSKJ, Mihvaukee, Wis. Anton Žagar, East Brady, Pa., 8. Math Otrin, Ely, Minn., 6. Do pot ia-vodov so naročili: Antoa. Hotko, Ci- Vihar, ki je »kosi par tednov odnašal in rasnašal izsušeno zemljo i pustinj in prerij v Kansasu, Coloradu. Oklahomi, Teaatu itd,, j« napravil če itak obubožanim farmarjem v prizadetih krajih katastrofalno škodo. Ponekod je vikar rodovitno semljo farmarjem popolnoma ___—j> - (dvzel. Relif isseljuje zdaj uničene farmarje v druge kraje, kjer vremenske neprilike niso toliko ritkirane. Gornje slike »o is Oklahome, kjer je burja odnesla nič koliko zemlje in sasula s njo tudi ceste, kot prikazuje •lika na desni spodaj. vsaj ne po mojem mnenju — kakor so navedene v Proletarcu z dne 3. aprila, posnete iz Pa.; Jos. Sedmak, Conneaut, O.; Tho-mas Svetlik, Chicago, Ill.;Mike Ho-chevar, Rockvvood, Pa.; Jos. Klun, Lowber, Pa.; društvo št.i 259 SNPJ, Drama "Rdeče rože" v Canonsburgu Strabane, Pa. — Na velikonočno nedeljo 21. aprila vpri-prvih angleško poslujočih dru- 'zori dramski klub "Soča" slo-, ttev. Kansaška federacija S. N. vito Moškričevo dramo "Rde-P. J. bo imela majniško prosla- če rože", ki je dosegla triumf vo tudi letos, kot druga leta. Vrši se v soboto 27. aprila. Obe priredbi bosta v bivši "avstrijski" dvorani v Frontenacu. Kronikar. Zbor "Zarja" vaa vabi prihodnjo nedeljo na koncert Cleveland, O. — Soc. pevski zbor '"Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ, priredi svoj koncert v nedeljo 14. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Predvajane (bodo razne pesmi v izboru, duetih itd., vpri-zorjena bo muzikalna igra v angleščini "It Can't Be Done" in v slovenščini pa Molkova enodejanka "Na lahke obroke". Spored se prične ob 3. pop. Po končanem programu bo plesna in prosta zabava. Vstopnina na obe prireditvi je 40c, samo zvečer na ples pa 25c. Občinstvu se soc. pevski zbor "Zarja" priporoča na obilno udeležbo. — Odbor. DEBATA V DV0 RANI SNPJ vsepovsod. Zato bo ta predstava za to okrožje in zapadno Pennsylvanijo sploh nekaj posebnega. Vršila se bo v dvorani društva Postojnska jama št. 138 SNPJ. Prične se ob "2: popoldne. V sporedu sodeluje tudi domača godba na pihala in pa pevski zbor "Ilirija". Priredba pa ne bo zaključena s koncem sporeda, ampak se nadaljuje s plesno in prosto zabavo v spodnji dvorani čim bo program končan. Vstopnice za predstavo in ples so po 40c. Samo za plesno zabavo zvečer pa po 25c. Naše olbčinstvo tu in v vseh sosednih naselbinah vabimo, da pride omenjeno nedeljo v dvorano društva st. 138, kjer se vam bo nudila prvič prilika videti eno najboljših slovenskih socialnih dram "Rdeče rože". — Poročevalec. Stavbinska in posojilna društva v današnjem času Dobro je, da si malo ogledamo, kak je položaj, ugoden ali slab za vse tiste, ki imajo svoje prihranke vložene v stavbin binska in posojilna društva ra-b la prihranke dvanajst milijonov delničarjev. Stavbinska in posojilna društva obstoje solidno že nad 104 leta, a to j« komaj začetek, ker bodočnost je pred njimi. Vse, kar stimulira aktivnosti za kih in posojilnih društvih, ka- tfratinJ° domov, mora oživeti kor tudi onih. ki imajo poaoji- tudi »ktlvnoati stavbinskih in la od teh društev, ali pa onih, Sklicevanje sestanka v Detroitu Prejeli smo cirkular, s podpisoma Nick šuljaka in Ivana Rimaca v Detroitu, v katerem naznan jata, da se bo vršil v nedeljo 28. aprila ob 2. pop. v Hrvatskem domu sestanek zastopnikov narodnostnih skupin v prid socialnega zavarovanja. Urad no sklicuje sestanek društvo "Sunce .-a istoka" št. 711 SNPJ. Na sestanek so vab-' I jen i zastopniki vseh podpornih, verskih, političnih in dru-povodal svoje mnen.je. ki mM gih organizacij. Sklicujejo new deal ne bo ugodno, njego- somišljeniki kom. stranke, va izvajanja pa bo skušal po- - ki nameravajo svoje prihranke \arno investirati. Za tiste, ki imajo svoje prihranke investirane v vknjižbah na domovih, zgleda že sedaj, da se vse obrača na bolje, da postajajo njihove investicije z vsakim dnem varnejše in da se jim ni treba bati nobenih izgub. Pa tudi za tiste, ki imajo kake prihranke, a ne vedo kje bi jih najvarneje in dobička-noc-no naložili, jim zopet ta dru tva nudijo največje ugodnosti. Poglejmo malo naokoli, da vidimo kaj se godi. V prvi vrsti opažamo, da so se ljudje zopet začeli zanimati tudi aktivnosti stavbinskih posojilnih društev. In to pomeni, da boJo rojaki zopet imeli priliko vložiti svoje prihranke v ta društva, kjer so| popolnoma varni za svoje vloge in dobe večje obresti, kot jih more nuditi katerikoli denarni zavod. 1» depresija nam je pokazala. 1- ako solidno so stala ta društva. Finančni zavodi z milijoni so skrahirali, da je bilo kar groza in nihče ni vedel, kaj bo prinesel drugi dan. ljudstvo je bilo zbegano in celo nekateri delničarji pri teh društvih so začeli dvomiti in se bati za svoje prihranke. Nezaupnost je begala ljudi, za lasten dom. Zemljiščni a- panika je rastla. Toda polago Chicago.—V petek 12. apri-la bo v gornji dvorani »SNfPJ f debata o vprašanju, "Ali je new deal izpolnil svoje ob ljube ?" Donald J. Lotrich bo o tem za gentje poročajo, da imajo seda1' več povpraševanj po stav-bisčih in hišah, kot so jih imeli zadnja štiri leta skupaj. Mnogi nameravajo zidati hHe. Družine, ki so se stiskale v enem stanovanju, gredo narazen in iščejo svoja stanovanja. Mladca, ki se je prej bala stopiti v zakonski stan, postaja po-gumnejša in število porok narašča. Stanarina gre kvi ku in nt Kod je že seda j težko dobiti stanovanja za posamezne družine. In to je sam:» nekaj vzgledov, ki kažejo, v katero smer piha veter. U statistike je razvidno, da biti Leonard Serdiuk, urednik lokalnega lista "West Side News". Predavanje se vrši pod pokroviteljstvom angleškega odseka kluba št. 1 JSZ. Vstopnina prosta. Omenite to debato znancem in prijateljem in jih Povabite prihodnji petek 12. aprila ob H. zvečer v dvorano FMPJ. — p. o. Prireditev kluba št. 49 CoMinwood, O. — Klub št. 19 JSZ priredi na velikonočno nedeljo dne 21. aprila v spodnji dvorani Slov. del. ooma n t VVaterloo Rd. plesno zabavo, na katero \abimo vse tukajšnj? občinstvo. (Op. u.—Ostali del dopisa bo v prihodnji tevilki.) CENE ZA "MAJSKI GLAS" Cene za letošnji "Majski glas", ki izide sredi aprila, so sledeče: Posamezen izvod $ .30 10 izvodov 2.75 15 izvodov 4.00 25 izvodov 6.50 Vaa naročila pošljite ko hitro mogoče, vsekakor nai-Po*neie do 15. aprila, na sledeči naslov: PROLETAREC, 3«39 W. 26th St., Chicago, III. 35 izvodov 50 izvodov 100 izvodov 250 izvodov $ 8.75 12.00 22.00 50.00 ma so ljudje le začeli uvideva-ti, da se jim ni bati za denar, ki ga imajo v stavbinskih jn posojilnih društvih, ker ta jru-tva niso špekulirala na borzi, niso kupovala lepo tiskanih "zla tih" bon do v, niso posojevala težko prisluženega denarja svojih vlagateljev na takozvane "30 days" note, za čemur ni bilo navadno niti ficka varnosti. .Ta društva so investirali vedno le v hipoteke, ki so zna-čile r.adpolovicno vrednost lomov delavcev, ki bi tvegali za varnost in ohranitev teh.domovanj tudi svoja življenja. Ni ne delajo, tudi nimajo prihrankov, da bi jih vlagali), ampak toliko jačja v zaupanju med ljudstvom. Zaupanje pa je kapital, ki bo prinesel zopet bolje čase. Finančno stanje stavbinskih in posojilnih društev po deželi je popolnoma solidno. Njih u-prava je ekonomična, njeni u-ri.dniki so vaši sosedi, znanci, in poštenjaki v prvi vrsti, in poznajo razmere v sose čini kjer žive. Prihranki njihovih priiaieljev so varno investirani v domovih okolice, kjer žive in zgube so jako, jako redke. Iliše, kakor vsaka druga stvar, se morejo kupiti z denarjem. Ako je več hiš na prodaj kot je kupcev, tedaj jim je cena nizka, če je pa kupcev toliko. kot hiš. tedaj jim je cena višja. To je naravno. To smo videH, ko smo imeli "dobre" čase in v depresiji. Pomanjkanje hiš in stanovanj je občutno že sedaj. Postalo bo v doglednem času še večje. To pomeni, da bo šla cena hišam stalno kvišku. Ko to pišem, zremo v boljšo bodočnost stavbinskih in posojilnih dru;tev. Senca depresije je za nami. Gniline depresije so počiščene in čas je, da se pripravimo za boljši biznes.j "Radnika". Ton-j klub st. 37 ni Meadowlands,. Pa.; Thomas [Vtrk-h, odobril predlog komunistov za Detroit':Mich.; John Petrich, Youn*s- i ~ .„»» town, O.; Frank Yurada, Portland, enotno fronto 1. maja . 0re>. John Teran> EIy M'inn in Jo; Priznam, da so komunisti pod raznimi pretvezami že večkrat skušali prodreti v dru -tvih in v naših klubih s svojimi manevri. V društvu, v katerega spada pisec teh vrstic, je bilo sklenjeno, da bomo njihove peticije ali resolucije upoštevali le, če jih odobri glavni ura i S. N. P. J. ali pa eksekutiva JSZ, ali pa, ako jih priporoči kak zanesljiv član. Nobeni posamezni skupini, ali malemu številu klubovih tianov, ni dovoljeno kompromitirati klub s kakimi "manevri", ki bi dajali potem povod komunističnim listom za blatenje milvvauke socialistične stranke. čital sem tudi izjavo tajnika soc. stranke milwauškega okraja. ki je bila spisana dostojno in poduČljivo. Komunistom seveda ne ugaja, ker hočejo ribariti v kalnem. Mi smo za enotno fronto. Teda samo pod pogojem, da st jugoslovanski komunisti na pošten način in Iskrenimi namen zedinijo z JSZ in ameriški s so cialistično stranko. Joe Radelj, zastopnik kluba št. 37 JSZ. (Op. u.—Proletarec je ome nil poročilo o "enotni fronti" kluba št. 37, kakor je bilo pri seph Oblak, Chicago, 111. Socialistični župan v Granite City Pri občinskih volitvah v Granite Cityju, 111., je bil ponovno izvoljen za župana socialist M. E. Kirkpatrick. Prvič je zmagal pred dvema letoma. Ako morete djat-i na stran par občeno na 1. strani v Radniku centov od vašega zaslužka ali|z <*ne 22. marca. Vse poročile pa če imate večje vsote za investirati »obrnite se z vsem zaupanjem na stavbinska in posojilna društva. Vadi prihranki bodo varni in vam nesli obresti, kot jih bo mogoče dati z varnostjo. Ti bodo naloženi v hipoteke v dobro izbranih dovoda, da so stavbinska in po-: mo riti, katerih lastniki so^po-danes v Ameriki ogromno .-ojilna dru tva prišla iz te kri- j polnoma zanesljivi in finančno odgovorni. In s tem boste pomagali do pomanjkanje domov, nekaj! ze najmočnejša tudi ako ne v nad 1,750,000. Pet let t v zadnjem četrtletju tolik, če ne večji, kot za vse leto 1933. Stavbinski izve-d» nci računajo, da bo promet te industrije letos presegal poldrugo milijardo dolarjev. Gornje (številke niso prazne sanje, ampak slone na dejstvih, katere veliko pomenijo za stavbinska in posotjilna društva, ki so brez vsakega dvoma eden najglavnejših faktorjev pri fi-ncnciranju lastnih domov v deželi. Dognano je, da so ta društva financirala nad osem milijonov domov, in da so slav- naraščanju imovine (če ljudje KONCERT SOC. PEVSKEGA ZBORA ZARJA : V NEDELJO 14. APRILA OB 3. POP. j • • : V SLOV. NAR. DOMU, ST. CLAIR AVE. Š • 7 • • • • ^ -M ' # rieielaml. Oliio. 99 • I • : i • i • 1 • : • Vprizorjeni bosta igri "It Can t Be Done in pa "Na lahke obroke Pc koncertu plesna in proata zabava. VttODnina na koncert in zvečer na plesno zabavo 40c. S.imo na ples 25c. v "Radniku" je napisano so vražno milwau ki socialističn organizaciji in klub št. 37 pa izrablja v argument proti soc stranki. Kdor ne verjame, na j > Milvvaukeeju poišče Jotičm številko, v kateri je med drugim rečeno: "Po tej sabotaži mi!wauške soc. stranke (proti skupni prvo majski manifestaciji) je klut št. 37 J5Z, ootem ko je poslu fal predstavnika Komunistične stranke, odglasoval, da bo pod pri enotno fronto za demonstri> ran je 1. maja, in da bo zahte> val akcijo od okrožnega odbora (soc. stranke). "Enako je poslušal izvajanja predstavnika Kom. stranke na tej seji kluba št. 37 A. Shutkin, član okrožnega odbora soc. stranke, in je izjavil, da se bo v okrožnem odboru boril, da osvoji predlog Komunistične stranke." S. Radelj se iz omenjene številke Radnika lahko prepriča da smo resnično poročali. S. Radelj izjavlja, da klub n nasedel "komunističnemu" manevru. S. Frank Novak pa i ms v prejšnji tevilki Proletarca poročilo, v katerem neposre dno potrjuje vest v Radniku, J pripombo, da je predlog komu-" nističnega zastopnika sprejela "mala skupina klubovih članov, ki je bila navzoča na odprti seji." On sklep zagovarja. Da-li je klub tak sklep uradno sprejel ali ne,*je najboljše, da sam uradno pojasni, ako }ter. Shod je bil zaključen v naj-epšem re lu. — S. B. a Preproste pesmi 99 m • I Fna najlepših zbirk delavskih pesmi je iz la nedavno v Ljubljani. Spisal jih je Mile Klopčič, znani sotrudnik Ameriškega družinskega koledarja in Prosvete. Knjižica je vezana v trde platnice in ilustrirana. Naročite si jo! Ako se zanimate za pro-letarsko kulturo in ljubite delavsko pesem, čitaj^ taka dela. "Preproste pesmi" razpošilja rroletnrčeva knjigarna. Posa-11102.«'m i, \«»«l .dane ^fV, A Yuifo*)uv \YVekly, Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL OIM2AN OF VukosIuv Fetleration S. P. PROLETAREC EDUCATION, <)H(;amzatio\ co-operative COM MONVVEALTH riU. i Published Weekly at 3639 W. 26th St. CHICAGO. ILL., April 10, 1935. VOL. XXX. This Year \s A Triumph May Herald Will Be SPECIAL NOTICE^ Rea| La|,or party MUSt GrOW; T M __ f. t^ _____ f • wil! kindly ijote that the plače of de- __^ In Labor Journalmn |t Qann()t gg ^fo J0 Qrder It Will Contain 116 Pages of Selected Reading Material in Slovene and English Languages, and Numerous Attractive Illustrations hecomes a fact Insipit« of the terrible economic panic and unemplojrment limona our people. In the English Section will be reji \N'. In the Slovene section, our editor Frank Zaitz, Ivan Molek, Katka Zu-pancich, Ivan Jontez, Maxi n (Iorky, Ivan Vuk, Joako Oven, Anton Slabe. Louia Bt'*niger, Angelo Cerkvenik, To our knovvledge th« re are only four Socialist publications in the United States vvhich are in continuous existence for thirty years or more. One is The Reading l.abor Advoeate, another Spravedlnost (Justice), organ of the Czech Socialist Fadera-tion, Proletarec, npokesman of Socialist thought among Yugoslavs in this country, and fourth, Kaivaaja, a Socialist daily of the Finnish Socialist Federation of Fitchburg, Mass. The thirtieth anniversary of any Socialist paper deserves rev*ognition. 7x ,, , , ' ... \ »ven, eit Hundreds of papers which came into existence to promote the cau*e of Socialism and to help ouild the Socialist Party, went under because tho strain was to heavy. For one reason or another, they vvere discontinued and here and there n.»w ones appear-ed to replace them. \Ve continued uninterrup»ed fc»r three decades and intend to stay on Ihe firing linea with increased v i gor ^ as our strength grovvs. Therefore, it is nothing but proper that this ycar's May Herald is devoted to the thir-! tieth anniversary of Proletarec. About one hundred pages of selected article* in Slovene and 16 or mor • in English will portray to the _______, the history of this paper. of its strug- ^ome an offic.al Red Falcon group. gles in the past and its hopes for the Around 40 children are enrolled, and future. Naturally, there will be miting* are being held every Sa-j plenty of articles on various subjects. tun,u>' '"»rning in the SNPJ Hali. j . .. nAl. - i . I The group functions uith the fol- In its 30th year, Proletarec is not , • re u . , ,, v i. i . • i lovving officers: Henrv Krebel, H ght old nor exnausted. It is gro\ving in' strength, in nutriber of readers and vvill kindly pote that the plače of debate scheduled bctvveen Donald J. lotrich ami Leonard Serdiuk has been changed to the SNPJ upper hali. This is due to unavoidable clrcum-Stances vvhich make it impossible to hold the debate at Styt>lo's Hali as previously announced. The debate will take plače this Fri- V. Debs, Joseph Zavertnik, F. S. Tau-, day. April 12, at H:()0 P. M. in the | What hope is there of a Labor overcome, they somet nes act vvith char, Frank Novak, Janko Zega. Fred upper SNPJ Hali, 2657 S. Lavvndale party being formed in this country? surprising Mpeed and vigor. By Algernon Lee A. Vider, Frank Alesh, John Teran, Frank Pod lip ec, Mike Keber, Ignac Simon Kavču-, Thom. Avl*. presented I). VV. Hoan, Norman j Žlemberger, Simon Kavču-, Thomas, John M. Work, Clarence Se- i Petrich, Anton Sular, Joseph Jauch, nior, B. C. Vladeck. - R. S. Hofsei, Vinko Ruchigay from Canada, Frank James Oneal and many others of th.» j Petrich and a number of others. American comrades. From our ran k.s vvill be represented in the English Section Donald J. Lo-trich, Mary Jugg, John Rak, Frank Zaitz, Loui.s Jartz, Olga Vehar, Mary From the beginning this paper had. and stili has, the determination not to be defeated. That'« why it is stili on the battlefield vvith more vigor J ban ever. Voung comrades, the future of this pa|»er an«l our movement depends on you. Join! vvork! fight! learn! And do not forget to do your part for Proletarec and its thirtieth an-niversary supplement, the May Herald. It vvill greet you by the end of Zarjah Concert Sunday That frm**tion i* b«ing aaked these A fevv more experiences vvith the days wherever Socialists come to-j Roosevelt adminiatratipn, .sueh as Or-gether. Another question usually ganized Labor has already had on the goes vvith it: What can vve (the So-j thirty-hour iasue and on the affair of cialist Party) do to create a I^abor the automobile induatry and now on Ant. (Jarden, Frank Podboy, Eugene this month. WHAT ABOUT OUR Y0UTH? Chicago. — Comrades and friends in other cities may be interested to knovv that vve have in;Chicago an or- h is hoped that vvith continued, in-teresting meetings for the children, they will acejuire a knowledffe of So- ganization of children from the ages cialist principles and receive training 1 . readers 6 1 whwrh we ho|>e will aoon \ in organ zation vvork ao that they will|®_- be able to step into the movement, knovving vvhat it mcan-i. Mary Jugf. For Chicago Women Cleveland, O. — The singing so ciety Zarja of branch No. 27 JSF 1.51 inviting ali friends to attend their Spring Concerf, Sunday, Aprit 14, t* F*. M. at the Slovene National; Auditorium on St. Clair Ave. The afternoon progiam vvill c msist of many interesting featurea, imluding 1 a musical comedy "It Can't Be Done". The concluding niimber of our performances vvill be Ivan Mo-j « ^'s plav, ".^'a lahke obroke". Fo!lowing the concert a dancc vvill , be held in the upper hali of the Auditorium. Frank Barbic'* orchestra vvill furnish the 1.11 u si c for dancing. Ad-mission tirkets ar«» 4e obtained at Kushlan's confectiont'ry or froni any piembor our singing society. Rfum Sun-day. April 14. an«l spend an enjov-able Party? But sometimes it takes an- the prevailing vvage question— a few|.ready to do it. other form: What can vve do to create more sueh rtbuffs, not to call them a third party? betrayals, and independent political That third variant is rather curi- wtin« wight come with a rush. It is Of course, ours is alrea Iv the M* to speculate as to just vv hen this third i>artv—a pretty bad third. it wil! happen. V\'hat we ean safely say must be admitted. It might be in or- ^ the trend is in this direetion. de. to consider how to mike H a close\U not nat.onally, at least in various third. and then second, and then b»calities. Or/anized I^boi is hkely first. But that is not the .-neaning of t" enter the political field in earnest those vvho talk for a third party. I »»efore long; and a fevv aucceaaful What thev have in mind ta the notion 1<**1 I^0«- P«rties may be the pre of pooling our strength vvith that of I hi de to a great movement other minority groups, regardlesa of class, in the hope of thu* mu-t<*ring a larir«' number of supporters for a Leader; Ernest D res h ar, treasurer; ^^ ^ff an«! Mitzi Oven. Ouill. In addition,' m popularity among the workers. Its tht. ou u ^ ^ .n{o ^ ^ j The meeting for vv. nen held on contents are consta»itly improved. with lh„oth Ivan.ht.k> Boyan Al€sh, i Friday, March 21». vva^ a suceess f, ,m The May Herald wUh Lts neh ma- anf, Krn^t 1>r,sha dan lea(|e,.s every standpoint. 147 vvomen at- ter,al an.l facts vvill affirm th.s state- T)u. h ht.t,n . throURh. tended the lecture by Dr. Ktho! Bo me nt. . .u . , out the vvinter in presenting numbers 1 he manag.ng hoard of Proletarec , for various nrojnams sponsored by at their annual meeting in December 1934, decided to iasue this year's May Herald on one hundred pages in magazine form, devoted to oUr .'{Oth anniversary. Novv it appeai-s that 100 pages vvill not suffice to take care of ali the material. It vvill be increased, over a various programs the Branch. Recently they presented an afternoon program consisting of a one-a;-t play and individual num-i>ers and sold tiekets to the perfor- man. e among their neighiborhood \ friends. About 50 children attended, | a11 eaptaurs. and the group established a amall treasury. Mctnbers of the organiza- »y nar. Her talk vrnč^ eduiat onal an 1 vvorthvvhile. Not a few wonten ex-pressed themselves (»f t h » desirability of. conducting similar meetings for vvomen in the future. A good deal of literature vva> dis-posed <»f. and enough wa> tak»*n to IT WAS NOT It is inconceivable that the veto power should have been given the judiciary, vvhen it had never existed elsevvhere, vvithout any word or line intimating the conferring sueh judi-cial veto and vvith no provisions for its being overruled as in the čase of the executive veto.—Judge Walter Clark, in Some M.vths of the Lavv, 1916. hundred page maga?ine — a Socialist tion have also been aetive in helping magazine—for 30 cents! This is an- to adverti.se Branch activities and in other one of our success—a result of' »elling literature at the various pro-collective work and špirit of a collect- grams. ive movement. We are proud of this Dorothy Sodnik is capably assist-new achieveoses a collect-ivism is already foeming. though under private and irresponsible control, anarchicall.v exercised. Sueh i s the contention of Nathaniel Peffer in his article, Is Capitalisni to Blame? in the April number of Hari>er's Magazine. "It seems bevond argument," says Mr. Peffer, 1,41 ti a t this eollectivb/m will have to be -fljaced under social control, the only question l>eing by vvhat method control shall be im-posed. That private ovvnership of means and produetion, prod uc t ion for profit, eoncentration of credit. and individual economic autonomy vvill long endure is hardly conceiva-ble. If the.v are not a-pondorant; but it i> never exclus.ve of ali else." Thi.s type of venture is made »uc-cesaful only through the cootperation of the members. If vve eould be as-•ured of aUendance> lik ■ this one for every meeting, thent iilan: of the committee. Members and sympathiz-ers of the Branch are urgc>d to k -ep alert for future announcements of • the subject and plače of meeting so that no one vvill regret having miss? I the affair l>ecauso of not knowing about it.— Womfn'i Committee. Thinh This One Over If the nevvspapiM* hen lKne< pro-j claim :h • return <»f prosperity for the last five years had been tru-3, we'd be alread.v in tlv next de res>Jion! joint" ticket, on a platform broad enough to contain some planks ac-ceptable to each of its heterogeneous elements. In this connection "third party" do<«s not mean Labor party or Socialist party. The sooner vve tlismiss this idea, the better for ali concern+ul. It has not even the merit of being praeti-aftcrnoon and evening with farti,'. jttst ar« r.'t built that R«»e Sumrnd« • NVaV- >f wer0 practicable, it __vvould stili be precisely the sort of J thing that Socialists ought not to do. j But no* u* t^e first ♦juestion: What prospect is there for the rise of a real I.abor party in the United States? That this is being asked, and vvishfully asked, is in itself a good sign. It indicates that vve are again beginning to get rid of the seetarian way of thinking ane ra.-^h to prediet the for-mation of a genuine Labor party on a national scale by 1936. It is not i topo- ible. A* great nce THE WEEK,S BEST BET CHICAGO! Ift here! Tkit week! We consider it one of the moil interesting and worthwhile meet* ings you can attend and help ad> vertise. Of course, we mean the debate that is scheduled between Donald J. Lotrich and Leonard Serdiuk. Kindly pay special notice to the fact that the meeting plače has been changed to the SNPJ UPPER HALL. It wiII NOT be held at Styblo's Hali, as formerly announced. Read about it elsewhere in this issue, and be sure to attend in fuil numbers.—Committee. "/ Am Opposed To Ali Forms Of Violence" In 191 2 the Socialist Party vvas faeed vvith a eontrovers.v over the issue of political aetion v?rsus dlrect aetion. Eugene V. Debs, then the party's candi-iMi| th«» follovving uneqt)lvocal deliheration, the.v may '»e expecte(l .statement of h:< stanay —M) long as they are led along old beaten tracks or along more or lejpa nevv ones in a direetion vvhich in a general way the.v approve. But let the leaders overestimate their In-fluence, let thf.n try to conunit the movement to a course for vvhich the minds of the masses are not prepared, and the.v suddenly cease to Ih» leaders, be<'au.se the masses cease to encourage qulte another id»-a, vvhich some of our comrades certainly have in mind—the idea that vve, the Socialist Party, < an and should actively promote the formation of a I^abor party, vvithout uaiting till the mass of the organized worker» are follow. Unless and until a very large part of the rank and file actively de^ for nny sueh false Mep. si res- imlependent political aetion, it vvould be futile for the high officers of the international unions and of the American Federation of Labor to decree the formation of a Labor party. _ Thcy are not going to make any sueh venture. And they ought not to. Not on!y would thev jeopardize their own leadership, '»ut their political -failure vvould jeopardize the prest ge an.l even the solidarity of the trade unTon miVement. It is allright for our party to ap-point committees to "explore the si-tuation." If only «xploration is meant, only the gejting of pertinent No douht, vve eould do this if vve tried"—that is, vve eould find a local union here and there, a central l>ody here and there, an insurgent group here and there, perhap.s even an international union or tvvo, vvhich eould be included to follovv our lead. We eould then go through ali the motions as establishing a Labor party on a nation-vvide scale. But it vvould not be a Labor party in any vvorthvvhile sense of the vvord. It vvould not em-body the thought and vvill of the masses of organized vvorkers. It vvould be a thing of shreds and pateh-es, not a vital organic hody. It taight east more votes than the Socialist JParty itself eould otherwise have vvon, but there is no assuranče that it vvould do even that. Pretty certainly it vvould not at-tain any sueh vast strength as vvould enable it to .speak vvith authority as the political organ of the American I>abor movement. Nor on the other hand vvould it have the coh?sive force vvhich, spite of ali our internal dis-agreements, gives our relatively small Socialist Party an influence out of ali proportion to its numericgl strength. The Socialist Part.v would pay dear And Or- ganized I^ibor vvould not thank us for associating its name w\ih sueh a fiasco. Meanwhile, must vve only stand and ivaitT" Can vve do nothing to hasten a development vvhich vve so rightly desire? Of course vve can. \Ve can redouble our efforts to reach the \vage-work-ing masses with our straight and frank Socialist propaganda. We can interpret to them the .events and isaues of the day as vve understand them. We can help them to think out their ovvn problema. The better vve do that, the sooner vvill a sufficient number of the rank and file of Or- info. nation, it can do no harm and ganized I>aibor pass the word up to may a'>or Party. mm IIIIIIIMlii...... IHIIIMM«" ARCHLICHT Donald Lotrich Jlllh........nill Nn matter vvhat you >nay think of 1 Furthermore, it is advisable to teli the Nevv Deal dont fail to attend the your friends that wp can supply the ve 1 bal battle Friday night. Mr. Ser- book. What little provision is allowed diuk vvho is to speak for the Nevv Proletarec for handling the book vvill Deal, thinks that ali of our people be used for the furtherance of labors have fixed minds on the subjeet. I education. That is an added reaaon vvish they did. It vvould be a vvhole lot why you should huy your copy from ea.«ier to convince them that they Proletarec book shelf. should aH vote for Socialist candi-i ♦ * » dates. Last week's elections shovvjd that the people are stili very much behind the democratic Nevv Deal. Mr. Serdiuk promised to bring his follovv-ers because he felt vve might be pre-jlldiced. And be sure you remember that the debate will be held in the upper hali of the SNPJ. This chango vvas tnUde last vveek. Our Unemployed Club has been given the use of the premises at 2544 I S. Millard Ave. for their headquar-ters. The plače will be cleaned a little and ean serve our needs very vvell. In addition to three simall rooms and a large one, there is an inclose I i vacant lot vvhich can be used to ad-vantage during the summer months. People vvho love to play ballina (lavvn ( bovvling) vvill find this plače conve« nient. VVe invite ali of our friends, vvhether members or not to make use , of the plače. ♦ ♦ ♦ Labor, Wa to Sava as a polished unit. How-ever, the hest assurance for a good attcndance is the advance sale of tiekets. Let none fail to attend Sun-daj-. • • * Wheji Louia Adamič vvrote his first book the American press ranked hikn high among the vvriters. That gave him added incentlve to comp«».«H» the setting for another good !>ook. This nevv book, "(Jrandsons", vvas just a< popularly receired as vvas his "Na-I tive's Return". Proletarec has under-tnken the distnbutlon of this latest book of Adamic's and our readers are asked to send their orders in novv. Whether vve can consider the de-eision of the U. S. Supreme Court in the Scottsboro čase, justice, or just a m a 11 c rTFrepu d i a t i o n of the man-ner in vvhich the vvhole ea-=e vvas pro-sle pro-eedure, fr< n even the defense point of vievv. has been used to promote the Communist ca use more than to free the boys. It has been no simple matter, on the other hand, to defend these hoys. What, vvith race prejudices fanned by the f ase ust south-erners, vvith ali the hateful power of the capitaliat nevvspapers pouring de-fiance against the Communist law-.vers, with biased ju a special committee to organ-i/.e Slovene vvorkers for the May Day parade on Wed., May 1. Lodges and cultural as vvell as political group* will bc contacted and urged to take part. If this group is organized pro-perl.v we can make a good ^howing on the Ma.v Day parade. If will continues, how sooa- rec«>very vve be back to the f>ltt«-w front where we slid to vhere ue are now t