v rUEUBBKD and mumiBUTEi) under fbmpt gro. m.) authuiimp m tkm mux or % iht, ar na at —— Največji ilovenikl dnevnik r Združenih driavah. Valja u celo leto.....:.....$.«00 J Za pol leta.............>...$3.00 Za Hew York celo leto.....$7.00 j Z* inozemstvo celo leto.....$7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily f la the United States. unAdarery day except Sundayi and legal Holidays. 75,000 Readers. ELEFON: 2876 CORTLANT. NO. 36. — ŠTEV. 36. Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under the Act Of Congress M March 8. 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 12, 1921. — SOBOTA, 12. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XXTX. — LETNIK XXIX prihodnji predsednik za RAZOROŽENJE PREJE PA JE TREBA SKLENITI Z NEMČIJO MIR. — JAPONSKA VSTRAJA PRI SVOJEM PROGRAMU. — HARDING JE MNENJA, DA SE VELESILE NE BODO UPIRA T,F. NAČRTU. dal bodoči predsed-*nih držav izraza svojim nazorom plede splošnega razoro- St. Augustine, Fla. 11. februarja. — Storil bom vse, kar se da, da dovedem do sodelovanja Združenih držav pri kateremkoli načrtu za svetovno razoroženje. — S> temi besedami j Lik Zdrn it'll j a. — Za enkrat nisem še v stanu navesti podrobne korake, katere naj bi se storilo v tem ozira, vendar pa brez dvoma odobravam misel da He dovede do razoroženja. katerega naj bi se vdeležili vsi veliki narodi sveta, — je nadaljeval. Avtoritativno se izjavlja, da bo Harding kot predsednik odobril kongres za narodno razoroženje, na katerem kongresu naj bi bile poleg drugih velesil zastopane tudi Združene države, in ki naj bi razmišljal o praktičnih korakih, da se doseže ta cilj. Ne temelju postat iz leta 1916, ki dovoljuje izdatke za mornarico, je rezerviran fonct >200.000 za plače in izdatke ameriških zastopnikov na kateremkoli svetovnem kongresu, ki bi bil sklican. — Ta sklad je vedno na razpolago ter bi bil, če bi predsednik Har-d>ng odobril misel, da se tudi Združene države vdeleže gibanja za splošno razoroženje. Predsednik Wilson se ni nikdar poslužil tega sklada, kajti Združene države so takoj nato stopile v svetovno vojno. Ko se je ta vojna končala s premirjem, .ie bil predsednik AVilson tako zel6 prepričan o mogočnosti Lige narodov, da prepreči vse nadaljne vojne, da sploh ni razmišljal o načrtu svetovnega razoroženja. Vnaprej se lahko reče, da bo nova administracija od prvega začetka skušala dovesti do mednarodnega razoroženja. V ta namen naj bi se podvzelo nislednje korake: 1. — Sprejem resolucije Knoxa, s katero bi se uveljavilo mirovno stanje z Nemčijo in Avstrijo. 2. — Sklicanje kongresa za mednarodno razoroženje. Novi predsednik je, kot že omenjeno, popolnoma prepričan, da je prišel doŠesUmri t venntek. ko bi se lahko pričelo z akcijo za svetovno razoroženje, kajti od vojne izmučeni narodi Evrope bi drage volj.- sledili vodstvu Združenih držav pri izvedenju te velikanske naloge. Iz tega \/roka se smatra za verjetno, da bo predsednik Harding pctoiu državnega depa rt men t a sondiral vlade Anglije, Francije, Italije in .Japonske ter storil nato primerne koraka za sklicanje mednarodnega kongresa /a razoroženje. Novi predsednik je mnenja, da s.* velesil, ne bodo upirale nobenemu konkretnemu predlogu v tem oziru, kajti tak predlog bi našel pri vseh narodih tako živahen odmev, da bi se vlaTle ne mogle ustavljati. Tokio, Japonsk i, 11. februarja. — Poslanska zbornica je včeraj odklonila z 285 pro'i f?S glasovi predlog za omejitev oboroževanja, katerega je stavil voditelj opozicije. General Tsuda je izjavil v imenu vlade, da ne more slednja opustiti načrtov glede morrariee in armade, ker je položaj na Kitajskem in v Sibiriji vse prej kot zadovoljiv. JE VENDAR VZEL AMERI-KANKO. CLEMENCEAU UPA OBISKATI AMERIKO. poročila iz delavskega sveta NARODNA PLAČILNA LESTVICA BO OSTALA. — VEDNb VEČ JE DELA IN MANJ NEZAPOSLENOSTI. — PIVOVARNARJI IN NJIH DELAVCI. — SKRČENJE PLAČE IN ODPRAVA BONUSA. SPOMENIK, KI OBDAJA LIN-COLNOVO ROJSTNO HIŠO. Slika na desni nam predstavlja hišo v Hodgcnville, Ky., v kateri je bil rojen Abraham Lincoln. Leta 1916 so pa na predlog predsednika Wilsona zgradili krog hiše spomenik, katerega vidite na gornji sliki. To se je zgodilo v prvi vrsti zastrantega, da se zavaruje Lineolnov rojstni dom pred razpadom. Spomenik upravlja vlada Združenih držav. Chicago, 111., 11. februarja. — Narodni dogovor med železnicami ter njih uslužbenci, tikajoč se plačilne lestvice, katerega ho-'čejo železniške družbe razveljaviti, da bi lahko odpuščale ljudi ter (potisnile plače navzdol, ker trdijo, da ne morejo shajati ter bodo fa-jlirale, če bodo morale še nadalje plačevati svojim uslužmcneem dosedanje plače, bo za enkrat še obveljal, kot je odločiia zvezna oblast za železniške uslužbence. Ta odločitev bo ostala pravomočna to'iko j časa, dokler ne bo zaključena preiskava, ki se sedaj vrši. Delavci v železniški službi smatrajo to odločitev za svojo zmago. Boston, Mass., 11. februarja. — Različne industrije v državi Massachusetts poročajo, da je štetje v 267 tvornicah pokazalo, da se je zaposlenost od 1. decembra preteklega leta pa do 1. februarja te-jkočega povečala za en odstotek. Vsaka izmed 2G7 tvornic ima zapo-! si enih več kot 300 ljudi. Iz statistike je nadalje razvidno, da ri prišlo do 1. februarja v 16 tvornicah do nikakega skrčenja plač. Druge jtvornice pa so skrčile plače ali pa odpravile bonus. Po številnih pogajanjih, ki so se vršila med lastniki pivovaren v Newarku, Jersey City in Union Ilill ter njih delavci, je prišlo sedaj do dogovora. Delodajalci so pripravljeni pustiti dosedanjo plače do poteka obstoječega kontrakta, namreč do prvega maja tekočega leta. Če pa bodo eene živil med tem časom padle, bodo pivovar-narji tridi znižali plače. ■i; -i'.- .-v. u zavezniki prete nov spopad v obnovitev rusko- / nemški avstrijii vladivostok laške trgovine Pravijo, da mora prenehati vse-j Neznanci so streljali na ameriške Čičerin je vprašal grofa Sforzo, za-nemška propagada. — Ultimatum mornarje. — Eden je bil ranjen, ko.j Italija ne obnovi trgovskih avstrijskih provinc na vlado. Dunaj, Avstrija, 11. februarja. Glasi se, da so poslali zavezniški - Poročilo ni potrjeno. zvez z Rusijo. London, Anglija, 11. februarja. Washington, 1). 11. febr. — Pariz, Francija, 11. februarja, /.a tukajšnje družabne kroge je Prejšnji ministrski predsednik prišla kot strela iz jasnega nei>a Georges Clcmenceau namerava vi-st, da sta poročila Miss Vir- obiskati Združene države, potem tfirjia Mackay-Smith ter nemški ko se bo vrnil iz Indije, če bo kaj 1 apitan Boy Ed in sicerv Berlinu, takega dopuščalo njegovo zdrav-Kemanca t;;ed Miss Mackay- stveno stanje. Pisma, ki so dospe-S>n«th, ki je bila hčerka pokojne- la danes od prejšnjega ministrske-g.i Škofa »episkopalne cerkve v ga predsednika, izjavljajo, da upa J lil-aiU Iphin ji ter kapitanom Boy- dojeti domov krop 15. marca. Če Ed, nemikim mornariškim ataše- bt- v stanu vprizoriti potovanje v jem, ki je bil izgnan iz te dežele, Ameriko, bo tel naprej na Kitaj-K«r se je vdeležil zarot za razstre- *ko in Japonska ter s tem zaključevanje ladij in municijskili tvor- čil svoje obiske v vseh deželah nie, je več let stara. 'sveta. Presenečenje v družbi je imelo f v o j vzrok v dejstvu, da se je ame ODSTAVLJEN VODITELJ. liška deklica, o kateri se je dom- - nev do, da j > patriotiČna, poroči- Minneapolis, Minn.. 11. febr. — la - človekom, ki je oirrožal ne- A. C. Towidey je bil odstavljen varnost te oežele ter življenja kot vodja Non-Partisian lige v uitnili državijanoT v času, ko je Severni Dakoti ter izjavljajo ne-b.la m M d-/ela ie nevtralna. kateri njegovi prijatelji, da se bo Boy Ed je turškima pokolenja i kmalu umaknil kot načelnik napo svoiem očetu ter je bil ob času rodne organizacije, r jegovega bivanja v Washing-j William Lempke, dolgo časa zatonu zelo priljubljen pri mladih Upnik in desna roka Tonlev-a, je dninah radi njegovih dobrih ma-|V7el vajeti v svoje roke v Severni nir ter finega nastopa. Dakoti, kjer je bil izvoljen od svo- jih pristašev na mesto državnega m> (generalnega pravdnika. Tokio, Japonsko, 11. februarja. Tukajšnji časopis "Aliasi Šim- Neko poročilo iz Kima pravi, da zastopniki avstrijski vladi posla- bun" je dobil poročilo, da .so ne- je vprašal ruski zunanji minister Aico, v kateri se protestira proti zanci oddali v torek ob enajstih Čičerin brzojavnim potom italjan ŽRTEV TORNADA. GEDDES V AVDIENCI FRI KRALJU. Oconee, <»«., 11. februarja. —j Dcnn »o dotriiali, da je tornado., ki je včeraj strahovito divjal pol _ i^j . koli. i . nhteval *J9 človeških London, Anglija. 11. februarja. >'•''**v in sicer enega belokozea in 15 februarja bo odpotoval v Zdr. IS zamorcev. 44 oseb Je bilo ra- j države angl. poslanik Sir Aucland r.' 't »1 jGedde*. Včeraj je bil pri kralju v Povzročena škoda znaša nad avdienci. pol Milijona dolarjev. ______ predno se odloČite za tvojo drniino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, sli poslati denar v domovino, da m g« potnik tam kupi, pilite najpr vo za tozadevna pojasnila n* no in unodjivo tvrdko f St. Hew Tadt POTNIKI, ki so prišli s paznikoma "President Wilson" in "San Giusto" iz Trsta, se zaradi bolezni na obeh parnikih nahajajo v kvarantini za nedoločen čas. Gotovo bodo morali ostati pod zdravniških nadzorstvom najmanj dva tedna. Toliko na znanje onim. ki pri-čaknjejo potnike, ki so prišli s tema dvema parnikoma. Prank Moor State Rank. - ix&jkM^' gibanju, kojega namen je združenje Avstrije z Nemčijo. Za slučaj, da bi se nadaljevalo s tem gibanjem, pretijo zastopniki zaveznikov s povračilnimi odredbami. Konferenca provincijalnih go-vernerjev, ki se je vršila ta teden v Solnogradu, je stavila vladi avstrijske republike zahteve, soglasno s katerimi naj bi s? zvezna dovolila za upravo provincijalnih vlad potrojilo. Razventega se zahteva, naj vlada plačuje polovico plač provincijalnih civilnih uradnikov in naj se izroči provincijal-nim vladam vse dobičke, ki prihajajo iz prodaje stavblnskega lesa. Če ne bo centralna vlada v teku enega meseca sprejela teh zahtev, prete provincijalni gover-nerji, da bodo posamezne province razpisale svoje lastne davke, uveljavile svojo lastno eksportno in importno carino ter sploh popolno samostojnost glede financ. Važno za potnike. V sled odloka jugoslovanske vlade morajo podaniki Jugoslavije, ako so namenjeni potovati v stari kraj, za dob&vo potnega lista predložiti jugoslovanskemu konzulu atari potni list ali krstni list, delavsko ali vojaško knjižico ali domovnico. Brez kake take listine ne more nikdo dobiti potnega lista za potovanje v Jugoslavijo. Kdor je tedaj v bližnji bodočnosti namenjen potovati v Jugoslavijo, naj prinese kako tako listino a seboj; ako je pa nima, naj piae županstvu one občine, v kar tero je pristojen, po domovnico (domovinski list). Ta odlok sicer sedaj Se ni v veljavi, toda v drogi polovici februarja se ga . bo gotovo ie vpoite-valo* PRANK Mlffit STATE BANK 82 Cortfendt Sfw Y«tk STAVKA MESTO PONUDENE-GADELA. ponoči na pet ameriških mornar- skega zunanjega ministra Sforzo, jev več strelov. Eden mornarjev zakaj noče stopiti Italija v trgov-je bil težko, dva pa lahko ranje- ske zveze z boljševiško Rusijo in nc. — zakaj noče Italija pustiti v svoje Ameriški mornarji so zatem s ozemlje ruske misije, pomočjo treh ruskih policistov Rimski vodilni krogi pravijo, aretirali tri ruske čas-tnike, ki so da ni nobene zapreke glede obno-svoj čas služili generala Kappelu, vitve trprovskih zvez med Rusijo poveljniku zapadnih čet omske ar- in Italijo, pristavljajo pa, da jim rrade. ni ničesar znanega o misiji, kate- Vodilni krogi v^ Vladivostoku nameravajo poslati boljševiki so mnenja, da so napad insceni- v Italijo. ' rfdi komunisti v namenu, da se poostri razmerje med Japonsko in Yceraj je dospel v Ameriko no Ameriko. italjanski poslanik Rolandi Ric- c: Prijatelji so mu priredili veličasten sprejem v čakalnici na pomolu Royal Mail Steamship Line. Poslanik se je pripeljal s parnl-Lom "Duca d'Aosta" iz Genove. Novi poslanik je član italjanskega senata ter je bil intimen prijatelj Giolittija. Great Falls, Mont., 11. febr. — Možje, katere je vzela v službo občina, da odpomorq s tem nezaposlenosti in katerim je dala po pet dolarjev na dan so bili pozvani od Federal Labor Union, naj zastavkajo, da izsilijo s tem od unije predpisano dnevno plačo petih dolarjev ju petdesetih centov. Ljudje, ki so bili pozvani na stavko, štejejo komaj pol ducata. Delali so v pritličju občinske vodovodne postaje, ko je prišlo povelje unije, da - morajo zastav-kati. Župana Newmana ni bilo v mestu in ni mogel vsled tega storiti korakov, da napravi konec stavki. (Plača petih dolarjev na dan je menda boljša kot pa sploh nobena in tistih petdeset centov bi pač lahko vsakdo utrpel ali pa naj bi jih plačali organizatorji ter veliki gospodje v uniji, ki žive u-dobno od delavskih žuljev.) PRENAGLJENA NOVICA. OPICA ŽRTVOVANA ČLOVEKU Včeraj so listi poročali, da je našel canadski zrakoplovni po-rečnik Vezine svojo smrt, ko je zadel njegov aeroplan ob tla. Danes pa je dospel ta poročnik po- Pariz, Francija, JI. februarja. Le docteur (doktor), opica, ki je dala svoje žleze, katere so pred pred kratkim premestili v telo Arthurja Liardeta, sedemdeset let starega Angleža, se je pričela danes nenadoma opotekati v svoji kletki ter padla mrtva na tla. Dr. Sergej Voronov, ki je vodil pomladilno operacijo in ki je imel posebno rad to opico, je rekel, da si ne more pojasniti nenadne smrti živali, ki je bila izvanredno živahna ter navidez ni prav nič trpela vsled izgube žlez. Celi učinek kirurgične operacije pri tej opici je obstajal v velikanskem povečanju teka. Žival je zavživala velike množine živil najbolj različne vrste. Mr. Liardet in njegova lepa mlada žena se pripravljata, da se vrneta koncem ttga tedna v London. Mr. Liardet je rekel, da se čuti popolnoma mladim in da je prepričan, da bodo dobri učinki izvršene operacije trajni. GOVERNER KANALNE CONE NA POTI V ZDR. DRŽAVE. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO. NA GORIŠaO IN NOTRANJSKO. Panama, 11. februarja. — Go-verner panamske kanalne cone, pol noma zdrav v Quebec ter izjav- eol. Chester Harding se je odpe- lja, da si ne more misliti, kako je prišla taka novica v liste. RUSKO-POLJSKA POGODBA PODPISANA. Izvršujemo denarna, izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gatiškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno pc italjanski armadi. Včeraj smo računali za po£-Ijatve italjanskih lir po aledečih cenah; 60 lir 100 lir 300 Hr 600 lir 1000 lir $ 2.40 $ 120 $12.00 $20.00 $39.00 Helsingfors, Finska, 11. febr.— Včeraj je bila podpisana v Rigi njrovna pogodba med Rusijo in Poljsko. Tr^adevno poročilo je dospelo brezžičnim potom iz Moskve. PROTI ŠPANSKIM TERORISTOM. Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Ki računamo po ceni istega dne, ko nam podani denar do^e v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestie Postal Money Order, sli pa New York Bank Draft. Se vila, Španska, 11. februarja. Včersj so se sestali governerji vseh endaluzijskih provinc ter sestavili natančen načrt, kako bodo v bodoče postopali proti terorizma španskih sindikalistov. Petinpet-c lese t ekstremistov bo najbrže Se lekom prihodnjega tedna obsojenih na smrt. SMRT V SODNI DVORANL St* New York Ann Harbor, Mich., 11. febr. — Ko je prišla v sodišče, da priča za svojo hčerko, katero je tožil mož na ločitev zakona, se je Mrs. James McCall mrtva zgrudila na tia. ROJAKI. NAROČATE 81 M A "O L A 8 IT A B O D A", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK X SDKUtntB SlU?4ft ljal včeraj v Združene države. !sadomestoval ga bo col. Jay J. y* orrow. MORILEC DVEH FANTOV O-EEŠEN V ILLINOIS. Marion, 111., .11. februarja. * — V občinski ječi so danes obesili Settina de Sontida, ki je umoril dva mlada fanta v West Frak-fordu. ZANESLJIVO IN HITRO oskrbo je DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druga bančne posle Frank Sakser State Bank 82 Gsrtlandt Street New York Rojaki, poslužujte se vseh zadevah, te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo * $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali za požiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: 300 kron----$*35 1,000 kron .... $ 7.50 400 kron____ $3.10 5,000 kron .... $37.25 600 kron .... $3.85 10,000 kron .... $74.00 Vrednost denarja sedaj "ni stalna, menja se večkrat nepričako. rano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp4 T Toke.____ Denar nam Je podati najbolj po Domestic Money Order, ali pd Now York Bank Draft. 4 ^ ft a .gagi- Ul Fruk Sakser State Bank comu«rnm> wt Manhattan. ▼..........Certt—t un v. Mnenje odličnih Rusov o boljševikih, K. I. Kedrin, član prve Dume, jiustični minister v vladi Čajkov-hkija, piše naslednje: — Moč boljševikov je obstajala prvotno v dejstvu, da so bili v slauu prepričati narod o možnosti neposrednega udejstvovauja njih najplemenitejših idealov in zelja. Vcepili so masam upanje na boljše življenje, ne po smrti v nebesih, temveč tukaj na zemlji. To je bilo, kar je delalo komunistične nauke tako zapeljivim ter navdalo propagandiste in množice s skoro verskim fauatiznfom. Bolj*eviki, vodeni od nemških inštruktorjev, so iztrgali silo iz slabih ruk provizoričue vlade ter varali narod z obljubami neposrednega miru, zemljišč in prostosti. Se danes se posvetujejo z Nemii glede tehničnih naprav državne, administracije ter vzdržujejo na površju s silo stalnosti, ker ni nobene druge sile*, ki bi stopila na njih mesto. Glavni faktorji, ki so ;ojačili sovjetsko vlado, so: 1. — Uporaba mogočnega policijskega sistema, ustvarjenega od earjev. V tem krši sovjetska vlada vse osnovne pojme o moralnosti iu pravici. Poslužuje se^pogosto špijonaže, eksekucij brez obraviuA*, umorov nasprotnikov v masah, proti katerim nima niti pičiee dokazov. 2. — Nezmožnost nasprotnikov boljševikov, da bi prepričali najini, da je v resuiei suženj boljševikov in da služi le njil. interesom. Voditelji beljL armad niso na noben način olajšali trpljenja naroda, pač pa s svojimi akcijami potrdili obdolžitve boljševikov. • * • M. M. Vinaver, č!au Dume in ustavotvome >kwpšeiue, načelnik centralnega komiteja ustavne demokratične stranke, piše: — Sila boljševikov tiči' v grehih 'naše preteklosti. Blaznost J>to-lipina pred petnajstimi leti je uničila vsako možnost ustvarjenja normalnega razvoja ekonomsko močnega kmečkega stanu. Nove konstruktivne sile niso imele nobene prilike, da bi dohitele zamujeni čas in boljševizmu je bilo lahko zabiti svoj smrtonosni klin v nebranjeno postojanko. Boljševizem se vzdržuje s pomočjo napake ali naše slabosti. Vir slabosti pa je pomanjkanje močnega razreda, ki bi bil zmožen konstruktivnega TOcialnega dela in organizacije. Pozicija boljševikov je bila ojačcaa do gotove mere, ker se niso rr z lične ruske politične stranke združile ter ustvarile solidne proti-bcljieviike fronte. # * • T). S. Merejkovski. slavni pesnik, pisatelj, kritik in razlagalce Dostojevskija, piše: — Moč boljševikov tiči v prvi vrsti v naši slabosti in drugič v salauskem prilagodenju treh velikih idej. — namreč ideje družabnosti (socializem ), ideje enakosti in ideje splošnosti. Boljšcviško prila-godenje teh idej je obstajal« v tem. da so ustvarili socializem brtz individualnosti, enakost brez prostosti in univerzalnost brez dežel *. Resnični problem, katerega je predli žil Bog človeku, katerega pa je boljševizem rešil s pomočjo vraga, je združiti družabnost z individualnostjo, enakost s prostostjo in univerzalnost z deželo. Boljševiki so se vzdržali tri leta prvič raditega. ker smo jih oja-čili mi Kusi s svojo lastno slabostjo in drugič. ker Jilt j * podpirala etla^vropa s svojo "ne-interveneijo". ki pa je bila d« janski intervencija v ruske zadeve, izvršena na korist boljševikov. Xajprvo so jih podpirali Kemci. da nničijo vojaško silo Rusije in sedaj jih podpira Anulija v namenu, da izpremeni Rusijo v svoj > kolonijo. Pozicija boljševikov je bila ojačena vsled slabosti naše inteli-gence in drugič Vsled nevednosti in primitivnosti ruskega narod i. Le pomislite! Služiti carju kot Bogu skozi tisoč let in nato končati življenje Nikalaja II.. kot so pa v Ekaterinburg! L hko |»a najdemo utehe v tem. da ni ruski narod nič slabši kot so drugi. Kar je ruski narod storil bivšemu carju, dela sedaj sam sebi. Car je plačal za svojo preteklost in tudi ruski narod bo plačal. Nikdar pa ne bo mogoče odpustiti, kar dela sedaj Evropa ruskemu narodu. =1? Abraham Lincoln. Tudi mi imamo junake, ki so se ''izvili iz srca vojnega boga ter sesali iz volkuljiuih prsi ". i Tudi mi lahko slavimo, se navdušujemo in prižigamo kresove. Toda na Lincolnov dan se pomiri vihar osvete, hvalospev ponosa prevladuje, ves kontinent umolkne, kot da bi bila ura molitve v prostrani katedrali. Odkritosrčna duša tega moža vzraste v zemlji hvaležnega naroda kot patrialhalni hrast, čegar korenine so v našem trpljenju, naši skrbi, naših sanjah in našem triumfu. Drugi možje uživajo slavno ime, ta mož jiti gospodarjev. kjer ni sužnjev; da svoboda ne more biti nikdar le prispodoba, dokle*- verujemo V njeno i'esuičiiost: in dokler je njegovo življenje naroden slavospev. ne more biti življenje njegovega naroda težko in slabotno... Sugagimnutfifea Ustanovljena 1. 1898 iCatnl. Sfeiturta InkorDorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. svojo novo pozicijo v čikaški fe-rovž, boste izvedeli v četrtkovi številki tega lista in sicer med Jeduotimi dopisi. Rockefeller mora plačati to leto dva miljona dohodninskega davka. — Da. saj pravim, vsak ima svoje truble. G Lavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 83o E. lSGtli St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 10«. Fearl Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PJSHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BRQZ1CH, Eli*. Miun. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS', 624 X. 2nd Ave , W. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JGS. V. GRAH F K, S43 E. Ohio St, K. 8.. Pittsburgh, Pa. I N'adAni odbor: MAX KERŽ1ŠNIK, Box 872, Rock Springs, TVyo. MOBOR MLADIČ, 2tiU3 So. Lawndale Ave.. Chicago. IU FRANK ŠKRABEC, 4S22 Washington St., Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD ST-ABOI»NIK. Box 4S0. Ely. Minn. GRE<;OR J. PORENTA. Box 170», Black I»iamond. Wash. FRANK ZORICH, 6127 St Clair Ave.. Clevenland. O. 1 Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. -110 Meadow Ave.. Rockdale. Joliet, lit. PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street. Iji fcalle. III. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukcgan, UL - JeUnutino uradno glasilo: ,'iiLAS NARODA". - PeterZgaga Tole mi je pripovedoval prijatelj, ne vem, ,v-e je res, glave bi za to ne zastavil: i— Bilo je ob času katoliške kon-vcucije v nekem mestu na zapa-du. S patrom Skazom sva prišla skupaj v hotel. Kljub temu, da bi lahko spala skupaj v eni sobi, jč zahteval Skaza svojo in jaz svojo. Pozneje mi je bilo jasno, zakaj jo je tudi Skaza zahteval. Natakar, ki nama je stregel, je znal mežikati in se obnašati kot kak newyorski "pimp". Jaz sem to opazil, in jozneje sem se prepričal, da je t p opazil tudi Skaza. Iz umljivelga. vzroka sva se oba odpravila zgodaj spat vsak v svojo sobo. Par n*inut sem posedel na postelji, nato pa potihem odšel v restavrant. Mlad sem bil in življenja poln, o dotičnem mestu sem pa še preje slišal, da v njem božiče skoraj javno prodajajo lju-j bežen. Vprašal sem natakarja, iu on mi je radevolje povedal, kje se dobi ta roba. Odpravil sem se torej par blokov dalje v zadnjo sobo krasnega salona. Tajinstvena rdeča luč. duh po moSl^atu — samo škoda, malo prezgodaj je bilo, nobene devojke še ni frilo tam. Prostor je bil prazen, le v temnem kotu je sedel — pater Skaza. * # S čegavim denarjem se je pa njegovo mežaarsko veličanstvo. Mr. Gofla Časram. pripeljalo tekočega leta na 20 miljonov kg. /be nesposoben, dobita on, kakor S to količino bi bila krita vsa do- tudi njegova rodbina vso pokoj-mača potreba, ostalo pa bi še do- liino. Isto velja za vse rodbine sti za izvoz. Kosmati dohodki za orožnikov, ki so padli izza dne 1. tobak so za to leto preračun j en i marca leta 1019. z eno miljardo dinarjev. Uvoz luksuznih predmetov. Novo električno centralo ' Ministrstvo* finance je zvišalo na reki Remi zgrade v Bosni. z,'IK>t davek na uvoz luksuznih Centrala bo imela :U).«HX> konjskih predmetov in sicer za 10 odstot-sil in bo za ono v Fidi na Štajer-,^ov- *>u uovi tarifi se bodo plače- Tse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne i*osilja-tvo naj se pošiljajo na glavne?« tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predseduika pontnega odbora. Pr«5aje za sprejem novih članov iu bolniška spričevala naj se jiošilja na vrhovue^a »travnika. Jugoslovanska Katoliška Jedu«ita se priiH»rt»Č5i vseui Jugostoranom za obilen pristine Kena stranka — >vic*^* pf je to p* «i*na«iftyeui volilnem zakonu ztlo t**žko — je dobila v«tino ena »<^eja: »fgromna večina naroda se je izrazila proti federaciji. Proti federaciji so^radikalua. demokratska in sel jarka stranka, vendar pa. ako se tudi le stranke protivijo federaciji, se razlikujejo v pojmovanju države. V pojmovanju njene notranje ureditve so razlike, med temi strankami mnogo večje. Potemtakem bi se te tri stranke mogle srečati samo v ustavnem vprašanju, in sicer v njegovem najožjem zmit&i, da se takoj potem o.efinitivno raz idej o. Ta koalicija bi imela to napako, da bi bila po večini srbnka. imela bi p*t to dobro stran, da b$ niQgla morda izvesii vsaj ustavo. Druga kombinaeja bi hila koalie^a radikalne stranke * ljudskimi strankami, muslimani in obenem zajedničarji in dvmo-kratsko stranko Tudi ta kuaiicija bi se mora^ji omejiti na sprejetje ustave in se potem takoj raziti. Tudi ta koalieija bi imela iste. napake, da b bila pretežno srbska. S tega stališča bi bila idealna rešitev spojitev Radičeve in hrvatske seljačke stranke, s kmetskimi stranmi drugih pokrajin v zedinjenc kmetsk« stranko Jugoslavije in njen vstop v koalicijo za uvtavo z radikalna in demokratsko stranko. Ta idealna reiitev našetra najvažnejšega državnika vprašanja je odv-kna samo od fiadiča. Ustavo, ki bi 'jo piiznala tudi njegpva stranka, ki sprejela v bistvu vsa Hrvatska, ker v tem Irenotku predstavlja UarvaUko samo Jiadičeva seljačka stranka in uikd^» drugi. I*o lem bi se na vprašanje, ki jc danes na vseh ustih: ali ho ta kon-stituqnta m«irU delati, alf n*. mogio y^riuyipi^lno oU dosedanjih predpisih iztir iTenega- rezultata. Na kunferen- Jaj° piisUnim potom po preteku cah med j u^ro^si o>v a u sk i m i in nem- ^ dni. ko tozade\Tia fxlredba škimi delegati so pretresali samo "kJavi po o!>činail. Za. leto 1921. \"prašanje. na kak način naj se ;e IH'predpisane davke je plačati sklene dogovor. Možnost, ua se vl^Lni zadnjega predpisa, sklene carinska pugadba, za katero se nemški delegati posebno po- Uvoz vžigalic je prepovedan, tegujejo. je zaenkrat |>opolnoma Uprava drža\"nih monopolov v izključena, ker namerava mini-i-Jugoslaviji je popolnoma prepo-strstvo take pogodbe sklepati Vedala uvoz vžigalic. V Ju gosi a-uajprej z zavezniškimi državami, viji je 5 tovai-n za vžigalice, ki Pogoa z Nemčijo bi se imela morejo kriti vso potrebo države, skleniti na podlagi svobodne trgo- Ker pa te tovarne niso mogle vine. Ako bodo pogajanja tekla vsled carinskih in monopolnih ugodno, se .bodo uajbrže podalj- predpispv konkurirati sx tujimi in šala za par tednov. [so morale odpuščati delavce, je j izdala uprava gornjo prepoved. Državni dohodki. j Samo da bi bile sedaj vžigalice Carinskih dohodkov, nabranih tu
  • - vale vsakih 100 kilogramov l konzorcij bo ^"deče pristojbine: za močne al-i več tovarn. k°hoIne pijače 200. za žganje iu 'druge slabe alkoholne pijače l.">0, Albanci za Jugoslavijo. za šampanjec 6u. za vosek < izvze- V Beograd je prišla deputacija *e 80 sve,'e in ti-ure :i00- za Albaneev. ki je izrazila ŽHjo. da Prtdiv° ^ bi vladalo med Jugoslovani in Al- Za I,olsvll,» 2500. z*»iaiiiet G«>U0, banci največje prijateljstvo. Kaj Za l^tum.-njo fi00, za vsak Viiv nehajo z ropi in požigi, in prija-'COvlfV za h,liere /a arlu teljstvo bo takoj doseženo! * tlr^e kau,uo 10000 dilli'rj, v- Dvoreznost Bolgarije. Pred kratkim sem vprašal svoje prijatelje: Kaj je užitek? Prijatelj Hude mi je rekel, da je užitek, ee sliši človek Carusa peti. Marinova mi je rekla, da bi bil zanjo največji užitek, Pe bi mogla Župančiču stisniti roko. Prokleto imajo ljudje čudne pojme. Če' spim ponoči v ledeno mrzli sobi, pomolim nogo izpod neskončno gorke odeje. Molim jo toliko časa. da postane trda *>revil<« z se^i sporazum z Jugudav.jo. Mi- illtellzivnila ihAtmu SuP(,ve svi|w rovne dolocbe pa vseeno ne izvaja Uahaja sotlaj v vseh toVarnah Bolgarska, tako da jv, zuaial ietotr^imje uuint, 8000 okr Zar0ta V itumanovskem! vagonov. C v oz iti se mora torej j dve tretjini v deželi potrebnega _ -ludkorja. Res skrajni čas, da se Finančni minister Kosta Stojano-',,rične delati /a povzdig.. sladkor-vič umrl. jue industrije! I>ne 4. jan. jt- umrl v Beogradu; poslanec in fiuausni minister Nova železniška proga. >ta Stojanovič. Dne -'JO. dec. še Poslam-a dr. Ilibar iu dr. Tri-prisostvoval seji ministrskega'»ajstič sta se zavzela za zgradbo sveta, zvečer pu j«* začutil rahle nove pn^e Kočovje—lirotl Mo-bedečine v ^lavi. Vneli so se mu ravit-e. da bi dobila tako Sl<»vc-možgani in ledvice, kar je povzro- i "JJa zvezo z morjem. Železnica bi čilo njegovo skorajšnjo smrt. Za-1 končala v Bakru, pušča ženo in tri otroke. — Sto------ > s^mit živeli naši odjemalci! mož dela. ki mu je bilo več za, -_ stvar, kakor pa za osebe in stranko. Bojen dne. 2. oktobra 1867 v Aleksineu v dolini reke Morave. se je posvetil profesorskemu študiju in postal po študijah v Lip-skem iu Ženevi profesor na beograjskem vseučilišču. Po svojem poklieu je bil profesor matematike. ali s samonaobrazbo je dosegel, da je postal eden prvih finančnikov in ekonomistov vse države. Njegova zasluga je. da je prekosil dinar liro in samo neurejeni državni aparat je kriv, da ni Dne 1. februarja eo se uslužbenci Joseph Triner <'0111 pan v za-lavali x svetom ravnateljev na letnem domačem banketu, ku je \edno najbolj odkritosrčen izraz harmonije med uslužbenci in go-spodarji tovarne, kjer se slavno Trnerjevo Grenko Vino izdeljuje >e več kot trideset let. Glavni govor se je končal 7. besedami, katerim so vsi ploskali: ''Živeli naši odjemalci!'' — a v resnici zaslužijo slavo, kajti tisočeri in ti- pri tem ostalo. Vendar je pa do- soC*eri ^jemalcev so zvesti Tri-segel. da se je kurz Jugoslovan- zdravilom, tako zvesti, skega denarja vsaj ustalil. Zelo n&padena je bila njejsova carinska politika. Stojanovič se je tudi pridno vdeleževal politienejra dela. Prvotno pristaš radikalne Stranke, ki je bila tetfftj najagil-nejša stranka, je prešel polagoma v opozicijo, ki jo je vodil v parlamentu na otoku Krfn. Pozneje je prešel k demokratom. Pokojnine orožnikov. Po onvi uredbi dobe orožniki v da jih priporočajo pri vsaki priliki ter imajo zanje najbolj navdušene besede. Mrs. John Rittle-man ml. nam je pisala iz Leets-dale. Pa.. 6. januarja. "Trincr-jevo Grenko Vino mora biti vedno v moji hiši. -T^z noceui biti brez njega. Zadnjih o$em let se tudi poslužujem Trinerjevega Mi-rilca Kašlia ter Trinerjevcga Id-nimeota. To je ^najboljše, kar je iznajdeno ali 7, drugimi besedami \oeeno — kar je mojr«»Če kupiti za denar." Lahko dobite pri vseh za tobsik. da bodo imeli pridelo- Jugoslaviji pravico do pokojnine1, iHHH HIIH valei od enega hektarji 10 do l2lpo IG. službenih letih. Z doYrše-l^lekarnarjih ali prodajalcih zko palačo*' v poltkih; od megle vlažnih, od pre-Kust.udu, da m- napotim ž njim luogovega dima umazanih stopni-odtam tta enega onih izprekodov,'cah hitimo navzgor na cesto, ki »pazovalcu velikomewt-'mrgoli delavskih postav, hitečih ki nudijo llt-lfU Eivljenja najznačilnejše soyskozi sajasto ozračje. Droben dež eialne >Jike sedanje družbe. Pat- prhi iu ni be čuditi, da nastane 114 riek je bil v eni ea»tendskih žup-itleh in ob zidovju nekak rjav uij clan Viueeneijeve konference klej. če injinislimo, da se v tem 111 je dobival v.*ak teden nalogo, groznem iuestu požge na dan čez da ponese društveno miloščino v 41KM) ton premoga na več nego kako ubožno rodbino. Pri tem po-*»lu je prišel seveda v dotiko z vsemi ljudskimi iiloji in je imel pri- ložnuift, da globoko pogleda v ljudsko dušo in njeue bolečine. Naprjmil wm ga, da ga smem > prt-iuljati na takem izprehodu. >e je začudil. a me takoj poda pojdem ž njiin v White-najirlaso vit ejši del lon-ira me*ta. ki Mah Peš-Jalovec. Leta 1885. je bil Toynbee Hall sezidan, in odtlej so v stanov ili v Londonu že mnogo takih zavodov, ki pa imajo večinoma verski pue 1Q UOTejnbr» 19a0 se Je caj kot nekake misijonske postaje'podpisala smrtna obsodba s^tiso-med delavskim ljudstvom. In taki imsijoni so res v veliko korist ljudstva. Angleško šolstvo je av- cev našega naroda. Natančno ime kraja, kjer se je to zgodilo, se zo- tonon.no (samoupravno) in ne po- VC: Sveta Margareta pri K^pallu *,ia državnega pritiska. To je v v h?uriJski jugovzhodno marsikaterem oziru dobro, a v teh Genove. revnih krajih, kjer so vsled bede* Sv- Margareta je mesto, ki šte-razvezane tudi rodbinske vezi, je ie prebivalcev iu ima kras- kriv ta sistem, da velik del prebi- »»<> teg© na morskem obrežju. V tvab-tva nima nobene izobrazbe, ozadju je mesto naslonjeno delo-t Univerze sedajo zato po svojih uia obraščeno, deloma skalovito dveh miljonih ognjišč. - ["ekstenzijah" med ljudstvo in goro Fino. Na zmernih višinah se Bližam Whiteehapelu z Bje-[sklI^aJ0 1>0 svojih profesorjih in svetlika množica gradičev, ki gle-govo enakomerno arhitekturo;|tom, iu surovi obrazi številnega' sem dobil svojega prijatelja oble. Le premožni ljudje zahaja- ljudstva delajo ves kraj še nepri- 'Palrieka. 'jo v ta kraj. Po zimi se grejejo v jetnejši. Tu živi 1M)0.000 ljudi v veliki revščini; oni ne vživajo do- greva 11a svojo pot! rrea veee- 4'Hitiva va «e l»rot kulturnih dežela, dasi ko tako blizu središča kulture, ki pra-je dosegel} vi. da si je $vet podjarmila; ttfii'n,aram vetovno ime /aradi nepopisne umirajo lakote, dasi lahko vidijo^hapehi." -•de. izprijenosti in zločiifetev, ki j dimnik na strehi angleške banke, pravi, "da si ogleda- i>eizčrpni solnčni gorkoti. v polet Ljudsko palačo", predno jll pa se hladijo v miUh Sdpicah a svojo pot' Pred veče- __________ roin morava biti že doma. Jaz ne hoditi ponoči po Wliite- d tem zapuščenim, lač- katerega se kadi dim sežga- W zanemarjenim ►m. delavskim »iii uiiljojiov. Nikjer na svetu ni-jsta bogastvo iu revščina tako bliž- al — v/liodui konee — je nja su*eda. a nikjer six nista tudij/-?ra^,>a-d. I I/.....iona. Tam na za-'tako oddaijeua. Kast end je čisto 1 i j«- uiwrto miljonarjev, neznana dežela prebivaleu lon-parlamentareev, tu pa,'don&kega City, dasi je komaj če- 11. t «.tra i m daje«- raztegujenega Temzi- trt ure oddaljeno od ujega. Z ne-pristanišča, se vr*»ti dok pri kakim sftrahom izgovarja bogati Whiteehapel, široki Mile End Road sva šla proti severovzhodu do večjega, južnega podnebja in v prijetnih kopeli h ligurijskega morskega žaliva. Na glavnem mestnem tr?«a se vzdiguje kip Krištofa Kolumba, ki je bil baje v genovski oko- odprtega prostora, na kalerega |iei Kolumbovega koncu se dviga jako zanimiva k'pa * *rxiZih Pom" Lkladajo in razkladajo Locidonee besed« ia Ko stop pred seboj rini, ki tudi zunanje ni luč bolj umestna več podoben prebivalcem bogate- drugod. Stranske ulice so popolna Londona. (Hrtk?i lačnih mater noma temne, in večkrat, če sem se iti proletarskih očetov so postali zvečer vračal v bližini teh krajev čisto drugo pleme, ki nuni na upa- domov iu sem zašel v kako stran-lih lieiliznamenja p'**t,avaI to velikansko stavbo, jsiovensko ljudstvo s kratko pote-umazane mnotiee se pehajo za smatra tega met«tutiga vsakdanjim kruhom, izmozgane trebuega enake razsvetljav "d dela in lak<*te ter upadle od kor jo vživajo bajne izložbe in *al opremljevalca dela po-; j« prišlo delavsko ljud- 7x. na zemljevidu, oropalo- celih jave, ka- *tVo do zavoda?"' sem vpra- pokrajin, ki so jih mogočnjaki STRMCE CIGARETTE Boj za avtonomijo v Italiji. Mis^nost liberalne buržoazije je povsod enaka. Tako so se sedaj slučajno našli na eni politični plošči jugoslovanski in italjanski liberalni politiki in sicer glgde vpra: šanja: avtonomija ali centralizem. Kakor bi pri nas demokrati radi uvedli centralizem potom ustave, thko na Italjanskem ultranacijo-nalisti zagovarjajo obstoječi centralistični upravni sistem, ko gre za to, da se razširili ba novoprl-dobljene pro\-inee bivše avstro-OgTske monarhije. Dozdaj so namreč v teh pokra-jinah več ali manj veljale upravne metode bivšega avstrijskega režima. £daj se mora odločiti, bodo li te province obdržale svojo avtonomijo prilagodeno novim državnim razmeram. *ali pa naj se italjanski strogo centralistični Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. Kašolj, rrphlad, hripavost, so v Um da$u sploine bolezni v letu. Skuiajte se jih iznebiti. Hitro ozdravljenje lahko prepreči resne posledice. Severa's Cough Balsam (pr^ja Severov pijučni balzam) j« bil vporabljan skozi štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hripavosti. ranjenega grla. prehlada, pokašljevanja in ka&lja, ki prihaja iz sapnika. Prijeten zavžitek. QdrasUi, otroci in celo do jenčki ga. lafjko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cena 26c in Sftc. tralizem zlasti dr. Depiera iz Trsta. Njihovi razlogi >0 razlogom l,'[uaših centra I isto v podobni kakor Ipravni sistem več ali mani bistve-l; - : - T. , ,■• \ ... jajcu, lialija je nedeljiva. določili Italiji že takrat, ko še zanemarjenosti. 'trgovine ob New Oxford Street! "Začetek podjetja je bil v idea-'rob^u bersaglier ui da? niti eue. v ta del mesta, imaš ifi Regent Street, dasi bi bila tu,hstRIU utof>iji. Sir Walter Besaut^ strela na na5c- vojake Prva ; Ui mu iz potnik t«*i blišči sij padel v črno vrečo, iz katere ni ih slabotnih strasti, ki jih izhoda. Po teh krajih pa tudi ni varno raja u«'prestaua nezadovoljnost, a jih kroti teltwkiia in duševna one- hoditi poouet. Koliko ljudi izgine moglost. v Whit 1'rilM'ljal so- liuida b«nd- roval takoj par lepih tisočakov,' Kljub temu poglejmo, kako se ki so dali podjetju trdno podlago, je odločila meja za Gorenjsko. Zdaj so se pa Angleži začeli ko- Severozapadno (pravzaprav seve-teehapelu. da nihče ne ve, sati lueukll>irjev dal° tisoi:'akov!vzdiguje med Karavankami vrh z in so obvezalo prispevati zmateU imenom Peč v višini 15u;vrh uokrit deloma s s notranjega mesta tudi vsako leto par tisočakov pil Berlan neuadoma v stanovanje in bi pod pretvezo, da je detektiv, aretiral Pečkovo iu Berla-novo iu jima zapovedal. naj ocl-neseta tobak in cigarete na policijo. Prestrašena Čadeževa se ne bo upala ugovarjati in ne bo ničesar storila, ker bo mislila, da je Berlan res policijski detektiv. — Načrt so v resnici izvedli. Pečko-straui jejva je šla k Cadeževi in se dogo-smrekovim tvorila z njo, da ji bo prihodnji ..»traujega mesta tudi fc.^om, ddoma i travo,'.bn preskrbela veojo množino ti foua Oiatoo prckrbljen." * ° ^l™ Sln,n ^ k"Že ^»ret. P» ka' ' ' * n»to obliko l navpičnimi pečina- |Sla. Cadeževa je pripravila Pečko- katere bo pri- z u "Hm", pridenem jaz. 4iTo naj x „ . ' , | . ... _ bi se dal«, posnemati v nasi do- Zat° mH ^^ ^ P° ' 356 ^^ojekov finega turškega jvečjo imtančnostjo, da ne bi Klavni .edei tudi trgovina z deV'^'mi! Pri nas moramo revii 5t In ™ ze,° bistroumnem premi-t,obaka in 54 škatelj egiptovskih bil za eno ped dal>i ali širni <*l kleti. Koliko mladih ženskih A4Hstxlnega. O. borni vrtovi delav- biio z blifičečimi obljubami. >kih hai! N<^>enega drevesa ui da v (tfre izdelano t neko mrzlo, tovar-'učilLšča so se začela zanimati za 11 rak o enak revezev, ako hočemo prirediti,^10 P^ ^ovek tako dan po tobak iu cigarete, žnjo je predavanje v ljudski ko stopi ob ziuiikem času v[prišla tudi Berlanova. Ljudmila 1 kurjeno sobo. •on sedaj [Berlanova je zavila del tobaka in Pečkova (zakurjen* m v to J Pefc tv Najprej stoječo » nas sprejme velikanska zboroval-1 Nemško Avstrijo in pa Italijo. |paj. Ko je prišla Berlanov ua dvorana s primernimi stran-Jillienov4i bi j0 tačko treh držav. V. o van j a Cadcževe, je šel 1 .skimi nr«»srori — Uiippiis: Hull »li n , ___• .. _________- _- ...._______• i.«____ najmanjše pouk." Patrick me je peljal potem v to"j PeS^ tvori sedaj goi-sko točko, J cigaret in odšla" naprej •palačo ljudske sreče". Najprej stoječo na meji med Jugoslavijo, je pa ostali lobak spravljala sku- a iz sta-Berlan v stanovanje Oadeževe. ji pokazal ueko knjižico, v kateri je bila njegova fotografija iu ponarejeno potrdilo s štampiljo policijskega ravnateljstva, da je Berlan policijski detektiv; nato je napovedal Pečkovi aretacijo in ji zapovedal, da mora odnesti ves ostali skimi pn*itori — Queens Hall aU*Rate^anje ^ pasIi na njenih juž-kraljieina dvorana imenovana —J,ah obronkih že od pamtiveka k»>-kjer se vnše veliki ljutkki shodU^ „ov<,jo iivino iu drobnico. Ves ta oddelek ^ okr^en s k»iVer je bila oh-insksl last. Ko so angleških vladarjev, kraluc m'. T ... . igleških vladarjev, kraljic in državnikov, kajti mouarhičui čut se t jo pa zasedli Lahi 21. novembra Angležev se ka*e celo v takih 1918' Is0 ^P^« k?tkomalo žtč. ustanovah, ki morajo služiti de- ovire 1,1 d^anje. pravne po-mokratskiui ' tendencam. - Odtod^^sestnSke odganjali proč, kakor da stopimo v ljudsko knjižnico, ki jetbI im€li Je Lahl Prayico dojtobak in cigarete z njim na poli- prirejena popolnoma za potrebe F^P1*1- In ne samo tukaj, temveč ci j o. Pečkova Angela je res ^ najširšega občinstva. Vse pokio.tudi na ravnini so zasedli polja.^ 3erlanom. Čadeževa je bi najširše; ljudi sedi okoli i miz ali stoji okolidomačini z na pultov, na katerih so razloženi 1 teža vami obdelavali, v je? Li" od^la bila tana jvečjimijko prestrašena, da ni ugovarjala, jeseni jim;ker je mislila, da je Berlan detek- so se 1 »memt>stjo, z najmauj-| to Čudno deželo in so pošiljala šiini -stroški in z najskromnejšiuii ekspedicije profesorjev tja. da jo krasnimi prostori. 1 Velikanski načrt je to za ljud zahtevami do golega življenja.'preiščejo in pojušejo. Učenjaki so Z
  • 0 za nasprotno ii> lomi kopje za cen-[državne nadzornike in revizorje ■ ■ - - »j pretepli iu napodili kmetje iz va- je takrat pobegnil in se klatil o-'si. kamor >0 prišli pregledovat k;ci; ko se je vrnil 2. avgusta v j ali prevzemat žito. lijtibljauo, gn je policija 12. sept. z^etirala. Berlana je zagovarjat dr. K«>-kalj. ISCE SE USNJAKJE. . Vprašajo naj samo oni. ki so vešči delati 11a yardu. v Scrub Berlan je tekel, da se Čuti Je- j house in Beam hand<. Dobra pla-loma v obeh slučajih krivega. Zii- {-'d> stalno delo brez delavskih lie-;>osien je bil pri fotografu na Je-[u,iruv- — ProfUor KIlLson. Co., senicah, potem ko je bil brez de-!(h,kIaml? Pa-!a in je dobival 5 kron brezpo-j 1 silne podpore na dan. Svoja na- SLOVENKE, POZOR! .dopa kot detektiv je odkritosrč-j '/,*• lim še seznaniti s Slovenko v v starosti od 2•"» do ali vdova enim ali dvema otrokoma, ua to rfo te smehljajoč povedal, kako jc'_ , ... , . , . . • , . . .' . , J-to let. naj si bo dekle ua s t opal in zapleiiieval tobak kot-z ' . ;se ne <»ziram. sauio da je poštene- Porotuiki so na nje stavljeno! \-prašanje potrdili z 9 da in 3 n< Dvorni svetnik Regally je razgla-Lijko. Mi.j naslov; h^ant od fare, sil; sodbo, s katero se je obsodil t B<»x 125. Export. S. R.. Pa. 'jga obnašanja. Katera resno misli, na.j mi p\še in pismu priloži tudi iH T lan na 1 leto težke ječe. '-- Dr. Richterjev Mbčan družinski linimeat Pain-Ezpeller uporabljajo žc več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na sveto. Z a revmatična. . bolečine, nevralgi jo, ohromelost, izpahke, prenapetje mišk, & blUo o dp o p 99 zgodnjim prehladom ie. ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vred-nostL. "Zakaj pa ne učijo v črtah ni-kake slovnice*" je vprašal luikdo. moimjo nazaj dohiti svojo posest. "Zakaj ?" je odvrnil drugi, drngače postanejo navadni koča 1 ji prepovedanUl potih Naša vlaila "Kot je čuti, je tukaj sploh ni- ti bodo morali Ukati Itruha. v ny zastavi vso svojo moč za ce-kdo ne rato," tujik krajih ali si ga služiti po lokupno§t občine. Vtak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, tla aoi ponudijo prištela, t. varnostno znamko "Sidro." Za-"Vrnite vse drugo kot ^nadomestek m P°-naredbo. F. AD. RKTH1ER & CO. & SStk Si-, Wb>. Nkk Y*rk Jfthnstown«- okolica pozor. I^epa prilika za |aute in muze ki žele imeti le|K» iu dobru ofii««- ka nai pridejo k meni in bodo sigurni, da IhmIo ji«jlH.J5c postreje- ni. Imam nove In najbolje vzorce irosebno za sedanjo spuuiliMhiu sezono. Za rs* dela jumOiiu. da bo naiki |H»strežt'n in z mojim delom zadovoljen, lie lam 1« najnovejšem kroju: material za laao je j>n« vrate. v ob^ui poaet se priporoča' uajtoi.iye FLORIAN WIRANT 67 IKON 8TRBET, WHWVNT XAUOK Cleaibf. Presstne and Repairing BT, (Ci :itj PHONE 27«6-J» JQHNsmVN, VX. t OLASNARODA, 12. FEBR. 1921 ŽENSKA VOJNA. Zgodoviniki roman. — Fr&ncoaki ipisal Aleksander Dumas. Za "Olu Naroda" priredil O. P. (Nadaljevanje.) — Najbrž Ne je vrnil ter dal druge obesiti, — je rekla prince-fcinja z jeznim izrazom. ■— VsegJ^tejra je 4criv gospod Ltuet. gospod Pierre Leuet. — je i kla 11 udarna de Tourville, — ta trdovratni svetovalec, katerega vedno obdržite, ki pa ni za nič drugega kot da križa naše načrte. ( bi zavrnil moj drugi nar-rt, s katerim se je nameravalo nepričakovano zuv/eti fort Vi'vres na otoku Saint Georges, bi lahko držali «edaj Bordeaux oblegan in moral bi kapitulirati. — Ne da bi hotel nasprotovati mnenju vase visokosti, bi mi bilo 1. ubAe, če bi >*»• mesto samo ponudilo, — je rekel neki glas gospe de Tour vilic. Ta glas je bil spoštljiv, a vendar z ironično primesjo. — >le*»to, ki kapitulira uda sili ter ne čuti nikakih obveznosti. Mesto, ki se >amo ponudi pa s« kompromitira ter je prisiljeno slediti do konca reči onega, kateremu se je pomniilo. Tri dame so se obrnile ter videle Pierre Leuet-a, ki je bil prišel na teraso ter se približal damam od zadaj. Kar je rekla gospa de Tourville, je deloma odgovarjalo resnici. Pierre Le net, svetovalec princa, hladen, pameten in resen človek, je dobil od princa naročilo, naj nadzoruje prijatelje in sovražnike in resnici na ljubo je treba reči, da je imel več posla pri tem, ko je skušal preprečiti škodljive korake princa kot pa v boju proti naka-I am sovražnikov princa. Bil pa je prebrisan kot advokat ter vajen vs»-h dvornih >pletk. Vsled tejra je ponavadi zmagal s srečnim proti-ruvom ali z zavlačevanjem. Ravno v C'hantilly pa ni izvedel nobene svojih duhovitih bitk. Nečiiuuruost gospe de Tourville, nestrpnost princ« sinje, nedostopnost princesinje udive, — vse to je bilo prav tako važno kot so bile spletke Mazarina, ponos Ane Avstrij-bke ter neodločnost parlamenta. Poverjen od princa s korespondenco, je pokazal princesinjam sporočila le ob prie^inein času in kateri čas je primeren, je odločat Mim. Ker ne posluje ženska diplomacija vedno s skrivnostmi, kar j» g lavni temelj možke diplomacije, je prišlo do te. Vedno slab-in -labtM- |M»>taja. Ah, naš«* zadeve, moj tlra*ri Lenet. Al a dama. j' od\ rnil Lenet, —jaz sem daleč od tega. da bi videl stvari tako temno kot va&a visokost. Veliko pričakujem od •vsa ter povratka sr-če Saj vendar poznate pregovor: — Potrpljenje in čas omogočita vst. Potipljeiuje, povratek sreče., to je filozofija, moj dragi Lend in ue politika, — je vzkliknila go*pa prince>inja. Lenet »e je nasmehnil. je v vseh stvareh koristmi iu prav posebno v poli-r« i li.is nf posuti o.v*Liii pri zmagi iu ne izgubiti potrpljenja f tiozoiija '■i nas ne •či. Naj bo, -O)t pa Vsi I>a prizu VaJša visi je rekla gospa de Tourville. — dober sel bi mi bil vaše filozofije. Ali ne, gospa princesinja iti moram. — je rekla gospa de Conde. m, /atl« voljna, kajti sprejela bo danes tri. — je r kei Lenet z isto hladnokrvnostjo. — Kako tri? — l>a, madama Prvega so videli na cesti iz Bordeaux, tfrugi jrilaja o«! Nt en*yp in tretji od Larochefoucaluta. Obe priucesinji sta zakriknile od radosti. Gospa de Tourville pa be je ugriznila v ustni« e. Zdi se mi, — ie rekla s hlinjeno prijaznostjo, da skrije svojo (iezo# — da ne obstane tako spreten nekromaut kot ste vi, na tako 1,'pi poti. temveč da nam sporoči tudi vsebino sporočil. — Moja znanost ne pre tako daleč kot mislite, — je odvrnil Le-j . * ponižno. — Omejuje se na zvestega služabnika. Jaz sporočam, a ničesar ne ugibam. V istem trenutku je bilo videti dva jezdeea, ki sta pridrvila vrata (rradu. m* je zagnalo proti njima, da izve novice. Oba jezdeca Mu stopila s konj. Eden teh je podal drugemu, ki j« bil videti njegov lakaj, uzde potečega se kouja ter pohitel proti prince^fnjain, ki »o stale na koneu galerije. — Claire — je vzkliknila pospa priueesinja. — l>a, visokost. Sprejmite moj poklon. madama. Mladi jezdec je že postavil koleno na ila, da poljubi roko princesinje, a slednja je vzkliknila: — Na moje prsi, draga Vieomteaa, na moje prsi. Mladi jezdec se je nato obrnil tudi proti udovi ter sc priklonil pred njo. -— Govorite vendar, draga Claire, — je rekla slednja. — ]>a, govorite, — je ponovila gospa de Conde, — ali si videla Kiehona? m — l>a. visokost in dal mi je naročilo za vas. — I kobro ali slabo f — Jaz sama ne vem. Obstaja iz dveh besed. — Iz katerihUmiram od radovednosti. Največji strah je bil izražen na licih obeh princesiuj. — Bourdeau\ d ti, — je rekla Claire, sama nemima glede u< iuka, katerega bosta imeli ti dve besed:. Kmalu pa je bila pomirjena, kajti ota^ prineesinji sta odgovorili nato z vzklikom zmagoslavja, vsled česar je pribitel Lenet, ki je stal na drugi strani galerije. Lenet. Lenet! — je klicala priueesinja. — Ali veste, kaka sporočila nam je prinesla dobra Claire? Seveda. je odvrnil Ijenet smehljaje. — Poznam jih in rail it etra -,»• mi ni mudilo, J — - Kako, vi veste* * — Bordeaux — da, kaj ne? — je rekel Lenet. V resnici, moj dragi Pierre, vi ste čarovnik, — je rekla udova. , — Ce ste vedeli to, — je rekla princesinja očitaje, — zakaj i^am niste s tema dvema besedama odvzeli nemira, ki ste ga gotovo opazili? — Ker aem hoted pustiti gospe de Cambes plačilo za njena prizadevanja. — je odvrnil Lenet, ki %e je priklonil prod Claire. — Po-l< in j>a Še raditega, ker sem >e bal izbruha veselja pred vsemi ljudmi. VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ Hripavost, segačenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja bronehialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam. Severov Balzam Proti Kašlju (preje Severov balzam za pljuča) bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kašlju, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah. aKBeittnjaucB Cough Balsaftf V dvojnih merah: 25c in 50c. novi slovenski Alamaoah za 1921 jc izid Dobite Iztis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. Cegar? dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite xa 2c pošt. znamko. _________ W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS IOWA PRODAM FABMO 40 AKBOV, 24 akrov za orat. 6 je že posejanih. Hisa. hlev in več sent. Ceno in |>odrabnosti pove Anthony Kerzieh. R. P. D. 1, Harriett a. Mich. POZDRAV. Predno se podam na parnik •'President Wilson", pozdravljam vse rojake, kateri so me spremili na postajo, kakor tudi gospodarja Jožefa Fahee in njegovo ženo Pavlino, posebno pa moja brata {"Mihaela in Andreja Poklar. Že-' Titu vsem obilo uspeha, sebi pa srečno pot v Jugoslavijo. Z Bo-*r»mi! — Frank Poklar. Iščem svojega brata ANTONA SKERL, doma iz Topolea št. 4S pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake. ( če kdo kretanje parnikov KEOAJ ODPLUJKJ« «J PRIBLIŽNO NEW VOftKA. CHICAGO 15 febr. — Cherbourg ve zanj. naj mi naznani san giusto i is teor. — Trst njegov naslov, za kar mu bom ^nlanS |3 2£: Z Tf^Z zelo hvaležen; ako pa sam bere trance ( 17 teor. — Havn . , . ... 1 N. AMSTERDAM 19 fei,r. — Boulogn« ta oglas, naj se nu takoj ja\i, aquit.ania I 2« tebr. _ Cherbourg ker mu imam nekaj zelo važne-j _ , , ' CANOPIC ga poročati. — Joseph SkerlJ finland 1427 K. 39. St.. Cleveland, Ohio, ^o poldan a CALABRIA LA LORRAINE KROONLANO ROCHAMBEAU PR. MATOIKA SAXONIA IMPČRATOR (10- 2) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. — Prav imate, prav imate, moj dragi Pierre, — je rekla prince-s'nje.. — "Hočemo molčati. — I11 zato se moramo zahvaliti temu dobremu Rich ono. — je rekla princesinja udova. — Kaj ne. da ste zadovoljni z njim in da je dobro manevriral, Lenet ? — Riehon je mož, ki ima glavo na pravem mestu ter tudi uren v izvedenju, — je rekel Lenet. — in lahko ste prepričani, da bi ga ne priporočil, če bi ne bil trdno uverjen o njegovih sposobnostih — Kaj bomo storili zanj ? — je vprašala princesinja. — Dali mu bomo dobro mesto. — je odvrnila udova. — Dobro mesto? Kaj pade vaši visokosti v glavo? — je rekla dc Tourville. — Pozabili ste. da Riehon ni plemenitaš. — Tudi jaz ne. madama. tudi jaz ne. — je odvrnil Lenet. — kar pa gospoda prin<-a prav nič ne zadržuje imeti zaupanje " me. Gotovo častim in spoštujem francosko plemstvo, a najti je . .oliščine. v taterih je veliko srce več vredno kot pa star «»rb. — In zakaj ni dobri Riehon sam prinesel tega krasnega sporočila? — je vprašala princesinja. — Ostal je i*Gueinne, da zbere gotovo število ljudi ter je rekel, da ž«* lahko računa tristo ljudmi. Bil je le muenja. da bodo radi pomanjkanja časa slabo izvežbani in ljubše bi mu bilo. če bi mogel dobiti poveljstvo kakeira trdnega mesta kot Vayr*s ali Saint-Georges. Prepričan j«' da bo tam popolnoma koristen. (Dalje prihodnjič.') Rad bi izvedel, kje se nahajata JANEZ in MATIJA ČEŠNO- Rojakom v Johnstownn in oko 2EELAND lici naznanjamo, da tih bo te dni -A touraine CRETIC obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, k* je pooblaščen pobirati naročni- COLUMBIA FRANCE OLYMPIC RYN5AM ALBANIA V AR. Doma sta iz" fare Dobro-;nc za "Glas Naroda". Rcjakom va pri Ljubljani, vas Selo. Sp.lga toplo priporočamo in jih pro- Albania ,T . i . . . . _ ,1. AMSTERDAM ?S marca — Bouloan« Govzan. V Ameriko sta pruslaisjino, naj mu gredo v vsen ozirih pres. wilson k marca — Trtt ! 26 f»br. — Havrt | 26 lebr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg 1 marca — Havre 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 2 marca — Havre 5 marca — Cherb^ura ! 8 marca — Havre 8 marca — Genoa ' i0 marca — Cherbourg 2 marca — Cherboura 12 marca — Cherbourg : i2 marca — Havre 15 marca — Genoa 16. marca — Tret 17 marca — Havnt 19 marca — Cherbourg 19 marca — Boulogne 19 marca — Cherbourg 19 r**arca — Tret »J marca — Cherfcourq 24 marca 2 Cherbourg pred vojno. Kakor sem slišal. roko. nahajata v t'levelandu. Cenjeno čitatelje vljudno prosim, če ve kateri za njun naslov, da nii ga naznani, če pa slučajno samaj bereta ta oglas, ju prosim, da so mi javita. — Joseph Škof. Box 143, Rainsev, Ohio. ' (12-14-^-2) Upravništvo "Glas Naroda". Blaznikova Pratika Cena je 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko smo i: rejeli ?z starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poč.je takoj postne znamke in natanččn naslov in poslali mn jo bomo Slovenic PubLVhing Co., *2 Cortlandt St^ hew York, M. T. 8104 St. Clair Ave. V Clevelandu, O., se jih dobi ▼ caSi podružnici: Potovanje iz starega kraja MATIJA SKENDER JAVNI NOTAB Za Ameriko in stari kraj 5227 Butler Street Pittsburgh, Pa. LA SAVO 1 C BELVEDERE -A LORRAINE ADRIATIC M AURETANIA AQUITANIA JS marca — Havre 2 aprila — Tr«t ' 2 aprila — H t vre , 6 aprila — Chertroura • 7 a Dri I a — Cherbourq 12 aorila — Cherbourq •Glede cen za vozne iiatk« m vu dru(b Do i-..-H, «brntt* M> n* ♦vM^e. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York Vsem onim. ki so nas vprašali OPERATORJI dobe delo pri moških slamnikih. Saliatdga Panama llai <.'o_ 7 Greene St.. New York <'ity. 12-14—2 ! Prišel rseni i z starega kraj«, in bi v zadevi voznih listkov po Costi lieh progi, katere parniki vozijo iz Trsta, tem p<»t«>m javljamo, da sedaj zop^t lahko izdajajo voz- i SLOVENSKO - AMERIK A NSKI KOLEDAR aa leto 1921. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (« poštnino vred) Pošljite ga sorodnikom m prija teljem v Jugoslavijo. Cena za Jugoslavijo iita. Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov: Slovenic Publishing Co., «2 Cortlandt 8t„ New V or k City LLOYD SABAUDO V-rk Prihodnji odpluti« is N. T. oamlk ka S vijaka RE D- ITALIA — 26. fvbr. REGINA D* ITALIA — 23. marca uduajo ae direktni rosni listki C* (laralk meat v JnioaltiUL BrmpUCno vino potnikom B. rmm oooooo Rad bi izvetlrl, se nahaja moj prijatelj FRANK 1M'S. podom.! Miklavov i/. Travnika pri Lo-' >kem potoku. < e kdo izmed ro-' .ijikov ve za njegov naslov, naj naj se John mi ga naznani, ali pa sam o«zlasi prijatelju l.aurieh. Camp A. Forest Lake. i:a poročeno;na \z T,Nta do New Yorka $150' 1IERVAT1N. bivajoeo nekje v *m ^ naselniškega davka. Forest City. Pa. Doma sta iz I Kd(>r poslati kak vozni li-Podgrada št. 30 v Istri. Cenje- stei- v star\ kraj. naj se obme za eitatelje vljudno prosim, re >sa tozadevna navodila na znano kdo ve za njun naslov, da mi gajtvTdko naznani, ako slučajno sama ei FRANK SAKSER STATE BANK tata ta oglas, naj se mi takoj: Mieh. (12-14—2 javita. — John Demojzes. Box -"»4. Seeoma. Wr. Va. (11-12—2) 82 Cortlandt St.. New York tesarjev za kemični les. Plača je dva dolarja od corda. Plača je vsaka dva tedna> Nova kempa. Prvovrstna hrana za en dolar na dan. Boarding jj kempo upravlja Anton ftosan. Seka se stoječi les. Ravna zemlja brez gričev. gričev \ CHARCOAL IRON CO. OF AMERICA, NEWBERRY, MICHIGAN. - [ d S i r f V [ SANTA t CAPSULES Ml DV Ozdravi katar mehurja in odstrani vae v 24 urah.' ✓—\ Valu pOttla (m:DyJ Varajte wponsredb. rBMi on« Varajte aei ____ _ _ _ DOCTOR LORENZ KD1NI SLOVENSKO GOVORIČI ZDhAVNIH irscuALirr HOAKIH 644 Penn Ave PITTSBURGH. PA. Moja stroka j« sdrrrli«nio akittnik im kraiinik bol«L J&s SS^ is sdnvim nad 23 1st ter imam skuiojt v nek bolesnih in ksi ■nun sloTsnsko, salo vas corem popolnoma racnmeti in spoana ti vafto belsteo, da vaa ošdravim in 11 nsm moč m adravja. Sko« si 28 let aona pridobil poaelmo akoin^o pri oadr^vljanjii nnftft bolesnL Zato laa morata popolnoma, lanmH na mana, moja akrl pa ia, da vas popolnoma sadrstim. Ha odlaisjta, ampak piidifti Dt. LORENZ <44 ?mm Avs.___PITTSBURGH, PA. ;!H>miiniiiiuuumi» IMPORTIRANE B RINJEVE JA60DF . Najbolj ie vrsts Vreča 130 fantov K naročila prUoUte lfaney Ocdar. MATH. PEZD2R Bex 772. City HsD Sto. New Vacfc. N.X. KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo aH časopfs, beležnico (note-book) In angležko-siovenskl besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano angleško besedo poglejte v besednjaku, kako se Izgovori In kak pomen Ima; zapišite nezrane besede v beležnico In jih večKrat ponovite. V neka! mesecih boste (meli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja. Jesenkl In zimski večeri so kot nalašč za učenje. Vsaka sloven* ska hiša bi moral« imeti ta be. sednjak. Naročite ga na sledefil na. slov: Dr. F. J. Kern 6202. St. Clair Avenne CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku Je 95. — I stota m lahko naročite za $1.25 Zormano-v» pesmi, ki vam bodo ugajale. Cosulich črta Direktna patawm|i v (Gravma) ta Trat SAN (i I l"STl> .mi MBlA .. ARGENTINA 15. febr. 16. marca 19. marca Potom listkov. Izdanih ca m kraje v Jugoslaviji In Srbiji. Razkoine ugodnosti prvega, druae-ga In tretjega razrede. Potniki tretjeg* razreda debHraJe brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & 00 Paaaangar Department 4 Weal Street rte« Terfc French Line ! C0MFA6NIE 6EWERALE TRAMSATLAXTiQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE FRANCE ____ CHICAGO ---- LA SAVOIE LEOPOLDINA 17 februarla 1 naj-. fltarejat slovenski zdravnik Ipecjo. list v Pittsburgh!!, ki Ima. n-letno prakso v zdravljenju vseh moSklh (»oleznL Zaatrupljenje krvi zdravi a cla- sovitem f09. ki ga je izumel dr. prof. Erlich- Ce imate mozolje «11 mehurčke po telemi, v grlu. izpadanje las, bolefint v kosteh, pridite in iseiatil vam bom kri Ne čakajte, ker ta bolezen lulno. Vse moike bolezni zdravim po o- krajSaxii metodi. Kakor hitro opašite tla vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temvef pridite in jaz vam ra boru *opet povrnil. Hyrosolo ali vodno kilo ozdravim v 3fi. urah Iti sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu In hrbtu in vSasih tudi pri puščanju vode. ozdravim a gotovostjo. Revmatizem. trganje, bolečine o- tekline srbečice. Skrofle in druc« kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečisto krvi. ozdravim v kratkem času fn ni potrebno ležati.. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam Ce iz starega kraja, zato vas Lažje zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradna ura: ob delavnikih od 9. do I Ob nedeljah od* do t. - -GLAS I1BOD4". H ¥ R. M. S. P. v Evropo Z '' O'' parniki vsakih. štirinaJtA dni. NEW YORK-HAMBURG Vstavi se v CHERBOUEGU in SOUTHAMPTONTJ ORBITA......21. MAJA. OROPESA .... 4. JUNUA. ORDUNA .. -. 18. JUNIJA. Za pasaži rje 1.. 2. in 3. razreda ■zborne udobnosti za pasažlrje tretieqa razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York. Ali pri kateremkoli parobrodnem aaentu. RED STAR LINE DIREKTNA SLUŽBA NEW YORK -- HAMBURG Najbolj pripravna pot na Cehoslovasko. VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA. S. S. POLAND S. S. GOTHLAND i7. februarja 5. marca Prevaža ae samo potnike tretjega razreda. Veliko prostora za fetanje. Velika svetla, dobro ventlllrana Jedilnica na promenadnem krovu. Udobni zaprti proatorl z dvema, štirimi ali iestimi posteljimi rezervirani. Vprašajte pri kompanijski pisarni 9 BROADWAY, NEW YORK all prt lokalnem agentu.