Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in oprava v Ljubljani, Selenbnrgora ulica št 8/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.180. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
V Ljubljani, dna 26. maja 1934.
Stav. 21 — Lato lil.
IZI
llija govori
Govor pretsednika Narodne odbrane, brata Trifunoviča na kongresu trgovala u Skoplju
»Mnogopoštovana gospodo,
Narodna odbrana, nacionalna organizacija privatne inicijative, čiji sam skromni pretstavnik, budno prati svačiji rad, ne Propuštajuči ni jednu priliku da pohvali ono sto je hvale vredno ili da osudi ono ®to osudu zaslužuje.
Vaš intenzivan rad na privrednom sna-zenju našeg naroda, gospodo trgovci, privlačno je, privlači i privlačice posebnu Pažnju Narodne odbrane, koja zna da se snaga jedne države ne ceni po šumi bajoneta njenih vojnika, več po njenoj ekonom-®*°i i političkoj stabilnosti. Stoga me je Narodna odbrana poslala u vašu elitnu sredinu, sa nalogom, da vam isporučim njene najsrdačnije pozdrave i živu želju da fad vašeg današnjeg kongresa urodi naj-°bilnijim plodom.
Izvršujuči tu vrlo prijatnu mi dužnost, la ču, sa vašim dopuštenjem, gospodo kon-Sresisti, biti slobodan da otrgnem nekoliko jninuta od vašeg dragocenog vremena, da oih vas uverio koliko Narodna odbrana Polaže na ekonomsku stabilnost države, ^oja se bez jako razvijene trgovine i prisede uopšte nemože ni zamisliti, a bez koje se ni politička stabilnost nemože oga-fantovati.
Mada stvorena u predvečerje velikih borbenih stremljenja, kad je naš rasko-jnadani narod sagorevao u neodoljivoj čežnji da se sto pre nade u okviru jedne države, — Narodna odbrana ipak nije zanemarila rad na privrednom terenu, več je, postavljajuei narodno-odbranbeno delo na najširu osnovu, još 1911 godine jednim opsežnim programom obuhvatila i taj rad, bazirajuči ga na spasonosnom načelu »Svoj svome«. Medutim, zbog aktuelnosti oslo-bodilačkog dela, u kome su bile angažo-vane sve njene sile, ona nije u tom pravcu niogla da zabeleži one rezultate koje je želela, te stoga površnom posmatraču može izgledati da su njena nastojanja u prav-cu privrednog podisanja bila stavljena u drugi red, što, razume se, nije tačno.
Posle rata pak, Narodna odbrana je stalno nastojavala, pa i sad nastoji da se sve pozitivne sile u našem narodu ujedine 1 da tako ujedinjene krenu putem konstruktivne delatnositi, jer se jedino na taj j^ačin mogu konsolidovati prilike u zemlji, koje godinama več ometaju privrednu iz-Rradnju naše državne i narodne zgrade. l\0, na našu veliku žalost, to se do danas nije moglo ost variti, nasuprot podnetim žrtvama, jer je mnogi jugoslovenski gra-danin, zanet miši ju za ličnim uživanjem, radije išao sumnjivim stranputicama nego Putevima koji vode daleko i visoko. Uz to su se na pozornici javne delatnosti poja-ljudi koji dobrim delom nisu navikli za dobro celine podnose lične žrtve, jer u mučnim danima rata, kad su se bolji njih grabili za prva mesta na žrtveniku velike oslobodilačke borbe, — umeli da
izaberu sklonitije kutke i tako sačuvaju svoje »dragocene« živote. Tako su poli-tičko-špekulativne ujdurme i pogodbe zapretile da izobliče veliku nacionalnu tvo-revinu i da parališu sve zdrave nacionalne snage. Po sebi se razume da su i prite-žaoci krupnog tudjinskog kapitala, potpo-mognuti čudnovatim držanjem i nezajažlji-vim prohtevima nekih domorodaca, sa uspehom vršili podrivanje naše privredne moči, delujuči destruktivno čak i na naš nacionalni moral. — »Neka Zlin udavi Boston«, uzviknuo je jedan Batin štičenik, naš domorodac, kao odgovor na vapaj stotine hiljada naših obučara, koji su se opravdano bunili protivu otvaranja Batine fabrike u Borovu.
Pa ipak »Boston« nije udavljen, a naša privreda još manje. Zdravi elementi u našem narodu počinju se buditi i spre-mati da prihvate rat sa svima onim fakto-rima koji u bilo kom vidu ugrožavaju naš privredni razvitak i nacionalni prestiž. Stvaranje vašeg Saveza i ovaj veličanstve-ni kongres, gospodo trgovci, najbolji su dokazi za ovu tvrdnju.
Narodna odbrana, osečajuči svu važnost vašeg organizovanja, pozdravlja vas isto onako oduševljeno i zanosno kao što je 1908 godine pozdravljala legije svojih dobrovoljaca, jer veruje da se samo udru-ženim snagama može ogarantovati nacionalni prosperitet.
U oceni vašega rada, Narodna odbrana ne čini nikakve rezerve, jer zna da se vašoj borbi nemože imputirati staleški egoizam, kako bi to neki hteli da pret-stave. Narodna odbrana je ubedena, da bi trgovci, upučeni na poslovanje sa svima gradanima bez obzira na položaj koji im je podelom rada dodeljen u društvu, ne-možete staleškog interesa u slabljenju bilo kog gradanskog reda. Nužno je naročito odbiti sa planom ubačenu neistinu, da je vaša borba uperena protivu zemljoradnika — vašeg najmnogobrojnijeg potrošača, od koga vi u stvari i živite. U tako nešto mogu da veruju samo profesionalni politikanti i to ne zato što su ubedeni da je to isti-na, več zato što oni svoje bitisanje zasni-vaju na zavadi bilo verskoj, bilo plemen-skoj, bilo staleškoj.
Visoka svest i skupim žrtvama stečena iskustva vaša, neka budu šrtit koji odbija sva ta podmetanja sitnih račundžija. Ovde, na domaku Kosova, gde je nesloga od carstvujuščeg našeg Juga stvorila vilajete mraka i ropstva; ovde u bližini Bregalnice koja nam u nedužno prolivenoj bratskoj krvi čita nauk sloge, — ovde u Dušano-vom Skoplju neka vaš današnji skup otvori nove vidike za konstruktivna stremljenja celog jugoslovenskog naroda.
Narodno-odbranbeno delo slobodne privatne inicijative, u vama, gospodo trgovci, gleda poslanike prvoga reda, a Narodna odbrana i hoče i može, sa vama za-jedno, da istraje u borbi do potpune po-bede našeg nacionalnog ideala, izraženog u privredno snažnoj, ekonomsko-politički nezavisnoj i socialno pravednoj otadžbini.«
Jugoslovanski trgovaiki savez
Carskom gradu Skoplju bili su minule nedelje upučeni pogledi cele Jugoslavije.
. njemu su se bili iskupili pretstavnici Jedne važne privredne grane, trgovci iz ®vih krajeva Otadžbine, da raspravljaju pi-,a.nja, koja se ne tiču samo njihove sud-rlne, nego i same države. Opšta kriza, koja le udarila svoj cmi žig na sve oblasti života i rada, poremetila je u prvom redu °dnose ekonomsko-privredne i jako je uti-°®la na pad poslova, na pad opšte trgovine i u trgovačkim krugovima izazvala veliku zabrinutost.
Jugoslovenski trgovački savez na svo-m°v kongresu u Skoplju, nalazeči da se opsta trgovina nalazi u teškom stanju, ista-*a° je potrebu reforme ekonomsko-pri-vredne politike. Trgovci osamljeni i poje-oinačno, rastureni snagama ne mogu se v°riti protiv teškog stanja, u kome se pri-**enaeno, ali vec duže vremena, nalaze. oruženim snagama i zajedničkim napo-
rima svakako mogu uticatti da se teškoce, ako ne uklone, a ono bar ublaže.
Mnogo i dosta dugo pisalo se i još se piše o raznim vrstama krize koja je zahva-tila ne samo našu zemlju, nego ceo svet. U našoj zemlji osečaju je svi staleži. Sva-kome, ko ma kakav posao da radi, prihodi i zarade su manji; svaki manje izdaje, manje troši. U obrtu, u saobračaju mnogo je manje novca, nego što ga je bilo pre dve i tri godine. Veliki novac povukao se iz opticaja. Kapitali su, kako se to bankar-skom jezikom kaže, zamrzli i nikako se ne krave. Mnogi su poslovi stali, stotine hiljada ruku je nezaposleno. Ta opšta ne-volja pogada sve, ali, izgleda da najteže pogada t. zv. srednji, t. j. sirotniji stelež: činovnika, trgovca, zanatliju i Seljaka, jer je seljak u našoj zemlji, ma kako siromah bio, ipak neka vrsta posednika. Činovnik i seljak imaju neko izvesno zalede, da se u danima najteže krize ipak nekako mogu
snači i istrajati. Trgovac i zanatlija su bespomočni, osečaju bezizlaznog svog položaja, jer nemaju načina da uklone onu nevidljivu raku, koja ih za gušu steže i pritiska.
Javnost je sa pojmljivom pažnjom pra-tila savetovanja i izlaganja trgovaca na tom sastanku. Ozbiljnu pažnju zaslužuju njihove pretstavke. To je prigušena reč onoga koji se otima od snažne nevidljive ruke, koja sve viže za gušu steže. I u danima sveopšte narodne nevolje, otvorena i iskrena reč jugoslovenskih trgovaca pot-seča na krik čoveka, koji se davi.
Nevolja je zbližila i sjedinila ljude. Nije ostala nezapažena činjenica da pretstavnici trgovačkog saveza u svima pita-njima privredne i trgovinske politike nisu imali podvojenih mišljenja: jedinstvo duhova i homogenost mišljenja vladali su od početka do kraja. Jasno je naglašeno teško stanje u kome se i trgovina i trgovci u Jugoslaviji nalaze. Propadaju, gube se, išče-zavaju i, ako stanje i nadalje ovako po-traje, i jedno i drugo biče ugušeni jer nemaju ni minimum uslova za opstanak. Jedan od najvidenijih trgovaca beogradskih obradovao se je kad je zapazio pretstav-nika Narodne odbrane na ovom sastanku i dosta bolno je primetio: To je dobro što se Narodna odbrana interesuje našom sud-binom. Nije to tako davno bilo kada su i oni, kao i svi ostali redovi gradanstva što su, ne samo svoju imovinu, nego i živote dragovoljno ponudili Otadžbini u borbi za ideale oslobodenja i ujedinjenja da bi novi naraštaji dočekali bolje dane i zemlja se oslobodila vekovnih ugnjetača. I baš Narodna odbrana, kao največa i najjača organizacija u zemlji, koja u celom narodu uživa nesumnjivo poverenje i ugled, dužna je da nas prihvati i da zauzme odličan stav u odbrani zemlje, u toliko pre što je ona kao najpozvanija prva i podigla propagandu »svoj svome«. I ako dvanaesti čas; uz nje-nu saradnju stvari če se moči popraviti.
Pitanje zastoja trgovine i pada trgovaca u neposrednoj je vezi sa opštom eko-nomskom i privrednom krizom. Potpuno je pala kupovna moč potrošača, a usto je došlo nestajanje i gašenje kredita. Iz govora, koji su se u Skoplju na sastanku trgovaca čuli, može se doci do sumarnog i sumomog zaključka da je tržište opustelo; da je trgovina paralisana, da je ogradena bodljikavim žicama carina, klirinzima, za-branama, preprekama, autarhijskim poku-šajima te nema ni zamaha za slobodan razvoj, jer je izolovana i svedena na najmanju meru, a to je od velike štete ne samo za
trgovinu i trgovci, nego u istoj meri i za samu državu. A njoj treba da je na srcu dobro i napredak ove klase, kao šito su i ostale grane privrede i društvene klase.
Na svom zajedničkom sastanku u Skoplju još više ispoljilo da jugoslovenski trgovci prestavljaju jednu značajnu činje-nicu u ekonomskom i privrednom životu naše zemlje, što znači da njihovim zahte-vima, koji su izraz kritičnoga stanja u kozjemu se trgovina naša nalazi sa nadležne strane treba da se pokloni ozbiljna pažnja. Ali se, s druge strane, samo sobom ističe potreba, koju i Narodna odbrana nagla-šava — potreba organizacije svih trgovaca iz cele zemlje, potreba da zajedničkim, ujedinjenim snagama ustanu u zaštitu svojih i opštih interesa. Organizovani, kao jedna celina kad istupaju, nesumnjivo je, lakše če premostiti križu koja i njima, kao i svima kičmu savija.
Narodna odbrana je i ovom prilikom, kao i vazda, bila na višini svoga poziva. U pitanju održanja naše trgovine, kao jedne potrebne privredne ustanove, da moralno svesrdno podrži sve one napore, kojima se ide na to da se podigne opšti napredak zemlje i naroda. Njen pretsednik, brat Trifunovič, svojim govorom na samom kongresu dovoljno je rečito naglasio važnost problema, koji preko trgovaca i trgovine, pogada i interese Otadžbine. Njegova reč, u kojoj se nalazi poneka gorka istina, pru-ža direktivu za jedan organizovan rad u zaštitu opštih interesa zamlje, za ekonomsko privrednu izgradnju naše države i narodne zgrade.
Rezolucija trgovačkog saveza kao naj-važniji zahtev ističe potrebu da se unu-trašnja privredna politika vodi u skladu sa potrebama privrede i da se prema svima staležima uzima jedno merilo. Da bi se stanje trgovine popravilo, traži se hitna reforma privredno ekonomske politike, a to če se postiči ako u narodnom pretstavni-štvu budu zastupljeni svi radni staleži. Rezolucija se dotiče i drugih pitanja, koja su u vezi sa privrednom i trgovinskom politikom, dotiče se revizije tarifne i saobračaj-ne politike, oporezivanja i trošarinskih na-meta kao i potrebe osnivanja jednog cen-tralnog pretstavništva svih saveza u zemlji.
Narodna odbrana, kako kaže njen pretsednik, nastoji da se sve pozitivne sile u našem narodu ujedine i tako ujedinjene krenu putem konstruktivne delatnosti. Savez jugoslovenskih trgovaca težeči opštem dobru i napretku zemlje, može vazda računati na moralnu potporu i saradnju Narodne odbrane.
Maščevanje nad kulturo
Komaj so izšle nove odredbe glede dvojnih zaslužkov itd., že se je obrnila vsa nevolja prizadetih proti oni duševni strani našega življenja, ki ima s posvetnimi stvarmi najmanj zveze. Izstopanje iz društev in odpovedovanje listov in revij je prva posledica one odredbe, ki je imela pomagati do kruha brezposelnim. Pri tem je značilno, da ne kažejo svojega maščevanja do kulture oni drobni mali ljudje, ki so bili pri tem res prizadeti, ker čutijo sami, kaj se pravi beda, ampak predvsem oni, ki so imeli in imajo še vkljub tej odredbi vsega dovolj, ker so še vedno dobro plačani in so jim odbiti le oni previški, ki so jim bili potrebni za luksus. V tem oziru je mestni svetnik Kosem o ljubljanskem občinskem svetu naštel nekaj poučnih slučajev. Res je, da je ta izprememba zadela mnoge po krivici — kot slišimo, se je nekaj takih slučajev že popravilo — res je pa tudi, da se mora končati ono sebično grabljenje javnega denarja, ki ne pusti nikogar, naj bo še tako potreben, do kruha. Mislimo, da ne bo nihče rekel, da se je zgodila krivica, če odpravi šolska oblast iz službe učiteljico, ki je žena mestnega župana, advokata in hišnega posestnika, ki razpolaga po vrhu vsega še z bogato doto, ali učiteljico, ki je žena sreskega glavarja, ki ima poleg tega tudi lepo posestvo. V ljubljanskem občinskem svetu se je navedel slučaj bogate trgovke, ki je profesorica^ V Beogradu je v neki družini živelo 13 članov od države. Vsi so bili v državni službi. In takih familij — čeprav ne tako mnogo-
številnih — je več. V ljubljanski okolici so učiteljice, ki se tja vozijo iz Ljubljane, žene dobro situiranih gospodov, ki bi lahko imeli svoje žene doma, da bi prišli do kruha — brezposelni. Nekateri naši listi so prinesli izpod peres bojevnic za ženske pravice članke, kjer se je izražalo začudenje nad tem, da ženske niso dovolj podpisovale protest proti odpravi omože-nih žensk iz služb. Res je morda pri tem ortiocala komodnost, na vzhodu morda tudi nepismenost, a marsikje tudi prepričanje. Tudi pri omoženih ženah, ki pravilno razumevajo svojo dolžnost in žele, da se žene, ki jim ni treba služiti, umaknejo v svoje družinsko življenje. V javnosti se kot protidokazi le preradi navajajo taki slučaji, kjer žena mora služiti, da more živeti družina, ali kjer je res obstoj družine odvisen od nje. Radi pa prikrivamo slučaje, kjer je ženin zaslužek popolnoma nepotreben in se lahko reče, da taka žena krade in odjeda kruh onim, ki so ga potrebni. Toda o vsem tem se je že mnogo pisalo in govorilo. Prej kot slej stojimo na stališču — ki smo ga že povdarili — da je treba tu individualnega postopka in stroge, a brezobzirne pravičnosti. Smo proti obubožanju inteligence, ker pomeni to veliko nevarnost za nacijo in njeno kulturo. Smo za žrtve, kjer so potrebne, a pri vsem je treba misliti, da vsled takih izprememb ne trpi naše nacionalno in kulturno življenje. Vemo, da je prostovoljni kulturni davek ona stvar, ki jo najlažje odpravimo, a če bo kulturna potreba s tem
Prevrat v Bolgariji
Učitelj in vaška kultura
Kot je našim čitateljem sigurno znano, se je izvršil v noči na 19. t. m. v bratski državi radikalen preobrat, ki pomeni novo dobo v njenem razvoju. Ne moremo se tu ukvarjati s podrobnostmi izvršenega akta, kajti o tem so dovolj poročali že naši dnevni časopisi. Potrebno pa je, da pogledamo nekoliko v ozadje vsega tistega dogajanja, kot čigar neizogibna posledica je morala nastopiti temeljita izprememba, ki naj jasno pokaže pot, po kateri namerava v bodoče hoditi v svojih notranjih in zunanjih zadevah bratski bolgarski narod.
Ako se ozremo na politično dogajanje tekom zadnjih let, potem uvidimo, kako zelo se je spremenila smer bolgarskega zunanjega udejstvovanja. Prej tako anti-jugoslovensko orientirana Bolgarija, je vendar končno spoznala, kaj ji nalagajo naravni zakoni njenega razvoja. Priča smo bili raznim obiskom bolgarskih prosvetnih, strokovnih, kulturnih itd. udruženj naši državi in naših odgovarjajočih organizacij Bolgarom. Značilen dogodek je bil povratek nekaterih najvplivnejših bolgarskih emigrantov v domovino. Razumljivo pa je, da se vsemu temu dogajanju niso mogle dovolj hitro prilagoditi, oziroma se v njega vživeti vse tiste organizacije in vse tiste struje, ki so bile glavni podporniki in agitatorji po predkratkim v Bolgariji vladajočega italijanofilstva in avstrofilstva (izraz »germanofilstvo« bi tu ne bil na mestu).
Zato je še vedno obstojala upravičena bojazen pred povratkom v prejšnje stanje. Res je, da ima jugoslovensko orientirana Zemljodelska zveza za seboj ogromno večino kmetskega naroda, toda to ni nobeno jamstvo, ako pomislimo kakšnih sredstev so se posluževale razne v Bolgariji do sedaj vladajoče struje samo zato, da ohranijo oblast v svojih rokah. Umor Stambo-Ijiskega nam je dober primer. Tako je bilo stanje v zunanje političnem oziru in logično je bilo, da mora nekega dne pasti odločilna beseda, ki ne bo dopuščala več nobenega dvoma.
Notranje političen položaj tudi ni bil nič boljši, kvečjemu še slabši. Le malo pomislimo na razmere, ki so vladale v naši državi v času najhujše strankarske borbe v letih 27 in 28. Kupi zakonov so ležali pripravljeni, da jih parlament sprejme, gospodarstvo države se je nahajalo na robu propasti, država sama pa je bila na tem, da razpade na ljubo interesov nekaterih političnih veljakov, od katerih so hoteli biti vsi samo vladarji, nihče pa podanik. S svojim delovanjem so zanesli v narod vzdušje najhujše medsebojne mržnje, skrajnega nezaupanja in pokvarjenosti. Sličen je bil položaj v Bolgariji. Notranje
padla, bomo čutili posledice povsod. Naša kultura, knjige, listi, revije so navezane na malega človeka. Ta človek je temelj vsega našega t. zv. kulturnega gibanja. Zato mora država skrbeti zanj in mu dati primerno življenje. Saj itak vse vrne državi — a predvsem je odvisna od njega vsaka nacionalna in kulturna akcija. Mi vemo, da mnogo naših ljudi vztraja na svojih mestih pod najtežjimi pogoji. Kulturen davek je za vse nas visok. Ako moramo dati državi, kar je državnega — o, da bi našli drugo pot, kot so jo nastopili sedaj — potem se ne maščujmo nad organizacijami in kulturo, ki nam edine lahko pribore tudi materialno zmago. Ne ubijajmo sami sebe!
AKTUELNI PROBLEMI
Predavanje predsednika obflast-nega odbora NO dr. J. Cepudra v ljubljanskem radiu.
Vrsta je prišla zopet na mene, da izpolnim uro, Ki jo daje s toliko ljubeznivostjo Narodni Odbrani na razpolago uprava naše Radio-postaje. Redno se vrše naša predavanja in kdor jim je sledil, ta je videl, da so bila obravnavana v teh predavanjih najrazličnejša vprašanja — poleg ideoloških v velliki večna strogo praktična. Lepa je ideologija, lepo je študirati idejno vsebino in idejne plati ene ali druge dobe, še lepše je sestavljati programe na strogo ideološki podlagi. Kak0..1®?0.®® glasi program NO, izražen v par kratkih, toda pomembnih besedah: »Socialno pravična, nacionalno enotna, gospodarsko močna in dobro upravljana Velika Jugoslavija od Tilmen-ta do Črnega morja in od Gospe Svete do Soluna !<
To je naš končni program, o tem ni dvoma, pa naj potem o njem pišemo in govorimo ali pa ne! Toda to ni program za par let, to je program za generacije, ker vemo, da zgodovina in razvoj narodov in držav ne poznata čudežev. V»e gre svojo železno začrtano pot, vse pride slej ali prej na vrsto. Naša dolžnost je ta, da verujemo kot zagrizeni optimisti v končno izpolnitev tega maksimalnega programa, v tej slepi veri pa ustvarjamo vse one pogoje, ki morajo biti izpolnjeni če se naj kedaj izpollni naš veliki jugoslovanski sen! Prvi pogoj je brez dvoma ta, da
politična kriza je bila na vrhuncu, interesi države in naroda so zahtevali razne zakone in ukrepe, ki jih pa vsakega pozitivnega delovanja nesposoben političen parlament ni mogel dati. Vera naroda v državo je bila omajana in treba mu jo je bilo vrniti. Kajti to je eden izmed temeljnih predpogojev vsakega napredka in organizacije.
To sta dva glavna smotra, s katerimi izstopa nov režim. V tem trenutku ne moremo iti mimo dejstva, da je g. Mušanov kot predsednik poslednje bolgarske parlamentarne vlade v svojem delovanju dosegel precejšnje število pozitivnih uspehov. Toda edina še kolikor toliko trdna točka, na katero se je vlada g. Mušanova opirala, takozvani narodni blok, se je nahajal v razpadu. Kaj bi za tem sledilo, ni bilo možno predvideti, pričakovati pa je bilo nekaj, kar se je v bolgarski notranje politični borbi že mnogokrat videlo — kri, nesigurnost in nasilje. Saj so se istega dne kot fašistična zborovanja grape Cankova imela vršiti protizborovanja, ki naj preprečijo uresničitev želje prvo imenovanega po fašistični diktaturi.
In kot je naš vladar 6. januarja 1929 z energično gesto presekal našo dotedanjo žalostno notranje politično delovanje, tako je sedaj tudi bolgarski kralj izvedel nenadni državni udar in to tem lažje, ker je našel v to svrho pripravljeno	'	lju-
di, sposobnih intelektualcev in poštenih delavcev.
To je skupina, ki je bila zbrana okrog časopisa »Zveno«. Tja so se zatekali vsi tisti, ki so obupali nad dosedanjim strankarskim delovanjem in so uvideli, da je treba pričeti graditi na popolnoma novih temeljih, ako se hoče doseči dober izhod iz takrat vladajočega položaja. Dolgo so se pripravljali in sedaj so s pomočjo najvišje osebe dospeli na položaj, kjer se jim nudi možnost, da uveljavijo svoje načrte.
Mi s svoje strani zamoremo zaželeti le, da nov režim res ustvari vse potrebno za čim boljše življenje in uspešen razvoj bratskega naroda. Prepričani, da bodo tudi novi ljudje vodili edino realno politiko iskrenega sodelovanja s sosednjimi narodi, zremo z nekoliko mirnejšim pogledom v pred letom dni še tako negotovo bodočnost. Med prvimi akti nove vlade je bil razpust zloglasne U.M.R.O., glavnega kamna spotike prijateljskih jugoslovenskor bolgarskih odnošajev in imenovanje zna* nega prijatelja naše države Koste Todo» rova za poslanika v Parizu. Ako se bo novi režim držal v zunanjem pogledu do-sedaj naznačene smeri in bo tudi v notranjem pogledu nastopal z vso napovedano energijo, pravičnostjo in socialnostjo, potem smo lahko prepričani, da bo z uspehom izpolnil svojo nalogo, kar mu vsi od srca želimo. Državni udar v Bolgariji naj postane eden izmed tistih mejnikov balkanske zgodovine, ki označujejo prehod od starih stranpoti k resnemu, smotrene-mu in narodu koristnemu delu.
Boris S.
Občni zbor krajevne organizacije Narodne Odbrane Vič-Glince-Rožna dolina bo v soboto, 26. t. m. v Sokolskem domu na Viču.
Pozivamo vse članstvo k polni in točni udeležbi!
Odbor.
zgradimo solidno in učvrstimo to, kar že imamo, našo današnjo Jugoslavijo, kajti brez današnje Jugoslavije tudi Velike Jugoslavije nikdar ne bo!
Države in narodi nastajajo in propadajo, ideje so večne. In večni so le oni narodi, večne so le one nacionalne države, ki niso le plod meča in ognja ter razgovorov pri zelenih mizah diplomatov, marveč so sami po sebi vžirotvorjenje neke ideje. Bodimo veseli, da je tako pri nas. Ideja slovanskega Balkana, ideja osamosvojitve in ujedinjenja južnih Slovanov je ostala, čeprav je propadel enoten narod južnih Slovanov, čeprav so prišli posamezni deli tega naroda pod razne interesne, kulturne, nacionalne in gospodarske sfere, čeprav so postali posamezni deli naroda sužnji raznih mnogo jačjih tujih gospod-stev, čeprav je zabrisalo Kosovo polje zadnjo sled naše drž. samostojnosti, čeprav smo živeli sto in stoletja pod tujimi gospodarji. Ideja jugoslovenskega naroda je ostala in se pretolkla skozi Btoletja suženjstva tako čista in neokrnjena, da nam podobnega izgloda ne nudi svetovna zgodovina. Jugoslovanska rasa se je ohranila v vsej svoji naturnosti tako krepko, da je zasužnjena in preganjana absorbirala velik del svojih gospodarjev, ki so prevzeli naš jezik in naše običaje.
Imeli smo sicer in imamo po lastni krivdi še danes gotove sllabe točke — zlasti mi Slovenci na svoji severni meji — toda v splošnem drži dejstvo, da smo se Jugoslovani obdržali razkosani na dve svetovni carstvi in zasužnjeni po dveh velesilah skozi stoletja tako samonikli, izvirni in nepokvarjeni, da so
(Nadaljevanje.)
PODLAGA JE DANA!
Statistika, ki nam jo sicer na merodajnih mestih radi osporavajo, nam kaže, da se je učiteljstvo v preteklosti že udejstvovalo v tem pravcu in se udejstvuje tudi sedaj. Poudariti pa moram razliko med udejstvovanjem kot poedinci in udejstvovanjem kot strnjeno celoto in skupino z odrejenim ciljem, kar je namen kluba prijateljev vaške kulture.
Statistika nam kaže, da klub lahko računa že na lepo število aktivnih delavcev na raznih poljih, ki bodo lahko stebri novega pokreta, na drugi strani pa prikazuje široko polje, ki ga je treba še obdelati, da bo ves učiteljski stan prožet z istim idejnim duhom in mislijo najožjega sožitja z narodom.
Idejno sorodne organizacije in klub
Jasno je, da moramo v tem ozira iskati stika s sorodnimi idejnimi pokreti in zato tudi ni brez pomena, da imate na današnjem programu tudi točko sodelovanja kluba z Zvezo kmetskih fantov in deklet in s sličnimi idejno usmerjenimi organizacijami. Iz istega razloga tudi ni brez pomena razmerje učiteljstva do kmetsko usmerjenih organizacij v statistiki. Tudi v tem ozira ni treba, da si kaj prikrivamo. Statistika izkazuje pri Zvezi kmetskih fantov in deklet 23 učiteljev odbornikov, 7 članov, 1 pevovodjo in 7 predavateljev t. j. 38 sodelujočih članov. (Glej opombo zgoraj!)
Te številke nam imperativno govore, da bo treba to razmerje izpremeniti in to brez pritiska, le na podlagi notranjega prepričanja, ki naj ga rodi pokret kluba prijateljev vaške kulture v vsakem poedincu, ki se hoče posvetiti temu delu. Isto velja za drage nacionalno-prosvetne organizacije.
Iz poročila referenta Zveze kmetskih fantov in deklet bodete videli, da ni diference med našim in njihovim pokretom in bodete spoznali prirodno potrebo tesnega sodelovanja. Sekcija je v tem pogledu že pokrenila nekatere korake.
Nujno potrebno bo ukloniti razloge, ki so dosedaj ovirali širši razmah tej akciji. Med te bi prištevali terenske neprilike šolskih okolišev, pomanjkanje idejno pro-žetih borcev zato, preobremenitev učiteljstva radi nesistematičnosti javnega dela, slabo gospodarsko stanje kmeta in pomanjkanje zmisla za tako organizacijo ter premalo vzbujanje smisla pri kmečki mladini — poleg nasprotnikov tega pokreta.
Zdrava kmetska kultura bo zdrav temelj močne države!
Cenjene tovarišice in tovariši! Prišli ste na današnji sestanek morda z nado, da vam damo jasno in konkretno odrejene linije za vaše bodoče javno delo v tej smeri in točno odTejena navodila za sodelovanje v klubu prijateljev vaške kulture.
Tega vam dati ne moremo, ker vsake lokalne razmere zahtevajo svojo metodo in taktiko dela. In tega vam dati nočemo! Zidati hočemo na vaših izkustvih. Teoretične probleme in naziranja, ki se pokazujejo, hočemo spraviti v sklad in sporazum s prakso in postopno realizacijo ciljev. Klu-bova naloga je le v načelnem sporazumu za skupno temeljno smer in postopanje.
Prva stopnja našega dela je namenjena idejnemu pokretu, ki naj zajame in vpelje nas vse v isto idejno smer vživ-
šla stoletja preko nas brez onih posledic, ^ s katerimi so računali naši bivši gospodarji in ki so bile sameposebi razumljive. Tu se vidi vsa ona svežina in probojnost našega naroda, ki je prišel na svojo grudo kot miren poljedelec, zasadil v to grudo svoj plug in svojo lopato in se ji zapisal z vso svojo dušo in vsem svojim srcem. Naš narod se je spojil nerazdružljivo s to svojo s tolikim znojem prepojeno zemljo, ki je našla v njem svojega prvega res udanega in zvestega obdelovalca. Pa mu je bila za to tudi hvaležna. Iz nje je črpal naš rod vse one neslutene sile in energije, da je ne le očuval zemljo sebi in potomcem, marveč očuval tudi svoj jezik in svoje lepe narodne običaje! In tako lahko s ponosom in veseljem rečemo: Mi Jugoslovani smo to, kar so bili naši predniki. Valovi svetovne zgodovine in svetovnih dogodkov so pljuskali sicer preko nas in nas od časa do časa zalili, da smo na videz zginili, toda valovi so se umaknili na vse strani sveta, naš rod in njegova zemlja sta pa ostala!
Tega se vse premalo zavedamo 'takrat, kadar obupujemo in zdvajamo pod težo onih neprilik in težkoč, ki jih kaže življenje vseh mladih držav, zlasti danes v dobi najstrahotnejše krize, kar jih pozna zgodovina človeštva. Bodimo ponosni na svojo prošlost, iz nje črpajmo odločnost in energijo za ono delo v sedanjosti, ki naj bo podlaga boljše usode v bodočnosti. Če niso obupali naši predniki, ko so bili pregaženi in poteptani pod kopiti tujih vojsk, čemu bi obupavali mi, ko imamo lastno nacionalno državo, ki je mnogo jačja in pomembnejša, kot si mislimo mi sami.
ljanja v potrebe kmetske kulture, na katero idejo in na kateri temelj bomo lahko zidali konkretne naše naloge v bodočnosti.
Temu je namenjen tudi današnji sestanek, da se izrečemo za idejo samo, ki ji hočemo potem dati zdravo kri in meso na podlagi izkušenj iz prakse in nujnih potreb naroda in države.
Zidati hočemo od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol, da bo zdrava ideja rastla iz vas in z vami, ki boste njeni realizatorji in njeni borci.
V tem znamenju vas prisrčno pozdravljam in želim, da bi današnji širši sestanek kluba prijateljev vaške kulture rodu nove zdrave idejne temelje v dobrobit naroda in države. Kličem vam k delu za blagor domovine vsi prijatelji vaške kulture, da bo tudi z našo pomočjo ista postala zdrav temelj zdrave države!
Film
nase zem
iie
TUJSKO ALI DOMAČE IZZIVANJE?
Pred nekaj dnevi sem opazil v nekem ljubljanskem dnevniku prav čuden oglas-Oglas ponuja »Kieselgur«, ki ga prodaja »Rud. združba Wocheinit«. »Kieselgur« je blagozvočni izraz za kremenico, kateri iz' raz bi prizadeta gospoda že lahko poznala-Sicer se pa temu izrazu ne smemo čuditi) če ta združba živi še vedno v zlati preteklosti v »Wocheinu«, ki ga že 15 let m več. Da bo težje iskati izgovore, bom po-vedal, da je »Wocheinit« avstrijsko ime za alumunijevo rado tzv. bauxit, ki so ga v Avstriji najprej odkrili v Bohinju (= »Wo-chein«). Vendar to prelepo ime ni prodrlo v svetovni znanstveni literaturi. »LuegerS Lexikon der gesammten Technik« (izšel okrog 1. 1920) navaja to rado pod imenom »bauxit« (Wocheinit), medtem ko je drugo ime v oklepaju, le mimogrede omenjeno-Dammer-Peters: »Chemische Technologie der Neuzeit« (izšlo leta 1933) pa govori le o bauxitu in »wocheinita« sploh ne omenja. Toliko gospodom pri rad. združbi v znanje in ravnanje. Ta priporočila vredna tvrdka pa uraduje v Postojnski ulici št. 51-
Ing. V.
O KULTURNIH MANIFESTACIJAH
Da Vse prireditve, če jih je mnogo, v današnji krizi ne morejo biti polnoštevilno obiskane, je razumljivo. So pa prireditve, ki bi morale že po udeležbi pričati o naši kulturni in slovanski zavesti. Taki prireditvi sta bili Dvorakov in Smetanov koncert, važni že po svojem umetniškem programu (čeprav je neki poročevalec skušal omalovaževati Dvoraka, kar pri taki priliki ni posebno okusno!) in po svoji — recimo — nacionalni strani. In vendar sta bila oba koncerta komaj dovoljno obiskana-Včasih je bila mladina tista, ki je rešila vsako situacijo. Danes imamo v Ljubljani poldrag tisoč akademikov in par tisoč srednješolcev, 'ki bi lahko napolnili, če bi imeli količkaj zanimanja za naše kulturne in nacionalne prireditve, ob taki priliki koncertno dvorano. Vstopnina 4 Din tudi v tej krizi ni izgovor. Saj je poznanje slovanske glasbe in umetniški užitek pri koncertu življenjska potreba za vsakega inte-ligenta, tudi če se ne oziramo na kulturno manifestacijo, ki naj ob takih prilikah priča o zavesti naše mladine.
NacionaHistični pokreti v drugih državah vzgajajo svoje narode k pretiranemu samoljubju in samooboževanju. Duce govori svojim Italijanom o nekdanjem rimskem carstvu, Hitler prepoveduje nadrejenost nemškega naroda vsem drugim narodom. Mi smo P°-nižnejši. Nismo prav nič manj vredni kot drugi narodi, nasprotno, njegova svežina in neizrabljenost omogočata našemu narodu nagel in velik razvoj. Kljub temu nočemo domišljavosti, ki zavaja v napačne kalkulacije » la Wiljem II. in zahteva kričavost & la fašizem. Hočemo le eno; Samozavesten in ponosen naj bo naš narod, pozna naj samega sebe in svojo prošUost, le tako bo znal ceniti svojo lastno vrednost, le tako bo šel preko vse® dnevnih težkoč in drobnarij za svojim ven" kim ciljem, ki ga vabi in kliče in ki ga dosegel, če bo le malo vreden svojih veli*1^ dedov! Česa nam je torej treba?
Napaka vseh nas je v glavnem ta, da » še nismo vživeli v vlogo naroda, čegar mej ne končajo na mejnikih domače občine, a mačega sreza, domače banovine, pa niti n mejnikih lastne države, marveč segajo tan daleč, do koder sega in je segal še pred . leti strnjen naš rod! Naši pogledi se mo J razširiti in objeti ter neprestano objemati i c lotno ozemlje od Tilmenta do črnega n?°rL in od Gospe svete do Soluna, kajti vse to J bilo naše, to mora postati naše in vse> » ^ delo mora biti usmerjeno tako, da no ^ tudi v resnici postalo naše! Gotovo mo brigati prvenstveno za svoj^ ožji^ ^ te svoje ožje, domače prilike, ioaa .• njti ožje domače prilike nam ne sm
Po n asi zemlji
Dr. I. Lah:
Brezovica
2e lep čas me ni bilo na spregled v to Preljubo Brezovico. Lepi pomladanski dnevi me vabijo ven iz oklepa zidov in mestnega vrvenja, zato sem pred nekaj dnevi vzel palico in se napotil na sprehod proti tej meni priljubljeni vasici, ki je res interesantna in vredna, da jo tudi časopisi malo pohvalijo. Precej se je nabralo gradiva ves ta čas. kar rne od zadnjikrat ni bilo na svetio. Dojti bi flahko napisal, ali se bojim, da bom imel na razpolago vsaj toliko prostora v tem nesrečnem Pohodu, da mi bo mogoče vsaj glavno napisati, kar pred svetom ne sme ostati prikrito. Da pa kdo od brihtnežev ne bo zopet napačno tolmačili to, povem da bom povedal, kar vem samo o Brezovici kot vasi sami, ne Pa o celi občini. Torej na Brezovici sem bil ln nikjer drugod.
Nekateri gospodje se še vedno sprašuje-1°: Kdo je tako nesramno oblatil Brezovico v časopisju? Lahko vam dam odgovor, ki ni težak: >Vi, ki to sprašujete, ker ste to povzročili s svojimi dejanji. Vi sam1 blatite vas; jaz sem vaše hudobije samo polcazal varanemu narodu v pravi luči. Kako se sploh držite pobirati podpise okrog za preklic v časopisju objavljenega in vpiti o svoji veliki nacionalnosti, ko pa ponovno in jasno dokažete, kaj in kdo ste. Le počasi.
Kdo ste bili, ko ste pred nedavnim napadli v neki tukajšnji gostilni, mirne, nič hudega sluteče člane Sokola? Velenaeionalisti nedolžne Brezovice! Kdo je napadel v nedeljo zvečer nekega sokolskega delavca, ko se j® mirno vračal domov in ga je pred njegovo rl®o na cesti čakali znani, ne vem kako bi ga imenoval, ter ga je brez vzroka pretepel, za-0 ker je nacionalist itd. Vse, kaj takega je Mogoče samo v tej, krščansko vzgojeni Bre-z°vici, pod prelepo bandero katoliške akcije.
Veliko je tudi bilo veselje teh velenacio-nalistov, ko je pred nedavnim časom zapuščal Brezovico nek napredni delavec. Češ, zdaj bo Pa vse šlo rakom žvižgat! Toda misHim, da se Pošteno varate. Vi ste se smejali prvi, ali *kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje.«
V tej Brezovici je tudi javni lokal, kjer ■Je njegov vodja prepovedal naprednemu mladeniču pozdravljati »Zdravo«. Pazi naj pa dobro ta hinavski nacionalist, da ne bo še pošteno vpil, da je nekaj zdravo, kar se da napraviti z lahkim procesom. In takrat bomo mi Tekli: »Adijo«, »Servus«, >Bog živi« itd.
Želel bi, da se tudi med našimi Slani taki in slični pozdravi že enkrat odstranijo, saj imamo dovolj narodnih pozdravov.
Nek gospod na tukajšnji šoli je pred nekaj dnevi vpisoval mladino v >Vrtec«, gotovo za gojenje zeljnatih glav, ali kaj že in se je napram nekateri deci izražal bolj nerazumlji-bodete sprejeti, kadar se boste po-boljšalli!« Kaj in kako je mislil o tem se lahko ugane. Njegova mladina naj se prvo poboljša, naša bo že prav vzgojena, to naj ga le nič ne skrbi. Dečke bomo pa sedaj v poletnem času oblekli v suknje, kadar bodo šli "v šolo, da se ne bodo deklice pohujšale ob njihovih zavihanih rokavih.
Tako je pri nas na Brezvocici, kako je drugod — v Rimu — ne vem.
Dobro se tudi bojujejo naši bojevniki. Posebno lepe in njim častne izraze smo imeli priliko Slišati v ponedeljek, ko so se vračali z Žalostne gore. Pa tudi na potu tja. Res bojevniško in krščansko, z lepimi besedami Pozdravljajoč nekatere osebe, celo uradne, na Potu na božjo pot. Lepo jim pristoja akcijski *nak na junaških prsih pri takih izrazih. Res, oožji hrami so prostori vsega najlepšega in najčistejšega. Kdor jih je videl in slišal, je ^hko na prste preštel vse prave bojevnike, še ti so ponosni, ker so se borili za črno Avstrijo, ne pa za svobodo Jugosflavije. Bo-levniki, ki še niti jugoslovanske vojske niso jjlnžili in med njimi seveda (*/*) tri četrtine bojevnic. Kaj so te delale v svetovni vojni za 8vobodo, ne vem. Morda so bile bataljon —
komandantinje. Srečna taka vojska v krilih na božji poti. Bojevnice gredo v — Boj.
Vprašati moram pa še nekaj. Kaj so pomenile one zastavice na neki hiši v vasi in to na vse zgodaj v ponedeljek, to je še najbolj zanimivo. Ta velenacionalist je menda hotel s tem počastiti bojevnice, ki so se vozile mimo. Nikdar pa na tej hiši še nismo videli, razobešene zastave ob državnih praznikih. Upajmo, da bo visela na prvi prihodnji drž. praznik. Saj se tudi mi strinjamo z vsem tem in bomo tudi šli v boj, toda ne na božjo pot.
Tu so v kratkem samo nekatere slike te tako nedolžne — nacionalne — Brezovice.
Kaj porečeš ti pošten čitatelj? Ali se boš tudi strinjal z okrožnico za pobiranje podpisov, za preklic vsega tega, če imaš dokaze, da je vse to res? Upam da ne! Le k bojevnikom lahko pristopiš, da se boš lahko boril proti tem napakam, samo pazi, da se ne zmotiš, ker z onimi v ženskih krilih ni dobro imeti opravka. — Zdravo!
Maribor
Zadnje tedne pred binkoštmi se je vršila birma po farah severno od Celja. Kdor pozna te kraje, ve, koliko nemšku-tarstva se skriva se povsod, kjer so včasih gospodovali naši narodni odpadniki. Vse tiste lepe doline, ki se raztezajo južno od Pohorja, posebno pa večji kraji, kjer so svoj čas gospodovali nemški mogotci, so še polni te zoprne zalege, ki je pod njenim smradom skoraj poginila naša lepa zelena Štajerska. Človek bi pričakoval, da bodo ravno po teh krajih tem bolj ponosno plapolale sedaj naše državne trobojnice. In kaj smo opazili? Po večini krajev so bili mlaji in cerkve rajši brez zastav, kot da bi tam plapolala naša državna trobojnica! Mislimo, da bi slovenski škof z naše narodne meje lahko poučil župnike, kaj zahteva od njih državljanska dolžnost, če se tega še sami ne zavedajo. Res je, da so skušala povsod druga narodna društva, ki so sprejemala škofa, prikriti to pasivno rezistenco onih mogočnih gospodov, ki ne žive le od mize Gospodove, ampak tudi od države in mislimo, da ima itudi država pravico od njih zahtevati svoje. Sicer pa pride čas, ko bo narod z njimi obračunal. Čim pozneje, tem hujše. S takim postopanjem so ti gospodje vredni zavezniki nemškutarjev.
Državljanska vzgoja v Češkoslovaški
Savezna streljačka družina na Jesenicah
je proslavila Djurdjevdanski uranak dne 13. maja na ta način, da je priredila zjutraj ob 5. uri budnico. Povorka je odšla izpred sokolskega doma po mestu na strelišče, kjer se je vršilo otvoritveno sezonsko streljanje. Ob sodelovanju sokolske godbe, tovarniške gasilske čete.ter drugih nacionalnih društev se je na strelišču razvila prijetna zabava. Udeležencev je bilo okroglo 150, postreljalo se je pa 1200 kom. ostrih nabojev, kar je dokaz o lepem napredku družine.
Streljažka družina v Medvodah. V nedeljo 3. junija 1934 se vrši v Medvodah otvoritev letnega strelišča streljačke družine.
V svrho medsebojnega vpoznanja in prave viteške zabave je določen za to slavnost delni okrožni izlet za vse okoliške strelske družine. Pozivamo jih, da se v čim večjem številu te slavnosti vdeleže. V slučaju neugodnega vremena se slavnost preloži na 10. junija 1934 in se vrši ob vsakem vremenu. Podrobnejši program bo razviden iz lepakov, ki jih razpošlje strelska družina v Medvodah.
V naslednjem podajam nekaj poglavij o ciljih in načinih občanske oz. državljanske vzgoje v češkoslovaški republiki, kakor sem jo proučil v čeških šolskih in prosvetnih institucijah letos o velikonočnih počitnicah, ko mi je bilo mogoče zopet obiskati zlato Prago. Ves kompleks vprašanj in problemov, ki jih obsega ta del narodne vzgoje, je danes bolj ko kdaj prej na dnevnem redu vseh držav in se je tudi pri nas o tem že mnogo pisalo.
Pri gospodu poslaniku
Prva dolžnost vsakega državljana, ki pride v tujo državo, bi morala biti, da se javi na svojem poslaništvu. Tako nas je učil neki naš poslanik pri predzadnjem sokolskem zletu v Pragi, ker smo bili na to svojo dolžnost popolnoma pozabili. Bolje rečeno: nismo se te svoje dolžnosti zavedali. Za avstrijskih časov je bilo naravno, da si se — posebno v tuji državi — ognil kolikor mogoče daleč proč od vsega, kar je bilo avstrijskega... Mržnja, ki jo je čutil vsak državljan doma do lastne države, je v tujini prišla še bolj do izraza. Dr. Bogumil Vošnjak pripoveduje v svojih potopisnih spominih, da je v ugledni druž-. bi pred vojno, kjer so bili zbrani gostje raznih držav, opazil, da so edino Avstrijci govorili proti svoji lastni državi, dočim so vsi drugi gostje z nekakim ponosom po-vdarjali svoje državljanstvo in skušali pokazati razmere svoje države v najlepši luči. To dedščino preteklosti smo vzeli bivši avstrijski državljani s seboj v novo državo in jo le preradi kažemo pred svetom. Bili smo tako slabo vzgojeni, da smo smatrali za svojo dolžnost, ali celo^ za narodno zaslugo, če smo zabavljali čez lastno državo, in vse to nam je prešlo v meso in kri, da se skoraj ne damo prevzgojiti. Res je, da je bilo temu vzrok to, ker Avstrija ni bila naša narodna država in je bila prava državljanska vzgoja v nji nemogoča, ker je narodnostni princip stalno prihajal v konflikt z narodnim principom. Država te vrste nam je bila že sama po sebi zlo, zato v nji nismo videli nič dobrega, tudi če bi bilo. Ta večna negacija pa je izhajala tudi od tod, ker ni država niti poskusila, da bi bila s pravilno državljansko vzgojo pokazala tudi svoje pozitivne strani, akoravno je javna narodna vzgoja bila naperjena proti nji.
Bilo nam je v Pragi takrat res neprijetno, ko smo slišali ta ukor iz ust našega poslanika. Kdo bi si bil mislil, da bo kak urad kdaj vesel, če se v njem javiš 1 Kaj pa če bi bil naš poset komu v nadlego? Sicer je res, da ima človek prav poseben občutek, ko stopi v tuji državi na tla svojega poslaništva. Naenkrat začuti, kot da je doma. Kot da je tu kos njegove domovine 1 Saj poslaništvo ni samo urad. To je domače državno ognjišče v tujem svetu. S kakšnim veseljem zagledaš napis in domačo državno zastavo na poslopju! S kakšnim ponosom prestopiš vrata domačega poslaništva! Zdi se ti, da si na svojem, celo tu v Pragi, kjer je bratska država — kaj šele drugod! Zato ni dobro znamenje niti zate niti za državo, če se izogiblješ svojega poslaništva. Bilo bi to samo dokaz, da med teboj in tvojo državo ni one moralne vezi, ki bi te morala ve-
zati na njo povsod na svetu. Zato pravijo, da je pri drugih narodih navada, da se vsak državljan, kjerkoli hodi v tujem svetu, javi na svojem poslaništvu, in tako bi moralo biti tudi pri nas, če bi bili prav državljansko vzgojeni. Seveda bi morali biti enako državljansko vzgojeni tudi uradniki na poslaništvih; potem ne bi iskali poslaništva samo takrat, kadar smo v stiski in potrebi, ampak vedno in povsod, kadar nas zanese pot v tujino. V tem oziru je imel naš tedanji praški poslanik — mislim, da je bil pok. Nešič — prav in spada to takoj k dobri in pravilni državljanski vzgoji.
Odšel sem torej po svojem prihodu v Prago čim prej na naše poslaništvo, ne le, da popravim napako, ki sem jo bil zagrešil pri svojem prejšnjem bivanju, ampak tudi zato, ker sem smatral to za svojo dolžnost, kot državljan Jugoslavije.
Naše poslaništvo v Pragi ni več v onih starih palačah nemškega viteškega reda, kjer so bile slike častljivih starih velikih mojstrov na stenah priče našemu prvemu državnemu življenju v bratski republiki in so imele priliko videti v svojih zastarelih viteških dvoranah prve proslave novega državljanskega življenja, ki smo se z njimi hoteli pokazati pred svetom. Imamo sedaj svojo lastno palačo v stari Mestecki ulici tik za Karlovim mostom na Mali Strani v vrsti onih meščanskih hiš, ki tvorijo ozek špalir od tega slavnega mosta do onega trga okoli veličastne Mikulaške cerkve, kjer so se prvo noč po 28. oktobru 1. 1918. dogajali burni dogodki, ki jih je zatrla komaj porojena republika v korenu in preprečila prelitje krvi baš zaradi dobre državljanske vzgoje novih občanov, ki so se v polni meri zavedali svojih dolžnosti do svobode in države. To je bila prva noč po prevratu...
Na tem posetu in na mojih drugih nadaljnjih potih me je spremljal moj in naš prijatelj J. K. Strakaty, red. Nar. Listov, ki mi je s tem omogočil, da sem našel tudi manj znane urade v vedno prenavljajoči se Pragi in tako zbral vse potrebno gradivo za svoje poročilo, za kar se mu tu naj-iskreneje zahvaljujem. Ker je tudi njega zanimal problem nove državljanske vzgoje, sva tem temeljiteje pregledala vse, kar je v Pragi s tem v zvezi.
Naše poslaništvo je bilo zaklenjeno. Z zvoncem sva doklicala vratarja in po strmih stopnicah odšla v prvo nadstropje, kjer sva javila v pisarni svojo željo, da govoriva z gosp. poslanikom. Bila sva takoj sprejeta.
Gospod poslanik, ki mi je bil znan že iz prejšnjih časov, se je takoj živo zanimal za moje želje in kmalu smo bili sredi najživahnejšega razgovora o občanski, državljanski in nacionalni vzgoji. Pojasnil sem gosp. poslaniku nazore, ki jih imamo pri nas glede državljanske vzgoje, kakor jih je razložilo učiteljstvo v »Učit. Tovarišu« in »Prosveti«.
»Ali se vam ne zdi, da pomeni to korak nazaj od nacionalne vzgoje,« je začel gosp. poslanik, ki je znan, 'kot vsi Dalmatinci, kot živahen debater in temeljit poznavalec sodobnih državnih in kulturnih problemov. »Mislim, da bi glede nacionalne vzgoje ne smeli v ničemer popustiti. Mi
?ne velike probleme, ki zanimajo vso državo ln ves narod, torej tudi nas. Zavedati se mo-ranio, da je država tu in da bo obstala, pa ?ai bo pri nas poslanec, minister, župan ali ^an ta ali oni, zavedati se moramo, da se ne smetno izčrpavati v vprašanjih, ki so z lokaj-Q©ga stališča morda silno* važna, pa z vidika xT°HuPne države ne pomenijo mnogo ali ce-ničesar. Zavedati se moramo, da gre ši-r°ka državna politika preko naših malih lordih interesov in da moramo mi sami P^rejati take lokalne interese širšim intere-^ 01 celokupnega naroda in celokupne drža-i ?> <5e hočemo biti v tej široki državni politi-
* ®ploh upoštevani. To velja še prav posebej nas Slovence, ki se neprestano pritožuje-x?°’ da smo v državni politiki premallo upo-. evani, nočemo pa uvideti in priznati, da je y 1© posledica naših lastnih napak in grehov.
malih razmerah zrasli, smo se nekoliko £..6yz?li, ko smo prišli v lastno državo in smo k° Pa^ vse P? onih vzorih in norcih, ki smo se jih naučili kot malli podaja*1 tuje Avstrije. Ko pa ni šlo, ko je sledil s,.Pallu Koroški plebiscit, smo se začeli tep-F>r tITle^ seboj ravnotako, kot smo se začeli kih pati že par dni po septemberskih dogodili T	in	kot	smo se pretepali v ju-
raH	t^rej vedno v momentih, ko bi moja	najbolj sUožni. Zagrizli smo se v svo-
ko	domače prepirčke, šli smo se politi-
d« k1- štirimi domačimi stenami in se tepli, ki n*1 uK°t°vili, kdo je jačji, v državni politi-ifi +-a ,smo prepustili ves teren drugim. Res so al .®° bili na§i bratje, toda tudi oni brigali prvenstveno sami za sebe, poleg pa nas in naših prilik niso poznali do-
vdlj. Postali smo le privesek gospodujočih sr-bijanskih politikov, za katerega nismo imeli niti posebno visoke cene, če niso dobili enega, jim je bil na razpolago pač drugi. Tako smo se licitirali navzdol v državni politiki mi sami in slednjič dosegli, da nismo bili vpo-števani niti primerno svojemu številu, kaj šejle primerno svojemu znanju in svojim zlasti organizatornim sposobnostim.
Morda bo zopet kdo rekel, da ponižujem Slovence. Pa jih ne, toda spoznavanje samega sebe vodi k poboljšanju. Zal vidimo tudi danes, da se nismo še naučili dovolj. Še vedno hočemo biti nekaj posebnega, še vedno se lotevamo specijalnih poiskusov in trošimo pri njih ogromno svojih sil, v državni politiki nas pa ni. Imamo poslance in senatorje, imeli smo ministre, imamo ga tudi danes. Kakšni so bifli oz. kakšni so, dobri ali slabi, pustimo zaenkrat to! Vprašajmo rajši sami sebe, kaj smo zahtevali od njih in kaj smo napravili iz njih. Če je bilo še toliko slabih, nekaj jih je bilo prav gotovo dobrih. Kako to, da se nihče izmed njih — izvzeta sta morda le 2 ali 3 — ni uveljavil v državni pollitiki? Naša je to krivda! Z vso silo smo jih vezali na male domače spore in nevšečnosti, bili smo jim neprestano za petami s prošnjami za osebne intervencije, osebno pismeno smo jih gonili ter jim grozili tako dolgo, da so opešali. Drug za drugim so obtičali v domačem blatu in se posvetili lle skrbi za krogljice pri bodočih volitvah, izčrpavali vse svoje sile za reševanje lokalnih vprašanj, državni politiki pa so se odtujili popolnoma. Škodo smo imeli mi, to škodo nosimo še danes. Nismo bili in tudi danes še nismo sposobni, da bi si po-
razdelili deflo in iz vrste javnih delavcev določili one, seveda najboljše, ki naj nas zastopajo v široki državni politiki. Dosti takih nimamo na razpolago, poiščimo jih in pošljimo jih tja — izvzete iz vseh lokalnih konfliktov in proste skrbi za urejevanje lokalnih vprašanj. To naj prevzamejo drugi, ki imajo pač sposobnost za to, ne pa za kaj več!
Bojim se, da tako pametni še dolgo ne bomo postali, zlasti ne mi, ki prisegamo na prapor jugoslovanske misli. Koliko sposobnih, polnovrednih mož je med nami in mnogo jih je, ki zavzemajo odlična mesta, važna tudi s stališča državne politike. Pa si niso edini! Veže in druži jih ista ideja, vodijo jih isti cilji, toda loči jih taktika! Morda bi se pod besedo taktika lahko razumelo še kaj drugega! Toda naj bo kar hoče, narod je tisti, ki nosi posledice, narod mora biti oni, ki izreče svojo besedo in če treba, tudi svoje povellje, proti kateremu ne sme in ne more biti upora! Toda narod je treba vzgojiti, narodu je treba šele dopovedati, da se država ne vlada iz Maribora ali Ljubljane, narod mora šele doumeti, da tako dolgo ni državen narod, dokler se ne bo zavedal, da mu ni dom samo pod Triglavom, marveč tudi v Skoplju in da se mora Slovenec zanimati ravnotako za albansko ali bolgarsko mejo kot Srb za ita-Hijansko ali nemško!
Vzgoja naroda v državen narod, razširjenje njegovih pogledov preko mej domačih občin in srezov, preko Sotle in Kolpe tja doli do Črnega in Egejskega morja, evo prve in glavne naloge za nas jugoslovanske nacionaliste, zlasti slovenske. To nalogo izivršuje NO, tej nalogi mora služiti vsak Odbranaš ne
samo v vrstah svoje organizacije, marveč povsod, kjer nastopa in kjer se lahko uveljavlja! Baš zato se pa mora uveljavljati povsod! Govorili smo že večkrat o tem tudi na javnih zborovanjih, naše besede so bile večinoma pravilno razumljene Mestoma pa so se pojavili dvomi češ: Iskren jugoslovanski nacionalist, zlasti Odbranaš ne »pada drugam kot v NO, sioer obstoja nevarnost, da se umaže ali pa vsaj zgubi zaupanje svojih bratov. Mi pa vztrajamo na začrtani poti in bomo nadaljevali z začetim delom! Ali naj res dovolimo, da se bodo udejstvovali javno samo ljudje, v katere nimamo zaupanja? Ali naj res onemogočimo vsem dobrim nacionalistom javno udejstvovanje in jih tako duševno kastriramo! Ne bratje, ven na delo, čim težja bo, tem častnejši bo uspeh! Vemo, padale bodo žrtve, omagali bodo posamezniki, omahnili bodo slabiči. Kaj zato, se bodo pač sčistile naše vrste, zjeklenila naša odločnost in bomo postali še gibčnejši in udarnejši! Skrajni aktivizem, to bodi naše geslo, kajti nacionalizem v besedah je lep, toda brez haska, če ga ne izvajamo tudi v praksi. Kako? Bodi povsod ono središče, okoli katerega se zbira vse, kar je dobrega in zdravega, vsak bodi matica, ki privlači vse, kar hoče delati pošteno in služiti interesom naroda in države. S svojim lastnim vzgledom, s svojo lastno požrtvovalnostjo privlačiti tudi nasprotnike, vsaj pa vzbuditi v njih rešpekt do našega dela, do naše ideologije in do naših načrtov, to bodi naš cilj, seveda v zavesti, da to delo ne obeta osebnih koristi in časti in da to ni delo, ki bo končano v par letih. — Zato pa moramo skrbeti za naraščaj.	(Dalje	prihodnjič.)
smo vedno taki, da ostanemo na pol pota. Vsled tega polovičarstva ne pridemo do nikakih pozitivnih uspehov.«
Gospod poslanik ima prav. Kar se tiče nacionalne ideje naše države, seveda tudi v vzgoji ne moremo popustiti. Glavna stvar pa je, da svoj nacionalni problem pravilno pojmujemo.
»Gospod poslanik se moti,« sem rekel, »če misli, da je v naši šoli, kar se tiče državljanske vzgoje, vse v redu. Iz lastne skušnje lahko rečem, da je to še danes odvisno predvsem od učitelja oz. profesorja. Naj navedem za vzgled, da za takozvano nacionalno skupino sploh nimamo učnih knjig in da je s tem dana profesorju popolna svoboda, da ravno te vrste predmete — zgodovino in nar. literaturo — podaja po svoji mili volji. Res pa je tudi, da je beseda »nacionalen« tu in tam deskreditirana oz. da se samovoljno razlaga po svoje. Zato se rad poraja odpor tudi proti dobrim in koristnim nameram, ki nosijo na sebi nacionalni pečat. N. pr. pri nas nekateri radi označujejo »nacionalnost« kot nekaj protislovenskega, na Hrvatskem kot nekaj protihrvatskega. Da se temu izognemo, bi hoteli dati novi vzgoji bolj državljanski značaj. Saj državljanska vzgoja je prav za prav samo drugo ime za pravo narodno vzgojo. Razlika je v tem, da tu ni mogoč ugovor glede opasnosti, ki baje preti od nacionalne vzgoje temu ali onemu delu naroda. Kaj pa naj vzgaja država, če ne državljane?«
»Dobro, priznam, da je državljanska vzgoja ena prvih potreb našega časa. A ne pozabimo, dia smo ml kateksohen nacionalna država in da vsako popuščanje v tem pogledu vodi zopet nazaj v prejšnje čase.«
»Gotovo. Vsa naša vzgoja se mora vršiti v nacionalnem duhu. To je prva zahteva preobrata od 6. januarja. A rekel sem, da si ravno to besedo rad vsak po svoje razlaga. Ne bi hoteli, da bi se zdelo, 'kakor da se komu godi v znamenju nacionalizma kaka krivica. Kajti, kaj je bistvo nacionalne vzgoje? Vzgajati iz Srbov, Hrvatov in Slovencev take Srbe, Hrvate in Slovence, ki bodo poleg ljubezni do svoje ožje domovine in kulture imeli enako poznanje in spoštovanje do one skupne domovine in kulture, ki jo označujemo z besedo Jugoslavija in jugoslovenska kultura. Nekateri razumejo to tako, da je treba iz teh treh tipov ustvarjati neki višji tip in iz naših regionalnih kultur neko višjo skupno jugoslovansko kulturo. Drugim pa se zdi prav to papačno, nenaravno in pogubno. Zato vidimo povsod sile, ki se temu upirajo.«
»Pa zato smo država, da uveljavimo to, kar hočemo. Oni, ki se protivijo, so ostanki starih časov; mladina pojde preko njih. Ravno zato ne smemo popustiti in je nacionalna šola temelj naše bodočnosti.«
»Jaz mislim vendarle, da je državljanska vzgoja prva naloga sedanjosti, dočim se bo z njo nacionalni problem reševal sam po sebi. Čehi so dali tej vzgojni smeri naziv: občanska vzgoja. Ne vem, ali bi v tem oziru češka beseda »občan« popolnoma odgovarjala naši besedi državljan. »Državljanska vzgoja« to je pa češko »stalni vychova«. Mislim, da je razlika v tem: nacionalna vzgoja ima gojiti in reševati pred vsem kulturni problem, to je ustvarjati pravilno pojmovanje in poznavanje obeh nar. kultur. Državljanska vzgoja ima skrbeti za vzgojo državljana, to je ustvariti pravilne pojme med človekom oziroma narodom in državo. Občanska vzgoja pa je vzgoja državljana kot človeka oz. sočloveka, to je oni citoyene, ki ga je osvobodila francoska revolucija podaništva in si je sam nadel dolžnosti do domovine. Ta moralna samozavest je cilj občinske vzgoje. Pri tem se spominjam, da je besedo »občan« rabil naš dr. Prijatelj v razpravi o Levstiku, kjer govori o našem »velikem občanu«, kot bi hotel reči, o človeku, ki se v polni meri zaveda svoje dolžnosti do občnosti. Qui bene distinguit, bene docet.* Kar so si ustvarili Čehi posebnega, je torej ta občanska vzgoja. Seveda je tudi ona le del državljanske vzgoje. V tem oziru so morda pojmi pri nas deloma še nejasni in se še zamenjujejo. Mi bomo to občansko vzgojo dali pod naslov državljanske vzgoje in bomo imeli v tem bodočem državljanu pravega nacionalista in občana.«
Naš pogovor se je nadaljeval temperamentno in smo končno prišli do zaključka, da ime ni tako važno, kakor stvar, da je nacionalna vzgoja sicer po duhu edina prava državna in narodna vzgoja, da pa je bistvo te vzgoje državljanska vzgoja.
Gospod poslanik bi mi bil sicer dal rad kake nasvete, kako naj bi se lotil dela in kam naj bi se obrnil, a rekel sem mu, naj se ne vznemirja, ker imam že sam svoj načrt. Prosil sem ga, naj naju zveže z
* Kdor dobro razlikuje, dobro razlaga.
gosp. svetnikom Beringerjem, tajnikom JČ Lig. Sklenil sem, da obiščem nekaj zavodov in oseb, ki skrbe za občansko vzgojo v češkoslovaški republiki. Gosp. poslanik je rade volje ugodil najini prošnji in gosp. Beringer se je takoj odzval.
Z zadovoljstvom sva se poslovila od ljubeznivega gosp. poslanika.
Na ministrstvu šolstva in narodne prosvete
V oni ozki ulici, ki se je zvala včasih »Ujezd«, ker je bil tam vhod na Malo Stran, kjer so se vrstile v podnožju Petrina in Hradčan in na obali Vltave palače čeških plemičev, se nahaja danes Tyršev dom in tik poleg njega v raznih starih stavbah je raztreseno prosvetno ministrstvo češkoslovaške republike. Z iskanjem raznih uradov po teh starih ostankih nekdanje slave bi bil izgubil mnogo več časa, če bi ne bil imel moj tovariš gosp. Stra-katy še precej izkušnje, kako se prodre preko vseh hodnikov in prehodov do končnega cilja. Najina prva pot je bila k tajniku JČ Lig gosp. strokovnemu svetniku Beringerju.. Našla sva ga v ministrstvu šolstva, ki se nahaja v nekdanji nemški gimnaziji poleg cerkve Marije Snežne na Mali Strani. (Dočim imajo druga ministrstva v Pragi že krasne svoje, deloma stare deloma nove, palače, je tudi tam prosveta še »provizorično« v raznih prostorih kot pri nas.) Gosp. Beringer naju je z veseljem sprejel kot stara znanca, saj smo se videli že večkrat na sestankih JČ Lig. Pojasnila sva mu namen najinega obiska. Takoj je vedel, kaj je treba ukreniti. Zapel je telefon in kmalu so bili o mojem prihodu obveščeni vsi znanci in neznanci, ki so mi bili potrebni za informacije. Ker pa so bili oddelki za narodno in meščansko šolstvo v drugih poslopjih, smo se takoj lotili vprašanja državljanske vzgoje na srednjih šolah. Gosp. šolski svetnik prof. Šimek je bil tako prijazen, da se je potrudil k nam in začel se je takoj razgovor o državljanski vzgoji na srednji šoli. Gosp. svetnik Šimek je začel:
»Svoj čas smo tudi na srednjih šolah vpeljali državljanski pouk kot predmet. Sedaj smo podredili ta predmet kot sestavni del domovinoznanstva. Pri nas je namreč tako urejeno, da je za ta pouk dobro preskrbljeno na osnovnih, meščanskih in nadaljevalnih šolah, ker tam mladina že zaključuje svoje študije, dočim je na srednji šoli te vrste vzgoja itak sestavni del obče vzgoje. Ves duh naše srednje šole odgovarja duhu sodobne družbe. Dovolite, da vam pokažem načrt naših učnih osnov iz 1. 1933. Tu čitamo takoj v uvodu, kjer je govor o principielnem stališču glede srednješolske vzgoje: njen namen je ^vzgajati delavce, ki naj z delom svojega duha služijo družbi in naj bodo opora države«. Dalje se pravi:
»Vzgoja bodočega izobraženca mora sloneti na prosveti naroda, kajti le z narodno kulturo postane človek član svetovnega kulturnega občestva. Narodna vzgoja je tudi glavno sredstvo za vzgojo zavesti, da mora izobraženec posvetiti svoje zmožnosti in svojo izobrazbo v korist vse človeške družbe. Ako hoče prav vršiti svoj namen, ne sme ta vzgoja, z namenom, da bi v dijaku vzbudila živo čustvo ljubezni do lastnega naroda, niti precenjevati lastnega naroda, niti podcenjevati drugih. Tudi ne sme omejevati razgleda izobraženega človeka le na polje domače nar. kulture, kajti s spoznavanjem in pravičnim ocenjevanjem drugih narodov dobimo pravilno merilo za ocenjevanje in presojanje lastnega naroda. Z ljubeznijo do lastnega naroda se mora družiti spoštovanje do drugih narodov, posebno do članov onih narodov, ki žive v tej državi. Prava narodna (nacionalna) »vzgoja je ob enem vzgoja k narodni strpnosti in se mora izogibati vsemu, kar bi ta namen oviralo; ravno tako je ta vzgoja prvi korak do občanske vzgoje, katere cilj je, vzgajati dijake k vestnemu im radovoljnemu izpolnjevanju državljanskih dolžnosti do lastne države, k spoštovanju do zakonov in pravice, k demokratičnemu mišljenju in čustvovanju. Temu namenu, ki ga je treba še posebno poudariti, služijo pri pouku državljanske prvine vseh učnih predmetov in vsi nauki, ki vodijo k pravilnemu razumevanju državnega življenja. Kakor ima nar. vzgoja poleg svojega absolutnega namena tudi občne vsečloveške cilje, tako mora tudi državljanska vzgoja voditi do zveze z vsem kulturnim človeštvom. Ne smete pozabiti,« je poudarjal gosp. svetnik (in to opombo sem moral pozneje še večkrat čuti), da so naše razmere od vaših nekoliko različne in da je pri vas glede nacionalne vzgoje mnogo lažje nego pri nas. Mi imamo 3 milijone Nemcev in 1 milijon Madžarov. Madžari so precej pasivni, težje delo imamo z Nemci. Pri tem se držimo pravila, da vsak pritisk vzbuja odpor, zato smo obzirni do skrajnosti. Zadnji čas se precej
pozna agitacija od onstran meje. Stroge odredbe, ki so bile potrebne vsled tega, so imele več uspeha pri učnem osobju kot pri učencih. Isto velja glede šolskih poslov. Da ne pride do nepremišljenih dejanj, ki bi jih povzročile kake diktirane slovesnosti, skušamo v tem oziru zahtevati samo ono spoštovanje do države in njenih pred-staviteljev, ki ga predpisuje zakon za vse državljane. Nova generacija se teh državljanskih dolžnosti bolj zaveda kot ona, ki je vzrastla iz vojnega vzdušja. Mislim, da je pri vas ista. Imamo sicer tudi na srednji šoli določbe glede državljanskega pouka, ki se glase:
»Občanska vzgoja (v okviru zemljepisa) Temeljni pojmi o češkoslovaški državi, o njeni ustavi in javni upravi, o njenih socialnih in kulturnih ustanovah, o njenem položaju in občanskem življenju.«
Občanska vzgoja goji praktični smisel dijakov s tem, da mu odpira pogled v medsebojno razmerje, v katerem se giblje javno in pravno življenje. Je tudi glavni sestavni del državljanske vzgoje, kajti poznanje glavnih temeljev državnega življenja, njegova odvisnost od zgodovinskega razvoja in od kakovosti pokrajin oz. naravnih pogojev državnega ozemlja budi v dijaku smisel za državnost in demokracijo, vceplja mu ljubezen do domovine, vzgaja v njem smisel za občnost in udanost do višje celote. Kakor veste, smo skušali že pod min. Hodžo urediti tudi pouk v drugih slov. jezikih. Uspehi so na tem polju odvisni od profesorjev. Cirilica je včasih za nas huda ovira pri tem delu. V drž. tiskarni vam bodo dali tovrstnih učnih knjig. To vprašanje pri nas in pri vas še ni rešeno, če bo kdaj. Mi smo napravili vsaj poskus. Mislim, da je tudi to del državljanske vzgoje, namreč naša mednarodna oz. slovanska orientacija, ki naj se kaže predvsem v poznanju onih malih slovanskih držav med seboj, ki so druga na drugo navezane. Poleg ljubezni do lastne države bi morali biti prvi na vrsti naši slovanski sosedi. Mislim, da ne pride nikoli čas, ko bi bila ta orientacija v nasprotju s pravo nacionalno in državno vzgojo. JČ Liga organizira pomladek. Kje naj ga dobi, če ne na srednjih šolah? Gotovo je, da bo veliko bolj razvit državljanski čut vsakega naroda, če bo izpopolnjen s čustvom bratstva do sorodnih slov. narodov. Vsi naši veliki možje, politiki in umetniki so rastli na tej široki bazi vzajemnosti: ostali so svoji na svojih tleh, a bili so ob enem blizu vsem slovanskim sosedom. Tudi to je pro-
blem naše občanske vzgoje. Prav izrazito naš problem. Reševati bi ga morali skupno. Ako boste rabili še kake podatke od naše strani, smo vam na razpolago.«
V državni založbi sem pozneje dobil n. pr. Gregorčičeve izbrane pesmi, ki jih je prof. Skrbinšek priredil za češke srednje šole (slov. tekst z besednjakom). I6^ tako imajo izdanega L. Lazareviča (v cl" rilici) ruske bajke (priredil prof. Polivka) itd. To je problem, ki ga pri nas še nismo načeli.
Priprave na učiteljiščih
Nadaljevali smo pogovor o državljan-ski vzgoji. Gospod referent je bil Vn~ pravi j en, da nam razloži vse, kar je treba.
Naš razgovor se je sukal okoli učiteljišč, kajti prav tu je treba glavne p*1' prave za vsak pouk.
»Danes je v tem oziru že vse urejeno«, je rekel gospod referent »Učni nažrt državljanskega pouka in vzgoje iz leta 1927. nam podaja natančno, kako se P1?' pravljajo češkoslov. učitelji, da morejo potem vršiti svoje delo med' narodom-* Gospod referent je nama podal celo zgo* dovino tega pouka. Dandanes se vse samo po sebi razume. Zanimivo je, da se je zdelo iz početka, da bo ta pouk potre' ben le nekaj let, dokler se državljani ne vžive v novo življenje, a zdaj se kaže P0; treba tega pouka vsak dan čim bolj. Novi časi ga zahtevajo. Daai je glavni naval komunizma že prešel — in so minili čas®> ko so komunisti s svojimi nastopi strahovali ulico in obvladali tu in tam že občine> je vendar ta pouk potreben ne toliko iz strahu pred boljševizmom, ampak vsled žive državne potrebe, ker imata država io državljan od njega neprecenljivo korist kajti moderna občina in vsa uprava mnogo lažje vrši svoje delo, če ima prav državljansko vzgojene občane, kakor pa, če bi državljani ne imeli še osnovnih pojmov občanskega sožitja.
»Čudno je, da je treba šele dokazovati, da je prva stvar naše modeme dobe vzgoja občana«, pravi gosp. referent. »Časi, ko smo morali delati z neizobraženo maso, so minili. Nepoučen državljan je 'bil morda ljub Avstriji, da ga ie lažje obvladala, nam je treba zavestnih državljanov, ki se vladajo sami, ki vrše svoje dolžnosti, ne ker jih morajo, ampak ker jih hočejo, ker se zavedajo, da je sreča države — njih sreča. To je duh nove Evrope.« Podal je nama učni načrt.
(Konec prih.)
Kupuj domače blago
Kupuj domače blago je klic vseh brezposelnih, ker se zavedajo, da se z uvozom tujega blaga manjša potreba po novih uslužbencih in zvišujejo odpusti onih srečnežev, ki imajo trenutno še skromen zaslužek. 0 potrebi in načinu zboljšanja našega gospodarstva smo priobčili v svojem listu že več daljših in krajših člankov, vršila so se že ponovno predavanja v radiu, Narodna Odbrana kot pokreniteljica te važne akcije pa posveča na vseh svojih članskih in javnih zborovanjih še prav posebno pozornost pomenu te akcije.
Kakor je našim čitateljem gotovo že znano, je Središnji odbor Narodne Odbrane v Beogradu sprožil to srečno misel in takoj naložil svojim Oblastnim odborom po državi nalogo, da se z delom takoj začne. Ljubljanski Obl. odbor NO je sestavil odbore producentov, trgovcev, trgovskih sotrudnikov in konsumentov ter se lotil, sicer zelo težavnega, toda nujno potrebnega dela. Iz razumljivih razlogov je NO našla pri producentih največ razumevanja in tudi prvo gmotno podporo v obliki letnih prispevkov za fond akcije »Svoji k svojim«, katerih višino se je določilo po posebnem ključu, vpoštevajoč obsežnost posameznega obrata. Producenti se niso upirali plačevanju svojih prispevkov, saj se zavedajo, da se brez denarja tudi najbolj idealna organizacija ne more gibati. Sredstva, ki jih bo akcija s pomočjo teh prispevkov pridobila, bodo komaj zadoščala za kritje najnujnejših administrativnih izdatkov, dočim si bo morala za obsežnejšo propagando iskati novih virov dohodkov. Eden teh virov, ki pa ima seveda silno koristen in izvrstno zamišljen propagandni značaj, je založba posebnih izvesnih propagandnih tablic z napisom »Kupuj domače blago!« »Svoji k svojim!« Narodna Odbrana. Te tablice so lično izdelane in bodo služile za okras vsakemu prodajnemu lokalu tako v izložbah, kot v notranjosti lokalov, vsaki pisarni, uradu, javnemu lokalu (restavraciji, kavarni, gostilni itd.), obenem pa neprestano svarile pred nakupom tujega uvoženega blaga.
Tablice so izdelane po osnutku domačega umetnika slikarja Miklavca, litogra-
fija je delo litografije Josip Čemažar v Ljubljani, kartoniranje im prešamje ter oblikovanje tablic pa je prevzela priznana in vsestransko kulantna kartonažna tovarna I. Bonač sin v Ljubljani. Objavljamo risbo te tablice, katere naravna velikost znaša 27 cm v premeru.
Narodni ornament/ so večbarvni, napis pa prevlečen s srebrno bronco.
Tablice pridejo že prihodnje dni v promet in jih bodo prodajali člani pristojnih organizacij Narodne Odbrane, ki bodo imeli vsa potrebna pooblastila.
Cena za tablico je določena na 30'— dinarjev in je sprejem preplačila vsakemu prodajalcu prepovedan. — Kdor ima več obratovališč, pisarn in trgovskih objektov, naj kupi več tablic. Stranke, ki posečajo lokale, pa prosimo, naj pazijo na to, da bo na vsaki steni visela propagandna tablica akcije »Svoji k svojim« in jo zahtevala, če je ne bo videla.
Tablice razpošilja vodstvo Akcije »Svoji k svojim«, ki je nastanjeno v P®" slovnih lokalih Oblastnega odbora Narodne Odbrane v Ljubljani, Šelenburgova «*» telefon 21-09, na svoje Krajevne organizacije in poverjeništva, ki prejmejo za pT0" t dajo še posebna pismena navodila, na ze* ljo pa tudi direktno interesentom.
,POHOD" živi samo
naročnine I *
Odgovorni urednik Mirclav Mateli«. - Ud. ja m Narodno obrambno tiskovno »adrugo, r.». ■ o. Ernest Vargaaon. Tiska tiskarna Merkur