: županova beseda
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Po dolgi zimi, ki se ni in ni hotela posloviti, tečejo pomladanski dnevi zelo hitro, tako da je za nami že polovica meseca maja in približuje se čas, ko naša občina obeležuje svoj občinski praznik. Prireditve so se začele že v aprilu in se bodo končale ob koncu junija, osrednja ob 14. Občinskem prazniku Občine Veržej pa bo letos v soboto, 25. maja ob 19. uri, s svečano sejo in podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Svečanost se bo nadaljevala s tradicionalnim Osterčevim večerom. Vse občanke in občane vljudno vabim, da se udeležite osrednje slovesnosti, vabljeni pa tudi na vse druge prireditve, ki se bodo zvrstile v času praznovanja.
Če je občinski praznik priložnost za pogled nazaj, me ta pogled navdaja z veseljem in zadovoljstvom. Od zadnjega občinskega praznika smo v občini uspeli narediti nekaj zares velikih stvari. Najprej smo z ureditvijo osrednjega dela naselja Veržej in Trga Slavka Osterca izvedli največjo investicijo v zgodovini naše občine. Pomembna investicija, z vidika ohranjanja okolja generacijam za nami, je bila tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja v Bunčanih, tako da smo zaokrožili vlaganja v infrastrukturo na področju odvajanja voda. V prihodnosti nas tako čakajo samo še investicije v modernizacijo in nadgradnjo čistilnih naprav. Skupno je Občina Veržej v lanskem letu investicijam namenila 1.637.297,65 milijona evrov oziroma kar 65,47 % celotnega proračuna. Za investicije smo pridobili 941.200,38 EUR nepovratnih sredstev, kljub temu pa se je bila Občina v lanskem letu prisiljena tud zadolžiti. Stopnja zadolženosti občine se je sicer povečala, vendar pa je naša zadolženost na občana še vedno relativno nizka in nas po višini umešča nekje v sredino med slovenske občine. Moje mnenje je, da je bil trenutek za zadolžitev in s tem izvedbo investicij, pravi. Če pogledamo v prihodnost, se nam po letu 2014, v novem finančnem obdobju do leta 2020, obeta zmanjšanje sredstev iz naslova kohezij-skega sklada, iz katerega smo v preteklih letih črpali največ in je bil s stopnjo sofinanciranja 85 % nepovratnih sredstev najugodnejši. Nižji obseg sredstev pomeni težji dostop do sredstev na javnih razpisih in predvidoma nižje stopnje sofinanciranja. Zato bomo do konca pro
gramskega obdobja 2007-2013, ki se projektno izteče do konca leta 2015 poskušali realizirati še tiste projekte, za katere že imamo odločbe o sofinanciranju, oziroma jih bomo v letošnjem letu še dobili. Z nekaterimi projekti želimo začeti že letos. Najpomembnejši takšen projekt je izgradnja vodovoda sistema C, za katerega resnično upam, da se bo gradnja začela ob koncu junija letos. Nadalje želimo dokončati ureditev trškega jedra, (del Ulice Frana Kozarja, Ulica Petra Šoštariča in Maistrova ulica), kjer pa smo na javnem razpisu dobili ponudbe, ki so bile precej nad vrednostjo projekta, tako da bomo razpis ponovili. Skrajna možnost je, da bi projekt prestavili v naslednje leto. Nekaj projektov imamo že prijavljenih na različnih ministrstvih, nekaj jih še čaka na morebitne razpise.
Z investicijami in uspešnim delovanjem občine smelo uresničujemo cilje, ki si jih je Občina Veržej zadala pred petnajstimi leti, ko je stopila na pot samostojne lokalne skupnosti. Kljub svoji majhnosti se uspešno razvijamo, zato težko razumemo razmišljanja in dileme, da so majhne občine neučinkovite in da bi bilo treba zaradi zmanjševanja stroškov in racionalizacije število občin zmanjšati, z ukinitvijo oz. povezovanjem manjših občin. Če kdo, je Občina Veržej dokaz, da so lahko tudi male občine uspešne in da se lahko naše okolje razvija hitreje, kot če bi bilo nek privesek večji občini. Prepričan sem, da bodo argumen-^ v ti za ohranitev malih občin dovolj, da bomo tudi v prihodnje sami odločali o svojem razvoju.
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
dobrodošli na desnem bregu Mure
Funkešnica
isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Mateja Rus (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Damir Skuhala. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 ¡n www.marianum.si.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +38 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si
C
TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si
: občinski utrip
ZAPIS S 17. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ
Seja je potekala 9. maja 2013 od 18.00 do 22.30 ure. Člani
občinskega sveta so obravnavali in sprejeli letno poročilo Zdravstvenega doma Ljutomer za leto 2012 in letni poslovni načrt za leto 2013. Na seji je bil prisoten direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, mag. Tomislav Nemec. Povedal je, da je bilo leto 2012 za ta zdravstveni zavod v poslovnem smislu uspešno, upravičeno pa se postavlja vprašanje, ali bo glede na konstantno zmanjševanje sredstev v zdravstvu, ki poteka od leta 2009 in je napovedano tudi za leto 2013, mogoče ohranjati raven in standarde, ki so pričakovani in uveljavljeni v primarnem zdravstvu. V letu 2012 so stabilizirali finančno poslovanje in tako poslovno leto končali s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 317.000 EUR. Nivo storitev se kljub zaostrenim ekonomskim razmeram v Zdravstvenem domu Ljutomer ne samo ohranja, ampak celo zvišuje. V letu 2012 so tako uresničili pomemben cilj z razširitvijo programa na novi dejavnosti, fizioterapijo in kardiologijo, kar je bilo dobro sprejeto pri občanih.
Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je pripravilo predlog novih cen gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki so oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer izvaja na območju občine Veržej javno službo na podlagi koncesijske pogodbe iz leta 2007, kon- ^ WWW.VerZej.S| cesijsko razmerje traja 10 let, in sicer za zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov.
S 1. 4. 2010 je odlaganje odpadkov prevzel nov izvajalec, CEROP d.o.o., Puconci. Z novo ceno se prerazporedi strošek ravnanja z odpadki med povzročitelji glede na velikost posode, ki temelji na številu članov v gospodinjstvu. Nove cene se uveljavijo s 1. avgustom 2013.
Dušan Bratuša, koncesionar pokopališke in pogrebne dejavnosti ter vzdrževanja pokopališča, je predstavil poročilo za leto 2012. Povedal je, da je bilo v letu 2012 opravljenih 12 pogrebov, od tega 4 pokopi v krsti in 8 žar-nih pokopov. Skupni prihodki koncesionarja od pogrebnih storitev in vzdrževanja pokopališča znašajo 9.528,44 EUR, stroški od vzdrževanja pokopališča pa 7.530,01 EUR.
Člani občinskega sveta so se seznanili z letnim poročilom Osnovne šole Veržej za leto 2012, ki ga sicer sprejema in potrjuje Svet zavoda Osnovna šola Veržej. V poslovnem poročilo je podrobneje predstavljeno poslovno ter računovodsko poročilo zavoda. Cilji, ki so si jih zastavili
{
v vseh treh organizacijskih enotah (šola, vrtec, dom), so bili skoraj v celoti uresničeni. Članom občinskega sveta se je predstavil tudi kandidat za ravnatelja Osnovne šole Veržej za naslednje petletno mandatno obdobje, Borut Casar. Predstavil je program vodenja javnega vzgojno--izobraževalnega zavoda v naslednjem mandatnem obdobju. Člani občinskega sveta so h kandidaturi izrekli pozitivno mnenje, končna odločitev o izboru kandidata za ravnatelja pa je v pristojnosti Sveta zavoda Osnovna šola Veržej.
Člani občinskega sveta so sprejeli Odlok o zaključnem računu Občine Veržej za leto 2012. Skupni prihodki so znašali 1.999.912 EUR, odhodki pa 2.500.726 EUR. Občina Veržej se je v letu 2012 na novo zadolžila za 490.000 EUR, skupna zadolžitev Občine Veržej na dan 31. 12. 2012 znaša 605.597,20 EUR. Kreditna sredstva so bila porabljena izključno za plačilo investicij. Po podatkih Ministrstva za finance RS spada Občina Veržej med srednje zadolžene občine.
Marija Rauter je kot predsednica Nadzornega odbora Občine Veržej predstavila poročilo o pregledu zaključnega računa proračuna. Podrobneje so pregledali dokumentacijo in postopke v zvezi z investicijo »Ureditev osrednjega dela naselja Veržej« ter nekatere naključno izbrane postavke prihodkov in odhodkov po zaključnem računu. Nepravilnosti niso bile ugotovljene, zaradi višjih cen električne energije je bilo dano priporočilo o možnosti skrajšanja časa nočne razsvetljave na pol ure zvečer in pol ure zjutraj.
Podrobnejšo vsebino si lahko preberete na spletnih straneh Občine Veržej (www.verzej.si), kjer vam je na voljo celotno gradivo za obravnavo posameznih točk dnevnega reda določene seje.
Bojan Ferenc
3 FGnkešnica 2/2013
: občinski utrip
INTERVJU: MONJA KOLBL IN GREGOR MUHIČ_
V rubriki Spoznajmo občana predstavljamo mlade občane, ki na različnih področjih dosegajo zavidljive rezultate, so uspešni in delovni, ter pogumno zrejo v prihodnost. V tokratni številki vam predstavljamo mlada občana, Monjo Kolbl, 29-letno profesorico angleščine na Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer in Gregorja Muhiča, 35-letnega podčastnika v Slovenski vojski v Celju, ki sta pred kratkim postala starša treh malih nadobudnežev. Ob tem pomembnem družinskem dogodku jima tudi uredništvo Funkešnice iskreno čestita in želi obilo lepih skupnih trenutkov
V Sloveniji je kar nekaj družin s trojčki, a v Občini Veržej takšnega primera še nismo imeli. Kakšna je bila vajina prva reakcija, ko sta izvedela, da »v darilnem paketu« prihajajo kar trije naenkrat?
Monja: Sprva sem bila seveda šokirana, saj so nama na prvem pregledu rekli, da bosta »samo« dva. Kar nisem mogla verjeti svojim očem, ko mi je zdravnik kazal tri glavice. Ko mi je razložil, kako rizična je nosečnost s trojčki in da se bodo verjetno rodili vsaj dva meseca prezgodaj, sem začela jokati. Ko se je prvi šok polegel, je komaj sledilo veselje in še to je bilo pomešano s strahom, ali bo z njimi vse v redu.
Gregor: Bil sem doma in čakal Monjin klic, saj me je po vsakem pregledu takoj poklicala. Ko mi je povedala,da bomo dobili trojčke, sem mislil, da to ni res, saj se je že kdaj prej tako pošalila. Ko sem ugotovil, da je zadeva resna, nekaj časa nisem mogel spregovoriti, saj mi je zastal dih. Po polminutnem molku, sem jo le nekako poskusil potolažiti s pozitivno mislijo, da bo še vse v redu.
Kako poteka vaš vsakdan?
Naš vsakdan narekujejo trojčki. Vse se vrti okrog njih. Vstanemo, ko vstanejo oni. Na tri do štiri ure jih je potrebno nahraniti in previti, kar pri treh traja skoraj eno uro. Ko se vsi trije pomirijo in zaspijo, je že skoraj čas za ponovno hranjenje. Podnevi še kar spijo, noč pa ima svojo moč. Še posebej deklici se radi »pogovarjata« po več ur skupaj. Časa za spanje je zelo malo. Včasih jih uspavajo komaj sosedovi petelini.
Lija, Lena in Lan. Kako dolgo sta izbirala imena in od kod ideje?
Imen nisva izbirala dolgo. Lena za punčko in Lan za dečka sta bila že pripravljena v primeru enega otroka. Ker sta, čeprav po naključju, obe imeni na L, sva potem tudi tretje iskala na L. Tako sva izbrala še ime Lija.
Kako jih med seboj razlikujeta? Ali se že da opaziti tudi kakšne karakterne razlike? Je kateri izmed njih bolj po »mami oz. ateku«?
Čeprav sta deklici enojajčni dvojčici, ju ločimo med sabo, saj je Lija kar za cel kilogram težja od Lene. Lija je »ta glavna« in je tudi najbolj glasna. Še posebej ponoči. Je tudi najbolj neučakana kar se tiče hranjenja. Lena je bolj potrpežljiva, čeprav tudi ona postaja vse glasnejša. Lan je bolj mirne narave in ga potolaži že duda, ki je sestrici sploh ne marata. Tudi ponoči je najbolj priden. Po zunanjosti je Lan bolj po atiju, Lena in Lija pa sta mešanica obeh.
Ko v življenje partnerjev vstopijo otroci, se, sklepam da marsikaj spremeni. Kar naenkrat ste postali 5-članska družina. Kako vidva doživljata te spremembe?
Ko v življenje vstopijo otroci, so le ti na prvem mestu. Tako je tudi pri nama. Večino časa posvetiva našim trojčkom, kar je seveda lepo, a zna biti tudi naporno. Kar že pošteno pogrešava, je spanec. Pa čeprav trije otroci predstavljajo trojno delo, so za naju trojno veselje.
Pomoč in podpora staršev ter bližnjih sta nepogrešljivi ...
Pri tolikih otrocih je pomoč še kako dobrodošla. Babica Majda nama z veseljem priskoči na pomoč. Dopoldan je sicer v službi, popoldan pa pomaga pri hranjenju. Tako je lažje, saj lahko jedo vsi hkrati. Ko z Gregorjem kam greva, tudi popazi na njih. Včasih si ponoči najbolj glasnega tudi odnese, da se midva vsaj malo naspiva.
V imenu Lije, Lene in Lana dopolnita stavek:
»Ko bomo veliki, bomo ... pridno spali, da bosta mama in ati nadoknadila vse neprespane noči.«	Mateja Rus
4 Funkešnica 2/2013
:: občinski utrip
ČISTILNA AKCIJA V OBČINI VERŽEJ_
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije tudi letos pozivali prebivalce Slovenije, da se jim pridružimo pri čiščenju in urejanju našega okolja. V preteklih letih je naša občina pokazala, da znamo stopiti skupaj in prevzeti odgovornost za svoj kraj, da lahko skupaj marsikaj ustvarimo, spremenimo ter dvignemo ozaveščenost. Zato smo se pozivu odzvali tudi v Veržeju.
Na dan čistilne akcije 20. aprila 2013, smo se ob 9. uri zbirali na treh zbirnih mestih. V Veržeju pri Občini Ver-žej, v Banovcih in Bunčanih pri gasilskem domu. Zbrani prostovoljci, opremljeni z zaščitnimi rokavicami, vrečami za smeti in pijačo za osvežitev, so se razdelili v manjše skupine. Vsaka skupina se je odpravila v svoj kotiček obrobja naselja. Čistilni akciji sta se že en dan prej v petek, 19. aprila 2013 pridružila še Vrtec Veržej in Osnovna šola Veržej. Poskrbeli so za čistočo v notranjosti Veržeja.
Čistilna akcija je bila zaključena okrog 12. ure. Za odvoz odpadkov iz vseh treh naselij občine, je poskrbelo Ko-munalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, d. o. o. Podatki iz evidence Zbirnega centra Ljutomer, ki jih je pripravil gospod Zdravko Lebarič, kažejo, da je iz območja občine Veržej bilo odpeljanih 330 kg odpadkov.
Vsem se še enkrat hvala za sodelovanje.
Občina Veržej
čiščenje v Bunčanih	čiščenje Vrtec Veržej
5 Funkešnica 2/2013
čiščenje v Veržeju
: razpisi in projekti
AMADEJ JURANOVIČ IZ BANOVEC POSTAL DOKTOR ZNANOSTI
V ponedeljek, 18. 3. 2013, je naš občan Amadej Jurano-vič iz Banovec uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom 2H-Piran-2-oni kot dieni pri cikloadici-jah z izbranimi alkeni in alkini na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Amadej, ki je med drugim tudi strasten plesalec flamenka, se je po dodi-plomskem študiju na FKKT UL, ki ga je zaključil v pičlih štirih letih brez absolventskega staža, na fakulteti zaposlil kot mladi raziskovalec. Po dobrih štirih letih poglobljenega raziskovalnega dela mu je pri 27-letih uspelo pridobiti naziv doktor znanosti. Ob tem velikem dosežku dr. Jura-noviču iskreno čestita tudi uredništvo Funkešnice!
DOŽIVLJAJSKI TURIZEM V ZEMLJANKI
ZEMLJANKA je preprosto slovansko bivališče oz. stanovanjska jama, za katero je značilno, da je bila vkopana v zemljo, zgornji, nadzemni del, pa je bil pokrit z dvo-kapno strešno konstrukcijo, ki je segala do tal. Narejena je bila iz drobnih lesenih kolov, prepleta vejevja, slame ali trstike. Uporabljala se je za bivališče, shrambne in delovne prostore. Najdišče zemljanke je znano tudi v Veržeju.
Tekom izvajanja projekta bo izdelana replika ZEMLJANKE, ki bo namenjena spoznavanju slovanske kulture, predvsem različnim šolskim skupinam ter posameznikom iz Prlekije in širše okolice. Poleg replike Veržej in Prlekija z vzpostavljanjem 5 naselitvenih »sodobnih« slovanskih zemljank v Kampu TRIO pridobiva bogato infrastrukturo skupnega družbenega pomena, hkrati pa se z izvedbo projekta spodbuja mehki turizem na podeželju. V Veržeju je evidentirano eno najstarejših arheoloških najdišč slovanske kulture pri nas in s projektom »Doživljajski turizem v zemljanki« želimo to dejstvo približati obiskovalcem Prlekije. S tem se bo ponudba doživljajskega turizma le še okrepila, saj bo možnost bivanja v prilagojenih zemljankah pripeljal v pokrajino več gostov iz drugih koncev Slovenije in iz tujine.
V sam projekt so vključena tudi krajša usposabljanja, ki bodo spodbuda za večjo angažiranost lokalnega prebi-
valstva pri ohranjanju lončarske in slamokrovske obrti. Tekom izvajanja usposabljanja slamokrovcev se je tako že izvedlo pokrivanje replike zemljanke, medtem ko se bodo delavnice lončarstva še izvajale. Vabljeni k spremljanju naše spletne strani www.centerduo.si, kjer objavljamo vse podrobnosti.
Predvidena skupna vrednost projekta je 34.900,00 €. Ker je projekt pridobljen iz razpisa LEADER (LAS Prlekija), ki ga razpisuje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, je v višini 85 % financiran s strani Evropske unije. Cilji, ki jih v projektu želimo doseči so:
-	ponuditi novo obliko doživljajskega turizma v Kampu TRIO;
-	ponuditi novo turistično destinacijo - replika bivališča Slo-
vanov;
-	seznanjati širšo javnost z načinom bivanja Slovanov;
-	preko rokodelskih delavnic širiti znanja in spretnosti roko-
delcev.
Verjamemo, da s tem, tako Veržej kot Center DUO, pridobiva lepšo celostno podobo, hkrati pa pomembno vpliva na ohranjanje kulturne dediščine in jo tako uspešno prenaša na različne ciljne skupine, tudi v obliki socialnega turizma.
Ivan Kuhar
6 Funkešnica 2/2013
: turistični utrip
DAN ODPRTIH VRAT ČEBELARSKEGA MUZEJA NA KRAPJU
Prvega in drugega maja, je Čebelarski muzej na Krapju, pripravil dan odprtih vrat, kjer je družina Tigeli, ki se s čebelarstvom ukvarja že več desetletij, predstavila muzej in delo v njihovem čebelarstvu.
Lepo vreme je na Krapje privabilo veliko obiskovalcev, ki so ob predstavitvi bili deležni tudi degustacije medenih dobrot, ki so bile pripravljene z dodatkom medu.
Osrednjo zanimivost čebelarskega muzeja, predstavlja star čebelnjak, ki izvira iz konca 19. stoletja. Čebelnjak je nekoč stal v Tropovcih pri Murski Soboti, Drago Šalamun pa ga je od takratnih lastnikov odkupil. Čebelnjak je bil zapuščen in v slabem stanju, tako da so ga morali podreti in na novi lokaciji ponovno sestaviti. Takrat, leta 1996, je na Krapju tudi nastal čebelarski muzej.
Čebelnjak z ohranjeno opremo predstavlja izjemno in bogato kulturno dediščino, saj je edini takšen postavljen v naravi. Sam čebelnjak je osmerokotne oblike, izdelan po paviljonskem načrtu, s strešno lino za zračenje in svetlobo, v njem pa je 84 panjev po sistemu Naiser. Teh panjev že desetletja ne uporabljajo več, marsikateri mlad čebelar pa jih sploh ne pozna.
V	čebelnjaku je urejena zbirka starih čebelarskih pripomočkov, vsi eksponati pa so od drugih starejših čebelarjev, ki so prenehali s čebelarstvom, a so imeli željo ohraniti čebelarstvo kakršno je bilo nekoč. Tam si tako lahko ogledate številne čebelarske pripomočke - točila za med, ročne kadilnike, stiskalnice za vosek, čez 300 let star panj iz drevesnega dupla, panj izdelan leta 1884, gobe za dimljenje čebel, ... zbirka pa se nenehno dopolnjuje.
V	sklopu muzeja je urejen tudi učni čebelnjak, kjer hranijo del muzejske zbirke, razno literaturo, knjige, časopise o čebelarstvu in veliko drugih zanimivih čebelarskih pripomočkov ter številna priznanja, ki so jih prejeli za kakovost njihovega medu. Tam je urejen tudi kotiček, kjer si obiskovalci za stekleno steno lahko ogledajo čebelarja pri njegovem delu in čebele od blizu.
Obiskovalce navdušuje tudi urejen zeliščni vrt, kjer so vsa zelišča medovita in pomembna za čebele.
Po ogledu vseh zanimivosti v muzeju, pa so obiskovalci lahko degustirali številne medene dobrote, od peciva do medu in likerjev, obiskovalcem pa poleg medu in medenih izdelkov vedno ponujajo tudi lepotne, zdravilne in okrasne medene izdelke, propolis ter različne oblike sveč iz čebeljega voska in poslovna darila.
Prlekija-on.net
7 Funkešnica 2/2013
:: kultura in literatura
USPEHI MLADEGA GLASBENIKA_
Na glasbeni šoli v Krškem je 6. in 7. aprila letos potekalo mednarodno tekmovanje mladih kitaristov. Udeležil se ga je tudi Veržejec Aljaž Ferenc, dijak 4. letnika Kon-servatorija za glasbo in balet v Mariboru. S profesorjem Sašem Lamutom sta uspešno izbrala in pripravila skladbe različnih karakterjev. Predsednik ocenjevalne žirije VI. kategorije, v kateri je tekmoval Aljaž, je bil redni profesor in prodekan na Akademiji za glasbo v Ljubljani Tomaž Rajte-rič, člana pa Emiliano Leonardi in Damjan Stanišič. Aljaž je bil tudi tokrat zelo uspešen, saj je osvojil zlato plaketo in 1. nagrado. Širši javnosti se je kot prvonagrajenec tudi predstavil na koncertu v Krškem.
V	ponedeljek, 6. maja 2013, pa se je Aljaž skupaj s sošolcem in prijateljem Filipom Korošcem predstavil v koncertni dvorani Konservatorija za glasbo in balet Maribor na predmaturitetnem koncertu.
Po uvodnem delu je najprej na kitaro zaigral Aljaž, ki je z neverjetnim občutkom in tehnično dovršenostjo iz nje izvabil lepe melodije. Navidez nežen in skromen instrument je ob njegovem igranju zvenel veličastno. Nato se je predstavil Filip, ki je pritegnil pozornost občinstva in navdušil z izvrstnim igranjem na različna tolkala - ksilofon, marimba, vibrafon, timpani, bobni,...
V	nadaljevanju koncerta se je spet virtuozno oglasila
Aljaž s prof. Sašem Lamutom
Aljaževa kitara, koncert pa je zaključil Filip, ki se je med izvajanjem skladbe mojstrsko sprehodil med različnimi tolkali.
Ob koncu sta se mlada glasbenika, ki zaključujeta srednješolsko glasbeno pot, zahvalila še svojima mentorjema, profesorjema na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, Sašu Lamutu in Martinu Bajdetu.
Maturitetni program, ki je zajemal izjemna glasbena dela svetovno priznanih skladateljev, sta mlada glasbenika odlično izvedla in tako očarala prisotne v dvorani, ki niso skrivali svojega navdušenja in so ju ob koncu nagradili z močnim aplavzom.	M. F. in D. F.
REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
V soboto, 11. maja so se v Veržeju v sklopu Regijskega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin predstavili gledališčniki iz KTD Črenšovci, ki so zaigrali komedijo režiserke in avtorice besedila Andreje Sever Je-namena štenkarije, jenamena špileraj. Po sobotni predstavi je bila tudi svečana podelitev pohval in priznanj regijske selektorice. Regijski Linhartov festival je Območna izpostava JSKD Ljutomer posvetila 110-letnici povezane gledališke dejavnosti v Ljutomeru.
Povzeto po Prlekija on-net g
DAMIR SKUHALA
USPEŠEN NA FOTONATEČAJU PŠK
V soboto, 6. aprila, je Prleški študentski klub (PŠK) ob otvoritvi novih prostorov podelil glavno nagrado fotonatečaja na temo Prlekija. Na natečaju je sodelovalo devet avtorjev, glavna nagrada pa je pripadla našemu občanu Damiru Skuhali iz Banovec.
Vsak kandidat je lahko poslal eno fotografijo. Po natančnem pregledu vseh fotografij so člani komisije na podlagi tehničnih in estetskih meril izbrali najboljšo fotografijo.
Povzeto po Prlekija-on.net
8 FGnkešnica 2/2013
:: kultura in literatura
PAC-EV GLASBENI MAJ 2013
V petek, 10. maja 2013 se je v Domu kulture v Veržeju odvijal koncert udeležencev festivala »Pacev glasbenih maj 2013«, na katerem so nastopili trije kvalitetni in uveljavljeni izvajalci klasične glasbe. S svojim nastopom so obiskovalce navdušili Ansambel Saxofonov Sequoia, Monika Krajnc Štih na kitari in Primož Kranjc na harmoniki ter Pihalni trio v zasedbi Mateja Graheka na flavti, Jožeta Kotarja na klarinetu in Zorana Mitva na fagotu.
Vir: sobotainfo.com
ZAKLJUČNI KONCERT UCENCEV DISLOCIRANEGA ODDELKA VERZEJ
Mesec maj, najlepši pomladni mesec, odet v pisane barve številnih cvetov, se je v torek, 14. maja ob 18. uri še glasbeno obarval, saj je Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer v dvorani Doma kulture v Veržeju pripravila Letni nastop učencev dislociranega oddelka Veržej.
V	programu je sodelovalo 18 učencev od 1. do 8. razreda glasbene šole, doma iz občine Veržej, ki obiskujejo pouk instrumenta v Veržeju ali Ljutomeru. Predstavili so se z izbrano skladbo, s katero so pokazali rezultate dela v tem šolskem letu in z dobrim izvajanjem navdušili prisotne.
V	uvodnem delu je zbrane nagovoril Slavko Lašič, ravnatelj glasbene šole, in izpostavil številne uspehe naših mladih glasbenikov v šolskem letu 2012/2013 - v mesecu marcu je potekalo 42. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, na katerega sta se uvrstila Petra Ivančič in Niko Mladenovič. Petra je pod mentorstvom profesorice Romane Rek v disciplini klavir, v kategoriji 1. c, osvojila bronasto plaketo. Niko, ki je tekmoval pod mentorstvom profesorja Mihaela Gyoreka in ob klavirski spremljavi profesorice Danijele Sabo, je v disciplini saksofon, v kategoriji 1. b, dosegel srebrno plaketo. V mesecu aprilu se je v Poža-revcu v Srbiji odvijalo mednarodno tekmovanje - X. Tak-mičenje drvenih duvača, na katerem je s saksofonom sodeloval Niko Mladenovič. Zaigral je ob klavirski spremljavi
profesorice Katje Žibrat in dosegel 1. nagrado in 1. mesto. (Nekateri izvrstni rezultati učencev na glasbenih tekmovanjih, ki so potekala v mesecu januarju in februarju, so bili objavljeni že v prejšnji številki našega občinskega glasila.)
Letni nastop učencev dislociranega oddelka Veržej je s tremi skladbami zaokrožil Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Po lepem glasbenem programu je sledilo prijetno druženje ob izvrstnih dobrotah, ki so jih tudi tokrat pripravili starši učencev.
Damjana Ferenc
			
	r\ w J v ! J^IW		
Mv^; .Tč	ricr		
		IFI	12 i _ H | ■
			| "
VABLJENI V KNJIŽNICO
V marcu je Veržej bogatejši za dve knjižnici: Knjižnica v Marijanišču je za domačine odprta vsako soboto od 10.-12. ure. Fond knjig obsega različne teme - od duhovnosti, leposlovja do zgodovine. Strokovna knjižnica Centra DUO, ki je bila urejena in vzpostavljena s pomočjo projekta Knjižnica (LAS Prlekija, pristop LEADER) in obsega predvsem strokovno gradivo s področja rokodelstva pa obratuje v delovnem času Centra DUO (pon.-pet. od 9.-17. ure, sob. od 9-12. ure). Vabljeni k izposoji in branju. V kolikor pa imate v svoji zasebni knjižnici kakšno knjigo, ki bi jo radi podarili naši ustanovi ali preprosto na knjižni polici naredili prostor - veseli bomo razširitve našega knjižnega fonda.
Ivan Kuhar
9 FGnkešnica 2/2013
:: šolski utrip
RAVNATELJEV PREDGOVOR
Spoštovane občanke in občani Občine Veržej! Jesen in zima sta za nami, pomlad je v polnem razmahu in počasi odcveta, ko je v vrtcu, šoli in zavodu najbolj pestro oziroma tudi najbolj naporno, tako za otroke, kakor za zaposlene.
V vseh treh enotah smo z delom začeli zavzeto že takoj na začetku šolskega leta, saj se vsako pravočasno in dobro opravljeno delo na začetku bogato obrestuje ob koncu. Vzgojno-izobraževalne dejavnosti potekajo tako, kakor smo si jih zastavili v naših letnih delovnih načrtih.
Največja novost letošnjega šolskega leta v šoli je prav gotovo vključitev šole v projekt Comenius. To je evropski projekt, ki je financiran z evropskimi sredstvi in ki vzpodbuja in omogoča, da se mladi iz različnih držav evropske unije srečujejo ob osrednjem projektu. Tema naših srečanj so "narodne legende". Naši učenci so obiskali že sovrstnike v Romuniji, pravkar se odpravljajo v Bolgarijo, konec maja pa smo gostitelji mi. To bo za našo malo šolo in relativno majhen kraj kar precejšen zalogaj in zahteven projekt. Prepričan sem, da nam bo s pomočjo vseh občanov in občank ter ob podpori Občine Veržej uspelo. Več o tem ste si že lahko prebrali v prejšnji številki, prav gotovo pa bomo o tem še pisali - tako otroci kot mentorji.
Naša šola slovi predvsem kot športna šola. O uspehih naših oziroma vaših otrok ste lahko že veliko prebrali, enako tudi v tej izdaji. Zato jih posebej ne bom našteval. Poleg tega veliko učencev nastopa v tekmovanjih iz znanj, kjer tudi dosegajo solidne uspehe.
Prav tako je za nami ena od pomembnejših zadev, pomoč in svetovanje učencem, ki zaključujejo osnovo šolo. Vsi devetošolci so se tudi že odločili in vpisali, kje bodo šolanje nadaljevali. Tu sta pomembno nalogo opravila razrednik in
svetovalna služba, verjamem pa, da so se starši vseh deve-tošolcev s svojimi otroki tudi doma veliko pogovarjali o tem in se pravilno odločili.
V	maju izvajamo nacionalno preverjanje znanja, ki je zahteven projekt tako za učence kot učitelje, tako po organizacijski kot vsebinski plati. Vsi si želimo, da bi učenci dosegli dobre rezultate.
V	vrtcu dejavnosti potekajo standardno dobro, vsi se trudimo, da otrokom v našem že dokaj dotrajanem vrtcu nudimo maksimalno dobre pogoje. Vzgojiteljice oziroma vse zaposlene nenehno iščejo nove in zanimive dejavnosti. V tem času vse do zaključka šolskega leta jih veliko. Kar nekaj jih je, kjer so vključeni tudi starši ter dedki in babice. Izvedli smo tudi plavalni tečaj.
V	zavodu izvajamo dejavnosti, kakor smo si jih zastavili. Veliko se vsi skupaj ukvarjamo predvsem s tem, da bi otroci iz zavoda uspešno končali razred. Letos je precej otrok, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost, zato je bilo veliko dela z izbiro srednje šole in vpisom. Veliko je bilo tudi dogovarjanj, kam bodo ti otroci odšli od nas; nekateri domov, nekateri k rejnikom, nekateri v drug zavod. Letos dajemo velik poudarek delu s starši in smo z njihovim odzivom zadovoljni.
Ob vsem tem raznovrstnem in zahtevnem delu se vsi srečujemo tudi z različnimi težavami in problemi, vendar kaj večjega nismo zasledili. To govori o tem, da je naša šola dobro vpeta v okolje, da dobro sodelujemo s starši in da informacije dobro potekajo v obe smeri. Ravno informiranost o vseh pomembnih dogajanjih oziroma dogodkih pa je bistvenega pomena, da bo Osnovna šola Veržej pomemben del našega življenja v našem kraju. Zavedamo se, da bo uspešno opravljeno delo tudi pomemben del uspešnosti celotne Občine Veržej.	ravnatelj Borut Casar
MLADI ODER PRLEKIJE 2013_
Tavni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisuje Območ-I na srečanja otroških gledaliških skupin po celi Sloveniji. Namen teh srečanj je prikazati razvoj in kvaliteten napredek predstav in hkrati spodbuditi razvoj in kakovostno rast otroškega gledališča.
Letošnje območno srečanje otroških gledaliških skupin MLADI ODER 2013 smo si lahko ogledali v ponedeljek, 11. 3. 2013 v Domu kulture Ljutomer in v torek, 12. 3. 2013 v Domu kulture na Razkrižju. Srečanje je potekalo v dopoldanskem času, tako so si predstave mladih gledališčni-kov lahko ogledali tudi otroci vrtca in učenci osnovnih šol v omenjenih krajih.
V torek se je predstavilo šest gledaliških skupin, ki delujejo v okviru osnovnih šol. Na srečanju so sodelovali tudi učenci OŠ Veržej, ki so vključeni v gledališki krožek, ki ga v času podaljšanega bivanja vodita Cvetka Puhar in Mateja Šumenjak.
Učenci prvega in drugega razreda, ki so vključeni v oddelek podaljšanega bivanja, so se predstavili z igro, ki so jo pripravili po vsebini pravljice P. Kortepeter »Koga ima ma-
mica rajši«. Učenci starejše skupine so priredili in zaigrali pravljico Mire Vo-glar »Miška, ki je rada takšna kot je«.
Predstave si je ogledal strokovni spremljevalec Gregor Geč. Po ogledu vseh predstav posamezne regije selektor sestavi program predstav za regijsko srečanje. Ponosni smo, da smo se z dobro igro mladih gledališčnikov v igri »Koga ima mamica rajši« tudi mi uvrstili na regijsko srečanje.
Tako smo 18. 4. 2013 zaigrali v Grajski dvorani v Murski Soboti. Na regijskem srečanju je sodelovalo pet gledaliških skupin naše regije ter člani gledališkega studia DPD Ptuj. Strokovni spremljevalec srečanja je bil igralec Gašper Jarni, ki je našo igro zelo pohvalil, pisno oceno pa še pričakujemo.	Mateja Šumenjak
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
NASTOP UČENCEV NA SREČANJU DRUŠTVA ZA OSTEOPOROZO LJUTOMER
V sredo, 22.3.2013 ob 14. smo učenci OŠ Veržej v gostišču Zorko s programom popestrili popoldan ženam in materam, ki so članice Društva za osteoporozo Ljutomer. Sodelovale so učenke, ki obiskujejo podaljšano bivanje z
mentorico Cvetko Puhar. Učenke: Neja Mladenovič, Katja Poštrak, Lara Svenšek, Laura Gregorinčič, Živa Grantaša in Sara Vajs so zaigrale, zapele, zaplesale, na harmoniko pa je zaigral Blaž Borko.	Cvetka Puhar
ŽENAM IN POMLADI_
Letošnja tradicionalna prireditev Ženam in pomladi je bila 22. marca 2013. Tokratna prireditev je potekala v nekoliko drugačni luči.
Otroci Vrtca in Osnovne šole Veržej so s plesnimi, glasbenimi, pevskimi, recitacijskimi in gledališkimi točkami, pospremili račka Poja, ki je iskal odgovor na vprašanje: »Koliko me imaš rada, mamica?«
Po zgodbi Patricije Peršolja je raček Poj na svoji poti srečal veliko prijaznih živali, ki so mu pomagale iskati pot do oceana, katerega lepota ga je pripeljala do spoznanja, da je mamina ljubezen neskončna.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste dodali svoj košček v sestavljanje naše prireditve.
Maja Majer
PROJEKT EVROPSKA VAS
Republika Slovenija 9. maja obeležuje kar dva praznika: dan osvoboditve izpod okupatorja, kot članica EU pa tudi dan Evrope.
OŠ Veržej že nekaj let sodeluje v državnem projektu Evropska vas, ki ga organizirata Šola za ravnatelje ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Namen projekta je razvijati aktivno državljanstvo ter spoznavati članice EU. V dosedanjih projektih smo spoznavali Avstrijo, Portugalsko, Španijo, Švedsko, Finsko, Irsko in Malto, v tem šolskem letu pa nam je žreb dodelil Latvijo. Projekt izvajamo skozi celotno šolsko leto, intenzivneje pa v spomladanskih mesecih. Vključiti želimo čim več učencev, od razredne stopnje in podaljšanega bivanja, do učencev na predmetni stopnji. Letošnji devetošolci v projektu sodelujejo že tretje leto, kar pove, da je projekt zanje zanimiv, njihove izkušnje pa delo obogatijo in olajšajo. Posebej bi izpostavila Ano Šterman, ki je s svojo koreografijo že tretje leto pripravila odrski nastop. Vsaka sodelujoča šola mora namreč na zaključni prireditvi, ki je bila letos 8. maja v Murski Soboti pod okriljem 2. OŠ Murska Sobota, izbor držav predstaviti na stojnici in z odrsko predstavitvijo. Trg kulture se je to dopoldne spremenil v Evropo v malem.
Projekt je primer, ko se pouk lahko prenese izven šolskih zidov, učenci pa na aktiven in zabaven način širijo svoje znanje.
Mentorici: Damjana Ferenc, Milena Sabotin
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
KAJ JE NOVEGA V PROJEKTU COMENIUS?_
V	prejšnjih številkah revije smo objavili nekaj prispevkov učencev naše šole, ki so v okviru projekta Comenius spoznavali Romunijo in življenje tamkajšnje mladine. Ker smo v maju gostitelji srečanja mi, se na dogodek že intenzivno pripravljamo. Tokratna naloga je od vseh nas zahtevala, da se seznanimo z različnimi junaki iz zgodovine Slovencev.
V	povezavi s tem je nastalo veliko zanimivih prispevkov, od katerih predstavljamo tokrat samo nekatere.
... IN KONČNO SE JE GORA ODPRLA
Pripovedka o kralju Matjažu pravi, da je bil ogrski vladar, ki je v zgodnjem srednjem veku vladal tudi Koroški. Znan je bil po tem, da je rad pomagal ljudem. V času njegovega vladanja je dal kovati zlatnike in takrat so bili dobri časi. To pa seveda ni bilo prav drugim vladarjem in po spopadih se je s preživelimi vojaki skril v votlino pod Peco. Tam je mirno zaspal za mizo. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okrog mize, se bo kralj Matjaž prebudil. Takrat se bodo vrnili dobri časi. Premagal bo vse sovražnike in pregnal krivico s sveta.
Dočakali smo leto, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali. Po napovedih in izračunih vseh pomembnih ljudi v državi bo to prav tisto leto, v katerem se bo uresničila napoved, da se bo iz dolgoletnega spanca prebudil slavni Matija Korvin, imenovan kralj Matjaž.
Glede na to, kakšne so današnje razmere v naši državi in po svetu, ko ljudje izgubljajo službe, ko je svet poln krivic in laži, ko nam grozi revščina, smo vsi ta trenutek še bolj nestrpno pričakovali, saj nam je dajal upanje na boljše čase. Zato smo želeli biti priča temu velikemu dogodku.
Na tisti posebni napovedani dan smo se vsi zbrali pod goro Peco. Med nami so bili številni pomembni ljudje, tudi predsednik države, in seveda novinarji. In vsi smo prišli zaradi enega samega človeka, kralja Matjaža. Čakali
smo na pomembni trenutek, ko se bo odprla votlina in bo iz nje prikorakal mogočen mož. Predstavljal sem si ga kot velikega, starejšega človeka z dolgo brado.
Naenkrat je bilo iz votline slišati čudne glasove. Nekaj trenutkov za tem se je gora res odprla. Vsi smo bili zelo radovedni, hkrati pa tudi malo prestrašeni. Ker ni bilo iz votline nikogar, sem bil razočaran, zato sem se opogumil, da grem pogledat v votlino. Slišal sem pregovarjanje ljudi, ki so se bali zame, vendar se nisem pustil prepričati.
In res. Za mizo je v notranjosti sedel mož, kakršnega sem si predstavljal. Prijazno me je pozdravil in me povabil, naj prisedem. Povedal sem mu, kako sem vesel, da ga vidim, in kako verjamem, da nam bo pomagal, da bo spet vse lepo. Kralj Matjaž me je mirno poslušal, nato pa pojasnil, da sam ne more več pomagati, ker je svet danes popolnoma drugačen kot v njegovih časih. Verjame pa, da bosta na svetu kmalu zavladali pravica in dobrota, če bomo le sami tako želeli. Nato se je kralj Matjaž spet po-greznil v dolg spanec.
Ko sem zapuščal votlino, sem razmišljal o njegovih besedah. Najbrž ima prav. Ko se je votlina za menoj spet zaprla, sem bil nekoliko razočaran, hkrati pa vesel, da kralj Matjaž res obstaja. Upam, da bodo tudi naslednje generacije doživele trenutek, kot sem ga jaz. Mogoče takrat, ko se bo junakova brada osemnajstkrat ovila okrog mize.
Niko Mladenovič, 7. a
DOSEŽKI GENERALA RUDOLFA MAISTRA, KI SO SPREMENILI ZGODOVINO SLOVENCEV
Predstavil bom dosežke mnogim izmed nas dobro znanega velikega slovenskega vojskovodje generala Rudolfa Maistra, ki izhaja iz časov, ko je bil slovenski narod še pod avstroogrsko vladavino. Želel bi, da se ob tej predstavitvi vsak izmed nas zamisli nad sabo in nad svojimi dosežki, ki so zelo pomembni gradniki našega življenja.
General Rudolf Maister je že v rosnih letih dokazoval, da bo nekoč postal dober in moder mož. Njegove intelektualne sposobnosti in tudi izjemne športne lastnosti (bil je telovadec, sabljač, plavalec, smučar) so mu omogočile strmo pot napredovanja na različnih vojaških šolah in službenih mestih.
Leta 1894 je Rudolf Maister na Dunaju končal šolanje v domobranski kadetnici in bil imenovan za kadeta ter naslovnega vodjo čete. 1. novembra 1895 je bil imenovan za poročnika. Med tem je v Ljubljani obiskoval jahalno šolo za pehotne častnike in jo uspešno končal. Leta 1903
se je šolal v armadni strelski šoli v Brucku na Leithi in se usposobil za orožarskega častnika. Šolanje je leta 1907 nadaljeval na častniški šoli v Gradcu in napredoval v stotnika. Leta 1910 je zaradi odločno izpeljanih vojaških vaj postal poveljnik 7. bojne čete, nato pa poveljnik podčastniške šole. 1913 je bil premeščen v črno vojsko in postal poveljnik izpostave v Celju.
1. novembra 1918 je prevzel poveljstvo nad Mariborom in spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti narodnega sveta za Štajersko. Ta ga je povišal v generala. Novembra 1918 je na svojem območju ustanovil slovensko vojsko s približno 4000 vojaki in 200 častniki (Mariborski in Celjski polk, Tržaški polk, Topniško poveljstvo Maribor, Mariborski dragonski polk, Letalsko stotnijo Maribor in druge vojaške službe). Dne, 23. novembra 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo, vojsko nemškega mestnega reda, ki mu je bila podrejena, in jo razpustil. Postal je edini vojaški dejavnik v Mariboru. Zasedel je slovensko narodno mejno območje na Štajerskem, po katerem je po sklenitvi mirovne pogodbe z Av-
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
NAŠA DOMOVINA
Prva stvar, na katero pomisliš ob besedi domovina,
je zagotovo dom. Tvoj dom in dom vseh Slovencev, združenih v domovino - Slovenijo. Ob besedi domovina začutiš varnost, svobodo in toplino. Počutiš se svobodnega, saj veš, da je to tvoj prostor pod soncem, tvoje življenje.
Naša Slovenija je prav gotovo nekaj posebnega. Je majhna država, tako po površini kot po številu prebivalcev. Toda to ne pomeni, da je zato kaj slabša od drugih, večjih, močnejših. Slovenija je zelo raznolika. Je država, v kateri lahko kotiček zase najde prav vsak. Od visokih, razgibanih, slikovitih gorovij do nizkih in položnih nižin, od mogočnega morja in obale, do številnih jezer, rek, slapov in potokov ... Vse kar si lahko srce zaželi in o čemer lahko le sanjaš. Slovensko zemljo, prežeto z naravnimi lepotami in bogastvom, bi morali bolj ceniti in z njo odgovorno ravnati.
Pomemben del domovine pa so ljudje. Brez njih domovina ne bi bila to, kar je. Brez njih je ne bi bilo. In zato, da naša Slovenija živi, je potreben močan srčni utrip. Ta utrip smo mi, njeni prebivalci. Za njo so se naši predniki, babice in dedki, močno borili. Žrtvovali so življenja, da lahko mi sedaj uživamo to svobodo. Niso obupali, vztrajali so, kajti vseskozi jih je spremljala ena misel, misel na svobodo slovenskega naroda. Ponosni na to, da so slovenski sinovi in hčere, so prebrodili številne prepreke. Verjeli so, da Slovenija živi in bo živela. Pa se tudi mi danes trudimo tako, kot so se oni takrat? Smo tudi mi tako trdni v prepričanju in zavednosti, smo ponosni Slovenci?
Težko je vztrajati na pravi poti, ni pa nemogoče. Z veliko volje, modrosti, strpnosti, poguma in odprtosti do drugih stopajmo naprej! Tako bo naša Slovenija vedno živa. Mi, njeno srce, moramo skrbeti, da bo njen srčni utrip močan in ne bo omagoval. Za vse to pa morata med nami, Slovenci, vladati povezanost in edinost (»Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo ...« - iz Zdravljice največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna). Le tako lahko vsaka ladja varno pripluje v pristan. Naša domovina Slovenija je lahko in mora biti domovina ljubezni,
radosti, dobrote, veselja . Le pozabiti ne smemo na vse te zaklade, kajti le z dobro mislijo v srcu (F. Prešeren: »... ker dobro v srcu mislimo ...«) lahko prebrodimo težave. Domovina je ena sama, tako kot je ena sama mama. Čuvati jo moramo kot zaklad skupaj z najlepšim in edinstvenim jezikom na svetu - slovenskim maternim jezikom. Ne moremo je izbrisati, kajti zapisana je v našem srcu. Spremlja nas in nam daje zavest, da nekomu pripadamo. Daje nam zavest, da smo v tem neskončnem vesolju, na tem velikem svetu - naši Zemlji, med številnimi deželami, del ene neprecenljive dežele - Slovenije. Čeprav bomo na drugem koncu sveta, čeprav bomo zamenjali svoje okolje, bomo vedno del države Slovenije, sicer majhne po ozemlju, a velike po svojem srcu. Kot pravi pesem Tomaža Domiclja: »Koder hodil boš z njim (rožmarinom), vedi, da si, le slovenskega naroda sin.« To bi z gotovostjo potrdili mnogi naši izseljenci in zdomci. Res, lahko smo ponosni na svojo domovino!
Vsaka domovina ima svoje prednosti in slabosti, svoje uspehe in napake. Zakaj? Ker jo združujemo samo ljudje, ki smo zmotljivi, ranljivi in ne vsevedni. Še posebej, ko je človek v krizi in težavah, potrebuje roko, ki mu bo pomagala vstati in iti naprej. Tako je tudi z domovino. Trenutno je videti, da smo pozabili na to, kaj smo dobili leta 1991, zakaj praznujemo dan samostojnosti in državnosti. Z obsojanjem, zmerjanjem, opravljanjem in hudobijo se naša dežela ne bo spet otroško razživela. Potrebni so strpnost, pomoč, nasvet - zdrava pamet, bi rekli modri ljudje, povezanost in solidarnost. Tako bomo naredili največ zase in za svojo domovino. Z roko v roki bomo premagali težave in zmote. Ne s »ti«, »on«, »oni« ali »vi«, z »jaz« začnimo, pa bomo hitro uvideli, kaj za domovino res naredimo. Ne samo materialno hlastanje zase, temveč misel na druge, pa naj bo v družini, soseski, med sošolci, v podjetjih, ustanovah ali v parlamentu, nas lahko spet poveže.
V tej dobi pomanjkanja osnovnih vrednot življenja pojdimo naprej! Bodimo tista prva lučka, kateri se bodo priključile ostale, da bo zagorel ogenj. Da bo zaživela Slovenija, ki živi v srcu vsakega Slovenca, kakor v pesmi pravi skladatelj Gustav Ipavec: »Slovenec sem, Slovenec sem od zi-beli do groba!«	Petra Ivančič, 9. a
strijo skoraj v celoti potekala tudi državna meja.
Konec maja 1919, med jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, je Maister uspešno vodil enega od petih napadalnih odredov. Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega poveljstva. Nato je postal mestni poveljnik Maribora in se leta 1923 upokojil.
Rudolf Maister je bil prvi general v zgodovini našega naroda. Težko bi našli bolj ustrezno osebnost za to zgodovinsko vlogo. Odlikoval se je po preudarnosti in pogumu, imel je izjemen občutek za pravilne odločitve v usodnih trenutkih.
Mnogi ljudje cenijo pogumno odločnost, ki jo je izkazal general Maister, med njimi sem tudi jaz. Menim, da
si zasluži veliko spoštovanje, saj toliko dobrega, kot je za našo državo naredil on, že dolgo ni naredil nihče drug. Zato res upam, da nam bo ta predstavitev dala misliti, kaj v svojem življenju lahko še dosežemo. Le kakšna bi bila naša država danes, če se v preteklosti ne bi rodil tako plemenit človek? Svoje življenje je posvetil domovini in njegovi dosežki so bili izjemni. Zdaj smo na vrsti mi, da dokažemo, kaj zmoremo.
General Rudolf Maister spremlja mimohod svojih čet pred mariborskim gradom ob proslavi zedinjenja 15. decembra 1918.
Vito Nahberger, 9. a
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
EKIPA OS VERZEJ OSVOJILA DRUGO MESTO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BADMINTONU
V torek, 9. aprila je bilo v Medvodah ekipno državno prvenstvo v badmintonu. V kategoriji osnovnošolskih ekip je tekmovala tudi ekipa OŠ Veržej. Za ekipo iz OŠ Veržej so igrali: Ana Šterman, Rene Heric, Sabina Kopun, Romina Erjavec, Ivo Marinič in Jure Šterman. V kvalifikacijah so štiri tekme zmagali, ter se uvrstili v polfinale. V polfinalu so naši premagali učence iz OŠ Maribor in se tako uvrstili v finale. V finalu pa so kljub dobri igri vseh tekmovalcev morali priznati premoč učencev iz OŠ Mirna. Tako so učenci OŠ Veržej osvojili končno drugo mesto v državi, kar je pravi fenomen, da se tako majhna šola že štiri leta zaporedoma uvršča med najboljše tri šole v državi.
Anton Šterman
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
V mesecu maju je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v atletiki. Z naše šole so se ga udeležili: Nastja Novak, Sabina Kopun, Ana Šterman, Nastja Borko, Ana Potočnik, Adrijan Pogorevc, Alen Zupanc, Dejan Mlakar, Marko Premužič, Luka Pihler, Jaka Grantaša, Rene Heric, Nejc Kuzma, Ivo Marinič, Teo Kapun, Žan Kolmanič in Jure Šterman. Medobčinski prvaki so postali: Nastja Novak v metu vortexa, Sabina Kopun v teku na 300 m, Rene Heric v metu vortexa, Adrijan Pogorevc v suvanju krogle, Žan Kolmanič v teku na 600 m in Jure Šterman v teku na 60 m. Zmagala je tudi ženska štafeta 4x100 m v postavi Ana Potočnik, Nastja Novak, Ana Šterman in Sabina Kopun. Prav tako je prvo mesto osvojila moška štafeta, za katero so tekli
Luka Pihler, Adrijan Pogorevc, Dejan Mlakar in Alen Zu-panc. Drugo mesto so osvojili: Nastja Borko v suvanju krogle, Jaka Grantaša v suvanju krogle, Ivo Marinič v teku na 300 m, Nejc Kuzma v teku na 1000 m in Luka Pihler v teku na 300 m. Tretje mesto sta osvojila Dejan Mlakar v skoku v višino in Alen Zupanc v teku na 60 m. Učenke in učenci, ki so osvojili prvo ali drugo mesto so se uvrstili na področno prvenstvo. Najboljši rezultat na medobčinskem prvenstvu je dosegla Sabina Kopun v teku na 300 m, zmagala je z rezultatom 43,4 sekunde. Tekmovanja se je udeležilo več kot dvesto učenk in učencev iz sedmih različnih šol.
Anton Šterman
JURE ŠTERMAN IN JAKA GRANTAŠA PODROČNA PRVAKA V ATLETIKI
V sredo 15. 5. 2013 je bilo v Murski Soboti področno prvenstvo v atletiki. Z naše šole so se na to tekmovanje uvrstili: Nastja Novak, Sabina Kopun, Ana Šterman, Nastja Borko, Ana Potočnik, Adrijan Pogorevc, Marko Maučec, Dejan Mlakar, Luka Pihler, Jaka Grantaša, Rene Heric, Nejc Kuzma, Ivo Marinič in Jure Šterman. Področna prvaka sta postala Jure Šterman in Jaka Grantaša. Jure je zmagal v teku na 60 m z rezultatom 8,26 sekunde, Jaka pa je sunil kroglo 11,97 m. Odlično še je tekla Sabina Kopun, ki je v teku na 300 m osvojila drugo mesto. Prijetno pa nas je presenetila moška štafeta 4x100 m za katero so tekli Luka Pihler, Adrijan Pogorevc, Dejan Mlakar in Marko Maučec, saj so osvojili tretje mesto. Državni finale bo petega junija v Kopru, katerega se bomo tudi udeležili. Anton Šterman
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
POMLADNI NOGOMETNI TURNIR
Pomladno sonce je v teh dnevih bilo še posebej prijetno in vabljivo, zato je tudi nas zvabilo ven na sveži zrak.
V sredo, 8. 5. 2013 smo pri nas imeli športno popoldne. Naše fantovske skupine so se pomerile v nogometu na travnatem igrišču, dekleta pa so se preizkusila v balinanju.
Športni duh in fair play sta spremljala vse sodelujoče. Otroci so pokazali veliko dobre volje in truda, manjkalo pa ni niti veliko smeha in veselja. V nogometu so tekmovale 4 skupine, balinali pa sta 2 ekipi.
Pomladni nogometni prvaki so postali fantje iz 6. skupine, na drugem mestu so bili fantje 4. skupine, tretje mesto je pripadlo 5. skupini, četrta pa je tokrat bila 3. skupina. Največ golov je pribrcal Alen Z. Mrežo na-
Tekma mi je bila všeč VV in na njej sem užival. " " V dvoboju proti 3. skupini smo zmagali, na koncu pa z malo nesreče izgubili proti 6. skupini. Bili smo drugi, a važno je bilo sodelovati in nismo se pustili premagati. Žan p.
		m - Mh-v - u - •^tflL-.i'
mmW^I&i iH ^'"In ItM'A T I1 i ''vJHhB ; WTi^BTT	gj	hiitT^ Ot-,. -i j *
		fc ^
	'¿Hššfcj* & &1 gg	
sprotnikov je zadel 7-krat in s tem postal najboljši strelec.
Dekleta smo razdelili na dve ekipi, ki sta se pomerili v balinanju. Več točk so tokrat uspele pribalinati Ana, Ajda in Kasandra, manj sreče pa so imele Aneja, Ajdina in Sara.
Po malici je sledila še razglasitev rezultatov in podelitev sladkih nagrad za vse sodelujoče. Vsi skupaj smo preživeli čudovito popoldne. Še več takšnih si želimo...
Klavdija Paldauf
PIKI JAKOB - NAJSLAVNEJŠI MEDVEDEK
Tisti, ki poznajo Pikija vedo, da je Piki medved, ki sta-»nuje v bloku v četrtem nadstropju, na polici za igrače, in da mu je tako ime, čeprav ni pikast. Hodi v medvedjo šolo in ima učitelja ter vsaj pol sto tisoč prijateljev različnih generacij ... «
Otrokom sem čisto po naključju omenila, da poznam medvedka Pikija Jakoba še iz časov, ko sem sama obiskovala osnovno šolo. Zgodbo sem brala svojima hčerkama in sedaj tudi vnukinjam.
Tudi otroci v vrtcu so želeli spoznati Pikija, zato smo si knjigo izposodili v knjižnici in vsak dan prebrali dve zgodbi. Otrokom so bile zgodbe in Piki tako všeč, da smo si ga tudi zašili. Sedaj ima Piki posebno mesto v naši igralnici, od koder nas opazuje in posluša, včasih nam tudi kaj svetuje. Vsak dan gre Piki domov z enim otrokom, kjer preživi popoldan z otrokovo družino in tam tudi prespi.
Drugo jutro Piki pripoveduje vsem otrokom, kje je bil in kako zabavno je tam bilo.
Vzgojiteljica Ingrid Grantaša
SREČANJE BABIC IN DEDKOV V SKUPINI MALČKOV
V mesecu aprilu smo v skupino malčkov povabili babice in dedke. Zbrali smo se v naši igralnici, kjer smo jim pokazali, kaj že znamo in kako smo že zrasli. Skupaj smo tudi zaplesali ob pesmi Naša četica koraka. Otroci so bili obiska zelo veseli, pa tudi dedki in babice so zadovoljni preživeli nekaj dragocenega časa s svojimi vnuki.
Vzgojiteljica Mateja Fras
10 Funkešnica 2/2013
:: šolski utrip
PROJEKT TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE IN SKUPNOSTI VRTCEV SLOVENIJE
»POTUJEMO Z JEZIKOM«
V šolskem letu 2012/2013 je vrtec Veržej že osmič zapored sodeloval v vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec - Z igro do prvih turističnih korakov.
Letos je bila v okviru tega projekta tema z naslovom »POTUJEMO Z JEZIKOM« - spoznavanje lokalnih in podeželskih jedi, spoznavanje okusov preko aktivne vloge otrok.
V starejši skupini so otroci imeli možnost povprašati stare starše, sosede in sorodnike, kaj so včasih jedli in ob kakšnih priložnostih, kako se je ta jed pripravljala in kako se je poimenovala, ali se jed pripravlja še danes, ali so jo tako ohranili ali jo celo »posodobili«.
Otroci so bili aktivni tako pri seznanjanju in spoznavanju posameznih sestavin, kot tudi samem postopku, bodisi kuhanja ali peke.
Pripravljali smo si vodo z okusom melise, si skuhali melisin čaj in melisin sok, skuhali smo tudi jabolčni kom-pot, spekli smo jabolčni zavitek in orehovo potico.
PRESENEČENJE ZA MAMICE
Nekaj dni pred materinskim dnevom smo v skupini malčkov izvedli ustvarjalno delavnico, na katero smo povabili očete. S skupnimi močmi in veliko ustvarjalnostjo očetov in otrok smo izdelali presenečenje za mamice. Izdelovali smo pikapolonice iz plutovinastih zamaškov in darilne vrečke iz odpadnega materiala. Otroci so barvali, očetje pa izrezovali figure za darilne vrečke. Skupaj so dobro sodelovali in se zelo potrudili. Izdelke smo fotografirali. Skupne fotografije nismo uspeli narediti, ker so očetje ob različnem času prihajali na delavnico.
Vzgojiteljica Mateja Fras
Občasno smo si v igralnici skuhali tudi žgance (ajdove, koruzne) in tudi »oženjene žgojnke« smo poskusili. Jajca smo skuhali v »lukovih olupkih«.
Ob pripravi hrane so otroci zares aktivno sodelovali in zelo uživali. Pripravljene dobrote smo ponudili tudi otrokom in vzgojiteljicam iz drugih skupin.
V tem šolskem letu smo si uredili tudi zeliščno-zele-njavni vrt, na katerem gojimo zelišča in začimbe, ki jih kuharica uporablja pri pripravi hrane. Posadili smo tudi solato, papriko in paradižnik in že komaj čakamo, da zraste in si bomo lahko pripravili »našo solato«.
Seveda pa na našem vrtu ne manjkajo niti jagode.
Delček našega truda in dela je viden bil tudi na plakatih, ki so bili razstavljeni na Kulinarični razstavi v župnišču v Veržeju.
Vzgojiteljici Suzana Kolmanič in Ingrid Grantaša
10 Funkešnica 2/2013
:: utrip marijanišča in župnije
POPOTOVANJE VERŽEJSKE ŽUPNIJE
Ko je g. župnik »razpisal« župnijsko romanje v Medu-gorje, ni bilo treba veliko časa, da se je avtobus agencije Dvoršak napolnil.
Združili smo prijetno s koristnim in se na dolgi poti ustavili v nekaterih starodavnih dalmatinskih mestih in obiskali njihove kulturne in naravne znamenitosti. Na sprehodu po mestnem jedru Šibenika smo si pretegnili noge in prisluhnili razlagi vodiča, ki nas je v prijetni »hrvaški« slovenščini popeljal skozi zgodovino in umetnost. Pot smo nadaljevali ob jadranski obali do mesta Trogir. V Splitu je na nas izza oblakov kukalo sramežljivo sonce, ravno prav, da ni bilo prevroče. Da se je vodič izkazal s svojim znanjem, kratko in jasno razlago na določenih mestih, je občutila tudi nadzornica ali njegova stanovska kolegica, ki ga je med razlago pobarala, kje ima dovoljenje. Pa ji je samo odvrnil: »U depu!«
Da smo uskladili turistični in romarski del, smo se ustavili v »hrvaškem Lurdu« Vepric blizu Makarske. Po molitvi Marijinih litanij in zapeti pesmi smo se preko prepadnih planin obrnili v notranjost in pod večer prispeli v Medu-gorje. Zaradi mejnih kontrol in še bolj »sitnega« carinika smo sicer zamudili večerno sveto mašo, a po večerji smo odšli h cerkvi, kjer je potekalo češčenje Najsvetejšega. Dež je močil naše obleke in nas tako simbolično opral, da smo kar padli k počitku, utrujeni od dolge vožnje.
Naslednji dan smo začeli s sveto mašo, nato pa se podali po skalnem pobočju na Križevac. V molitvi, klepetom in medsebojnem druženju smo po zlizanem skalnem pobočju prispeli na vrh in se tako vsaj malo »približali« Bogu. Čeprav je bila nedelja, dan »počitka«, smo se takoj po kosilu odpravili v skupnost Cenacolo, kjer sta fanta s svojim pričevanjem odprla več vprašanj o nas in naših bližnjih kot pa tešila radovednost o svojem zavoženem in spet najdenem življenju. Preprosto, neposredno in na temelju vere sta spregovorila o sebi in delovanju komune. Nato smo se odpravili še na Crnico, kraj Marijinega prikazovanja. Če
je bila dopoldanska pot na Križevac dokaj »mirna«, so se tu skupine romarjev kar trle. Pravzaprav je bila prava reka ljudi, ki se je prepletala gor in dol po ostrem in nasekanem kamenju. A kljub množici je bilo čutiti kraj milosti in spokojnosti za vse, ki smo prišli z dobrim namenom in zahvalo ali prošnjo v srcu.
Naslednje jutro smo se pri sveti maši le še zahvalili za vse milosti, se poslovili od gostiteljev, ki sicer v Medugorju zaradi obilice romarjev rastejo kot gobe po dežju in se polni veselja vrnili proti domu. Ob povratku pa smo se ustavili še v narodnem parku Slapovi Krke, kjer smo občudovali neprijazno osebje parka in lepote, ki nam jih nudi Božje stvarstvo. S tem smo zvrhali mero telesne rekreacije in kulturne lakote. Skupaj z izkušnjo Madugorja je bilo letošnje potovanje faranov res popolno.	M. Suhoveršnik
17 Funkešnica 2/2013
:: utrip marijanišča in župnije
Pregled dogodkov v naši župniji
15.-17. 3. 2013 DUHOVNI VIKEND ZA PRVOOBHAJANCE
Letošnji prvoobhajanci so se na prejem zakramenta prvega svetega obhajila pripravljali na duhovnem vikendu v Podlehni-ku. S pomočjo sestre Zalike, g. župnika in animatorjev so opravili priprave, v nedeljo so se jim pridružili tudi njihovi starši in s skupno sveto mašo zaključili prijeten vikend.
10. 3. 2013
SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH
Tudi letošnje srečanje bolnih in ostarelih je organizirala župnijska Karitas. Na srečanje je povabila vse župljane stare nad 70 let iz Veržeja, Bunčan in Banovec. S pomočjo svojcev in članic Karitasa so prišli k sveti maši, po njej pa so se zbrali v župnijski dvorani k pogostitvi. Moški pevski zbor iz Veržeja je pripravil krajši koncert, ob prijetnem klepetu in zapetih pesmih so naši bolni in ostareli preživeli nekaj prijetnih uric združenja. Srečanja se je udeležilo 40 občanov.
23.-24. 3. 2013
DUHOVNI VIKEND ZA BIRMANCE
Letošnji birmanci so se na prejem zakramenta svete birme pripravljali na duhovnem vikendu v Dominikovem domu na Pohorju. S pomočjo g. župnika in animatorjev so opravili svoje priprave, v nedeljo so se jim pridružili tudi njihovi starši. S skupno sveto mašo so zaključili skupno druženje.
28. 3. 2013
PREDSTAVITEV PRVOOBHAJANCEV
Na veliki četrtek so se pri večerni sveti maši predstavili letošnjih prvoobhajanci, ki se skupaj s sestro Zaliko pripravljajo na sprejem tega zakramenta. Letos bo prejelo sveto obhajilo 15 veroučencev. Pred zbranim občestvom so se predstavili in zahvalili za prejete darove. Vsi so prejeli tudi hlebček kruha, ki so ga doma razdelili med svojo družino.
14. 4. 2013
BLAGOSLOV KOLESARJEV
Pri drugi sveti maši so se zbrali kolesarji s
KULINARIČNA RAZSTAVA ŽUPNIJSKE KARITAS_
Sodelavci župnijske Karitas Veržej so dejavni na vseh področjih: ker so v župniji tudi starejši in bolni, ki potrebujejo razne ortopedske pripomočke, so se odločili, da pripravijo dobrodelno kulinarično razstavo peciva in prleških dobrot za nakup ortopedskih pripomočkov. Dobre gospodinje in nekateri kmetje so velikodušno darovali svoje dobrote. Tako se je nabralo skoraj 90 velikih škatel dobrot za prodajo. Po sveti maši je sledil blagoslov ortopedskih pripomočkov in odprtje razstave ter ogled in nakup dobrot. Na presenečenje organizatorjev je bila prodaja zaključena v slabi uri, čeprav je bil dogodek načrtovan za cel dan. Tako so si »zamudniki« lahko dobrote le še ogledovali.
Ob kulinarični razstavi je v nedeljo, 5. maja, potekal tudi dan odprtega turna, kjer so se obiskovalci lahko razgledali z najvišje točke v Veržeju, Trio Adijo pa je vse obiskovalce kulinarične razstave razveselil s kapljico domačega vina.	M. Suhoveršnik
SREČANJE DRUŽIN PRVOOBHAJANCEV_
v
Ze dolgo ni bilo Marijanišče tako »nabito« ne le množice gostov, otrok in staršev ter animatorjev, temveč pozitivne energije, veselja in krščanske radosti kot v soboto, 4. maja 2013. Animatorji SMC Veržej na eni strani ter sodelavci Penziona Mavrica na drugi strani so krepko zavihali rokave, da so pripravili vse potrebno za množico več kot 100 otrok prvoobhajencev ter prav tako številno množico njihovih staršev iz župnij murskosoboške škofije. Otroci so v katehezi, delavnici in igri pripravili na sveto mašo, starše pa je v dvorani Doma kulture v Veržeju nagovoril salezijanec, prof. dr. Jože Bajzek.
Uspešna priprava, sodelovanje pri sveti maši in pogostitev na dvorišču Marijanišča ter lepo vreme so zagotovo Božji dar vsem udeležencem tradicionalnega in vedno bolj razširjenega srečanja.	M. Suhoveršnik
17 Funkešnica 2/2013
:: utrip marijanišča in župnije
NATEČAJ "MOJA MOLITEV"_
Zavod Marianum Veržej je v sodelovanju z Založbo Družina ob obisku relikvij sv. Janeza Boska v Sloveniji pripravil natečaj »Moja molitev«.
V nedeljo, 12. maja, je v Kovačičevi dvorani urednica monografije Stare slovenske molitve, Marija Stanonik, strnjeno predstavila pot od ideje do izbora po tehnični in strokovni plati. Knjigo je slikovno opremil Klemen Kunaver, ki je prav tako sodeloval na predstavitvi. Njegove fotografije ob molitvah si lahko obiskovalci Marijanišča ogledajo na razstavi v vhodni avli.
Ob predstavitvi knjige Stare slovenske molitve so bili razglašeni tudi rezultati natečaja. V kategoriji Mladinska molitev je nagrado prejela Lana Panker iz Gančan, v kategoriji Modra molitev Cecilija Rojht s Pristave, v kategoriji Don Boskova molitev pa Vito Nahberger iz Veržeja. Avtorji bodo prejeli knjižno darilo Založbe Družina in izdelek lončarske delavnice Centra DUO.	M. Suhoveršnik
MED NAMI ŽE 100 LET, PA VENDAR DOBRODOŠEL!
Don Boskove relikvije, ki že pet let romajo po vseh celinah sveta, so v prvi polovici maja obkrožile tudi Slovenijo. V Veržeju smo jih nestrpno pričakovali 16. in 17. maja.
Popoldanski oratorijski živžav je zvabil vse osnovnošolce in druge otroke pred župnišče, kjer so jim animatorji pripravili s s. Zaliko in župnikom Jožefom pripravili bogat program, ki se je osredotočal predvsem na prihod relikvij in pripravo svete maše.
Ko so otroci in mladi zasedli prve klopi, starejši pa zadnje, se je oglasilo pritrkavanje in s ploskanjem smo relikvije pospremili v župnijsko cerkev sv. Mihaela, kjer ga je pozdravil župnik Jožef Krnc. Temu je sledil še županov pozdrav. Slavko Petovar se je oprl na bogato 100-letno salezijansko zgodovino Veržeja, kateremu krona je obisk don Boska. Zaključil je z željo, da bi ta obisk utrdil in okrepil vzgojno prizadevanje celotne družbe za našo mladino.
Slovesno sveto mašo, zadnjo ob relikvijah sv. Janeza Boska v Sloveniji, je daroval salezijanski inšpektor Janez Potočnik. Zborček sv. Janeza Boska je pod vodstvom Marjete Ivančič navdušeno napolnil že tako polno cerkev s svojim glasom, otroci z oratorija pa so popestrili sveto mašo s svojim sodelovanjem.
G. inšpektor je v pridigi obnovil prehojeno don Boskovo pot po slovenskih krajih in osebno izpovedal kar nekaj milostnih trenutkov posameznikov in skupin, ki sicer medijsko niso odmevali, a Božji Duh je deloval in še deluje. Mladim je v podobi mobitela, s katerega je najprej prebral SMS z uslišano prošnjo zakonskega para, prejetega te dni, konkretno približal po-
svojimi kolesi in prejeli blagoslov za varno vožnjo na različnih poteh, blagoslovu je sledilo družabno srečanje.
17. 4. 2013
KANONIČNA VIZITACIJA
Škof murskosoboške škofije dr. Peter Štumpfje opravil kanonično vizitacijo v naši župniji, kar pomeni pregled štiri letnega delovanja župnije. Srečal se je tudi z letošnjimi birmanci in preveril njihovo znanje pred prejemom zakramenta svete birme. Po večerni sveti maši se je srečal tudi s člani ŽPS in GS, ki so mu predstavili svoje dosedanje delo in načrte v prihodnje.
21. 4. 2013
PODELITEV ZAKRAMENTA SVETE BIRME
Škof murskosoboške škofije dr. Peter Štumpfje svečano podelil zakrament svete birme 24 birmancem. Svečanosti so prisostvovali njihovi botri, starši, sorodniki, prijatelji in številni župljani. Birmanci so prejeli potrditev v veri, ki jim bo vodilo v nadaljnjem življenju.
27.-29. 4. 2013 ŽUPNJISKO ROMANJE
V	MEDJUGORJE
Letos so župljani poromali k Kraljici Miru v Medjugorje. Na svoji poti so si ogledali tudi lepa dalmatinska mesta Šibek, Split, Trogir in narodni park - slapove Krke.
4.	5. 2013
SREČANJE DRUŽIN POMURJA
V	Marijanišču so se na svojem vsakoletnem srečanju zbrale družine letošnjih prvoobhajancev. Program za otroke je pripravila s. Zalika in animatorji SMC Veržej. Staršem je medtem predaval prof. dr. Jože Bajzek. Po razgibani maši je sledil piknik na dvorišču Zavoda Marianum.
5.	5. 2013
KULINARIČNA RAZSTAVA IN FLORJANOVA NEDELJA
Župnijska Karitas je organizirala in pripravila letošnjo kulinarično razstavo, izkupiček od prodaje peciva bo namenjen nabavi ortopedskih pripomočkov za starejše. Gasilci PGD Veržej, Bunčani, Banovci pa so prisostvovali slovesni sveti maši ob prazniku njihovega zavetnika sv. Florjana. Pripravila Darja Makoter in sodelavci
17 Funkešnica 2/2013
:: utrip marijanišča in župnije
men relikvij. Tako kot mobitel za delovanje in povezavo potrebuje baterijo, tako mi ob dotiku don Boskove urne potrebujemo vero za priprošnjo in pomoč pri svetniku.
Po sveti maši se je od cerkve do Marijanišča razvila edinstvena procesija s svečkami in urno. Kovačičeva dvorana bi morala biti enkrat večja, da bi sprejela vse farane in ostale romarje, ki so še zadnjič prihiteli k don Boskovim relikvijam in se zvrstili ob obhodu urne.
Po prejemu blagoslova Marije Pomočnice se je pričel kulturni program. S svojo iskro besedo in mislijo je Gregor Čušin razbil plehko pobožnost in nabito dvorano popeljal do korenin lastne vere. Mladi in številni ostali so dolgo v noč vztrajali ob don Bosku v pesmi in molitvi.
Naslednje jutro se je dvorana zopet napolnila. Hvalnicam je sledilo slovo, saj so na sprejem relikvij že čakali salezijanci in mladi iz Madžarske.	M. Suhoveršnik
PRAZNIK, KOT SE ZA VERZEJ SPODOBI
Letošnje praznovanje Marije Pomočnice je bilo nekaj
posebnega. Pravzaprav sta si sv. Janez Bosko in Marija Pomočnica podala roke, saj smo ju praznovali enega za drugim.
V napolnjeni Kovačičevi dvorani v Marijanišču je g. Mirko Rakovnik zgodovinska dejstva in gole številke o prazniku Marije Pomočnice odel s čudovito Božjo perspektivo in tako še utrdil vero in zaupanje Veržejcev, ki jo do Marije gojijo že dolga stoletja.
Po končani mašni daritvi se je razvila procesija z lučkami in kipom Marije Pomočnice v župnijsko cerkev, kjer so sledile litanije Matere Božje in blagoslov Marije Pomočnice.
Nedeljsko popoldne, 19. maja, se je cerkev napolnila že ob molitveni uri, ki so jo pripravile sestre salezijanke in
Združenje Marije Pomočnice iz Murske Sobote, nato pa je sledila procesija nazaj na dvorišče Marijanišča.
Medtem so se združeni otroški pevski zbori Veržeja, Beltincev in Murske Sobote ter glasbena skupina SPES pod vodstvom Bojane Ivančič upeli in pripravili na daritev svete maše. Letošnji glavni mašnik, ljutomerski dekan g. Andrej Zrim se je ponovno ozrl v Marijo Pomočnico, njeno zgodovino in nanizal sodobne primere zaupanja težkih trenutkov posameznikov, ki so v Njej našli uteho.
Prijetni slovesnosti, na kateri smo poleg mnogih opazili tudi salezijanskega predstojnika Janeza Potočnika in župana Slavka Petovarja, je sledila še pogostitev in veselo druženje ob zvokih avtorske duhovno ritmične glasbe skupine SPES.
M. Suhoveršnik
17 Funkešnica 2/2013
:: društveni utrip
FOLKLORNIKI NA OBMOČNEM SREČANJU PRLEKIJA PLEŠE IN POJE
Na Razkrižju se je v nedeljo, 5. maja, plesalo in pelo, saj je tam potekalo območno srečanje odraslih folklornih skupin iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Folklorniki so tako predstavili svojo ustvarjalnost v pretekli sezoni.
Na prireditvi se je predstavilo 12 folklornih skupin iz omenjenih občin. Strokovni spremljevalec je bil Mirko Ramovš, prireditev pa sta si ogledala tudi znana slovenska folklorista Vasja Samec in Nežka Lubej.
Ob začetku programa, katerega je povezovala mlada domačinka Tadeja Heric, je zbrane nagovoril župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič.
Na srečanju so se predstavili tudi folklorniki KD Slavko Osterc Veržej - FS Leščeček in Starejša FS iz Veržeja. Slednji so pod avtorstvom vodij, Vinka Kapuna in Ide Bukovec, zaplesali splet Plesi vzhodne Štajerske. Leščečki so se predstavili z odrsko postavitvijo Kak je hlopec deklo suka, katere avtor je njihov umetniški vodja Marko Rus. Plesni nastop so nadgradili z ubranim petjem ljudske pesmi z naslovom Kaj ti je naš mali mujcek.
Strokovni spremljevalec je skupino Leščeček uvrstil na regijsko srečanje odraslih folklornih skupin, ki bo potekala 2. 6. 2013 ob 16. uri, v Lendavi. Vljudno vabljeni. Sanja Kovačič
60 LET AVSENIKOVE GLASBE_
Letos mineva 60 let, odkar sta brata Avsenik začela ustvarjati slovensko narodno zabavno glasbo. V svojih najbolj plodnih letih sta napisala preko 1000 skladb, ki so znane tudi izven naših meja. Med vsemi je vsekakor najbolj znana Golica, brez katere prav gotovo ne mine nobena veselica ali kakšna druga zabava.
Ob tem visokem jubileju so se pri Avseniku odločili, da ga bodo primerno proslavili z jubilejnimi koncerti po Sloveniji in izven nje. V Prostovoljnem gasilskem društvu Veržej smo imeli to srečo, da nam je uspelo pridobiti ta koncert tudi na naš konec. Tako smo v soboto, 26. 4. priredili jubilejni koncert, na katerem so nastopili Ansambel Saša Avsenika, Grega Avsenik, Alfi Nipič. Vsi nastopajoči so nastopali v živo in s svojo interpretacijo navdušili vse obiskovalce. Za dobro voljo je poskrbel humorist Klemen Košir, sin znanega nekdanjega člana Franca Koširja. Skozi koncert nas je popeljal voditelj Branko Hrga, ki je odlično opisal in predstavil delo Avseni-kov od začetka njihove poti do danes, ko njihovo pot nada-
ljuje Ansambel Saša Avsenika. Skozi projekcijo smo se lahko spomnili zgodovine od nastanka ansambla, njihovih dogodivščin in sprememb v sestavi, ki so v glasbo prinesle mnogo novitet in s tem zaznamovale narodno zabavno glasbo. Prepričali smo se lahko, kako bogata in uspešna je bila pot Avse-nikov, o kateri pričajo prenekatere nagrade za njihovo delo.
Gasilci smo veseli, da nam je spet uspelo pripraviti vrhunsko prireditev, ki si zasluži najvišjo oceno, kar lahko potrdijo vsi, ki so se je tudi udeležili. Žal pa se prireditve ni udeležilo pričakovano število ljudi. Prireditev takšnega kova, bi si vsekakor zaslužila večji obisk kot ga je imela, saj je bila ena od redkih priložnosti v Veržeju, ko so se zbrali tako vrhunski glasbeniki na enem odru. Vsekakor zamujena priložnost za tiste, ki ste ostali doma, saj zlepa nebo spet take prireditve.
V imenu društva in obiskovalcev koncerta se zahvaljujemo vsem nastopajočim za nepozaben večer, ki se ga bomo še dolgo spominjali.
Za PGD Veržej predsednik Mihael Kolbl
21 FGnkešnica 2/2013
: društveni utrip
AKTIVNOSTI ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV VERŽEJ V DRUGEM ČETRTLETJU
V programu društva imamo zapisano, da se v mesecu marcu skliče zbor članov društva, na katerem se obelodani letni pregled dela in finančnega poslovanja društva za preteklo leto.
Tudi v letošnjem letu smo organizirali shod članov društva, ki je bil 18. marca, kjer smo hkrati priredili proslavo v počastitev materinskega dne. Proslavo so nam, s pomočjo vzgojiteljic iz vrtca Veržej, popestrili s svojim plesom in petjem naši malčki. Še enkrat jim najlepša hvala.
Na letošnjem občnem zboru, smo poleg tradicionalnih poročil predsednice, blagajničarke in
nadzorne komisije, morali narediti nekaj sprememb v upravnem in nadzornem odboru. Ker je dosedanja predsednica gospa Olga Mavrič, zaradi zdravstvenih težav želela odstopiti s funkcije predsednice, smo izvolili novega predsednika, ki je postal g. Ernest Arih, za blagajničarko smo izvolili gospo Jožico Svatina in za tajnico gospo Marijo Arih. Prav tako je prišlo do sprememb v vodstvu nadzornega odbora, kjer je za predsednico bila izvoljena gospa Danijela Kapun, kot članica NO pa gospa Nada Metličar. Po zaključku uradnega dela in zakuski smo ob dobri glasbi plesali pozno v noč.
Kot vsako leto, smo tudi letos v mesecu aprilu organizirali medobčinsko športno tekmovanje društev upokojencev v šahu, igranju kart in pikadu. V napetih bojih so naše »Pikaderke« osvojile prvo mesto, v moški konkurenci pa so zmagali tekmovalci iz Ljutomera. V šahu so bili najboljši tekmovalci iz Ljutomera, pri igranju kart pa so prvo mesto osvojili igralci iz Križevec. Za osvojena prva mesta so, iz rok našega predsednika, prejeli čestitke in priznanja.
Naslednji dan, to je 19. aprila, so naši športniki bili povabljeni na meddržavno tekmovanje športnih društev upokojencev v Ljutomer. Tudi tokrat so se naše »Pikader-ke« dobro odrezale, saj so osvojile drugo mesto. Med posameznicami sta bili najboljši naši tekmovalki. Prvo mesto in zlato medaljo je osvojila gospa Danica Kapun, bronasto pa gospa Marica Brunec. Iskreno jima čestitamo.
V mesecu maju smo planirali organizirati medgenera-cijsko srečanje s krajšim kulturnim programom in v mesecu juniju enodnevni izlet v Škocjanske jame, ker pa se v juniju že začnejo počitnikovanja, smo se na zadnji seji odločili, da termina zamenjamo. Tako bomo v četrtek, 23. maja odšli v Škocjanske jame, v juniju pa organizirali med-generacijsko srečanje.
Ernest Arih
POSTAVLJANJE MAJNIŠKEGA DREVESA V BANOVCIH
Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujemo v večini držav sveta. Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kresovi in postavljanju majniškega drevesa.
Tako smo tudi člani TD Banovci na predvečer praznika postavili majniško drevo, ki ga krasijo trije venci in rdeča zastava kot simbol delavstva, ki je močno povezan s pra-
znovanjem prvega maja. Tradicionalni prvomajski shodi pa so se marsikje prelevili v proteste za delavske pravice in pravično plačilo. Zato prvi maj ni več tisto, kar je bil nekoč. Kljub temu še v TD Banovci ostajamo zvesti tradiciji z upanjem, da bo boljše.
Predsednica TD Banovci Jelka Klement
22 Funkešnica 2/2013
NOVICE TD VERŽEJ
: društveni utrip
V soboto, 16. marca, smo imeli občni zbor društva. Komisija za ocenjevanje domačij pri TD je podelila za leto 2012 priznanji za lepo urejeno domačijo družini Pu-har na Banovski cesti v Veržeju in družini Lubi iz Bunčan 2. Čestitam družinama za podeljeni priznanji. Fotografije bomo objavili v naslednji številki glasila.
V aprilu je bila 5. Razstava pirhov in cvetnonedeljskih butar slovenskih pokrajin 2013 v Centru DUO. Tudi TD je predstavilo presmec, ki je značilen za naš kraj.
Opravili smo tudi čistilno akcijo in nasadili cvetlična korita po Veržeju.
Na predvečer 1. maja smo v parku pred občinsko zgradbo postavili majsko drevo in navzoče pogostili z golažem.
UGP je bila prestavljena, ker je Mura poplavljala. Zalilo je mrtvice poti po gozdu. Počivališče na UGP smo obnovili in na novo postavili klopi ter spletli fasado na hišici.
Narcisni travniki so zacveteli v vsej svoji lepoti. Bela narcisa je trajnica z bočno stisnjenim steblom in ozkosu-ličastimi pritličnimi listi. Cvetni listi dišečega cveta so pri dnu zrasli v zelenkasto cev, na robu pa so razširjeni v pet snežno belih prostih krp. V sredini cveta je cevast priven-ček z rdečkastim, nazobčanim robom. Bela narcisa je zavarovana in ogrožena rastlina. Je razmeroma redka v Sloveniji. Eno od rastišč je tudi v Veržeju.
Božena Kosi
50-letnica ŠD NK Veržej
21.	6.2013 ob 18.00
Svečana akademija ob 50-letnici NK Veržej Dom kulture Veržej
22.	6.2013 ob 9.00
Nogometne tekme
U-12, U-14, kadetov, mladincev, članov in veteranov Nogometno igrišče v Veržeju
22.	6.2013 ob 20.00
Veselica ob 50-letnici NK Veržej Nogometno igrišče v Veržeju
23.	6.2013 ob 9.00
9. turnir za mlajše kategorije U-6, U-8, U-10 in U-12 Nogometno igrišče v Veržeju
23. 6.2013 ob 18.00
Veselica ob 50-letnici NK Veržej Nogometno igrišče v Veržeju
23 Funkešnica 2/2013
: športni utrip
PRVOMAJSKI NOGOMETNI TURNIR
S D NK Veržej je v sredo, 1. maja organiziral tradicionalni, že 48. članski nogometni turnir za pokal Občine Veržej. Kot vsako leto, se je tudi letos izpod tribun veržej-skega stadiona kadilo že v zgornjih jutranjih urah, saj brez domačega golaža iz alf enostavno ne gre. Športni del je bil letos nekoliko okrnjen. Zaradi dolge zime in prestavitev tekem je večina klubov v tem terminu igrala zaostale tekme v različnih prvenstvih. Tako je bila odigrana le finalna tekma turnirja proti ekipi NK Stojnci, ki igra v ptujski "Super ligi". Stojnčani so bili boljši in z rezultatom 2:1 osvojili turnir-sko lovoriko. Pokale so podeljevali župan Občine Veržej, gospod Slavko Petovar, predsednik ŠD NK Veržej, gospod Borut Kapun in bivši trener članske ekipe, gospod Viktor Trenevski. Seveda pa ni manjkalo spremljevalnih tekem. V mlajših kategorijah so nastopile vse veržejske ekipe: najmlajši cicibani U-6, mlajši cicibani U-8, starejši cicibani U-10, mlajši dečki U-12, starejši dečki U-14 ter kadeti. Vsaka ekipa pri mlajših kategorijah je v goste povabila po dve ekipi prijateljskih klubov. Tako so nastopile ekipe NK Gančani, NK Ljutomer, NK Mura 05 in NK Virs Bistrica. Mlajši dečki so odigrali tekmo proti NK Rakičanu, starejši dečki proti NŠ Damir Pekič ter kadeti proti mladincem NK Rakičan. Popestritev programa je bila tudi tekma veteranov proti NK Markovcem. Rezultati teh tekem niso bili v ospredju, saj je bil namen teh srečanj športno druženje. Turnir so siv lepem vremenu ogledali številni ljubitelji nogometa.	Dušan Magdič, foto: Arhiv NK Veržej
Kadeti
Mlajši dečki
Starejši dečki
Člani
Cicibani
Veterani
24 Funkešnica 2/2013
: športni utrip
: naša dediščina
Popoldanska budnica
NZS PODELILA PLAKETO NK VERŽEJ
Na skupščini Nogometne zveze Slovenije, ki je potekala 16. 4. 2013 na Brdu pri Kranju, je predsednik NZS gospod Aleksander Čeferin podelil plaketo NK Veržeju ob 50. letnici uspešnega delovanja. Sekretar kluba, gospod Dušan Magdič, je prejel priznanje za dolgoletno delo z mladimi selekcijami, ki spadajo v sam vrh slovenskega nogometa.
Dušan Magdič
Podelitev priznanj NZS za leto 2012
NOVI FOLKLORNI KOSTUMI V VRTCU VERŽEJ
Kultura v Veržeju ima zelo dolgo in bogato tradicijo. Sodelovanje pri poustvarjanju kulture pa nam daje občutek, da smo del skupnosti in nas na takšen način še bolj povezuje med seboj.
Del te kulture je tudi folklora, na katero smo domačini zelo ponosni in jo z velikim veseljem in zanosom ohranjamo, poustvarjamo šege, navade in oblačilno dediščino domačega okolja.
Tudi vzgojiteljice v Vrtcu Veržej na preprost, otroški način skušamo otrokom prikazati del te folklore in sicer preko ljudskih iger za najmlajše, izštevank, zbadljivk, pesmi, plesov, pomemben pa nam je tudi oblačilni videz otrok. Prav zato smo se lotili izdelave novih folklornih kostumov. V vrtcu smo imeli obleke, ki so bile že dotrajane, zato smo razmišljali o nabavi novih oblačil, s katerimi bi prikazali način oblačenja otrok v preteklosti.
V kraju Veržej smo zbrali fotografsko gradivo, ki ponazarja oblačenje otrok v začetku 20. stoletja. Sodelovali smo z gospodom dr. Knific Bojanom, ki je samostojni strokovni svetovalec za folkloro pri JSKD, ter s šiviljo gospo Marjetko Škorjanc. Skupaj sta se posvetovala glede krojev, blaga, in dodatkov. Veliko je bilo medsebojnega dogovarjanja, sodelovanja in nastali so kostumi, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Tudi otroci jih radi oblečejo in v njih uživajo, marsikateri starejši pa ob pogledu na njih podoživi v svoje otroštvo, ko je še brezskrbno tekal bos in se igral na travnikih in strniščih.
Ob tem bi se radi zahvalili gospodu ravnatelju OŠ Ver-žej Borutu Casarju, ki je prisluhnil naši želji in nam omogočil nabavo novih folklornih kostumov. Verjamem pa, da bodo otroci znali ceniti in še naprej uživali pri poustvarjanju folklore in tako ohranjali in prenašali bogato ljudsko izročilo, ki nas Veržence bogati in povezuje.	Alenka Belec
25 Funkešnica 2/2013
:: naša dediščina
DOGODKI V CENTRU DUO
5. razstava pirhov in cvetnonedeljskih butar slovenskih pokrajin
Letošnja razstava pirhov je, kot vse velikonočne razstave doslej, postavila na ogled pestrost praznovanja velikonočnih praznikov širom Slovenije. Etnologi in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo pri pisanju strokovnih člankov, so se letos poglobili in raziskali butare, presmece, potice in še kako poimenovan cvetnonedeljski šopek zelenja, ki ga verniki nosijo k blagoslovu nedeljo pred veliko nočjo. Z izdajo zbornika Zavod Marianum skrbi za ohranjanje pomembne kulturne dediščine, saj strokovni članki pokrijejo večji del Slovenije in opisujejo enakosti in razlike posameznih pokrajin. 30 primerkov butar je bilo tudi razstavljenih. Tudi razstava pirhov je bila bogata, saj je predstavila čez 500 pirhov, ki so jih izdelali posamezniki, društva ter šolske in vrteške skupine, ki so se odzvale na natečaj. Letošnja razstava pa je bila posebna še z enega vidika, prvič se je poleg slovenskih umetnikov predstavil še hrvaški izdelovalec pirhov.
li spusta z rafti, Gozdno učno pot pa so spoznali le preko multimedijskega filma, so pa vseeno obiskali Babičev mlin na Muri in zaplesali s folklorniki FS Leščeček. Dnevi preživeti v Veržeju jim bodo zagotovo ostali v lepem spominu.
Promocijske delavnice vedno zanimive
V Zavodu Marianum - Centru DUO se zavedamo, da je potrebno rokodelstvo čim bolj približati tako mlajšim kot starejšim, domačinom in turistom. Prav zato smo v projektu Rokodelska akademija 2 (2. JR OP SI-HU) predvideli izvedbo promocijskih delavnic za različne ciljne skupine. Obiskovalcem želimo po eni strani približati rokodelsko dediščino, hkrati pa jih seznaniti s postopki izdelave posameznih izdelkov. Večini že v relativno kratkem času uspe izdelati preprost rokodelski izdelek, seveda ob budnem očesu rokodelca. Z vključitvijo v proces izdelave pa tudi na lastni koži občutijo delavnost, kreativnost in znanje, ki ga rokodelci morajo vlagati v svoje izdelke in tako tudi lažje razumejo vrednost teh, unikatnih izdelkov.
Rokodelska šola v naravi - tudi v Rokodelski akademiji 2
Od 13.-15. maja 2013 se je v sklopu projekta Rokodelska akademija 2 (2. JR OP SI-HU) izvedel program rokodelske šole v naravi, v katero so bili vključeni dijaki Srednješolskega centra Velenje. Največ časa so mladi preživeli z rokodelci, ter tako spoznavali dediščino in se učili spretnosti, ki prav z delovanjem centrov kot je naš v Veržeju, pridobivajo zopet na veljavi. Zaradi visokostaja Mure sicer niso dožive-
V naših promocijskih delavnicah so se tako urili prijatelji iz Rokodelskega centra Ribnica, brezposelne osebe, ki se vključujejo v različna izobraževanja in učenci slovenskega jezika iz Sarajeva, ki so v sklopu rednega izobraževanja obiskali Pomurje in se ustavili tudi v našem centru. V kolikor bi se tudi vi želeli udeležiti kakšne brezplačne promocijskih delavnic nam pišite na e-naslov: rokodelska.akademija@siol.net.
Ivan Kuhar
26 Funkešnica 2/2013
:: izobraževalni utrip
O PERMISIVNI VZGOJI_
V uredništvu se je porodila ideja, da bi uvedli novo rubriko, ki bi bila posvečena predvsem staršem otrok. V tej rubriki bom objavil nekaj lastnih razmišljanj v zvezi z vzgojo otrok, nekaj povzetkov aktualnih javnih objav (knjige, članki) oziroma aktualnih dognanj na področju vzgoje. Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi lahko starši posredovali kakšno idejo, o čem bi naj razpravljal, oz. podal razmišljanje o tem. V prvem prispevku bom spregovoril o permisivni vzgoji in napačnem razumevanju in izvajanju le-te.
Področje vzgoje otrok je v današnjih časih zelo aktualno. Smo v obdobju, ko smo zašli v pojmovanju in izvajanju vzgoje otrok v določeno skrajnost, zato so se začeli pojavljati tudi skrajni in neobvladljivi primeri, ki jih tako strokovnjaki kot celoten družbeni sistem že zelo težko obvladujemo. Vedno več je staršev, ki so vzgojno nemočni. K temu so precej pripomogle aktualne družbeno-politič-ne razmere, ustrezno temu so se prilagodile moralne vrednote. Vsi, ki delamo v vzgoji in izobraževanju, oziroma se intenzivno ukvarjamo s to problematiko, smo že dolgo opozarjali, da so bili ti trendi v vzgoji neustrezni.
Gre predvsem za to, da se je permisivna vzgoja (za njo velja, da je ključna beseda "DA"; lat. permissio - dopuščanje, dovoljevanje, odobravanje) neustrezno prevajala, uporabljala in tudi izrabljala. Permisivna vzgoja je vzgoja, kjer vzgajamo predvsem z lastnim vzgledom, kjer se kaznim in grajam izogibamo in spodbujamo razvoj otrokovega vedenja predvsem s pozitivnim, s pohvalami. Napačno razumevanje permisivne vzgoje, predvsem s strani staršev in nekaterih, ki v vzgoji in izobraževanju delajo, pa je privedlo v drugo skrajnost, ki je bolj podobna anarhični (grško: anar-
d c
i? c
i c
C
chia - brezvladje, stanje v družbi, kjer prenehajo veljati vsi zakoni in avtoritete, poenostavljeno popoln nered) vzgoji. Permisivno vzgojo so si mnogi priredili v smislu "otroku je vse dovoljeno, otrok bo sam spoznal kaj ni dobro in kako mora ravnati - kakšen mora biti".
Anomalije, ki so se zato pojavile, so naslednje: otrok sčasoma prevzame vodenje, starši se ne vmešavajo in mu popuščajo, preveč sprašujejo otroka za njegovo mnenje tudi o stvareh, o katerih otrok še ni sposoben kritično razmišljati in odločati, starši mu ne postavljajo več nobenih zahtev, otrok je brez omejitev, brez dolžnosti, veliko je dogovarjanja in pojasnjevanja - na koncu zmeraj obvelja otrokova, starši postanejo njegovi sužnji. Otroci postanejo neodgovorni, nimajo občutka za potrebe drugih (postanejo egoistični) - za druge velja "ne" za njega "da". Zato ker so tako "brez lastne vesti", se pogosto pojavijo kazniva dejanja, kriminal, droga, samomor.
Smisel vzgoje pa je priprava na življenje, na samostojnost, na odgovornost za lastna dejanja, sposobnost samostojnega reševanja lastnih težav in problemov. Zato se mora otrok čim prej naučiti razlikovati in tudi dojeti, kaj pomeni beseda "ne" in kaj beseda "da". Ko bo razumel pomen besede "ne" in dojel, kakšne so (slabe) posledice, če ne ravna v skladu s pomenom besede "ne", se bo znal orientirati v življenju, ki je polno ovir in problemov, kjer je velikokrat potrebno "da" spremeniti v "ne" - pravice oziroma dolžnosti, sprejemanje drugačnosti, spolnost, vdajanje opojnim snovem, distanciranje do izkoriščanja, laganja, neupoštevanja zakonov in ... To dosežemo samo z vzgojo, ki od staršev zahteva doslednost, pravočasnost in pa predvsem čas - čas, ko se z otrokom ukvarjamo predvsem takrat, kadar nas otrok potrebuje, ne pa takrat, ko imamo starši "slučajno" čas za otroka oziroma, ko nas s svojim neprimernem vedenjem prisili, da si vzamemo čas za njega.
Toliko za uvodna razmišljanja. Upam, da se bo ta "vzgojni kotiček", kot sva ga z Matejo poimenovala, uveljavil in da boste v njem našli kaj koristnega.
ravnatelj Borut Casar
27 Funkešnica 2/2013
:: izobraževalni utrip
VREMENSKI POJAVI: TOCA
V poznih spomladnih mesecih ter poleti se ljudje velikokrat oziramo proti nebu, v pričakovanju sonca ali pa dežja, odvisno od tega, kakšne so v tistem trenutku naše želje. Kmetje si najbolj želijo sonca po prvi košnji trave, vse do spravila sena pod streho, sonca se prav tako veselijo tisti, ki organizirajo in se udeležujejo raznih prireditev, porok, piknikov ... Gotovo pa velja, da je dež več kot dobrodošel in kot balzam za zemljo po dolgotrajnih sušah, ki lahko prizadenejo široka rodovitna območja in znatno zdesetkajo količino pridelka.
Kljub temu, da naredi suša v povprečju največjo škodo na pridelku, pa se ljudje zagotovo najbolj bojimo močnih neviht, močnega vetra, in seveda toče, ki je med vsemi vremenskimi pojavi najbolj nezaželena. Kako pa pravzaprav sploh toča nastane? Podroben opis in celoten mehanizem nastajanja toče v nevihtnem oblaku je zelo zapleten in ga današnja znanost ne razume docela. V grobem pa lahko rečemo, da je potreben pogoj za nastanek toče močan vzgornik (veter, ki piha v oblaku navzgor), ki je posledica delovanja vzgonsko sile. Zrak pri tleh se v vročih poletnih dnevih namreč bolj segreje od okolice, zato ima tudi manjšo gostoto od okoliškega zraka, kar privede do dviganja (podobno kot se lesena kocka v vodi dviga, ker ima les manjšo gostoto od vode). Pregreti zrak, ki se dviga, se z višino ne ohlaja na enak način kot okoliški zrak; prav tako se hitrost dviganja z višino lahko spreminja in je odvisna od temperaturne razlike med dvigajočim se zrakom in okolico. Pri dviganju se pri dovolj nizki temperaturi začnejo izločati kapljice (podobno kot pri nastanku megle), kar lahko označimo kot začetek oziroma spodnji del oblaka (= baza oblaka). Dviganje zraka se ustavi, ko je temperatura dvigajočega se zraka enaka temperaturi okolice, kar označimo za zgornji del oziroma vrhnji del oblaka. Včasih se zgodi, da se zrak ustavi šele tedaj, ko naleti na plast, ko jo imenujemo tropopavza. Na tej višini (> 9 km), ki je odvisna od geografske širine in letnega časa, se okoliški zrak z višino segreva, obratno kot v spodnjih delih ozračja. Posledica tega je zaustavitev dviganja zraka, saj je okoliški zrak toplejši. Potujoči zrak zato nima druge izbire, kot da potuje vodoravno; oblak se oblikuje v nam vsem znano nakovalo (se lepo vidi, če opazujemo oblak od strani).
Pri dovolj nizkih negativnih temperaturah, to je dovolj visoko v oblakih, se vodna para ne izloča več v obliki
oblačnih kapljic, ampak se pretvori neposredno v ledene kristalčke. Ledeni kristalčki rastejo na račun primrzovanja kapljic in ko postanejo dovolj veliki in težki, začnejo skozi vzgornik padati proti tlom. Pri tem trkajo z dvigajočimi se podhlajenimi kapljicami in se močno odebelijo. Če je vzgornik šibak, nastanejo le drobna zrna, ki se stalijo, preden padejo na tla. Če pa je dovolj močen, nastanejo debela zrna, ki se pri padanju do tal ne stalijo in pada toča. Čas potovanja ledenega zrna v oblaku je tako neposredno odvisna od jakosti vzgornika. Ob močnejšem vzgorniku se ledena zrna lahko celo dvigajo in potem spet padajo, kar se lahko ponovi še nekajkrat, dokler toča ni tako velika in težka, da je noben vzgornik več ne more obdržati v oblaku.
Slika1: Proces nastajanja toče v nevihtnem oblaku
Velikost zrn toče je zelo različna. Najpogosteje so zrna toče v območju premera do 1 cm. Vendar se pojavlja tudi toča s premerom 2 do 3 cm. Pri zelo močnih nevihtah pa je že nastala toča, ki je bila debela kot golobja in kokošja jajca. Ta zrna toče so tehtala od 500 gramov do 1 kilograma. Do sedaj največja zrna toče so padala na Kitajskem leta 1902, ko so izmerili zrno toče s premerom 21 cm in težko 4.5 kg. Tudi pri nas se debela toča pojavi vsakih nekaj let. V Ljubljani je junija leta 2000 padala toča, debela kar 5 cm, lahko je tudi večja.
Slika 2: Primer največje toče v zgodovini ZDA, ki je padla v Južni Dakoti, 23. julija, 2010. Premer zrna toče znaša 20 cm (8 inčev), masa pa 0.88 kg.
Marko Rus
NEKAJ POVZETKOV S PREDAVANJA O DEMENCI
Na Zvezi društev upokojencev so organizirali predavanje o demenci, kjer je strokovno bilo obrazloženo, da je oseba, ki zboli za demenco, ovirana pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih in ni sposobna obvladovati vsakodnevnega življenja.
Strokovna definicija za demenco je upad ali izguba sposobnosti mišljenja, spomina, govora, učenja in presoje. Je počasi napredujoča bolezen, ki je ni mogoče pozdraviti, jo
pa s pomočjo zdravil lahko upočasnimo, zato je zgodnje prepoznavanje te bolezni in posvet z zdravnikom, zelo pomembno, tako za obolelo osebo, kot za njene svojce.
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjava bolezen, ki predstavlja več kot 65 % demenc.
Vse motnje spomina, predvsem trenutna pozabljivost, ko se ne spomnimo, npr. določenega podatka, pa si ga čez čas prikličemo v spomin, ne spadajo v formulacijo demen-
28 FGnkešnica 2/2013
: razvedilni kotiček
ca, te motnje imenujemo benigne in so del normalnega staranja. Najbolj očiten znak demence je izguba spomina. V začetni fazi se ne spomnimo nedavnih dogodkov, to opazijo tudi bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Pri napredovanju bolezni, pa je opazna prizadetost pri orientaciji, najprej v času, nato še v prostoru in na terenu. Napredujoča bolezen se kaže v težavah govorjenja, mišljenja in presojanju trenutnih situacij. Kasneje se pojavijo še psihične motnje, bolniki se osebnostno spremenijo, tudi telesno opešajo in niso več sposobni opravljati telesnih aktivnosti, tako da postanejo popolnoma odvisni od pomoči svojcev ali drugih.
Strokovne raziskave kažejo, da v starosti odložimo pojav demence, če smo čim dlje fizično in psihično aktivni in se pravilno prehranjujemo. Prehrana mora vsebovati zadostno količino vitaminov in mineralov, ki jih dobimo, če zaužijemo dovolj sadja in zelenjave.
Iz opisanega spoznamo, da če opazimo simptome pozabljivosti, čim prej poiščimo pomoč zdravnika. Kot vemo, še nimamo učinkovitega zdravila zoper to bolezen, obstajajo pa zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje demence, le dovolj zgodaj moramo poiskati pomoč, da za nekaj časa omilimo tegobe te bolezni.
Ernest Arih
STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO ..._
V kolikor boste v zaprašenih omarah in albumih našli kakšne stare črno-bele fotografije, ki prikazujejo življenje ali zanimive dogodke (praznovanja, dejavnosti, slovesnosti) v naši občini, ste vljudno vabljeni, da utrinke delite z nami. Slikovno in vsebinsko gradivo zbira Ksenija Seršen (tel. 031-312-120), lahko pa nas obiščete tudi na sedežu TIC Veržej. Objava starih fotografij v našem glasilu bo omogočala, da bodo spomini ostali ovekovečeni.
Dere sen jas mali bija, te je lušno blo, kolca sen po hiš potaka, varval mačkico ...
V majski številki Funkešnice vam predstavljamo kar dve fotografiji, ki sta bili posneti na veržejski tradicionalni prireditvi Mesec narcis. S fotografij je lepo razvidno, da je folklora v Veržeju bila dejavna že nekoč. Narcis je bilo takrat na naših travnikih veliko, prireditev pa je bila številčno obiskana z ljudmi različnih generacij. Fotografija je
nastala okrog leta 1970. Spoznali pa smo tudi folklornike: Terezija Forjan, Marjan Božič, Vera Žabota, Milan Seršen, Anica Ropoša, Ivan Veberič, Tinka Rozmarič, Marjan Roj-nik, Doris Babič in Anton Gaberc. Folklorno skupino na fotografiji je vodila Zalika Hladnjak.
Morebiti so naši spomini pri poimenovanju katere izmed fotografiranih oseb napačni, morebiti katere nismo prepoznali. Smo pa prepričani, da bo to uspelo marsikomu izmed vas, saj boste na fotografijah morda prepoznali prav sebe ali koga izmed vaših bližnjih, prijatelja ali znanca.
Ksenija Seršen Spomine ob fotografijah so obujali: Alojzija Seršen, Milan Seršen in Anton Gaberc
29 Funkešnica 2/2013
: razvedilni kotiček
JEDI VERŽENSKIH BABIC
V rubriki »Jedi verženskih babic« (projektna naloga podmladkarjev TD Veržej, 1997) vam predstavljamo zbrane recepte s področja Veržeja, po katerih so kuhale naše prababice, babice in po katerih kuhajo še nekatere mlade gospodinje. Pa dober tek!
KVASENICE
Potrebuješ:
-	40 dag moke
-	3 dag kvasa
-	1 žličko sladkorja
-	2,5 del mleka -sol
-	ljajce
-	5 dag masla ali margarine
Za nadev: -1,5 kg skute -3jajca
-	2 dl kisle smetane
-	sladkor v prahu za posipanje
Iz naštetih sestavin in vzhajanega kvasa ume-siš srednje mehko testo, ki naj vzhaja. Vzhajanega razvaljaš za prst na debelo v velikosti srednje velikega loparja. Rob naj bo nekoliko J debelejši, da nadev ne bi uhajal. Ko kvasenica | na loparju ponovno vzhaja, jo obložiš z nade- I vom in spečeš - najbolje v krušni peči.
Nadev pripraviš tako, da skuto zdrobiš z vilicami in zmešaš s smetano, ki si ji vtepel jajca. Ko je kvasenica pečena, jo še vročo poliješ po nadevu s kislo smetano. Zunanji rob praznega testa namastiš s koščkom masla ali margarine. Po želji potreseš s sladkorjem.
»JAS PA TAK PROVIN!«
V rubriki »Jas pa tak provin« želimo spodbuditi občane, bralce in obiskovalce naše občine, da z nami podelite vaše misli, pobude, predloge, pohvale in kritike glede življenja v naši občini. Tokrat smo se na vas obrnili preko spletnega medmrežja Facebook (stran TIC Veržej), kjer so svoje odgovore podali predvsem mlajši občani in prijatelji: Mesec maj je za mnoge ljudi eden izmed najlepših mesecev ... je mesec ljubezni, prebujanja narave ... Katere tri besede pa vas najbolj asociirajo na mesec maj?
Bližanje počitnic, poletje, toplo vreme ©	(Staša)
Garanje v šoli, sonce in uživanje z prijatelji.	(Nina)
Mesec, ko vse cvete pa diši, sonce, prvomajska budnica za dobro jutro ©	(Melani)
Maj - dišeči RAJ. Čas ko NI MEJA. Mesec, ko začne se letna PRAVLJICA. ©	(M-Trsta)
Res je eden najlepših mesecev! ©
... zeleno, sonce, sproščenost ...	(Tadeja)
Funkešnice, leščeček, črešje.	(Suza)
Jubilejna prvomajska budnica, akacija, cvetoča narava.
(Nicol)
Mesec cvetja, lepih barv, sončnih dni ©	(Vanesa)
Cvetje, lepa narava, sončni dnevi ©	(Maruša)
Ljubezen, sonček, razcvet narave ...	(Tamara)
Drage bralke in bralci lokalnega glasila Funkešnica! Vabljeni, da z nami podelite vaše misli, pobude, pohvale ali kritike, nam postavite kakšno vprašanje ali nas seznanite z novostjo, ki bi jo bilo zanimivo vključiti v naše glasilo. Dosegljivi smo na elektronski pošti ticverzej@gmail.com ali telefonski številki 051-654-778.
Uredništvo
30 Funkešnica 2/2013
NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: JUNIJ - SEPTEMBER 2013
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
24. 5.	11.00	Tiskovna koncerenca ob izdaji Monografije Občine Veržej	Predstavitev projekta PromVeržej in Monografije Občine Veržej	Sejna soba Občine Veržej	Občina Veržej
25. 5.	19.00	14. Občinski praznik Občine Veržej in Osterčev večer	Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad	Dom kulture v Veržeju	Občina Veržej
26. 5.	9.30	Prvo sveto obhajilo	Prejem zakramenta sv. obhajila	Župnijska cerkev Veržej	Župnija Veržej
29. 5.	17.00	Radi bi vam povedali	Prireditev učencev OŠ in Doma Veržej.	Dom kulture v Veržeju	OŠ Veržej
8. 6.	8.00	Mednarodno srečanje krvodajalcev	Mednarodno srečanje krvodajalcev in praznovanje 60. obletnice krvodajalstva v Sloveniji	Nogometno igrišče v Veržeju	KORK Veržej
12. 6.		Izlet DU Veržej	Izlet v Škocjanske jame		DU Veržej
14. 6.	9.00 -16.00	Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Veržej	Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Veržej	Narcisna ulica 14, Veržej	ČD Veržej
15. 6.		20-let delovanja avtopralnice v Veržeju	20-let delovanja Avtopralnice v Veržeju	Fortuna bar Veržej	
16. 6.	11.00	Blagoslov kapele	Blagoslov kapele ob 150-letnici	Kapela v Banovcih	
21. 6.	16.00	Otroška veselica	Otroška veselica	Park pri OŠ Veržej	OŠ Veržej
21. 6.	18.00	Svečana akademija ob 50-letnici NK Veržej	Svečana akademija ob 50-letnici Športnega društva NK Veržej	Dom kulture Veržej	NK Veržej
22. 6.	9.00	Nogometne tekme	Nogometne tekme U-12, U-14, kadetov, mladincev, članov in veteranov	Nogometno igrišče v Veržeju	NK Veržej
22. 6.	20.00	Veselica ob 50-letnici NK Veržej	Veselica ob 50-letnici NK Veržej	Nogometno igrišče v Veržeju	NK Veržej
23. 6.	9.00	9. turnir za mlajše kategorije	9. turnir za mlajše kategorije U-6, U-8, U-10 in U-12	Nogometno igrišče v Veržeju	NK Veržej
23. 6.	9.30	Srečanje zakonskih jubilantov	Srečanje zakonskih jubilantov	Župnijska dvorana v Veržeju	Župnija Veržej
23. 6.	18.00	Veselica ob 50-letnici NK Veržej	Veselica ob 50-letnici NK Veržej	Nogometno igrišče v Veržeju	NK Veržej
14.-18. 7.		Kamp za otroke - AC2	Počitniško druženje otrok	Kamp TRIO	Zavod Marianum
22.-27. 7.	9.0016.00	Oratorij 2013	Počitniško druženje otrok	Župnišče Veržej	SMC Veržej
9.-13. 8.		Nogometni kamp	Športno druženje otrok	Kamp TRIO	Zavod Marianum
23.-25. 8.		AnimaKamp	Druženje animatorjev oratorija Pomurja	Kamp TRIO	Zavod Marianum
30. 8.	20.00	Puščenjakov večer	Kulturni večer	Puščenjakova dvorana v Centru DUO	Zavod Marianum
14. 9.	14:00	Občinski turnir v odbojki na mivki	Športno tekmovanje	Igrišče na Starem trgu	Društvo aktivne mladine Veržej
29. 9.		Miholov sejem	Rokodelski sejem	Center DUO	Občina Veržej
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: ticverzej@gmail.com
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
25 Funkešnica 2/2013
OBČINA VERZEJ
Ulica bratstva in enotnosti 8 :: 924 1 Veržej T + 386 2 5 8 44 480 :: F + 3 86 2 5 8 44 488 e obcina.verzej@siol.net :: s www.verzej.si
Spoštovani!
Vljudno vas vabim na praznovanje 14. občinskega praznika
Občine Veržej.
Pridružite se nam v soboto, 25. maja 2013, ob 19. uri, v Domu kulture v Veržeju.
Po osrednji slovesnosti sledi glasbena prireditev v počastitev skladatelja Slavka Osterca.
Veselimo se srečanja z vami!
Slavko Petovar, dipl. inž. agr. Župan Občine Veržej
14.
o bGinneverz e