TE D N i K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. št. 4 Ptuj, 1. februarja 1973 Cena 1 din Nova delovna mesta za zdomce NAČRT ZA 300.000 NOVIH DELOVNIH MEST ZA ZDOMCE - POVRATNIKE V pripravi so načrti za zagotovitev 300.000 novih delovnih mest, ki bi jih naj zasedli naši zdomci. Ob minulem novoletnem obisku v domovini je najmanj 100.000 naših delavcev v tujini izrazilo željo po zaposlitvi v domovini ob zagotovitvi ustreznih pogojev. Ti obsegajo zagotovitev delovnega mesta in okrog 2000 din zaslužka na mesec. Pripravljenost zdomcev na povra- tek v domovino pojasnjujejo z dejstvom, da je večje število teh ljudi že nekaj let v tujini, kjer so uspeli privarčevati toliko sredstev, kolikor so jih potrebovali za ureditev svojih nujnih življenjskih razmer - za gradnjo hiše ali nakup stanovanja ali kaj podobnega. Da bi naša družba kaj storila za povratek zdomcev iz tujine, se je zvezni sekretariat za delo in socialno pohtiko lotil izdelave načrta, ki bi naj vseboval ključe za rešitev tega problema. Čeprav je načrt še v izdelavi, je že mogoče slutiti možnosti za pripravo novih delovnih mest za povratnike s pomočjo sredstev Mednarodne ban- ke v VVashingtonu, v kooperaciji s tujimi podjetji, s sredstvi naših bank in s sredstvi naših sedanjih zdomcev - povratnikov. Ti računi niso brez temeljev, ker je Mednarodna banka in pa nekatera tuja podjetja že izrazila pripravlje- nost nuditi finančno pomoč za pripravo novih delovnih mest za naše delavce - zdomce. Najbrž pa bi se dalo največ napraviti v zvezi s tem načrtom s sredstvi naših zdomcev samih. Ocenjujejo, da imajo naši zdomci nekaj milijard dolarjev prihrankov. Ob ustrezni organizaciji bi bilo mogoče ta sredstva koristno za zdomce'^n našo državo uporabiti za zagotovitev novih delovnih mest. Ob vsem tem pa seveda ne more biti dvoma, da bo največje breme v tem pogledu moralo nositi jugoslo- vansko gospodarstvo. Po sedanjem odločnem stališču je moč računati, da bo ta načrt dosledno realiziran. Ptujska zveza mladine sodobneje or- ganizirana Zadnja seja občmske konierence ZMS Ptuj je ocenila delo mladih v lanskem letu in sprejela sklepe o nadaljni organiziranosti mladih v I ptujski občini. Občinska konferenca ZMS Ptuj je doslej delovala v klasičnih oblikah organiziranosti, kar se je pokazalo kot ovira za uresničevanje osnovnih principov organiziranja in delovanja. Posebno uspehi ob vključevanju vse večjega števila mladih v mladinske aktive v krajevnih skupnostih, delov- nih organizacijah, srednjih in osnov- nih šolah so pokazali, kako taka organiziranost ne ustreza več. Pre- ozka je bila, dogovori, ki so bih sicer demokratično in samoupravno spre- jeti, so ostajah največkrat domena le ozkih krogov mladih, konferenca je kot najvišji organ odločanja o te- meljnih vprašanjih večkrat ostala prostor, kjer je odločala manjšina, člani konference bi se morali spo- znati na najrazhčnejše probleme, konferenca se je sestala premalo- krat, nekatera vprašanja pa zaradi sicer objektivno pogojene premale soustvarjalnosti večjega kroga niso bila rešena in osvetljena dovolj na- tančno. Zaradi tega in še mnogih drugih problemov so se mladi v ptujski občini odločih, da bodo ob večji aktivnosti, boljši povezavi, z upošte- vanjem samoupravnega in interesne- ga principa ter idejnih jeder zagoto- vili boljše in bolj uspešno delovanje ZM kot celote. Zato bodo iskali tako organizacijsko strukturo, ki bo v večji meri kot doslej izražala interese mladih v sredinah, kjer živijo in delajo, s tem pa bodo tudi zagotavljali kontinuiteto akcije in uresničevanje dogovorov. Že formirana občinska konferen- ca ZMS Ptuj s predsedstvom kot izvršilnim organom bo odslej imela še štiri specializirane konference: mladih v delovnih organizacijah, v srednjih šolah, v osnovnih šolah in mladih v krajevnih skupnostih. Iz- vršilni organi teh specializiranih konferenc bodo ustrezne komisije. Mladi naj skozi te organe, tako je zapisano v dokumentih in s pomoč- jo njihovega delovanja neposredno in avtentično izražajo svoje interese in probleme. Lani je občinska konferenca Ptuj svoje delovanje usmerila prek komi- sij, ki jih je bilo devet. Nekatere so bile bolj, druge manj uspešne. Sploš- na ocena pa je, da je bilo lani delo mladih v Ptuju uspešno, kar potrju- jejo tudi ocene repubUškega vodstva ZMS. Poleg vsega drugega mlade v Ptuju tarejo tudi težave s kadri. Tako so morali lani zamenjati 8 članov predsedstva OK ZMS in 21 članov ali predsednikov komisij vzroki so odhodi na šolanje v druge kraje, odhodi v JLA, odselitev ali v nekaj primerih tudi nedelavnost. S svojimi zrelimi in odločilnimi odločitvami so mladi na zadnji seji konference znova dokazali, da nji- hovo delo zagotavlja mobiUzacijo in socialistično usmerjenost vedno več- jega števila mladih v ptujski občini. M.MUNDA Marca montaža vrtcev v Budini in v Cirkulanah Marca letos bo Marles iz Maribora začel v Budini in v Cirkulanah montirati vrtca. Oba bosta montaž- na, IZ programa Marlesovih objektov vzgojno varstvenih ustanov. V Budini bo prostora za 60, v Cirkulanah pa za 44 otrok. Vrtca bosta poslovala od šestih do šestnajstih, oba bosta ogrevana s centralno kurjavo in otroci bodo dobivali tople obroke, ki jih bodo pripravljali v centralni kuhinji v Ptuju, oziroma v šoli v Cirkulanah. Za oba objekta bodo potrebovali približno dva milijona din. Nekaj bodo prispevali krajani. V Budini bo krajevna skupnost primaknila 100.000 din, v Cirkulanah pa bodo občani zbrali 50.000 din. Obe ustanovi bosta vsaj deloma rešili pereč problem otroškega Varstva in krajani ju že nespUno Pričakujejo. M M. DANILO MASTEN - PREDSEDNIK Ob SS PTUJ Na trinajsti redni in razširjeni seji plenuma, bila je v petek, 26. januarja, so za novega predsednika izvolili Danila Mastena, vodjo splošnega sektorja v Sigmi, dolgo- letnega družbenopolitičnega delav- ca, zveznega poslanca in odbornika. Novi predsednik bo svojo funkcijo opravljal profesionalno, ker se pred sindikate postavljajo tako velike in odgovorne naloge, da jih sicer ne bi bilo moč izpeljati dovolj uspešno. Dosedanji delovni in uspešni pred- sednik Simon Pešec je zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu direktor proizvodnega pod- jetja Ogla Meglic že maja lani zaprosil za razrešitev, vendar so njegovi prošnji ugodili šele sedaj, ker so bili sindikati sredi pomembnih in odgovornih nalog, ki jih je moral Simon Pešec izpeljati do konca. Volitve niso bile vse na plenumu. Pregledali so tudi delo v preteklem letu in si zastavih program za prihodnje. Poročilo, bilo je obsežno in izčrpno, je prebral Simon Pešec. V njem je rečeno, da je delo ptujskih sindikatov vseskozi poteka- lo v komisijah in strokovnih odborih, največji pomen pa so posvetUi uresničevanju ustavnih dopolnil, stabilizaciji gospodarstva in medobčinskemu sodelovanju šestih prijateljskih občin. Povsod niso bili enako uspešni. Pri pospeševanju samoupravnih odno- sov v občini ptujski sindikati sicer niso deficitni, niso pa dovolj učinkoviti, je poudarjeno v referatu. Sklepi lanske prve konference ptujskih sindikatov pa obvezigejo prav vse v občini, da storijo največ za hitrejši napredek. Potem tudi ne bo več toliko in tako močnih odporov pri ustanavljanju TOZD, nadaljuje poročilo. V gospodarjenju so dosegli lepe uspehe, saj se je lani izboljšala finančna disciplina, podjetja imajo razvojne programe, akumulativnost raste hitreje kot v republiki. Ptujski sindikati tudi uspešno skrbijo za svoje kadre. Lani je končalo sindikalno šolo 71 delavcev. Kulturno življenje delavcev je vedno bolj bogato, saj se stalno menjavajo kulturne skupine med SR Hrvatsko in Slovenijo ter med Ptujem in avstrijskimi delavci v Leobnu in Donavitzu. Delavske športne igre so lani doživele skoraj nesluten razmah. Odbor je pripravil 153 športnih srečanj. Ker je za sindikate še posebej pomembna tudi obramba samo- upravnega socializma, suverenost naših narodov in ozemeljska nedo- takljivost, z njo pa tudi družbena samozaščita, so tudi tem vprašanjem v preteklosti posvečali velik pomen. Danilo Masten je članom plenu- ma predstavil programsko usmeri- tev. V njej so posebej poudarjena ta izhodišča delovanja sindikatov; bor- ba za dokončno uresničitev ustav- nih sprememb, dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov, varčevanje, organiziranje SLO v delovnih organizacijah, še več kulture med delavce, ureditev vprašanj šolstva in tesno sodelovanje šestih bratskih občin. Dogovorili so se tudi, da bo druga konferenca ptujskih sindikatov v začetku pomladi letos. Na njej bodo govorili o stanovanjski problematiki. M. MUNDA 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 RAZBIJANJE MNENJ O NEMOGOČEM IN OTROK NA TRAKTORJU PRI SO ORMOŽ SO USTANOVILI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V zgodovini prometa na Sloven- skem se je lanske leto prvič zgodilo, da se je vse, kar se dogaja na naših cestah, nekoliko izboljšalo. Doslej smo poznali samo zastrašujoče naraščanje števila prometnih nesreč, težko telesno poškodovanih, mrtve- cev itd. Lankso leto pa je zapisano kot prelomnica teh strašnih dejstev, saj se je glede na leto 1971 število mrtvih zmanjšalo za 19, število težko poškodovanih pa kar za 1000. S tem so vsi, ki si prizadevajo uvesti red na naše ceste ter zato tudi skrbijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, jasno dokazali, da njihov trud ni bil zaman. Sočasno pa so razbih mnenje tistih, ki pravijo, da se s povečanjem števila vozil pač povečuje promet in s tem logično tudi prometne nesreče. Kljub lanskemu uspehu bo po- trebno na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu storiti še vec. Doslej je bilo največ storjeno v osnovnih šolah, kljub temu pa še ni zajeta niti 1/3 vseh šoloobveznih otrok. Preventivna vzgoja v cestnem prometu na osnovnih šolah je v rokah pedagoških delavcev, ki so tudi zanjo odgovorni. Avto-moto društva, ki lahko na področju prometne preventive ver- jetno storijo največ, saj združujejo šoferje, so na področju Slovenije skoraj povsem zaspala. Izmed 300.000 voznikov motornih vozil je v AMZ Slovenije včlanjenih le 50.000. Prvi uspehi lanskega leta nas ne smejo uspavati, saj je število prometnih nesreč na naših cestah še zmeraj veliko. Naj navedemo poda- tek, da je samo sodniku za prekrške bilo predanih 200.0000 Slovencev, da je bilo zaradi prometnih nesreč 12.000 zamujenih delovnih dni (izostanki delavcev z dela), da so lanskoletne prometne nesreče velja- le komunalne zavode za socialno zavarovanje na področju Slovenije 7 milijard starih dinarjev, da je . . itd. Skrajno malomarnost v odnosu do varnosti prometa kažejo tudi naše delovne organizacije. V eni sami akciji, ki jo je izvedel sekretariat za promet SR Slovenije je bilo ugotovljeno, da je 40 odstotkov vozil v družbeni lastnini za promet nesposobnih. Med tovarniškimi av- tobusi npr. ki vozijo delavce na delo in potem domov, niso bili redki, ki so vozili celo brez zavor in podobno. Od 1800 gospodarskih delovnih organizacij, koliko jih Slovenci zmoremo, je samo v 101 organizirana preventivna vzgoja in s tem večja možnost za varnost. Posebno poglavje, ki mu pri nas šele v zadnjem času pričenjamo posvečati več pozornosti, je preven- tiva pri prevažanju nevarnih tovo- rov. Koliko nafte in raznih kemikalij steče po naših zelenih travnikih . . medtem pa je znano, da npr. liter razlite nafte onesnaži 300.000 litrov vode za dobo 30 let. Vse to so dejstva, ki se pojavljajo skoraj vsak dan in strokovnjaki opozarjajo pred najhujšim. Povrnimo se za trenutek in premislek med naše domove. Podat- ki govorijo, da se 73 odstotkov prometnih nesreč pripeti v naseljih. Tu se dogaja vse mogoče, od čisto navadne in na videz nenevarne vožnje s kolesom po noči brez luči do brezglavega prevažanja z mopedi (večkrat brez izpita) in ne nazadnje do otrok, ki vozijo traktorje, avtomobile in kdove kaj vse še. Iz navedenih razlogov bo v bodoče središče preventive in vzgoje v cestnem prometu vsako posamezno naselje, vsaka krajevna skupnost, vsak posameznik, saj so tudi pešci mnogokrat povzročitelji nesreč. Na področju občine Ormož je 2094 šoferjev. V občini deluje samo eno avto-moto društvo (v Središču ob Dravi). Lansko leto je bilo na cestah te občine 184 prometnih nesreč, med katerimi je bilo več težko telesno poškodovanih oseb in en smrtni primer. Močan lokalni promet in mnogo pomanjkljivosti in nedodelanosti ter ustrezna republi- ška zakonodaja so narekovali ustanovitev posebnega sveta pri občinski skupščini, ki bo urejevala specifična vprašanja za večjo var- nost in vzgojo v cestnem prometu na območju občine. jr LETOS OBNOVA 13 ŠOLSKIH KUHINJ Ptujska občina je s 65.000 prebivalci po velikosti na šestem mestu v Sloveniji. Polovica prebival- cev živi v Halozah in Slovenskih goricah, v najbolj zaostalih predelih Slovenije. Visok odstotek kmečkega prebivalstva (43 %), nizek narodni dohodek, nizka proračunska potroš- nja in še kup drugih pokazateljev uvršča ptujsko občino med manj razvita pdročja naše republike. Osnovne šole obiskuje približno 10.000 otrok, od teh pa je socialno ogroženih 3.057 ali 30%. Tako stanje pogojujejo slaba gospodarska razvitost, nizki kulturni nivo prebi- valcev, alkoholizem in odseljevanje delovne sile v tujino. Tako imajo na nekaterih šolah tudi do 90 % slabo hranjenih otrok. Zakon o osnovni šoli nalaga šolam skrb za šolske malice. To je v ptujski občini zaradi zgornjih ugotovitev toliko bolj aktualno. Šolske kuhinje imajo sicer res vse osnovne šole, toda večina jih je v neprimernih prostorih. Šest jih je v kleteh, šest jih nima tekoče vode, 20 kuhinj, ima le 15 do 30% potrebne opreme. Zato je potrebna popolna obnova in nova oprema v 13 šolskih kuhinjah. Za ta program bodo potrebovali 1,499.109 din. 576.591 din bo pri- spevala temeljna izobraževalna skup- nost, ostalo bo posojilo republiške skupnosti otroškega varstva. Vse pogodbe so že podpisane, zato bo do realizacije prav gotovo prišlo še letos. Malice dobiva v šolskih kuhinjah 9.292 otrok, kosila pa le 92 otrok, čeprav je v občini 1.180 vozačev, ki se vozijo v šolo z avtobusom ali vlakom, in 2.200 otrok, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km in se vozijo s kolesi ali hodijo peš. Od doma odsotnih več kot 7 ur je 2.365 otrok. Tudi ti podatki pričajo, kako nujno je bilo lotiti se obnove šolskih kuhinj, saj bi četrtina šoloobveznih otrok morala dobiti topel obrok hrane tudi opoldne. M. MUNDA^ Žene v NOB - spomini izpred 30 let Med najbolj zanimiva, sedaj že' tradicionalna srečanja, ki jih organi-. žira Matična knjižnica Slov. Bistrica'] z namenom ohranjanja spominov iz j NOB in njihova prenašanja na mlajše j rodove, je prav gotovo srečanje žena bork z območja bistriške pa tudi' sosednjih občin. Zaradi velikega i pomena in tudi zanimanja za to i obliko obujanja naše najbolj slavne zgodovine, so ta srečanja vsako leto dvakrat. Prvo letošnje srečanje, kije bilo pretekli teden, je po številu udeleženk bilo eno najbolj uspešnih. V knjižnici se je zbralo blizu 60 bork in mladine. Med slednjimi pa je potrebno poudariti, da se je srečaiija udeležilo tudi celotno predsedstvo OK ZMS Slov. Bistrica. Uvodne spomine na dogodke iz NOB na območju občine Slov. Bistrica in občin, ki so neposredno; vezane na dogodke z bistriškega območja je podal Tone Kristl-Uliži j ki je posvetil posebno pozornost ženam v času NOB. Sledil je sproščeni pogovor udeleženk sreča- nja, sedaj že nekohko priletnih žena, katerim ni zmanjkalo besed ob nekaterih redkih srečanjih, ki so sedaj edina možnost, da se nekdanje soborke z raznih koncev bistriške pa tudi sosednjih občin sproščeno pogovorijo o preteklih težavah in tudi sedanjem življenju, ki ga razen pomanjkanju zdravja večkrat omeju- jejo tudi finančne nevšečnosti. Težko je opisati trenutke tega srečanja. Medtem ko je v uvodnem, spominskem delu bilo mogoče na že utrujenih obrazih žena opaziti marsikatero solzo pa je bilo v nadaljevanju toliko več smeha in mladostnega razpoloženja. Tudi tokrat, kot ob vseh dosedanjih srečanjih pa je potrebno izreči pohvalo organizatorju. Matič- ni knjižnici Slov. Bistrica, ki je pripravila udeležencem prijetno popoldne in za zaključek 5« skromno zakusko. VIKTOR HORVAT Proizvodnja še vedno brez prave kontrole Zvezna skupščina je v letih 1967 in 1971 napravila številne ankete o dejavnosti kontrole proizvodov v naših delovnih organizacijah in rezultati so pokazali, da mnoge delovne organizacije te vrste službe sploh nimajo, kjer pa je, je nedosledna, površna in neobjektiv- na. Leta 1967 so delali anketov 3.078 delovnih kolektivih in od teh jih je le 2.300 imelo delno urejeno službo kontrole. Leta 1971 so anketirali 3.299 podjetij, v katerih je imelo te vrste službo le 2.405 kar pove, da se tudi po štirih letih stanje ni preveč izboljšalo, temveč je ostalo razmerje isto in pravtako je bilo v preteklem letu 1972, ki so ga nekateri optimisti hoteli proglasiti za leto kvalitete. V preteklem letu so namreč pričeli nagrajevati naj- kvalitetnejše izdelke s plaketami in diplomami, da bi podjetja spodbudi- li k kvalitetnejši proizvodnji in da bi se trudila, da bi bili izdelki čim boljši, toda le nekaj je bilo takšnih, ki jih je ta akcija pritegnila. Kontrola v proizvodnji je vezana v glavnem le na osnovne mere izdelka, kot so: velikost, teža, toleranca in morda barva. Malo je proizvajalcev, ki bi kontrolirali tudi trajnost svojih izdelkov, uporabnost v praksi in kvaliteto materiala, iz katerega je izdelek narejen. In ravno zaradi tega, ker naša podjetja izvajajo preslabo kontrolo uporabnosti svo- jih izdelkov iz dneva v dan težje konkurirajo na tržišču, predvsem na tujem. In to je ravno vzrok, zakaj se zvezna skupščina toliko trudi, da bi predpisane jugoslovanske standarde v proizvodnji tudi upoštevali in da bi kupec izdelka takoj vedel, s kakšno robo ima opravka in kakšne kvalitete je. Danes pa se dodaja, da sami proizvajalci ne poznajo kva- litet, napak ali odlik svojih izdelkov. TANJUG NEDOSLEDNOST Zvezna skupščina je sprejela zakona o prepovedi reklame za izdelke farmacije v tisku, radijskih objavah in televiziji. Reklam te vrste je bilo pri nas zelo malo, kajti zdravil zdrav človek ne potrebuje, bolnemu pa jih predpiše zdravnik in to tista, ki so zanj primerna in ne tista, ki jih slučajno reklamirajo. Realno ^edano nam te vrste reklama ni potrebna, vendar vsak preudaren človek ob tem vpraša, "kdaj bo prišel zakon, ki bo prepovedal reklamiranje človeku res škodljivih stvari, kot so alkohol in tobak, ki ju lahko kupi vsak na vsakem vogalu. Zakon o prepovedi javnega reklamiranja alkoholnih pijač in tobaka v tisku na televiziji in v radiu bi nam bil mnogo bolj potreben, celo nujen, če pomislimo, koliko škode naredita naši družbi. Obveščamo prebivalce vasi ZABOVCI, SPUH- LJA, MARKOVCI in druge, da sta novozgrajena jamborska transformatorska postaja in visokona- petostni električni vod pod napetostjo. Plezanje po jamborju in po drogovih je ne- varno za življenje. XEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 STRAN 3 DR. FRAN BRUMEN - SEDEMDESETLETNIK Naš slavlienec se je rodil 21. januarja 1903 na Kogu pri Središču. Promoviral je 6. februarja 1932 na univerzi v Gradcu. Kot zdravnik je služboval v bolnišnici v Mariboru in ' Ptuju, nakar je nastopil službo mest- nega fizika v Ptuju. Ob nastopu okupacije so ga takoj zaprli in izgnali. Od leta 1940 s presledkom izgnanstva med 1941 do 1945 do svoje upokojitve 1. marca 1967 je vodil šolsko poliklinično službo v Ptuju. Med vojno je bil zdravnik v partizanski vojni bolnišnici v Ribnici in Bukovici na Dolenjskem. V teh kratkih življenjskih podat- kih ni mogoče opisati vsega truda in osebnega prizadevanja dr. Frana Brumna, ki je ostal zvest v svojem delu našemu človeku in domači zemlji. Svoje organizacijske sposob- nosti je zastavil tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Ze od leta 1940 je vodil šolsko polikUnično službo in kasneje šolski dispanzer do svoje upokojitve. Skrbel je za zdravje doraščajoče mladine. Svoje organi- zacijske sposobnosti je posvetil tudi splošnim zdravstvenim problemom, ki so prišli do izraza v vodstvu antiveneričnega dispanzerja, ko je sodeloval v tako zvani „haloški akciji" v boju proti spolnim bolez- nim. Kot zdravnik je dr. Fran Brumen vedno strmel za novimi odkritji v medicini in se trudil jih koristno uporabiti v svoji vsakdanji praksi. Se danes se naš slavljenec ni nehal izpopolnjevati in novo vnaša v svoje bogate strokovne izkušnje, ki mu jih je kot zdravniku nudilo vsakdanje življenje ob bolnikovi postelji. Tudi po upokojitvi se ni odmaknil od težav in problemov zdravstvene službe. Vedno mu je bilo jasno, da je znanje in poznavanje vzrokov bolezni ter njihovo preprečevanje največji postulat moderne zdravstve- ne službe. Zato se je odločil za prispevke v našem Tedniku, da bi informiral predvsem bolnike o bo- leznih, kijih tarejo. Spoštovani g. dr. Brumen ob sedemdesetletnici vam želimo, da še naprej ostanete zdrav in čil ter mladosten še veliko let. Radi vas bomo srečavali na ulici in še posebej na sestankih Zdravniškega društva, da nam boste lahko svetovali s skozi življenje dozorelo modrostjo, da bomo lažje premagovali težave pri svojem delu. Želimo vam skupno s številnimi vašimi pacienti iz Ptuja in daljne okolice zdravja, zadovoljstva in sre- če ter vam kličemo: Na mnoga leta! J.N. OBVESTILO ESPERANTI- STOM Člane, tečajnike in samouke ob- veščamo, da bomo imeU vsaki, drugi četrtek (ne v sredo) začenši z 8. februarjem KONVERZACIJSKI VECER od 18.30 do 20. ure v učilnici Narodnega doma. Gosti in prijatelji ESPERANTA vedno dobrodošli! Odbor esp. sekcije SVET OSNOVNE ŠO- LE »FRANC OSOJ- NIK«, PTUJ razpisuje prosto delov- no mesto RAČUNO- VODJE za nedoločen Čas. Pogoj: srednja ekonom- ska šola in 3 leta prak- se. PROBLEMI ORMOŠKIH VETERINARJEV VČASIH ZDRAVILA V DRVARNICi Sedanja zgradba veterinarske po- staje Ormož se podira. Večini živinorejcev na področju občine je že dolgo jasno, da delavci veterinar- ske postaje delajo v nemogočih in neustreznih prostorih. Bivajo v stari,, popolnoma dotrajani zgradbi, kjer so bih nekoč hlevi, ki pa je z leti postala za delo in za vzdrževanje nemogoča. Zgradba niti po svoji velikosti, razporedu in številu prostorov že dolgo več ne ustreza pogojem dela dejavnosti te vrste. V zgradbi ni prepotrebnih prosto- rov kot npr. mah laboratorij, skladišče za zdravila, zato so cesto prisiljeni hraniti zelo draga zdravila v drvarnici ali adaptirani garaži.. Veterinarska postaja tudi nima svojih sanitarij, zato je treba oditi k sosedu. Zaradi načingradnje obstoječe zgradbe, ki je brez temeljev, močno vlažna, s popolnoma dotrajanim ostrešjem itd. je tudi vsaka adaptacija ali rekonstrukcija nemo- goča. Razen tega pa zgradba stoji v središču mesta in je zaradi tega glede na vrsto dejavnosti lokacijsko na neprimernem kraju. Obseg dela veterinarske postaje nenehno narašča in nič ne kaže na to, da se dejavnost v bodoče v občini ne bo razvijala. Nasprotno! Potrebe so vsak dan večje, dejavnost se čedalje bolj širi. Pri razvoju dela veterinarske postaje pa so postali prav delovni prostori najbolj ozko grlo, ki ga je delovna skupnost veterinarske postaje sklenila ».ozdraviti". OdločiU so se ustvariti pogoje za gradnjo nove, sodobne veterinarske postaje. Upravni odbor kmetijskega sklada je že sprejel sklep, ki ga bodo živinorejci gotovo podprli, da prepusti vsa sredstva, ki bi morebiti ostala od pavšalne skočnine leta 1972 veterinarski postaji namensko za graditev nove veterinarske postaje. Teh sredstev je relativno malo, zato je vprašanje gradnje nove veterinarske postaje odvisno tudi od drugih dejavnikov. Sam kolektiv veterinarske postaje je premajhen, da bi lahko sam ustvaril sredstva za tako gradnjo. Predvidevajo, da bo gradnja postaje po sedanjih cenah veljala približno 85 starih milijonov dinar- jev. Za pomoč pri gradnji so obrnili tudi na druge zavode tako npr. na zavarovalnico Maribor, s katero že od vseh začetkov tesno sodelujejo. Večina goveje živine je zavarovana prav pri tej zavarovalnici. Denar so že obljubili, za sedaj še ni jasno, kohko. Tudi raznim drugim zavo- dom ne bi smelo biti vseeno, v kakšnih pogojih dela veterinarska služba v pretežno kmetijski občini, kot je ormoška. Veterinarji opra- vičeno pričakujejo pomoč širše (Nadaljevanje na 16. strani) Sedanja zgradba veterinarske postaje Ormož pred razpadom. Pragerske »drobnjarije« Južna železnica, ki je povezala Dunaj s Trstom in stari Avstriji prinesla mnogo novega, je stekla že pred več kot 120 leti. Nekaj dobre- ga je prinesla tudi vzhodni Sloveniji in Kranjski deželi. Graditelji so imeli posebno na Dravstem polju kup težav, ker samovoljni fevdalci niso dovolili, da bi tekla tik ob obronkih Pohorja, češ da bi jim „železni konj" motil mir in pregnal divjači- no. Tako so morali krčiti velike hrastove gozdove nekoliko bolj vzhodno od prvotnega načrta, moč- virnata tla pa so terjali visoke in trdne nasipe. Zaradi muh nekih gospodov je železnica stekla skozi Pragersko in ko so 1867 zgradili še progo proti Madžarski, je prej ne- znatno naselje postalo najpomemb- nejše železniško križišče na jugu Avstroogrske monarhije. Menda so okoli leta 1900 postavili na Pragerskem pokriti peron in hitro za njim še pripravih gostišče za potnike, da bi jih predolgo čakanje na slabe zveze proti Ljubljani ali Ptuju preveč ne vznejevoljilo. Tako nekako je nastala na Pragerskem kolodvorska restavracija. Mogoče zgodovinski podatki niso čisto toč- ni, sicer pa to za našo zgodbo niti ni najbolj pomembno. Tudi to ne, da je že v novejši zgodovini restavracija menjala kup lastnikov, da so jo „integrirali" pa zopet osamosvajah, bolj je to, da v vsej svoji dolgi zgodovini ni kaj dosti menjavala svojega videza, najvažnejše pa je dejstvo, da potniki z njo niso bili nikoli posebno zadovoljni. Seveda vemo vsi, v katerem grmu tiči zajec, ah če hočete, kdo je kriv za negodovanje gostov. V zadnjem času se v njej dogajajo prav čudne stvari. Še ne tako dolgo je od tega, kar so prišh okrog poldneva trije šoferji na kosilo. SedU so v jedilnico in čakah. Minilo pa je tričetrt ure, preden se je iz druge, posebne sobe, ki je, mimogrede, zaprta tudi takrat, kadar se v prvi kar tare ljudi, ker menda direktor ljubosumno nosi ključ s seboj, pri- kazala vajenka, ki bi jim naj postreg- la. Dokazov ni, toda sledovi na njenem obrazu so pričah, da je bilo v drugi sobi precej „vroče", saj so ji" lica nekam čudno gorela, pa tudi fant, ki je skočil skozi okno poseb- ne sobe in jo popihal neznano kam, je dal očividcem misliti, da se je dekle med delovnim časom, name- sto da bi streglo gostom, ukvarjalo z nečim, kar ne sodi zraven. Seveda šoferji niso čakah na postrežbo. Raje so jo mahnili drugam. Oni dan so nekomu prinesh za kosilo blatno solato. Najbrž je kuha- rice niso utegnile oprati? ! Ko je gost zahteval drugo solato, so ga zavrnili, da so „material" porabili, ko so mu ga postavih na mizo in ga zato mora v vsakem primeru plačati in bo šele nato dobil drugo solato. Gost se je seveda pritožil direktorju, ta pa mu je grozil z „razbitim gobcem" ali nečim podobnim. Kuhinjo zapirajo ob devetih zve- čer. Ce ste tako predrzni, da zahte- vate iz kuhinje pet ali deset minut prej samo sendvič, ga ne boste dobih, če slučajno niste dober zna- nec kuharice. Sicer pa lahko ob katerikoli uri dobite za točilno mizo tudi konzerve. Toda s seboj prinesi- te nož za odpiranje konzerv in kruh v žepu, ker ne enega in ne drugega zagotovo ne boste dobili od nataka- rice. Tudi jedilnemu Ustu ni verjeti. Čeprav je na njem napisana dolga vrsta vseh mogočih jedi, so zadnjič po naročilu stregli samo ^agete „a la Milano", ker je vsega drugega zmanjkalo že opoldne. Te „majhne pomanjkljivosti" pa vas naj nikar ne prestrašijo in jo ob priliki kar pogumno mahnite v re- stavracijo, saj se vam lahko zgodi, da boste presenečeni tudi v pozitiv- nem, kot sem žal jaz bil večkrat v negativnem. M.MUNDA, 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 1. februarja 1973 Vinko Topolovec 50-letnil( Prejšnji teden se Je komandir postaje milice Ormož Vinko Topolovec srečal z Abrahamom. Praznoval je svoj petdeseti rojstni dan. ' Življenjska pot našega jubilanta se Je pričela 22. januarja 1923 v Majhni vasici Mostec pri Brežicah. Rojen je bil v kmečki družini. Po osnovni Soli v Brežicah se je zaposlil na železnici v Zagrebu, Jeseni 1943 je bil mobiUziran v nemško vojsko toda že avgusta naslednje leto je pobegnil z ruske fronte in se priključil partizanom na Cehoslovaškem. Kmalu je našel pot v domovino ter poiskal stike z naprednimi silami v Jugoslavyi. Po končani vojni je do leta 1947 delal na PM Kostanjevica na Dolenjskem. Potem je prevzel dolžnost komandirja PM v Središču ob DRavi ter po enem letu odšel v Ptuj, kjer je bil uslužbenec tajništva za notranje zadeve. 1951. leta ga srečamo v Ormožu, kjer je komandir postaje milice že 2Ž let. Vinko Topolovec Dobra beseda, ki jo naš jubilant uporablja vse svoje življenje, ga je naredila priljubljenega med občani ormoške občine. Doslednost pri delu ter dostopnost in preprostost pa so njegove odlike, ki jih cenijo vsi, najbolj pa njegovi sodelavci. Vinko Topolovec se je v relativno dolgem času svojega bivanja v Ormožu vključil tudi v družbeno- politično in društveno delovanje. Izmed društev dela v ribiški družini, najbolj pa ga privlači „zelena bratovščina", saj je predsednik lovske družine Ormož. Ljudje v teh društvih ga cenijo kot dobrega tovariša. V zasebnem življenju pa se sedaj na ,,starejše" dni najraje poigra s svojim vnučkom. Ob koncu želimo našemu jubilantu še mnogo let v zdravju in ustvarjanju. Čestitamo! jr Skuta vsebuje malo maščob in daje malo kalorij, zato je odlična sestavina dietne hrane, je poceni, zbuja občutek sitosti in vsebuje dragocene proteine. Skuta pa je znana tudi kot zdravilo za želodčne bolezni. Za sicupne in Iconicretne alccije v Kidričevem Minulo sredo je KO SZDL Kidri- čevo obravnaval bodoče delo odbo- ra, predvsem zato, ker se nekateri člani ne udeležujejo sej, zaradi če- sar trpi politično delo organizacije, ki jo v nasledr\jem obdobju čakajo težke in od^vorne ter zahtevne naloge. Zato je tudi večina menila, da je potrebno do letne konference KO SZDL v odbor kooptirati neka- tere nove člane, ki so voljni delati tudi na tem zahtevnem področju. Navzoči sekretar izvršnega odbora OB konference SZDL Ptuj Miha Kolarič je poudaril, da bo prav pri kandidiranju oz. evidentiranju ob- čanov za možne kandidate v raznih družbenopolitičnih organizacijah, v krajevni skupnosti pa tudi za bodo- če poslance tako v republiki kot zvezi potrebno predvideti take to- vaiišice in tovariše, ki imajo voljo in smisel za družbenopolitično delo na vseh toriščih. Aktivnost in de- javnost bo morala izhajati s strani SZDL, zato bo treba vključiti v bodoči odbor mlade in perspektiv- ne občane. Nadalje je bilo tudi precej poudarka na spremenjenem načinu dela v bodoče, kajti naloge, ki čakajo organizacije v Kidričevem letos zahtevajo, skupnega dela ter konkretnih akcij, če želimo iti v korak s časom, ki nas že prehiteva na marsikaterih področjih. Glede evidentiranja možnih kandidatov za podehtev priznanj OF ter odhkovanj ter evidentiranja možnih bodočih kandidatov tako za občinske in kra- jevne potrebe pa je že storjen tudi prvi korak, saj je bil sprejet sklep o sklicu ožjega pohtičnega aktiva, na katerem se bodo pogovorili o ome- . njenem evidentiranju, kot tudi o pro^amu KO naselja Kidričevo I za razpis referenduma o uvedbi krajev- nega samoprispevka, prav tako pa bo ustanovljen stalen politični aktiv v krajevni skupnosti. Vse to in Se mnogo drugega, kar je bilo obravna- vano na tej seji, je smatrati, da se po pismu tovariša Tita in sekretariata izvršnega biroja CK ZKJ le nekaj premika tudi v Kidričevem. Se en- krat je bilo ponovno poudarjeno, da je treba v bodoči odbor SZDL vključiti zares dela voljne ljudi in nazadnje stopiti mnogo tesneje sku- paj z občini v reševanju določenih problemov. Že sedaj so pričeli tudi razpravljati o praznovanju 8. marca - mednarodnega praznika žena. Sklenjeno je bilo, da je treba pripra- viti dober kulturni program za ta dan ter že sedaj pričeti s pripravami, pri čemer bi se morale aktivno vključiti še ostale organizacije pri oblikovanju programa. Prisotnim je bila tudi podana podrobnejša infor- macija o poteku akcije za postavitev spomenika Borisu Kidriču v Kidri- čevem ter o lokaciji. Kot smo že poročah, je odbor za postavitev spomenika Borisu Kidriču dal med občane anketo o lokaciji za spome- nik. Večina se je odločila za lokaci- jo pri trgovini Mercator. Dela so v polnem teku, čeprav nastopajo tudi razne težave, ki pa, kot upajo, ne bodo postale nerešljive. Prisotni čla- ni so podprli sklep oz. program krajevnega odbora v naselju I. o razpisu referenduma za uvedbo kra- jevnega samoprispevka s poudar- kom, da bi vse organizacije ter društva enotno nastopale in stano- valcem temeljito obrazložUe veUk in koristen pomen prispevka, ki ne bo predstavljal večje obremenitve dru- žinskih proračunov. M. F. Krajevna sicupnost icot temeljna samo- upravna ceiica Krajevna skupnost je brez dvoma poleg temeljnih organizacij združe- nega dela najpomembnejša samo- upravna skupnost, saj vključuje poleg človekovega dela v TOZD še njegovo življenje v določeni skup- nosti, okolju. Po ustavnih dopobii- lih so krajevne skupnosti osnovna cehca, v katerih vsak občan-delavec zadovoljuje svoje življenjske intere- se po popolni, zavestni in svobodni jresoji. To pomeni, da morajo aajevne skupnosti zagotavljati pri- sotnost vsakega občana, ko se odloča o njegovih komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih ah kakršnihkoh potrebah, proble- mih ah pogojih; gre torej za take samoupravne mehanizme, ki bodo odločilno vphvah na urejevanje materialnih in duhovnih vrednot človeka od otroških dni do zadnjih let življenja. Zagotovitev tako obsež- nih in celostnih pogojev življenja pa bo mogoča le ob zavestnem in hotenem sodelovanju resnično vseh občanov. Zato bo treba poleg ustreznih samoupravnih struktur v krajevnih skupnostih biti bitko za zavest, sodelovanje in ustvarjalnost vseh ljudi. Ob tako zamišljeni samoupravni in organizacijski struk- turi krajevnih skupnosti bo treba vzporedno rešiti tudi materialno stanje, sicer bo samouprava stihij- ska, občasna m omejena. Osnovna materialna sredstva, ki jih bodo krajevne skupnosti dobiva- le od družbe, bodo občani plemeni- tih z lastnimi, odvisno od njihovih možnosti, potreb, samoupravne zre- losti in organiziranosti, pohtične osveščenosti, sohdarnosti in kultur- ne stopnje. Ob postavljanju krajevnih skupno- sti na tisto mesto, ki je zapisano v ustavi, ne smemo pozabiti še na en pomemben pogoj: Temeljne organi- zacije združenega dela bodo morale biti neločljivo povezane s krajevnimi skupnostmi, tako materialno kot organizacijsko. Tega do sedaj prak- tično ni bilo, čeprav je ta vez že sedaj več kot logična. Nujna je. V eni organizaciji človek dela, v drugi živi. Obe bosta močnejši, če se bo delovni človek čutil močnega in uspešnega v obeh skupnostih. Ob razmišljanjih o krajevnih skupnostih kot osnovnih samoupravnih cehcah pa stopa pred oči dejstvo, da je mnogim še dosti nejasnega, da smo šele na začetku in bo treba še veliko truda, preden bodo zaživele kot resnične samoupravne skupnosti vseh krajanov. DAKO NOVE OSNOVNE ORGANI- ZACIJE SINDIKATA V OBČI- NI SLOV. BISTRICA Z namenom, da bi vsaka TOZD na področju občine Slov. Bistrica imela tudi osnovno organizacijo sindikata, je občinski sindikalni svet Slov, Bistrica sklenil ustanoviti v štirih delovnih kolektivih bistriške občine nove osnovne sindikalne organiza- cije. S tem se bo skupno Število povzpelo na 60 osnovnih organiza- cij. Med novo ustanovljenimi bo najštevilnejša osnovna organizacija Avto-cesta, ki bo štela nad 400 članov. Nekaj manj članov bodo imele organizacije sindikata v kolektivih Restavracija, Pragersko, KEMOCID Slov. Bistrica, Brivsko frizersko podjetje Maribor - poslo- valnice Slov. Bistrica ter združeno organizacijo Mlekarna in zaposleni v Domu upokojencev Slov. Bistrica. Po potrebah bo občinski sindikal- ni svet ustanavljal nove osnovne organizacije. Viktor Horvat Za gradnjo bolnišnice so darovali na žiro račun številka 52400-765146283 naslednji daro- valci: 1. Trgovsko podjetje Merkur Ptuj namestno novoletnih čestitk 3.000,00 2. Opekarna Žabjak, Ptuj 2.000,00 3. Krajevna skupnost Ptuj, namesto novoletnih čestitk 2.000,00 4. Turin Ludvik ml., Ptuj 80,00 5. Sekcija štud. VEKŠ Ptuj 1.004,80 6. Bolnišnica Ptuj, namesto novoletnih voščilnic 500,00 7. LES Ptuj, namesto novoletnih voščilnic 2.500,00 Vsem darovalcem iskrena hvala! DIREKTOR prim. dr. Mitja Mrgole Zopet politična šola v SI. Bistrici Na pobudo OK ZKS Slov. Bistrica bo po daljšem premoru v Slov. Bistrici ponovno pričela z delom večerna politična šola, ki jo organizira bistriška Delavska unive- rza. Ker so komunisti bistriške občine pokazali za takšno obliko izobraže- vanja veliko zanimanje, bo politična šola pričela v dveh oddelkih, od katerih vsak bo štel okoli 35 slušateljev iz osnovnih organizacij ZK in drugih samoupravnih ter družbenopolitičnih organizacij. Ra- zen rednih bo imela večerna politična šola tudi izredne slušatelje, ki se bodo udeleževali predavanj samo občasno, iz določenih podro- čij. Novost, ki bo letos uvedla ta politična šola, bodo razprave v skupinah, katerim bodo sledile še plenarne razprave. Vsak oddelek te šole bo imel okoli 60 ur predavanj. V tej šoh bodo predavali predvsem predavatelji iz občin Maribor in Slov. Bistrica. Med slušatelji bo največ mladih članov ZK ali drugih družbenopohričnih organizacij s področja celotne občine. Iz te pohtične šole pričakujejo v OK ZKS Slov. Bistrica kakor tudi drugje aktivne politične delavce in dobre proizvajalce. Viktor Horvat TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 STRAN S Prispevek mladih v Kungoti v prejšnji številki TEDNIKA smo objavili sestavek pod naslovom „Vsa vas za nadaljnji razvoj kulture", v katerem smo poročali na kratko o letnem občnem zboru kulturno pro- svetnega društva Kungota. V tem sestavku nismo omenili mladinskega aktiva v tej vasi, česar si glede na vse prejšnje akcije mladi v Kungoti niso zaslužili. Zato je treba o njih sprego- voriti v našem hstu posebej, saj se bralci gotovo še spominjajo asfahira- nja ceste v tej vasi, ko so mladinci odigrali vidno vlogo. Na občnem zboru KPD v Kungoti je tekla raz- prava tudi o aktivnosti mladih. Mne- nja so bila razhčna, ker so nekateri menih, da se z mladino dela vse, težje, pri tem so poudarjaU, da je potrebno najti način, kako bi aktiv- no vključili še neaktivne mladince. Mladi v tej vasi so mnogo storili, zato so tudi prejeli zahvalo sveta KS z željo, da bi svojo aktivnost nada- ^evaU tudi v bodoče. V razpravi so^ starejši prav tako dobro oceniU mi- nulo delo mladih, poudariU pa so tudi, da bo mladinski aktiv potreb- no an^žirati, da bo izpeljal vse začete akcije, ki jih je začel ne pa tudi dokončal. Mladi so med drugim postavljah tudi vprašanja, kako pri- tegniti mlade, saj so bolj navdušeni za šport in mladinske plese, starejši pa pač za kaj drugega. M. F, Priprave na letni oddih članov kolektiva TGA v tovarni glinice in aluminija so v teku priprave na letni oddih članov kolektiva v počitniškem domu v Crikvenici, ki pa bodo lahko letovali tudi v drugih počitniških domovih, če bo seveda prijav toliko, da vsi ne bi mogU v lastnem počitniškem domu. Seveda bo možno letovati v drugih domovih tudi, če nekdo ne bi želel letovati v počitniškem domu v Crikvenici. V tem pogledu pridejo v po štev Varaždinske topUce in Pohorje, pa tudi Kaštel GomiUca ter Fiesa, če bo potreba oz. dovolj prijav. Nedvomno je pomembna ce- na oskrbnega dne, zato je kadrovska služba pripravila dve varianti in jih dala med člane kolektiva skupaj z anketo, s katero želijo zbrati čimveč mnenj članov kolektiva, s katero izmed variant se strinja večina in pa z željo, da bi zbraU čimveč predlo- gov, ker bi nato služilo samouprav- nim organom za lažje delo, ki bodo odločali o cenah penziona v počitni- ^ škem domu. V prvi varianti bi plačal član, ki ima mesečni dohodek na družinskega člana do 1000 din, na dan 35,00 dinarjev; od 1000 do 1500 din bi plačal na dan 45,00 di- narjev, nad 1500 dinarjev pa 55,00 dinarjev na dan; za vse ostale goste pa bi bila cena 85,00 din dnevno. Otroci do 10 let bi imeU polovično ceno. Po drugi varianti je predvideno za člana kolektiva z družinskimi člani, ki so po njem zavarovani oz. ki jih preživlja ter upokojeni člani in po njem zavaro- vani člani 40,00 din; zakonci, za- posleni v drugih podjetjih 50,00 din io ostah gostje 85,00 din; za otroke do 10 let polovična cena. Razumlji- vo je, da je pretežna večina članov kolektiva odločena podpreti prvo varianto, ki je vsekakor bolj pravič- na glede na dohodek na družinske člane; naj tisti, ki ima višji dohodek tudi več plača. M. F.. Umrla je Neža Osvald v ponedeljek, 29. januarja 1973, je v 102. letu starosti umrla Neža Osvald, najstarejša občanka ptujske občine. Rodila se je 23. decembra 1871 v (Žabjaku pri Ptuju. Poročila seje leta 1897 in je v svojem zakonu imela sedem otrok; šest sinov in eno dekle. Izučila se je za šiviljo in je imela obrt. Vse življenje je delala,, Tudi sedaj v svoji največji starosti je še čitala časopis, še raje pa je spremljala televizijske oddaje. V sredo popoldne so Ptujčani pospremili Nežo Osvald na njeni zadnji pori. Od pokojnice se je v imenu političnih organizacij ptujske obči- ne poslovil Albin Pišek, tajnik KS Ptuj. Rekel je: Draga Nežka! Težko nas je zadela žalostna novica, da si nas za vedno zapustila. Ponosni smo bili na te, na našo najstarejšo občanko in eno od najstarejših slovenskih mater. Kako ponosni smo bili ptujski občani, posebno občani krajevne skupnosti Ptuj, priča samo to, da smo se prišU v tako velikem številu poslovit od , tebe, da ti rečemo zadnjič ,,sreč- no". Ni še dolgo od tega, komaj en mesec, en teden in en dan je poteklo, ko smo ti prišli voščit tvoj vstop v 102. leto. Takrat si bila zdrava in razpoložena, veselila se z nami in deklamirala pesmi, ki se si jih naučila kot otrok pred večč kot 90. leti. Skupaj smo tudi zapeli več tvojih najljubših pesmi. Ko smo ti takrat stisnili roko v slovo, smo bih vsi trdno prepričani, da se bomo ob letu spet tako srečni in zadovoljni sešli, in da se bodo taka srečanja še nadaljevala precej let. Toda, žal je neizprosna usoda hotela drugače. Nikoli ti ni bilo življenje lahko, zibelka ti je stekla 23. decembra 1871 v siromašni kmečki družini v Žabjeku. Že kar v začetku si že začela okušati trdote življenja v številni družini. Kljub temu, da rije narava dala bistrost, se nisi mogla izučiti poklica, nisi mogla nadalje- vati šolanja, morala si začeti sama služiti - kruh kot kmečka dninarka.' Kmalu si našla zvestega tovariša na poti skozi življenje, ki je kot delavec z žuljavimi rokami vzdrževal druži- no, ki sta si jo ustvarila. Najtežje se ti je vrisnilo v spomin šriri letno obdobje prve svetovne vojne, ko si trepetala za življenje moža, ki je bil na bojišču in bila sama v skrbeh za lačna otroška usta. Se težji udarec te je zadel leta 1941, ko seje mnogo prezgodaj za vedno poslovil od tebe tvoj ljubljeni mož. Če ti je celih 74 let bilo življenje „kruta mačeha", se rije nasmehnilo vsaj na jesen tvojega življenja. Socialistična družba ti je priznala delo tvojega moža in ti je zagotovila pokojnino, s katero si skromno, vendar zadovoljno živela. Vse življenje si ostala skromna, neopažena, ko si se pa pribhžala stoletnici svojega življenja, smo postali na te pozorni in ponosni kot na najstarejšo občanko ptujske občine. Vse nas je presenečala tvoja živahnost, trdnost in polnost živ- ljenjske energije. Vsi, ne samo ptujski občani, ampak po vsej naši domovini, se še živo spominjamo enkratnega prizora, ko si na srečanju starejših občanov v narod- nem domu ob svoji 100-letnici zaplesala dunajski valček z 56 let mlajšim predsednikom skupščine občine Ptuj. Prav tako živahna si bila vsakikrat, ko smo te obiskali ob tvojih rojstnih dnevih. Čeprav si preživela mnoge vojne vihre, sprememb vladavin, si ostala vedno poštena, zavedna in trdna slovenska mati in dajala svetel vzgled nacionalnega ponosa svojim sovaščankam. S svojim življenjem, delom in optimizmom, s katerim si premago- vala vse težave, ki ti je prinašalo življenje, si lahko tudi vzor naši mladini. Lep vzor je tudi tvoja hčerka Milka, ki ti je vse življenje stala ob strani, ti pomagala in skrbela, da se v jeseni svojega življenja nisi počutila osamljena. Draga Nežka, ko se zadnjič poslavljamo od tebe, ob odprtem grobu, ki bo za vedno ostal tvoj poslednji dom, ti želimo mirnega počitka v naši slovenski zemlji. V imenu vseh, ki smo te poznali in spoštovali, v imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ptujske občine, v imenu krajevne skupnosti ter v svojem imenu ti želim srečno, tvoji dragi hčerki Milki in drugim sorodnikom pa izrekam globoko sožalje. NEVARNA VARNOSTNA KLJUČAVNICA NA VOLANU Avtomobilski strokovnjaki iz mednarodne komisije za varnost prometa je v Švici skoraj dober mesec obravnavala tako imenovano varnostno ključavnico na volanu avtomobilov, ki naj bi preprečevala vse bolj pogoste kraje vozil. Ta ključavnica je bila v zadnjem času neredek povzročitelj težkih promet- nih nesreč, ker se je na vsem lepem zaskočila in blokirala gibljivost volana. Strokovnjaki smatrajo in predlagajo, da je treba te ključav- nice v nakrajšem času prepovedati, kajti kretni mehanizem je zraven zavor najpomembnejši del vozila in na njem ne sme biti nikakršnih naprav, ki bi lahko postale tudi ovira pri njegovem delovanju. V kolikor naj bi ključavnice za preprečitev kraj še nadalje ostale v modi, naj bi te bile na menjalniku ali motorju, Tudi v tem primeru je bil točen pregovor, da vsaka šola nekaj stane, kajti žrtve so pokazale, kako lahkomiselno je bilo sprejeti sklep o obveznih ključavnicah na volanu, ki niso bile varnostne, temveč obratno. „Ata, sedaj pa sem že dovolj stara, da mi boš dal avto za šoferski izpit. ,,Seveda, ti si res dovolj stara, samo naš avto še ni." 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 POZORNOST DO KUPCEV, ORIGINALNA REKLAMA IN NAGRAJEVANJE - POT DO POSLOVNIH USPEHOV Ptujsko trgovsko podjetje Izbira je v zadnjem času večkrat dokazalo, da se da kljub veliki konkurenci - pridobiti potrošnika in ga tudi ob- držati. Samo v novoletni prodaji so uspeli prodati mnogo več artiklov kot druga podjetja. V zadnjih dveh tednih preteklega leta je pri Izbiri kupilo izdelke Gorenje 349 kupcev v vrednosti okoU sto milionov in pol dinarjev. Seveda ne smemo pozabiti tudi na tisoče kupcev, ki so pri Izbiri nakupovah druge izdelke in blago. Trgovsko podjetje Izbira ni največje v občini, pravgotovo pa ima daleč največji obtok kupcev. Pri Izbiri največ kupujejo potrošniki zaradi tega, ker so artikU cenejši kot pri konkurenčnih podjetjih. »Arti- kel mora biti cenen, da je privlačen za kupca, toUko vreden, da imamo z njegovo prodajo zaslužek tudi mi," je povedal eden izmed številnih Izbirinih prodajalcev. In morda je to prvo, kar pritegne kupca. Ptuj ni veliko mesto, kljub temu lahko že po nekaj korakih po naših trgovskih poslovalnicah opazimo, kako razhč- ne So cene za iste artikle. Občani, ki se morajo z majhnimi osebnimi prejemki prebijati iz meseca v mesec zelo dobro vedo, kje je treba kupiti, da bi prihranih vsak potrebni dinar. In po takšnem obhodu lokalov kaj hitro vidimo, da se Izbira drži svojega gesla in da je njihova parola: „Varčuje, kdor pri Izbiri, Ptuj kupu- je" resnična. Da bi si Izbira pridobila čim več kupcev je sklenila, da bo nekaj svojih novoletnih kupovalcev nagra- dila. Obljubo je držala in deset srečnežev je prejelo Izbirine nagrade v skupni vrednosti nad osem sto tisoč starih dinarjev. Prvo nagrajena Anica Scarja iz Ki- dričevega ni prišla po nagrado, ker je bila v bolnišnici. Mesto nje jo je prevzel mož, ki pravi, da za to nagradno žrebanje ni vedel in da kot večina moških, ni navdušen nakupo- valec, kupi tam, kjer mu je najbhžje. Žena kupuje seveda drugače, nam je povedal. Žene so bolj varčne in one vedno najprej pogledajo in kupijo nato tam, kjer je najceneje. Zanima- lo me je, kaj meni o nagrajevanju, kot ga je pripravila Izbira: ,,Kot sem vam že rekel, jaz zanj nisem vedel, mislim pa, da to pritegne kupca, če prej ne, pa gotovo po prvem žreba- nju. Brez reklame danes ni nič," je odgovoril tovariš Skarja. „Tudi v bodoče bi morali misliti na kaj podobnega ah še kaj bolj originahie- ga." Marija Ostreč, ki je prejela drogo nagrado - hladilnik, je cesti kupec v Izbirinih prodajalnah že vrsto let, predvsem zaradi uslužnosti prodajal- cev. Jože Marks, ki je kot nagrado prejel električni štedihiik, je pove- dal, da je Izbirin kupec že vrsto let, da pa se je za novoletni nakup odločil tudi zaradi velike izbirine reklame v tisku ter zaradi večjega popusta, kakor so ga imeli konku- renti. ,.Takšna reklama in tak nakup z žrebanjem privabi kupca, tudi mene je". Tovariš Ivan Emeršič, ki ni bil izžrebanec pa je povedal naslednje: „Pri Izbiri rad kupujem zato, ker so prodajalci zelo vljudni. Občutek imam, da je v tem pogledu tudi direktor Izbire do svojih prodajalcev bolj zahteven in so ti do kupca bolj zainteresirani in vem, da bi mi na dom prinesli tudi navadno jeterno pašteto, če bi to želel. Mishm, da so v premnogih ptujskih prodajalnah prodajalci premalo zainteresirani za kupce ali pa premalo ustrežljivi in vljudni". Ker je stabihzacija v letošnjem letu prinesla proizvajalcem in trgovi- ni nekaj težav, predvsem bo pro- blem pri poslovanju s čistimi računi in pri poslovanju brez izgub, bo letos predvsem raklama tisto sred- stvo, od katerega bo v večji meri odvisen uspeh prodaje. Daril naj ne bi bilo več, torej ostane le reklama, ki je tudi nekohko obdavčena, ven- dar bo, če bo pravilno vodena, kar je v lanskem letu uspelo Izbiri, kljub vsemu prinesla velike koristi, to pa je tudi njen pravi namen. Seveda ni dovolj samo golo informiranje po- trošnika o neki stalni stvari, potreb- no je najti tisto, kar potrošnika zanima, kar ga pritegne, tisto, za kar je prirpavljen potrošiti svoj denar ravno pri vas in ne pri konkurentu. Slamnate obloge sten čistimo naj- bolje s slano vodo. Vanjo namočimo gobo, jo ožmemo in zdrgnemo z njo obloge. S suho brisačo nato obloge skrbno obrišemo. Nečistoča bo izgi- nila in obloga bo spet sveža. Prekajevanje mesa Razsoljeno meso lahko obesimo v dim ah na suh prepih, da se osuši. Razlikujemo hladno in vroče preka- jevanje. Hladno je dolgotrajnejše in torej primerno za naše kmečke raz- mere. Vroče je hitro in se uporablja v mesni industriji Dim sam ni ohra- njujoče sredstvo, ampak nekako do- polnjuje razsol in da mesnim izdel- kom svojevrsten prijeten okus. Po- nekod prekajajo še v tako imenova- nih črnih kuhinjah. Te so primerne le, če ne prihaja do mesa vroč dim skupno s sajami. Dim mora biti suh in ne sme imeti več kot 15 stop. C. Med prekajevanjem se mora meso večkrat ohladiti, zato v takih kuhi- i^ah po potrebi zapiramo vratca. Najbolje prekajamo meso v preka- jevalnicah. To so posebne majhne sobice na podstrešjih. V stenah, ki si stoje nasproti, morajo imeti zamre- žena okenca. Pod stropom so pri- trjeni kavlji, nanje položimo pahce, na katere obesimo meso. Zelo važno je, da se kosi ne tiščijo med seboj. V prekajevalnici kurimo ob strani na pločevini, ki je nekohko dvignjena od tal. Na ogenj moramo dobro pa- ziti. Sme samo tleti, nikakor pa ne goreti s plamenom. Najprimernejše gorivo so bukove klade, pokrite s su- him žaganjem. Kdaj pa kdaj priloži- mo nekaj brinovih jagod, da meso pijetno diši. Preveč brinja škoduje, ker vsebuje les iglavcev precej smole, zaradi česar se napravi na mesu pre- debela voščena prevleka. Le-ta za- brani vlagi pot iz notranjosti mesa, dimu pa pot v notranjost. Nikakor pa ne smemo kuriti s premogom, z mokrimi drvmi in z vlažnim žaga- njem, ker nastane preveč pare. Pre- lajamo v presledkih in počasi; naj- bolje vsak drugi dan. Medtem naj bo v prekajevalnici prepih, da se kosi popohioma ohladijo. Da nam ne bo treba posebej kuriti, speljimo vanjo dim iz dimnika. Dimnik naj ima se- veda pripravo za reguliranje dima. Poznamo še drug način prekajeva- nja. Le-tega si lahko omishmo v hi- šah, ki niso prav nizke. Na podstreš- ju bUzu dimnika obesimo v na preč- ne trame nekak pokrov, ki ima obU- ko poveznjene ,,meterge", brez nog. Od znotraj pritrdimo kavlje, na ka- tere položimo pahce za sušenje me- sa. Iz dimnika, kjer so vratca in pri- prava za reguliranje dima, speljemo dim kar na prosto, vendar ne po ce- vi. Tako se nekako razprši in pride ohlajen do mesa. Kdaj pa kdaj vrat- ca zapremo in medtem poskrbimo za prepih. Tako se meso zelo lepo prekadi. Ko je dovolj prekajeno, ga pustimo še nekaj časa viseti, da se popolnoma osuši. Kako dolgo naj meso sušimo, je težko določiti, ker je to odvisno od veUkosti kosov in. od vrste prekajevalnice. Mesene klobase ostanejo v dimu samo toUko časa, da porumene. Med prekajevanjem jih moramo pre- vesiti, da se povsod enakomerno posušijo in prekadijo. Nato jih ?ustimo še nekaj časa na zraku, udi salame samo malo okadimo in jih obesimo na zrak. , - Ali ne bi mogla urediti zadeve s partijo šaha?; TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 STRAN 7 Malo za šalo, malo zares pa še po travi vmes Prav tako kot vsa mladina, so tudi Bistričani komaj čakali, da bo njihovo okolico pokrila snežna odeja. Nestrpnosti prav letos ni in ni hotelo biti konec. Na srečo je pred šolskimi počitnicami zapadel sneg, da bodo najmlajši lahko vsaj nekaj dni okusili čar zime, ki sicer prinese staršem nove izdatke in skrbi, nekaterim pa polomljene smuči in| sanke ali celo mavčno obvezo. i Medtem ko so zahtevnejši ljubite-- Iji zimskega športa odpotovali na pobočja Pohorja, Boča ali drugih zimsko športnih središč v Sloveniji pa ostajajo manj zahtevni kar doma in si svoje zadovoljstvo iščejo v bližnji okolici mesta. Tako je sedaj težko najti še tako majhen, v ostalih letnih časih nepomemben hrib, ki ga ne bi obiskali mladi ljubitelji zimskega veselja. Med najbolj obiskanimi hribi v okolici mesta Slov. Bistrica pa je te dni, še posebno v času zimskih počitnic hrib, ki ga domačini nazivajo kar Kugi in je zaradi bližine Bistričanom najbolj „pri roki". Po blagem spustu tukaj ne morejo najti svojega zadovoljstva zahtevnejši smučarji ali sankači, kljub temu pa je tukaj mogoče vsak dan opaziti veliko gnečo otrok in nekaj starejših,, ki tukaj preživijo popol- dansko rekreacijo. Ob lepem vremenu se na tem, trenutno najbolj popularnem bistri- škem hribu zbere tudi okoli 200 smučarjev in sankačev. Ne manjka pa tudi gledalcev in učiteljev svojih malčkov. ___ Tako ni čudno, da se skromna zimska odeja pod tolikim breme- nom vsak diin bolj odmika in se je na posameznih mestih že pokazala trava. Zimske rekreacije željnih Bistričanov pa to nič ne ovira. Ce posameznika ob srečanju s travno oazo zapustijo smuči ali sanke, si drugi najdejo pot okoH nje. Zavedajo se, da je sedaj potrebno izkoristiti vsako priložnost. Morda je prav ta zadnja v letošnji muhasti zimi. Tekst in foto: HORVAT VIKTOR Kugi je oživel, žal pa bo imel ob dcromni zaimki odeji tudi kratko življenjsko dobo 38. TRADICIONALNI PLANINSKI PLES V SLOVENSKI BISTRICI v organizaciji Planinskega društva IMPOL iz Slov. Bistrice bo v soboto, 3. februarja 73 v Domu kulture Slov. Bistrica tradicionalni 38. planinski ples. Ob tej priložnosti bodo člani PD IMPOL izvedli bogat kulturni program, medtem ko bo za zabavni del poskrbel ansambel „pobri znanci" iz Slov. Bistrice. Planinski plesi v Slov. Bistrici že vsa leta uživajo med prebivalci bistriške, pa tudi sosednjih občin, veliko zanima- nje. To trditev dokazuje podatek, da so bile vse dosedanje tovrstne prireditve polnoštevilno obiskane. Dosedanji podatki kažejo, da bo letošnja prireditev po številu obisko- valcev presegla dosedanje. Pričakuje- jo udeležbo okoli 200 obiskovalcev. VIKTOR HORVAT, Radio Iclub YU 3 FOP »Pohorski bata- ljon« iz SI. Bistrice pred novimi nalo- gami Med klube, ki so svoje začetke dejavnosti zabeležili v obdobju zadnjih deset let, se uvršča tudi Radio klub YU 3F0P ,.POHORSKI BATALJON" iz Slov. Bistrice. Svoje prve korake so štorih skoraj brez vsega potrebnega materiala ali sredstev za delovanje. Predvsem dobra volja in požrtvovalnost posameznikov, med katerimi je potrebno omeniti prve člane tega kluba Ivana Hrena, Draga Torina, Antona Suca, Ervina Globovnika in Kučiča so bih vzrok, da je poznejša dejavnost na področju radiofonije v mestu Slov. Bistrica dosegla danes že zavidljive rezultate, ki niso pomembni samo za občino Slov. Bistrica, ampak zavzema klub vidno mesto v repubUškem merilu. Tako je njihova dejavnost, kljub temu, dajo še vedno lahko uvrščamo med mlajše v občini dosegla zavidljive uspehe. Med njimi so najpomemb- nejši doseženi prav v preteklem letu. V okviru praznovanja tedna bratstva in prijateljstva šestih Slovenskih in hrvatskih občin je Radio klub YU 3F0P „Pohorski bataljon" iz Slov. Bistrice izvedel doslej najuspešnejše tekmovanje radio amaterjev. Zadnji in doslej največji uspeh tega kluba pa so dosegli v okviru praznovanja 30. obletnice padca legendarnega Pohorskega bataljona, ko so uspešno izvedli vsejugoslovan- sko radiamatersko tekmovanje, v katerega se je vključilo nad 200 amaterskih radijskih postaj. Za svoje dosežke na področju radioamaterske dejavnosti so člani bistriškega kluba osvojih številne diplome in priznanja. Med najbolj cenjenimi diplomami pa je prav gotovo diploma WAC, kar pomebi, da je klub imel zvezo z vsemi kontinenti. Zveze pa so potrjene s posebnimi kartoni. Vsi ti uspehi pa so v preteklem letu uvrstili ta 30-članski kolektiv med prvih deset najbolj uspešnih v Sloveniji. Preteklo nedeljo, 28. januarja 1973 so se člani kluba zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru, kjer so pregledali preteklo dejavnost in jo ocenih kot zelo uspešno. Poudarili so tudi, da bi bili uspehi še večji, če bi razpolagali z večjimi finančnimi sredstvi in z več člani. Za svoje uspehe se morajo razen lastni dejavnosti zahvaliti tudi vsestranski pomoči Občinske skup- ščine in ZRVS Slov. Bistrica, ki sta ugodila potrebam delovanja kluba skozi vse leto. Člani kluba so na svojem občnem zboru na osnovi dosedanjih izkušenj sprejeli tudi svoj akcijski program za obdobje naslednjih dveh let. Ob tem so se posebno zavzeh za nadaljnje sodelovanje z občinsko skupščino ZRVS in vsemi družbeno politični- mi organizacijami, ki so jim že do sedaj ostali trdno ob strani. Prav tako pa so se zavzeli, da bodo poskrl^li za nove kadre iz vrst ZM in osnovnih šol. IClub pa pogreša sodelovanje ženske mladine. Svojo dejavnost bo razširil tudi na f)odročju Poljčan, kjer bodo že v ebruarju 1973 ustanovih ^svoj oddelek z okoli 10 člani. V Poljčanah potekajo še zadnja dela pri ureditvi klubskega prostora, ki bo v prostorih TVD Partizan, kar bo v veliki meri povečalo zanimanje za radiofonijo v tem kraju. V začetku letošnjega leta pa bo dobil lastne prostore tudi bistriški Radio klub, ki sedaj gostuje v prostorih Komunalnega podjetja Slov. Bistri- ca. V akciji za razširitev števila članstva Radio kluba niso pozabili na njihovo izobraževanje. Tako pripravljajo že v februarju prvi tečaj, ki bo trajal tri mesece. V nadaljevanju bodo organizirali teča- je raznih stopenj po potrebi. Kub je na svojem občnem zboru sprejel zahtevne naloge, ki jih bo reševal lahko samo ob sodelovanju vseh članov. Za izvršitev teh nalog so izvolili iz svoje sredine osemčlan- ski upravni in tričlanski nadzorni odbor. Vodilne funkcije in konkret- ne zadolžitve v izvedbi programa pa bodo razdeliU na prvi seji upravnega odbora. VIKTOR HORVAT Gasilsko društvo Majšperk - vas priredi 18. februarja 1973 ob 15. url v prostorih dvorane Svobode oddajo i»Pokaži, kaj znaš!« K sodelovanju vabi skupine in posameznike. Ti naj svoj nastop pismeno prijavijo do 12. februarja 1973 na naslov: GD Majšperk vas za oddajo »Pokaži kaj znaš« in navedejo naslov skladbe, pesmi ali recita- cije, s katero želijo nastopiti. Nastopajoče čakajo lepe nagrade. Za veselo razpoloženje poslušalcev bo poskrbel Arnold Tovornik - štef in njegova skupina Pridite, ne bo vam žal! 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 ZVEZNI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA RAZPISUJE NATEČAJ za sprejem nevojaških oseb za učence vojaških gimnazij in gojence srednjih vojaških šol v letu 1973, in sicer 1. ZA UČENCE VOJAŠKIH GIMNAZIJ IN INTERNA- TOV: — letalske gimnazije »Maršal Tito« v Mostarju, — vojaške gimnazije »Bratstvo i jedinstvo« v Beogradu, — vojaške gimnazije »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu, — vojaškega internata »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (sa- mo s področja SR Slovenije). 2. ZA GOJENCE SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL: — srednj6 vojaške šole kopenske vojske v Sarajevu (smer; pe- hota, topništvo, oklepne enote, inženirija in obramba proti na- padom iz zraka), — srednje tehniške vojaške šole kopenske vojske v Zagrebu (smer: zveze, ABK obramba, prometna in tehnična), — letalske srednje tehniške šole v Rajlovcu pri Sarajevu (smer: strojnotehniška, elektrotehniška, elektronskotehniška in tele- komunikacije), — mornariške srednje tehniške šole v Pulju. — srednje intendantske vojaške šole v Sarajevu (kuharska smer: kot gojenci za aktivne podoficirje in učenci za kvalifi- cirane kuharje). POGOJI NATEČAJA Natečaja se lahko udeleže moški, državljani SFRJ, ki izpolnju- jejo te-le pogoje: a) splošni pogoji: — da so redni učenci VIIL razreda osemletke, — da so VIL razred končali z najmanj dobrim uspehom in ima- jo najmanj dobro oceno v matematiki, fiziki in kemiji, — da so lepega vedenja, — da so rojeni leta 1957 in pozneje, — da so zdravi in sposobni, o tem odloča pristojna vojaška zdravniška komisija, — da niso sodno kaznovani, — da niso v kazenskem postopku, — da imajo priporočilo občinske uprave za narodno obrambo, — da imajo privolitev staršev — skrbnikov; b) posebni pogoji: — za srednje vojaške šole se lahko udeleže natečaja tudi tisti, ki so končali osemletko, rojeni pa so leta 1956 ali pozneje in so VIIL razred končali z najmanj dobrim uspehom ter imajo naj- manj dobro oceno v matematiki, fiziki in kemiji, — za vojaški internat »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani se lahko udeleže natečaja učenci L, II. in III. razreda gimnazije s področja SR Slovenije, ki so prejšnji razred končali z najmanj dobrim uspehom, imajo najmanj, dobro oceno v matematiki, fiziki in kemiji ter niso starejši: kot učenci I. razreda 16 let, II. razreda 17 let in III. razreda 18 let. NAČIN NATEČAJA KAKO SE UDELEŽIMO NATEČAJA Tisti, ki se hočejo udeležiti natečaja, morajo vložiti prošnjo, kolkovano s kolkom za 1 dinar, pri občinski upravi za narodno obrambo. Prošnjo napišete na tiskovini, ki jo dobite pri tej upravi. Prošnji priložite: — overjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige, — overjeno potrdilo ali prepis spričevala z ocenami po učnih predmetih za VI., VIL in polletje VIIL razreda učenci, ki obi- skujejo VIIL razred, oziroma prepis spričevala z ocenami po učnih predmetih za VIL in VIIL razred — tisti, ki so končali osemletko. Za sprejem v vojaški internat »Franc Rozman-Sta- ne« v Ljubljani pa naj učenci L, II. in IIL razreda gimnazije s področja SR Slovenije prilože prošnji razen izpiska iz rojstne matične knjige še overjen prepis spričevala za dva prejšnja razreda in potrdilo, da so redni učenci razreda, ki ga obiskujejo. RAZPIS TRAJA DO 28. FEBRUARJA 1973. O rešitvi prošnje bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate najpozneje do konca maja 1973. Druga pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite pri oddelku za narodno obrambo in pri poveljstvu vojaškega okrožja. RODILE SO: Berta Flojhar, Zg. Leskovec 6 - Petro; .Tosipa Pongrac, Loperšice 47 - dečka; Marija Goreč, Rucmanci 10 - Romana; Marija Cebek, Draženci 76/a - Klavdijo; Marija Pucko, Hermanci 33 - Jožeta; Dragica Horvat; Zagorci 35 - dečka; Anica Janžekovič, Stojnci 75 - deklico; Antonija Jerenec, Brezo- vec 52 - Nado; Antonija Štumber- ger, Drstelja 12 - dečka; Marjeta Cvetko, Mezgovci 71 - dečka, Anica Cajnko, Mihovci 49 - Roberta; Marjana Vuk, Ciril Meto- dov dr. 15 - Karmeno; Frančiška Medved, Podlože 75 - Igora; Veronika Leben, Formin 19 - Jožeta; Silva Krepek, Trnovski vrh 16 - deklico; Branka Bolčevič, Moškajnci 7 - deklico; Emilija Leskovar, Videz n. h.. Slov. Bistrica - Viktorja; Nevenka Jovanovič, Ptujska cesta 12 - Deana, Kristina Žunkovič, Naraplje 33 - deklico; Mirjana Mešl, Kajuhova 3 - Mitja; Elica Baum, Kokolajnščak 12 - deklico. POROKE: Vinko Muršič, Senčak 27 in Marija Soko, Senčak 27; Jožef Novak, Koritno 17 in Vida Vnuk, Kontno 17. UMRLI SO: Adela Košir, Aškerčeva 11, roj. 1903, umria 20. 1. 1973.; Ivana 2ula, Belavšek 38, roj. 1900, umrla 22. 1. 1973.; Terezija Zemljarič, Dornava 59, roj. 1905, umria 25. 1. 1973.; Marija Benko, Rogozniška c. 60, roj. 1902., umria 27. 1. 1973.; Otilija Pišek, Cufarjeva 15, roj. 1905., umrla 29. 1. 1973. DROBNI NASVETI Vaše oči bodo ohranile svoj blesk in ostrino vida do pozne starosti, če jim boste s hrano dovajali potrebnih snovi. Vitamini A, B2 in C so glavni „lepotni" vitamini za oči. Največjih je v presni zelenjavi, surovem maslu, smetani, korenju, jetrih, ribjem olju, jajcih, siru, limonadah in pomaran- čah. Ce primanjkuje očem potreb- nih vitaminov, lahko resno obolijo. Pri jedi ne bodite prenagli! - Hrano temeljito prežvečite, ker je že na pol prebavljena. Pred vsakim obrokom malo počivajte. Okusno pripravljene jedi želodec dobro prebavi. Ce berete pri kosilu časopise ali detektivske romane, bo prebava znatno slabša. Občutek lakote, ki nekatere kar naprej muči, ni isto kot zdrav apetit. Kdor se je navadil mnogo jesti, bo ob začetku shujsevalne kure ta občutek zelo težko premagal. Ce ste lačni, počasi zgrizite jabolko in to bo za nekaj časa zaposlilo zobe in želodec. Varujete se sladko sne dno sti - ta mimogrede spravi v telo stotine nepotrebnih kalorij. Ce že ne morete zdržati, pojejte raje kos rženega kruha. IN ŠE KUfflNJSKI NASVET SOLATE - TOKRAT DRUGAČE Gotovo veste, da je solata zelo zdrava, ker vsebuje mnogo vitami- nov. Poskusite napraviti za spre- membo popolnoma novo solato. Narežemo zeleno, jabolka (na drobno) ter sesekljamo orehe ali lešnike. Potrebujemo tudi nekohko majoneze. Kuhan gomolj zelene narežemo na koščke. Vse surovine dobro premešamo. Toda solata mora stati dalj časa, zato da se okusi spojijo. Napravimo majonezo z dodatkom čebule, kislih kumaric in jabolk (vse naj bo drobno sesekljano). Dodamo še mortadelo (ali podobno salamo), bohinjski sir, oboje narezano na kocke, povrh pa še narezane laške orehe. Potrebujemo krompirjevo solato, ki jo napravimo z oljem, limono, čebulo, soljo, poprom in hrenom. Tej solati primešamo solato iz drobno sesekljane cvetače, ki smo jo potresli s soljo in poprom in pustili nekaj časa, da je postala sočna. Serviramo s klobaso. JABOLČNE PLOŠČE Pripravi vzhajan kvas. V slede stresi hter bele moke, primešaj 1/4 litra mlačnega mleka, tri rume- njake, dve , žlici masla, štiri žlice sladkorja, žličko soli, dodaj vzhajan kvas in stepaj, dokler se testo ne loči od kuhalnice. Testo naj vzhaja na toplem, nato ga raz valjaj in položi za prst debele ploščg na z maslom namazan pekač. Potresi jih z narezanimi jabolki, ki jih posuj s sladkorjem in malo cimeta. Nad sadje položi drugo plast testa. Vzhajano ploščo namazi z jajcem ah z mlekom in speči. Tako testo je uporabno tudi za plošče z drugim sadjem. VDOVINI POLJUBI 5 beljakov stepamo nad posodo vroče vode, sneg mora biti zelo trd. Nato hitro primešamo 28 dkg presejanega sladkorja, 20 dkg zmle- tih orehov in 5 dkg rozin. Na pekač, ki smo ga pomazale z voskom, polagamo kupčke, ki naj se v mlačni pečici bolj osušijo kot spečejo. Najbolje je, da pustimo v topli pečici čez noč. DOBER JAJČNI KONJAK 42 dkg sladkorja mešamo z 10 rumenjaki pol ure, da dobro naraste. Počasi prilivamo 1 liter kuhanega, toda mrzlega mleka in mešamo naprej. Pridenemo 25 dkg finega špritia ah kakšno drugo dobro žganje. Pokrijemo in pustimo toliko časa, da se pene izgubijo, nato napolnimo steklenice. Dodamo ko- šček vaniUja. Mešati moramo v porcelanasti skledi. ^jEPjjlK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 STRAN 9 Kako potujemo? v zimskem času se število potni- kov na avtobusih in na vlakih zelo poveča. Mnogi, ki so se v toplejšem času vozih s kolesom, motorjem ali avtomobilom postanejo potniki na- ših javnih prometnih podjetij, ker bi se radi izognili nevšečnostim, ki jih čakajo v zimskem času na cesti. Vendar v javnem transportu ni vse rožnato in tako kot bi moralo biti, oz. tako kot določa zakon in tako, kot si to želijo potniki. Železnico, še bolj pa avtobusna podjetja mnogo bolj zanima finančna plat transporta kakor pa potniki. Največje žrtve takšnega poslovanja so potniki ob- močij, kjer so zveze z centrom bolj poredke in se cesto pripeti, da delavci in dijaki zamujajo na račun malomarnega odnosa transportnih podjetij do potnikov. Očitki na račun železnice letijo na račun gretja, kajti takrat, ko postane mrzlo, gretje gotovo odpove. Glede netočnih prihodov in odhodkov vlakov ni več razburjenja, ker so se potniki na takšno poslovanje že privadih in se čudijo le takrat, ko vlak pripelje točno. Mnogo pripomb leti na železniško osebje, ki ničesar ne ukrene proti nedisciphniranim in brezobzirnim kadilcem, ki kadijo ne glede na negodovanje sv^i-otnikov. Železniške čakahiice so neredno ogrevane in umazane, pravtako sfe na mnogih postajah prične prodaja vozovnic prepozno ah pa prodajalca sploh ni. O stanju stranišč na žel. postajah pa je bolje, da ne govorimo, ker nimamo ustreznih besed. Največji kamen spotike na železnici je tako imenovani ,.poslovni vlak" ah Pohorje-express s svojimi obveznimi rezervacijami, kljub katerim pre- mnogi potniki vsak dan stojijo od Ormoža, Ptuja ah Celja vse do Ljubljane in obratno. Zadnji čas je, da je to zadevo začela obravnavati posebna komisija, ker gre pri celotni zadevi za kršenje predpisov. Rezervacija je ne glede, za kaj je potrebna, prostovoljna zadeva in teh nikoh ne sme in ne more biti več, kakor je razpoložljivh sedežev. Ce železnica mish, da je sedanja vozna cena za Pohorje-express realna, potem je obvezno nabavljanje rezervacij nezakonito odiranje potnikov. Ce pa je voznina prenizka in je realna le ob dodatnem prispevku za ,rezervacijo", je to zadevo treba urediti. Obvezna rezervacija pa mora v obeh primerih odpasti. Potniki tega vlaka menijo, da stevardese na tem vlaku skoraj luso potrebne, vsaj v sedanji obliki ne. Njihov odnos do potnikov je zadržan in premalo vljuden. Svojo košarico dobesedno potisnejo pred nos napol spečega ali zamišljenega potnika, večkrat brez pozdrava, jrez ustrezne besede in vljudnosti. f'otnik, ki prvič potuje ne ve, kaj ^^onti, niti ne ve, da so tisti bonboni napitki zastonj. Takšen nastop "leznici ne dela reklame. Ob f^acetku poslovanja železnice s poslovnimi vlaki so bile stewardese "^"ogo bolj uslužne in če bi bUe ^akšne še sedaj, bi podjetju naredUe "jnogo več koristi. Mnogokrat se Dof^'' '^^ manjših postajah ^ tniki Pohorje-expressa sploh ne »vstopiti, ker ne znajo odpreti vati' zgornji strani še m^°x"° sponko. Vlak stoji zelo "aio časa. sprevodnik nima časa, da bi tekal od vrat do vrat, stewardese pa klepetajo v bifeju. Ena takšnih postaj so Poljčane. Problem zase pa so vsekakor avtobusna podjetja in gre največ pritožb na čun le-teh. Res je, da avtubusna podjetja opravljajo svoje storitve na našem območju na najslabših cestah, vendar to še ne pomeni, da njihovo osebje ne bi smelo biti bolj vljudno in imeti večje zanimanje za potnike. Po predpisih sme v cestno prometno sredstvo toliko oseb, za kohkor sedežev in stojišč je registrirano. Prekoračitev števila potnikov ogroža varnost, ker je vozilo preobremenje- no, težje pokretno, slabše zavira in da o udobnosti potnikov ne bi govorih. Ce je že na prvi postaji tretjino potnikov več kot je kapaciteta avtobusa, je prometnik dolžan o tem obvestiti avtobusno podjetje, da zagotovi dodatni avtobus. Podjetje je obvezano pripraviti dodatni avtobus tudi, če le predvideva, da bo potnikov več kot jih sicer je. Da so v zimskem času avtobusi prenapoljeni, so v glavnem kriva avtobusna podjetja, kajti ta v zimskem času dobijo dodatni prevozni park od turističnih organizacij, ki pozimi nimajo dela (Kompas, Atlas, Putnik, itd.) in v tem času svoj prevozni park dajo v najem. Največji kamen spotike so sprevodniki. Ne redko se zgodi, da so potniki nemogoči, izivalni do sopotnikov, da delajo nered in podobno, še huje pa je, ko to počenjajo sprevodniki. Kljub temu, da marsikdo negoduje nad avtobusi, kjer šofer opravlja tudi sprevodniko- vo delo in avtobusi zaradi tega kasnijo, res pa je, da so šoferji lahko vzor vsem sprevodnikom, kako naj ti opravljajo svoj pokUc in potnika te zamude niti ne motijo. Morda bi bilo pametno, dati šoferjem prodajne avtomate, kajti potem bi pobiranje voznine postalo lažje. Največ pritožb je s strani šolarjev iz ptujske okolice, ki imajo mesečne vozovnice. Mesečna vozovnica se kupuje vnaprej in za avtobusno podjetje pomeni neke vrste kreditiranje, vendar se dogaja, da največkrat ravno ljudje z mesečno vozovnico ostanejo na cesti. Otroci iz Haloz prepešačijo po nekaj kilometrov do avtobusne postaje, ko pa pride avtobus, sprevodnik reče: „Najprej tisti brez mesečnih vozovnic". Starši otrok se dnevno pritožujejo: „Moj je spet ostal na cesti" in se prihajajo razburjat v šolo, k prometniku in drugam. Po zaslužkarski logiki je pametneje na cesti pustiti tistega, ki je voznino že plačal, kakor pa tistega, ki jo bo na avtobusu. Pritožb je mnogo tudi na račun ptujskega podjetja, ki vozi šoferje iz šole. V avtobusu je enkrat preveč otrok in so natlačeni kot sardine. Močnejši maltretirajo slabše in manjše v boju za prostor in otroci se prijočejo v šolo ah domov, ker so bili tepeni od sovoznikov v avtobusu. Odnos &) invalidov, starcev, nosečnic in oseb z majhnimi otroci je vi potniki, ki so še pobi moči ne zavedajo, da morajo odstopiti mesto, bi se te^a moral zavedati sprevodnik in jim to povedati. Dogaja pa se, da gre mimo teh oseb celo sprevodnik, ne da bi »e potrudil, da bi jim našel mesto. Po nevljudnosti prednačijo predvsem sprevodniki mlajše generacije. Morda bi bilo zelo zanimivo, kaj vse bi o sprevodnikih napisah potniki, če bi organizirah anketo. Kolektivi avtobusiih podjetij se premalo zavedajo, kako dolgotrajne posledi- ce ima za podjetje nevljudnost enega samega sprevodnika in kohko resničnega in neresničnega obreko- vanja lahko sproži. Tovarišica v šestem razredu vpraša Janeza, kai je to vitez in on ji odvrne: „Vitez je moški, ki brani in čuva žensko pred vsemi, razen ored seboj." S kovčki in drugo prtljago otovorjen Skot pokliče taksista in ga vpraša, koliko stane vožnja do železniške postaje. „2 šilinga. Ali želite, da vas peljem? " ,,Ne, hvala zanima me le, koliko bom prihranil, če grem peš." TUDI POCASI se DALEC PRIDE Novinarja Keuterja sta se odločila preveriti govorice, kohko pridobijo vozniki s hitro in vratolomno vožnjo, oz. koUko izgubijo. Z avtomobiloma sta se odpravila na pot prek Evrope od Hamburga v Nemčiji do Neaplja v Italiji. Eden izmed njiju je vozil kolikor se je da,lo, drugi pa po cestno prometnih predpisih. Prvi je prišel v Neapelj s tri in polurno prednostjo, zbit, nervozen in nerazpoložen. Na poti je napravil 324 cestno prometnih prekrškov, 14-krat je prišel v škarje, ogrozil je življenje petih voznikov, devetkrat je plačal prekršek zaradi prehitre vožnje; škoda na vozilu zaradi pretirane vožnje ni ocenjena. In še izkušnja poizkusa: Ne divjajte, ker celo na tako dolgi progi ne pridobite več kakor tri in pol ure. Kdor ima manj sreče, lahko konča tudi v bolnišnici. Zraven tega pa hitra vožnja ubija psiho in je takšen voznik še dober dan po vožnji utrujen in nerazpoložen. Po členu 7. odloka o urejanju in oddajanju stavl)- nega zemljišča v občini Ormož (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, št. 1-5/69) Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo neurejenega stavbnega zemljišča v Sre- dišču in urejenega stavbnega zemljišča v Ormožu, za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš in gradnjo visokopritliČne ali enonadstropne stano- vanjske zgradbe v Ormožu, ki bo v ponedeljek, dne 5. 2. 1973, ob 12. uri, v prostorih Stanovanjsko komunalnega podjetja Ormož. Predmet oddaje so naslednje parcele št. 1344/4, 1344/5, 1344/6, 1344/7, 1344/8, 1344/9, 1344/10 in 1344/11 k. o. Središče s površino od 599 m^ do 754 m^ in parcela št. 546/15 k. o. Ormož s površi- no 651 m^. Natečaj je usten in se ga lahko udeležijo vse fizič- ne in pravne osebe v SFRJ, osebno ali po poobla- ščenih zastopnikih. Izklicna cena za odškodnino zemljišča znaša 10 din za 1 m^ za parcele k. o. Središče, a za parcelo števil- ka 546/15, k. o. Ormož, še dodatno za stroške komu- nalne ureditve (vodovod s priključkom na parcelo in kanalizacija) 11,30 din za 1 m^ Udeleženci natečaja so dolžni do dneva natečaja plačati varščino v višini 10 °/o na tekoči račun šte- vilka 52401-60l-lt)500, ali osebno pri blagajni tega podjetja. Rok za začetek gradnje je 6 mesecev po dodelitvi zemljišča. Za parcele, ki na javnem natečaju 5. 2. 1973. ne bodo oddane, velja razpis do oddaje. Vsa podrobnejša navodila dobe interesenti v Sta- novanjsko komunalnem podjetju, Mestni trg 9/a, Ormož. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obve- ščeni. STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 1. februarja 1973 V sredo, 7. februarja 1973 ob 19.30 priredi ZKPO — občinski svet Ptuj PREŠERNOVO PROSLAVO v počastitev slovenskega kulturnega praznika Slavnostni govor: prof. Mira MEDVEDOVA Umetniški del večera izvajajo gostje iz Ljubljane Vljudno vabljeni! Plesni turnir v Ptuju v soboto, 27. januarja 1973, zvečer je bil v Narodnem domu v Ptuju kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Nastopilo je 20 plesnih parov iz Ljubljane, Kranja, Maribora in Ptuja. Zmagovalec tega turnirja je plesni par mednarodnega kvalitet- nega razreda (i) Marijan Lorger in Branka Mornar iz Študentskega plesnega kluba Maribor. Kakovost plesa na tem turnirju so strokovno ocenjevali fiesni sodniki iz Maribora in Ljubljane. Komur je znano, da se ples ocenjuje predvsem po: (1) usklajenosti s taktom glasbe in osnovnim ritmom plesa, (2) skladnosti linij teles obeh partnerjev v plesni drži, nato (3) po poteku gibanja plesnega para v skladu s karakterjem plesa, (4) po ritmičnih oblikah ali enakomernosti plesa v posameznih delih takta, nazadnje pa še (5) po tehniki uporabe nog pri osnovnih plesnih korakih, mu je vsekakor lažje slediti posameznim ocenam sodnikov, ki lahko z ocenami spodbujajo boljšo ali slabšo kvaliteto plesa. Dvorana je bila polna gledalcev, kar nam dokazuje, da so takšne prireditve - predvsem pa kombina- cije standardnih in latinsko ameri- ških plesov - zaželjene tudi pri nas. IZOBRAŽEVALNI PRO- GRAM ZA KMETOVALCE BISTRIŠKE OBČINE V letošnjem programu izobraže- vanja je Delavska univerza Slov. Bistrica tudi tokrat pripravila bogat program za izobraževanje kmetoval- cev. Tako bo že v prvih dneh februarja pripravila v Slov. Bistrici tečaj iz strojništva za kmetijske stroje in drugo tehniko. V primeru zadost- nega števila prijavljenih (15 do 20), bo delavska univerza Slov, Bistrica v posameznih večjih krajih pripravila več predavanj s področja živinoreje in drugih kmetijskih dejavnosti. V primeru zadostnega števila prijavlje- nih bo pripravila posebne tečaje za kmečke žene. Med tečaji, za katere velja med ženami zanimanje, so že vrsto let šiviljski in kuharski. Viktor Horvat IVICA PUCNIK: Slovo Ko si se poslovil, si bil vesel, srečen, „Vrnem se, vrnem!" si šepetal dekletu in z vročim pogledom zahval njen obraz. Oh, kako težko sta se ločila. Se ti, junak brez solz, si jih potočil. In brez besed, kot bil bil nem, si od nje se ločil. Zdaj sneg krije ti gomilo nizko, življenje tvoje v gozdu našlo je svoj mir. Tišine svete nihče ne premoti. Mir je, mir. a danes resk snežene skorje v tišino se zaje. Korak dekletov h gomili tjakaj gre. Junaku svečko prižge njegovo dekle. Rumeni plamen sneg raztaplja do zemlje. a solze njene, goreče, ljubeče, globoko v njej se porazgube. Predavanja Delavske univerze Ptuj PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA LEVAJNCI Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načehh; _ predavanje bo pri Janezu Žampi, Levanjci 10, ob 18. uri POLENŠAK Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo v osnovni šoli Polen- šak ob 18. uri. aRKOVCE Reja plemenskih svinj in vzreja pujskov; predavanje bo v osnovni šoli Cirkov- ce ob 18. uri; NJIVERCE Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasiLnem zakolu; predavanje bo pri Alojzu Podgoršku, Njiverce 10, ob 18. uri. torek, 6. februarja 1973 TRNOVSKA VAS Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načeUh; predavanje bo v osnovni šoli Trnov- ska vas ob 18. uri, BUKOVCI Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost pri govedu; predavanje bo v gasilskem domu Bukovci ob 18. uri. LOVRENC Reja plemenskih svinj in vzreja pujskov; predavanje bo v klubu občanov ob 18. uri. SELA Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v osnovni šoU Sela ob 18. uri. sreda, 7. februarja 1973 VITOMARCI Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načehJi; predavanje bo v osnovni šoh Vito- marci ob 18. uri. CIRKULANE Sušenje sena in sUiranje krme a govedo; predavanje bo v osnovni šoh Cirku- lane ob 18. uri. MAJŠPERK Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v osnovni šoh ob 18. uri. Četrtek, 8. februarja i973 JURŠINCI Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost pii govedu; predavanje bo v osnovni šoli Juršinfl ob 18. uri. MOŠKAJNCI Sušenje sena m sihranje krme z« govedo; predavanje bo v gasilski dvorani Moškajnci ob 18. uri. MEDVEDCE Pomen prve pomoči pri živini ' postopek z mesom pri zasilneit zakolu; predavanje bo v gasilskem domu Medvcdce ob 18. uri, PETEK, 9, februarja 197-' STOPERCE Sušenje sena in siliranje krme ^ govedo; predavanje bo v osnovni šoh StopC ce ob 18. uri. ELEKTROKOVINSKO PODJETJE ORMOŽ. HARDEK 34 - TELEFONSKA ŠTEVILK/^ MARIBOR, NOVA ULICA 1 - TELEFONSKA ŠTEVILKA; 32 425 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Za to delovno mesto sc zahteva višja izobrazba strojne smeri in pet let delovnih izkušenj, ali srednja izobrazba ustrezne smeri in deset let de- lovnih izkušenj. 2. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Za to delovno mesto se zahteva višja izobrazba eko- nomske smeri in pet let delovnih izkušenj, ali srednja izobrazba ustrezne smeri in deset let delovnih izkušenj. 3. VEČ SODELAVCEV ZA NABAVO IN PRODA- P Za to delovno mesto se zahteva srednja ali vi.šja strokovna izobrazba 4. STROJNEGA TEHNIKA - KONSTRUKTERJA Za to delovno mesto se zahteva srednja strokovna izobrazba. Nastop službe je možen takoj. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema delav- ski svet podjetja do 10. februarja 1973. FEDNIK — ČETRTEK, I. februarja 1973 STRAN 11 DR. FRAN BRUMEN Nahod jsji bolezni, ki bi ljudi tako noeosto in tako nadležno napadala, kot nahod - coryza, rhinitis acuta kakor jih zdravniki imenujemo. Nahod je tudi v akutni obliki navadno nefebrilna bolezen. Le v redkejših primerih se telesna toplota dvigne do 37 stopinj C eventuelno np7natno višje. Bolezen se značilno 7ACENJA S PEKOČIMI BOLEČI- NAMI V ŽRELU IN ZADESNJEM PREDELU NOSNIH KANALOV. Bolnik očuti bolj ali manj tudi splošno prizadetost - odvisno od \ tosoksičnosti povzročilne kali; ozi- roma trenutne odpornosti proti njenim toksinom. V začetku sprem- lja nahodno bolezen močno kihanje in serozni vodeničast smrkelj, ki kasneje pod vphvom dodatne okužbe po drugih bakterijah posta- ne gnojno zgoščen. Barva smrklja zrelega nahoda je gnojavo rumenka- sta. NAHOD JE NALEZLJIVA BO- LEZEN. Povzročitelji tega obolenja so zelo številni. Njih največje število spada v vrste virusov. Kot povzroči- telji akumega nahoda nastopajo najpogosteje rhinovirusi, dalje virusi iz skupin koksaki, influenze ter parainfluenze. Pri akutnih nahodnih obolenjih odrashh ljudi so povzroči- telji v glavnem iz skupine rhinoviru- sov. Do danes je znanih ca 60 sojev virusov iz te skupine. Poleg prej omenjenih skupin je še več družin virusov, ki povzročajo nahodna obolenja. Pribhžno toliko sojev šteje vsaka dosedaj znanih skupin ostalih virusov. Vseh do sedaj znanih skupin pa je že 13 vrst. Vsak soj iz te dolge vrste je živo bitje s svojstvenimi lastnostmi. VSAKI- KRATNA OKUŽBA ZAPUŠCa ZA SEBOJ SPECIFIČNO ODPOR- NOST. KI TRAJA PRI RHINOVl- RUSIH LE NEKAJ MESECEV. Poleg specifične odpornosti pa nastaja očividno tudi še delna imunost proti ostalim vrstam. Toda ta takoimenovana heterogena imu- nost je še znatno krajšega trajanja Iz velikega števila virusov in omenjenih njihovih lastnosti je razvidno, zakaj toliko tega obolenja in zakaj tudi za posameznika NIKDAR NI KONCA MOŽNOSTI PONOVNE OKUŽBE. Radi prekrat- kotrajne imunosti in velikega števila virusov ter na novo nastajajočih variant posameznih sojev DOKONČ- NE ODPORNOSTI PROTI NA- HODNIM OBOLENJEM ŠE NI na vidiku - in je zelo verjetno nikdar ne bo. INKUBAOJSKA DOBA (čas od trenutka okužbe do izbruha bolez- ni) traja pri najpogostejši in najobičajnejši vrsti akutnega nahoda nekako 2-5 dni. Ker povzročilno kal v brisu iz nosa ugotovimo že pred izbruhom naJioda in še 2-6 dni po njem, je tedaj računati s tem, da je VSAK NAHODNIK KUŽEN POVPREČNO 9 DNI. Iz tega si kaj lahko izračunamo, kako hitro se kuga nadležnega nahoda širi v sredini nekega okolja. Prenašanje od človeka na človeka se širi tudi pri nahodu po KAPLJICNI INFEK- CIJI. Torej prav tako, kot pri že opisanih obolenjih angine in gripe (kihanje, nakašljanje, nadihanje, rokovanje itd.) Izkušnje kažejo, da za nahodom obolevajo odrasli, ki imajo otroke, dvakrat tako pogosto, kot oni, ki nimajo otrok. OTROCI, POSEBNO SE ŠOLARJI SO GLAV- NI GOJITELJI IN PRENAŠALCI NAHODNIH BOLEZNI IN SO TAKOREKOC TRAJNI KLICE- NOSCI. Nahod se kot vsa prehladna virusna obolenja pojavlja najpogo- steje v hladnem in vlažnem Vremenu. V pozni jeseni, pozimi in posebno še zgodnji pomladi, ko je poleg drugih merodajnih okolnosti, tudi telesna odpornost na najnižji stopnji. Nahod je navadno samch stojna bolezen, lahko pa je le predhoden znak kake druge v začetku še neopazne bolezni. Vsak akuten nahod povzroči obenem podobno vnetje na sluzni- cah v obnosnih vothnah - sinusih. - V teh pride cesto do drugotne - sekundarne dodatne okužbe s prisaditvijo gnojnih bakterij. Takrat nastane gnojno vnetje v sinusih, ki terja posebno zdravljenje. Za to komplikacijo je značilen ZELEN- KASTORUMEN GNOJAV SMR- KELJ. Sledi nadaljevanje in konec Kaj pravi medicina o prebavljivosti Do nedavnega so veljale za lahko prebavljive tiste jedi, ki jih je telo tmalu vsrkalo, kot težko prebavljive pa jedi, ki so se dalj časa zadržale v. lelodcu in črevesju. V želodcu ostanejo - 1 do 2 uri: 'Oda, kava, čaj, kakao, alkohol, nehko kuhano jajce, surovo mleko, iadna kava z mlekom. 2 do 3. ure: tuhano mleko, surova in trdo kuha- jajca, sladkor, bonboni, krompir, >eli kruh, ribe, karfijola, sladoled. - I do 4 ure: enoten kruh, riž, zele- Iava, krompirjeva solata, kuma- ina solata, sadje, surovo in kuhano Jeso, telečja pečenka, orehi. - 4 » 5 ur; stročnice, pečenka (svinj- ka, goveja), bravina, perutnina, 'Ije, prekajene ribe, slaniki. - 8 ur: 'rdine v olju. Pied kratkim pa so dognah, da je *»ostransko, če presojamo prebavlji- ie po tem, kohko časa leži jed v 'iodcu. Upoštevati moramo tudi ugajanje v črevesu. V črevesju lah- " pride do povečanega zelo živah- .vrenja koncentriranih ogljiko- "I hidratov (sladkor, moč nate jedi, *' kruh). Zaprtje pa še pospešuje te • ih^^' 'katerih se tvori mnog) ^ebavljivost in izraba hrane sta, odvisni od mehanske predelave. Ra- zen tega, da hrano razrežemo, sesek- ljamo itd., jo moramo tudi dobro zgristi (zobovje mora biti seveda v redu). To je tem bolj važno, ker se hrana v prebavni cevi samo še ke- mično razkraja. Dobro zgrizena hra- na je že na pol prebavljena. Pri ptičkih so razmere drugačne; ti ima- jo izredno razvito želodčno mišičje, v želodcu samem pa kamenčki po- magajo drobiti hrano. Seveda pa vloge zob spet ne sme- mo precenjevati. Cehčnih mrenic iz oeluloze zobje prav nič ne prizade- nejo. Pri kuhanju se te cehce deloma ločijo druga od druge, ceUčne mre- nice pa se nekohko omehčajo. Tudi prebavni sokovi jih nekohko omeh- čajo, tako da lahko fermenti vdro v notranjost cehe. Tu razkrojijo hra- nilne snovi, ki potem zapuste cehce. Pri prebavljanju rastlinske hrane morajo torej fermenti predreti cehč- no inrenico. Pri tem ni nobene razli- ke med kuhano in surovo hrano. Prebavljivost sadja in zelenjave se vedno ravna le po tem, kako močne so bile cehčne mrenice v surovem stanju. Najlaže prebavljivi in najbolj priporočljivi za želodčne bobike so sadni sokovi, ki ne vsebujejo nobene celuloze. Razširjene vene Razširjene vene na nogah so ena največjih nadlog sodobnih žena. Resnici na ljubo je treba priznati, da ■ prav nič lepo ne učinkujejo, poleg tega pa so tudi nevarne in kar najbolj neprijetne. Zdravljenje raz- šhjenih ven je komplicirano in tudi ne vedno učinkovito. Klasično in najenostavneje si pomagamo z izmeničnimi kopelmi (tri minute v topli in minuto v hladni vodi), s plastičnimi povoji in gumijastimi nogavicami. S tem seveda razširjenih ven ne ozdravimo, olajšamo pa bolečine in preprečimo napredova- nje. Priporočljiva in učinkovita je tudi masaža nog, ki jo lahko vsaka žena sama opravi. Z obema rokama objamemo nogo nad gležnjem in to tako, da se vrhovi prstov obeh rok stikajo na eni, palci pa na drugi strani noge. Z lahkim stiskanjem začnite pri gležnju in nadaljujte proti kolenu. S tem boste iz ven iztisnih kri, ki je v njih zastala in po masaži se vam bo zazdelo, da so vaše noge mnogo „lažje". Žene, ki bolujejo za razširjenimi venami, ne bi smele nositi čevljev s petami, ki so višje od šest centunetrov, moški pa sploh ne bi smeli nositi dokolenk in nogavice s tesrto elastiko. Zdravljenje razširjenih ven pa je najbolje prepustiti zdravniku. Ta se bo odločil za vsak primer posebej in tako najbolje ugotovil način, ki ustreza bolniku. DR. MIRKO VENGUŠT: O starosti in ostarelih (Nadaljevanje) KAJ POTEM, KO OTROCI ODRASTEJO? KAKO SE POČUTIMO V STAROSTI? PRI SMRTNIH PRIMERIH ODPADE 25 % PRIMEROV NA RAKA PLJUC IN BRONHIJEV DRUŽBENI POLOŽAJ STAREJŠIH Z industrializacijo povezano po- meščanje in družbena ter geografska gibljivost so privedle do slabitve stare patriarhalne skupnosti. Ce lahko govorimo o trpinih takega razvoja, moramo v prvi vrsti omeniti starejše ljudi. Med tem ko so imeh . nekdaj v veliki družini trden položaj, danes za njih v majhni družini, ki zajema samo še poldrugo generacijo, ni več prostora. Stari ljudje so danes še najbolj koristni nekje na deželi v kmečkem gostopodinjstvu. Manj v mestnih naseljih. Za mesto, ki ga zavzema osebnost v naši družbi, je merodajna storilna sposobnost. Zato dobi delovno manj sposoben človek družbeno odškodnino (podporo, pokojnino). Ista usoda doleti polno sposobne ljudi, ko so dosegi po presoji družbe določeno koledarsko mejo. Svet poklica jim je vzet, prek noči padejo med „staro železo". Nepretrgani proces staranja, ki ga doslej mogoče zaradi ohranjene storilne sposobnosti še niso zaznah, prihaja v njihovo zavest iz okolja. Ali se je v takih okoliščinah moč čuditi, če postanejo ljudje, najpogo- steje moški, ki jih zadene taka usoda, zamaknjeni v preteklost in če se značajno spremenijo? Njihov interes ne more biti več usmerjen v njim odvzeto pokhcno bodočnost. Socialni odškodnini, ki je povezana z izločitvijo iz delovnega procesa, se pridružijo še ekonomske posledice. Negotovost v finančnih zadevah je med drugim vzrok za pretirano skopuštvo. Položaj starajočega se človeka se ne spremeni le v poklicnem življenju. Ko otroci odrastejo, je izpolnjena važna naloga in skrb. Obseg dolžnosti se zmanjša in pride do stanja, ki postane z izgubo zakonskega druga še posebno izrazito. Ce se vživetost v nove razmere ne posreči, vidi star človek v smrti pogosto in ne tako redko edino rešitev. ZDRAVSTVENO STANJE STARIH LJUDI Fiziološko zmanjšanje funkcij vseh organov vodi v stanje, ki se kaže v večji dovzetnosti do Šcodljivih vplivov okolja. Zaradi, tega s staranjem narašča pogostnost obolenj in tudi čas trajanja bolezni se veča. Iz ameriških statistik razberemo, da osebe med 65 in 75 leti starosti 34 dni v letu ne morejo opravljati običajnih dnevnih opravil. Od tega preležijo 11 dni v postelji, starostniki nad 75 let pa ne opravljajo teh opravil 45 dni in preležijo od tega v postelji 19 dni. Seveda gre tu še za relativno „zdrave" ljudi. Pri raziskavah na Nizozemskem so ugotovih, da je moralo iskati zdravniško pomoč cca 40 odst. moških starih nad 65 let in 55 % žensk starih nad 65 let. Dalje so tudi ugotovih, da mora okrog 50 odstotkov moških in 65 odstotkov žensk trajno jemati zdravila. Po naših izkušnjah in podatkih v Novem Celju je ta odstotek znatno višji. Med zdravstvenimi motnjami so na prvem mestu obolenja srca in ožilja z organskimi in posledično tudi psihičnimi okvarami. Nato pa sledi skupina revmatičnih obolenj. V manjšem odstotku imamo potem še ohromitve in druge motnje lokomotornega (gibalnega) aparata ter motnje vida. Seveda pa spremljajo starostnika tudi vsa druga obolenja v večji meri, kot pa v vseh obdobjih njegovega življenja. Nad 65 let starih ljudi je prav malo čisto „zdravih". Zdravstvene potrebe starih so tako razumljivo izredno velike, posebno, ker želijo biti zdravi, ker zdravje celo bolj cenijo in vrednotijo kot mlajši ljudje in ker imajo za tako razmišljanje tudi več časa in se čutijo ogrožene. Želja po zdravju je pri starostniku posebno živa. Tako je zdravnik razumljivo dnevno postavljen pred skoraj nerešljive probleme, s katerimi se pri delu s starostniki srečuje. Z izrednim posluhom za ostarelega človeka pa zdravnik tudi te težave premaguje. Glede na relativno močnejši porast ostarelih nad 65 let je treba v prihodnje računati na občutno večjo angažiranost zdravniškega in sesterskega dela. Pri tem mishmo tako na strokovnost kot tudi na različne druge oblike zdravstvene pomoči. Na evidenco ostarelih, ki niso nikjer zajeti, prav tako pa tudi na sredstva, ki jih bo v bodoče poskušala načrtovati skladno s potrebami. (Dalje prihodnjič) 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 19> JOŽICA iN MILENA GEČ „Pišite in nič ne napišite," mi je rekla Milena, ko mi je končno uspelo najti njen dom. „Midve imava že zelo slabe izkušnje z novinarji, vedno profesor Zlatko Žirak vpraša obe hkrati, profesor Žižek ju loči, prav tako ju pri, telovadbi sestre - dvojčice ni bilo doma. ker je trenutno v mariborski bolnišnici. Rojeni sta 6. marca 1955 v Zamušanih. V družini je pet otrok in dvojčici sta najstarejši. Imata še dve sestri in brata. Mnogo časa sem potreboval, da sem dobil njun naslov, ker ga v pismu nista napisali. Pomagal mi je poštni žig na njunem pismu. Od Gorišničanov sem postopoma zve- del, da nekje v Zamušanih stanujeta dvojčici in da je ena izmed njiju zaposlena pri gostinskem podjetju Haloški biser v Ptuju in da je baje natakarica. Jožica je res zaposlena pri tem podjetju, vendar kot kuharica in obiskuje zadnji letnik gostinske šole v Mariboru. Od njenih sodelavcev v gostilni Novi svet sem zvedel tudi za njun naslov. Moja prva ekspedicija v Zamušane se je končala neuspešno. Kolegu se je na prehodu prek proge pri Gorišnici, ker ga je zaneslo odtrgal celotni glušilec zvoka in izpušna cev. Fiček je grmel kot tank in ni se dalo naprej. Iz zagate naju je rešil kovač, ki nama je za silo celotno zadevo zavaril, tako da sva se lahkb vrnila domov. Tudi drugi poskus, pretekli torek, je bil bolj tragičen kakor uspešen. Najin fiček je ostal v cestni brozgi in blatu nekako na sredi poti med Gorišnico in Zaniušani. Ura je bila že okoli pol sedme zvečer in kolegu sem rekel, da grem jaz peš naprej, on pa naj med tem izveleče avto iz blata, kajti če mu bom pri tem pomagal še jaz, z dvojčki tudi tokrat ne bo nič. Pešačil sem po svežen snegu, ne da bi vedel kam in enkrat sem jo mahnil celo v napačno smer. Bilo je že popolnoma temno in domačini so mi z nasveti pomagah. Cucek ob železniškem prelazu v Zamušanih ni bil tega mnenja in mi je na dveh mestih sohdno skrojil bundo. Po enoumem, tavanju sem končno našel pravo hišo. Doma so bih brat, dvojčica Milena in njuna stara mama, ki je brala roman Kirurginja Milena mi je zelo hitro povedala tisti stavek, ki sem ga uvodoma zapisal. Dosti govoriti in nič pametnega povedati se zelo lepo da tudi v praksi narediti, pisati in nič napisati pa je že nekoliko težje in o tem sem razmišljal ves naslednji dan po moji nepozabni poti v Zamušane, zaradi katere se mi je ves dan sušila premočena obleka in čevlji. Milena je zelo družabna in več kakor uro sva se pogovarjala o raznih' zame pomembnih stvareh, za katere je vedno trdila: „To pa že ni za časopis, kaj si bodo ljudje mislih." Milena se uči za šiviljo v Ptuju, kamor se vozi vsak dan z vlakom. Tudi doma ji ne manjka dela v kuhinji ali pri živini. Z svojo sestro dvojčico se oblačita v podobna oblačila in videti je, da se zelo veselita, če ju kdo zamenja, kar se ne pripeti malokrat. Po domače jih kličejo Krušjaki in njuna stara mama je rekla, da ne pomni, da bi kdaj v njihovem sorodstvu že bih dvojčki, Milena je tudi članica domačega gasilskega društva, v katerem je kar precej deklet. Ko sem ji povedal, kako sem prišel do njih, mi je povedala, da v vas vodi z druge strani mnogo lepša pot, od tiste po kateri sem hodil. To pa je bilo še slabše, kajti jaz sem moral nazaj po poti, po kateri sem prišel, ker me je čakal kolega in to še kilometer dalje, ker seje v tem času prebil iz blata do gorišniške gostilne. ROMANA IN ROMAN SEDLAK Njun dom je na Boču, to je na tisti strani, ki gleda proti Rogaški. V družini je kar pet otrok in dvojčka sta najmlajša. Obiskujeta srednjo tehnično šolo v Mariboru, kamor se vozita z avtobusom iz Bistrice, kjer sta v zimskem času pri stari mami. »Poleti se še da pešačiti po Boču, pozimi pa je težko in naporno", je rekla Romana, Učita se še kar dobro, vendar jima vožnja vzame mnogo prostega časa za učenje ali razvedrilo. Sta člana Planinske zveze, z drugimi športnimi dejav- nostmi pa se ne ukvarjata, ker za to v mlajših letih nista imela priložno- sti, „Kot otroka sva mnogo časa porabila za pašo živine, sedaj pa za čakanje avtobusa ali vlaka na mariborskem peronu," Zelo sta navezana drug na drugega, predvsem sestra na brata, ki pravi: „Poročil pa se že ne bo, saj mu doma prav nič ne manjka," Pravita, daje zelo lepo biti dvojček, če jih pred tem v sorodstvu še ni bilo in imaš zaradi tega vedno privilegije. Škoda je le v tem, menita, da si nista podobna. „Morala bi biti ali dva brata ali dve sestri, čisto podobni - to bi bilo zabavno", je spet pripomnila veliko bolj zgovorna Romana, Rojena sta v Mariboru. Njun oče je uslužbenec, mati pa gospodinja Za šolanje dobivata štipendijo, ker sicer ne bi bilo mogoče shajati z očetovimi dohodki, ker se šolata dva brata. Zelo rada imata zimske počitnice, ker se lahko smučata. Snega jima na Boču ne primanjkuje, čeravno sta doma na južni strani. Nista imela mnogo časa za nalogo, ker ju je čakalo tehnično risanje in med- tem, ko sem se poslavljal, mi je prej. tihi Roman rekel: „Se sreča, da: nisi iskal po Boču, ker pozimi lahko pešačiti in lahko celo sreč sodček z repkom in štirimi nogar za katerep kasneje iz man; razdalje ugotoviš, da je divji prai ki za takšne popotnike ni najb navdušen. Hudo je, če pri roki drevesa, ki bi nudilo zavetišče," nasvet mi je vzel voljo za izlet, ki imel sem namen, da bi se ob p priložnsti odpravil tudi na nežni boška smučišča. MARIJA IN SONJA TRSTENJAK Sedaj ob koncu januarja je minilo leto, odkar je dvojčicama, Mariji in Sonji Trstenjak iz Ptujske ceste 2 a v Ormožu umrla mama. Obiskali smo ju ob obletnici tega žalostnega spomina in poskušali zvedeti kaj o njunem življenju. Ob našem prihodu je bil njun oče. Avgust Trstenjak, ki je zaposlen kot vratar pri tovarni Jože Kerenčič Ormož, sam doma. Povedal je, da morata dekleti vsak čas priti iz šole. Obiskujeta 6. razred osemletke v Ormožu, Komaj sva dobro sedla, že je bilo na hodniku slišati živahen pogovor in nato presenečen dober dan ter hiter smuk v kuhinjo. Malo jima je bilo nerodno, zato je oče posredoval in ugladil pot. Kmalu smo sedeh v naslonjačih dnevne sobe in se „na veliko" pogovarjah. Rojeni sta bih 2, septembra 1960 v ptujski bolnišnici, Marija je eno uro starejša in 2 kg težja od Sonje. Tako kot vsa dekleta njunih let sta tudi naši dvojčici _ veliki ljubiteljici zabavne glasbe. Že lep. čas se navdušujeta ob Ljubljanskem zvonu in Ljubki Dimitrovski. Poleti se najraje kopljeta, sedaj po zimi pa sankata. Zelo radi imata sladkarije, zato sta redni gostji v slaščičarni Jakeca Vaupotiča. V zadnjem času sta pričeli štediti za smuči. Oče jima jih je obljubil, če bo dobro spričevalo. Ob mšem obisku je že bilo jasno, da njun polletni uspeh ne bo dovolj dober za uresničitev te velike želje. Težave imata predvsem pri slovenskem in nemškem jeziku. Najraje pa imata likovni pouk in srbohrvaščino. Sedaj sta naredili trden sklep, da bo ob koncu leta uspeh v šoh boljši. Kaj bosta za to dobili še ni jasno, verjetno bosta z otroško kolonijo na morje. Marija in Sonja sta tudi si pridni. Vsak dan posprai stanovanje, gresta nakup« skratka skrbita za hišo. Zanimivo da se ravno preveč ne sukata ok' štedilnika. Tu in tam kaj manjit skuhata, sicer pa je kuhar njuno; Med tednom jedo zunaj, dekle: šoh, oče pa kje drugje, ob nede! pa kuhajo doma. Doma pripraij tudi vsak dan večerjo in zajtrk. Kadar govorimo o dvojžl skušamo poseči tudi v njiJie duševnost in ugotoviti skup lasnosti. Naši dve si mogoče po si zunanjosti niti nista tako podoti kot po svojem osebnem doživljat Odkar sta na svetu, še nista preži dneva ločeno druga od druge, v! sta obe enako uspešni, težave iiil pri istih predmetih, oblačita vedno enako, ker obema to ugaji končno, njune miselne reakcije skoraj povsem enake, O i' bodočnosti še ne razmišljata veB vendar sta nam zaupah, da ju ve poklic trgovke ali frizerke. Foto: J. R Tako živita naši dvojčici J in Sonja. Njuno življenje je skrbi in prizadevanju d Erikrajšano za materinsko ljuW i je oče kljub trudu ne { povsem nadomestiti. Zelo J pogrešata mamo in v teh treflj se zatečeta vsaka k sv« konjičku: Marija je zbirM znamk, Sonja pa rezgM Večkrat ocjideta tudi na ob| dedeku na Lešnico. j Cas našega obiska pri Tf» kovih je potekel. Dekletoma mudilo sankat. Razšli smo prepričanju, da se bosta priW zimo že smučali. I i TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 STRAN 13 Dobre lastnosti zelja Zdravilne lastnosti zelja so znane od nekdaj. Ljudska medicina jej predpisala zelje pri nercdnostih v prebavi, pri boleznih jeter, za zdravljenje liSajcv. opeklin, gnojnih ran in drugih bolezn h. Sčasoma so SL' nakopičili podatki o zdravilnih lastnostih drugih rastlin in zdravilna uporaba zelja je bila postopoma omejena. Pozneje so na zelje kot zdravilo celo pozabili. Preteklo le pol stoletja, ko so začeh biologi n zdravniki ponovno razmiffljati o vrednosti zelja. Ugotovih so, da zelje zboljSuje motorno funkcijo črevesja, da pospešuje odvajanje holesterina, kar je zelo važno glede preprečavanja arterioskleroze. Dokazano je, da vsebuje fitoncide, ki uničujejo mikrobe ter vitamine - velike količine vitamina C in vitamina A, BI, B2, B6, B9 9, P, K, Glede na te sestavine je zelje eden najvažnejših proizvodov, ki se uporablja v zdravstvu in v dietni prehrani. Nedvomno pa je največjega pomena odkritje, da ozdravi zelje gnojne rane. Pred leti je nek ameriški učenjak s svojimi sodelavci eksperimentalno dokazal, da zdravi svež sok zelja umetno izzvane gnojne rane na želodcu ptic in morskih praličkov. Nadaljnje analogne uspehe so zabeležili tudi pri poskusih s psi. Tem so dajali v hrano toksične snovi, ki so povzročale gnojne rane na želodcu. Dognano je bilo, da psi, katerih hrani so dodajali velike količine svežega zeljnega soka, niso dobili ran na želodcu. Pozneje so začeli dajati zeljni sok ljudem, ki so imeh gnojne rane na želodcu. Izkazalo se je, da je sok pospeševal zaraščanje ran. Učinkovitost te metode so potrdili zdravniki mnogih držav. Katera je pravzaprav snov, ki jo vsebuje zelje in ki tako zdravilno deluje? Ugotovljeno je bilo, daje to metilmerionsultonij - imenovan tudi vitamin U (od latinskega ulcus - gnojni čir). Ta vitamin je zelo občutljiv za visoko temperaturo. Zato pa ni komplicirano pripraviti svežega zeljnega soka. Zelje jei mogoče dvaJcrat zmleri s strojčkom za meso in sok iztisniti skozi čisto tkanino. Vendar soka ni moč pripraviti za več kot dva dni vnaprej, ker dobi slab duh. Vsakdanja doza 5-6 kozarcev zeljnega soka, zaužitega pred jedjo, skozi mesec dni zelo ugodno vpliva na zdravljenje ran na želodcu ali dvanajsterniku. JULIJAMA GAJSER iN JUSTIKA DOBRŠEK Julijana in Justika jutri praznujeta svoj 53. rojstni dan^ Rojeni sta bih 2. februarja 1920 v Šentrupertu nad Laškim, sedaj Brezje. V družini je bilo pet otrok in bili sta najstarejši. Starši ne živijo več. Njun brat živi še sedaj v Brezju, ena sestra v Nemčiji, druga pa v Ljubljani. V njihovi družini so že imeli dvojčice. Dvojčici sta bili njuni teti - mamini sestri. Bili sta si zelo podobni in mama ju je podobno oblačila. V šoh, pri delu pa tudi doma so ju večkrat zamenjali. Najlaže so ju ločih po glasu; Julijana je imela nižjo barvo glasu. Justina se je že leta 1939 preselila z možem v Srbijo, kjer je bil zaposlen v rudniku Bor, Ima dva sina in dve hčerki, ki sta že poročeni in živita na Švedskem.^ ' Do šestnajstega leta sta več ali ^anj živeli skupaj. Delali sta doma 'pa tudi drugod. Medsebojno se ju je dalo ločiti tudi po majhni piki, ki jo je imela Justina nad levim očesom. -Stric, ki ju nikoli ni mogel jazpoznari, je vedno govoril: „Eni oovn odrezal ušesa, drugi nos in ijfdno ju bom lahko spoznal", ^^kleti sta to vzeh za resno in sta se ;!a vedno izogibali. V življenju st?i ;3bičajno imeli iste želje in cilje in še ko živita daleč narazen, t^i^\] hrepenita druga po drugi. AOt dekleti sta bili enako veliki, ^nako težki, enakih oči in las. !^Jeni sta bili kar doma, ker takrat Jpiodnice še niso toliko hodile v bolnišnico. Julijana se je verjetno rodila prva, nam je povedala, seveda če ju ni že takoj na začetku zamenjala tudi njuna mama. Njuni starši so bih posestniki v hribih in pred kratkim sta svoj rojstni kraj tudi obiskali. Svoje rane mladosti pred sedmim letom se ne spominjata. Julijana pravi, da si je pred rodno leseno hišo, ki še stoji, utrnila solza, ker ni več tako, kot je bilo nekoč. Lep sadovnjak pred hišo je zapuščen in ostarel, hišni prag je porasla trava, verjetno novi go- spodar ne kaže zanimanja za to lepo okolico in posestvo. Elektrike pri njih še ni bilo, ravno zaradi tega so ju v poznih urah ločih samo po glasu, kajti podnevi je družina delala na svojem in drugih posestvih. Radi sta imeli glasbo in sta tudi mnogo prepevali; radioaparatov še nista poznali. Poročili sta se isto leto. Julijana sedaj živi na Ptujski gori, Slape 1, kamor se je preselila leta 1951. Predtem je nekaj časa živela v Zagorju, V življenju je imela mnogo težav med in po vojni. Umrl ji je tudi edini otrok. Na Ptujski gori ji ugaja in pravi, da je sedaj tu lepše, kot j'e sedaj na njeni rojstni domačiji, ko se je vse spremenilo. Justika je v teh letih tudi že precej bolehna, verjetno ji mnogo škodi slab zrak v okolici borskega rudnika. Dvojčici sta bili zadnjič skupaj v oktobru preteklega leta, ko je Justika obiskala Julijano na Ptujski gori. BILO Ml JE HUDO ... VZEMI MOTIKO IN KRAMP, POJDI DELATI Sneg Je, rad bi se smučal, kot se smučko drugi. Imam smuči, ki sem • , ih naredil sam, vendar niso takSne, cot bi morale biti. Imel bi rad prave. Nekega dne sem upal, da si jih bom lahko kupil. Oblekel sem se v boljšo obleko in se napotil na hrib k svojemu očetu, da bi ga naprosil za denar za smuči ah da mi jih kupi sam. Iz njegovih ust je skupaj z besedami dahnil alkohol; ,.Nimam denarja, smuči ne potrebuješ, jaz jih tudi nisem imel, vzemi motiko in kramp pa pojdi na delo!" Ponudil mi je kozarček vina, ko je naročil teti naj mi ga prinese in iz škatle je vzel cigareto ter me vprašal, če bom kadil. Vse skupaj sem odklonil, ker nočem biti kadilec in pijanec kot je on. Druge, zame boleče besede so bile: „Kupil si bom pištolo in bom vse tri postreljal," - ,,0h, oče za pištolo boš imel denar, da bi nas uničil, zame in za smuči pa ga nimaš! Sicer pa nisi nikdar imel denarja, da bi nama s sestro vsaj kdaj kupil eno žemljico," Odšel sem brez vsakega dinarja in upanja, le boleč spomin mi bo ostal za vedno na mojega očeta Jaz bom zrastel in si zaslužil tudi za smuči, • mogoče celo za novo hišo, ki si jo želim. Pokazal bom ljudem, da nočem posnemati očeta. Zavedam se, da bom moral pr^eti za kramp in motiko In trdo služiti denai, ker drugega res ne bom mogel, s^j nimam osemletke, da bi se lahko izučil. Moja pot je bila trnjeva že od prve ure življenja. Sprijaznil sem se že, da bo pač taka morala biti do konca. Nočem se vdati zaradi tega alkoholu, ne bom se zibal na delo pijan, da bi mi kdaj rekel delodajalec: ..Pojdi, nisi sposoben za delo, vinjen si," Hočem drugačno življenje, da bom vsaj nekoliko poplačal mami, ki se vsa leta trudi za naju s sestro, brez očetove pomoči. Srečni so otroci, srečna je družina, ki ima treznega očeta. Lahko ga spoštuje in spoštovanja je vreden. Jaz pa te sreče in ljubezni nisem bil deležen in je ne poznam, Z očetom sem doživel samo to, ko sem bil še čisto majhen, da me je vzel nekajkrat s seboj tja, kjer je pil, da sem bil z njim vred pijan, da sva privriskala in priaubiksala proti do- mu k mami. Spomnim se, da je ma- ma jokala in me hitro spravila spat, da ne bi kje padel. Okrog mene je lete- la cela soba. Na lepše pot* me ni nikdar hotel vzeti s seboj. Vse to je resnično doživeto. J. S. iz Podlehnika Oh, ta prelepi in čudoviti Pariz, koliko pesmi so napisah o tebi in koliko jih še bodo! Opevah so tvoje uhce, parke in tudi ljudi, ki živijo v tebi. Težko bi poiskah znanega skladatelja v zabavni, ah narodni ah v klasični muziki, ki ni tebi posvetil nekaj taktov svojih navdihov. Današnjo melodijo ti je posvetil znani ameriški skladatelj in dirigent, znan po svojih tako imenovanih „večnih melodijah" - Cole Porter, Napisal je tekst in melodijo, ki pojeta: ,,Jaz ljubim Pariz, poleti in pozimi, ko je sonce ali mraz, ljubim ga, ne vem zakaj, morda zato, ker sem tam spoznal tebe," Ali ni to lep napev? 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja Komisija za delovna razmerja pri Kmetijskem kom- binatu Ptuj, Obratu za zadružno kooperacijo »Jo- že Lacko«, Ptuj razpisuje prosta delovna mesta: 1. KNJIGOVODJA Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj 2. LIKVIDATOR Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj 3. FAKTURIST Pogoj: administrativna šola ali druga poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj i. MOLZNI KONTROLOR Pogoj: kmetijski tehnik — srednja šola ali nižja kmetijska šola. 5. POSLOVODJE TRGOVSKIH POSLOVALNIC - 5 Pogoj: VKV trgovski delavec, KV trgovski delavec in eno leto delovnih izkušenj. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o raz- pisnih pogojh naj kandidati pošljejo do 15. 2. 1973 razpisni komisiji obrata. POGOVOR Z JOŽICO IN ANICO Jožica in Anica sta moji najbli^l sosedi. Sta zelo mirni deklici. Povprašala sem ju, naj mi nekaj povesta o svoji mami. Anica mi je takole pripovedovala; ,,Živeli smo v Vičancih v majhni hišici na bregu. Mama nam je hudo zbolela. Morala je v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima hudo, neozdravlji- vo bolezen in da ne bo več dolgo živela. Oče nama s sestro tega ni hotel povedati. Mama se je vrnila domov. Spet je bilo veselje v hiši. Dan pred smrtjo pa je bilo takole: Kuhala je in zraven krpala moje nogavice. Pogovarjali smo se, kaj bomo drugi dan delali. Mama je še rekla, da bomo jutri trgali koruzo. Zvečer smo šli skupaj spat. Ob enajstih me je oče zbudil. Planila sem^ pokonci. Šla sem po soseda Barčka. Prišla je vsa družina. Jožica je jokala in hlipala. Mamo so preoblekli. Možje so pripravili oder, na katerem bo mama zadnje trenutke med nami. Z sestro sva bili zmedeni. Zbrali so se vsi mamini sorodniki. Krsta je bila že pripravljena pred vrati. Mamo so položili v krsto. Klicala sem jo: ,,Mama, zak^ greš od nas? Ostani med nami, ker te potrebuje- mo." Mama me ni slišala, prepozno je bilo. Nato smo marno spremljali na zadnji, za nas tragični poti. Mamo smo pokopali. Vrnili smo se doniov, bilo je prazno. Mame ni bilo več med nami. Seda| živiva pri stari mami. Moja najboljša soseda je Anica Hape. Večkrat greva k njej. Tam gledamo televizijo in se pogovarjamo." Lm Štuhec, 7. b, OŠ „Tone Znidarič", Ptuj DETE RASTE Dete malo, dete zalo v zibelki je zajokalo, okrog sebe se oziralo in mamico zagledalo. Tako je raslo dete malo in še očka je spoznalo. Pa še bratca, sestrico celo to družinico. Ko pa večje je postalo, hišo je zapustilo in v vrtcu nove znance zopet je dobilo. Vedno večji, vedno širši krog prijateljev postal, toda sola ga že kliče, šolarček je že postal. Šola drugi dom mu je postala tovarišica starše zamenjala. Zavetišče tu je našel, zavetišče — učilišče. Tako razvijal seje malček, doma starši - v soli tovariši, rastel je, razvijal se, učil, da je v veselje družbi bil. Nevena Šajber, S. b, OŠ Franc Osojnik, Pti4„ SLOV. BISTRICA 3. in 4. februar: am. barv. film DVA ČLOVEKA; 7. in 8. febraurja: it. stan. barv. fihn MUCi ME, VENDAR NE BOLI. LJUTOMER 3. in 4. februarja: it. špan. voj. barv. film CERCILOVCI - LEOPARDI; 7. februarja: fran. barv. komedija BLAŽEN MED ŽENSKAMI. LUTKOVNO GLEDALIS( OBISKALO PTUJSKO G0| Ptujsko lutkovno gledališče tij obiskalo v soboto, 20. januarja Ptujski gori. Predstavili so se nj; prav lepim programom, saj i otroci z veseljem spremljali vse i od srca nasmejali. Otroci so priJli blizu in od daleč. Čeprav so paj snežinke z neba, nas to ni motilo Otroci na podeželju nimamo v čas takšnih predstav, to je poredko, da se lahko razvedrinic taki igri. Zato smo pa takrat src; ko nas kdo obišče. Takšnih in podobnih predstj še zelo želimo. . Marija Eberl, jj os PtiuskiJ ŠE ŽIVIJO . . . Gozd . . . Neprijazen, tei skrivnosten. Še posebno v nn Takrat si nihče, še tisti, ki gozdove, ne žeU biti v njegt odljudnem objemu. A ona gre, robom gozda se za trenutek v in pogleda po zunanjih dret Kot da hoče preceniti, kak danes v gozdu. Nato poskoči zaraslega jarka in že je med oj Ustavi se. Tišina . . . Glas srak grozeče pretrga. Njena bela Ui rahlo zatresejo. Vendar gre ni Hitreje! Že skoraj teče!! ... 1 doma se ustavi. Kaj je zagled Rahlo stopi k marmorni pi Medla svetloba ji še dopušci prebere ime. Stopi do drugegi ba, do tretjega . . . Išče znano ,,Vanček", prebere. Našla je njega ne. Pokleknila je zraven pl in se zastrmela v osivelo zlat i Vsaka črka jo je na nekaj spoi la: ko sta se spoznala, prii vojna, ločila sta se . . . Potem] in pozdravi, nazadnje le spo Bili so kratki a žgoči. Oapi vrata v preteklost ... In zdaj, Ji bosta tišina in njegov grob ol bolečino? Zravnala se je. Še naprej jel med gomilami. In zdaj so se jii zdela bolj znana. Gomile bolj J ne. Skoraj so se enačile z Vanc Le da jih ona ni poznala. ' Vanček je bil njen. Klara, Pe| Lojze, Šarh, Stane ... so bili dj pri srcu. Zazdelo se ji je, < grobovi v imenu vojakov POzdB jo. Postalo ji je prijetno. Ceprl gozdu med mrtvinai. A v a mislih živijo. 1 Se jih mi spominjamo? J zaradi katerih bi lahko zeleni horje imenovali rdeče? Pojte slovo, gozdovi! Ne poj na junake, ki so naredili nas j junaški! . IVICA PUC 7. d, os. š. Pohor.J Slov. BI TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja 1973 STRAN 15 Dober den, no fsen en lep pozdrof. Glih zaj v toten cajti gdo van jas to pišen, vuni okoli voglof tak pomalen sneg naletovle. Tota zadeva skoro glih tak zgleda, kak kdo okoli mojega čebeljoka čebelice brenčijo, s toto razliko pač, da so moje hujde muhe rjove, tote snegove pa bele. Moren van še povedati, da so me letos tote moje muhice malo razočarale. Nobrale so mi tak malo meda, da sen jin moga zato, da so živlejnsko likvidne grotale, še nekaj vreč cukra kupiti. To je seveda precik drogi hec, ki pa do mi ga seveda letos popločale. Saj sen čuja, da de pre letos eno zlo medeno leto. Leni so nan nebeški gasilci celo leto dež na zemlo pošilali, letos pa de se pre med cedija. O medi van še naj poven eno luštno pesmico: ,,Če pristni je čebelji med, je prova to nebeška jed. Otroci se na njem rede in starši se po njem krepe. Vsak med pa nima te lastnosti, saj tudi medu umetnega je dosti. Le kar čebelica nam da, to nas poživi in krepča." No zaj pa te naj bo zadosti o toten zimsken medi. Pustimo ea rajši čebelican, naj ga pridno srkajo ob svojen zimskem spanji. Zaj pa še poglednimo, kaj nan je napisa Mihalek od Vejke Nedle: Drogi mi Lujs in žalujoči ostali! V toten leti se ti prvič jovlan v tvojen rezerviranen koti. Novoletne svetke sen dobro preživeja. Glih tak, kak ti sen si s šmarničnin antigripinon gripo pregaja. Zodjič srna neke pisala o vekonedlških „šporhet" kravah pa si me ti pita, da ti naj napisen, kak to te živolce zgledajo no kejko mleka nadojijo. Jas mo ti zaj toto pasmo lepo podrobno opisa: ,,Šporhet krava je lepa ,,živolca". Ma krotke noge, belo dlako, vimena pa nema čista nic. Pozimi se rad vsoki k joj stisne, poleti pa se je vsoki boji razen kuharice. Je zlo domoče prehrone, saj žere drva, premog, momo pa tudi toke, ki elektriko požirajo. Jas sen o ten napisa eno pesmico, ki nekak tak gre: Ce šporhet krov ne bi blo - kaj bi se liden kuhalo, kak pekli bi pogače mi no župico bi kuhali. Zato pa lube kuharce, kupite si šporhet kravice, v Gorenji v Velenji tan jih delajo, pri - Vejki Nedli pa jih v štalah fojtrajo ... Lujs, mislin, da sen ti zaj tote živolce dobro opisa no da ves zakid se gre. Ob kunci želin tebi no tvoji Mici en lep pozdrov, lubezen, mir no srečo v noven leti, isto želin tudi pa če glih malo boj pozno fsen brolcon tvojega rezerviranega kota. Lepo vas pozdrovla Mihalek od Vejke Nedle pri Ormoži. Zdravo Mihalek! Resen si mi lepo opisa vašo pasmo kravic. Pa sen ti te tudi jas napisa za njih eno pesmico. Poslušaj: ,,Vaše kravice prav luštne so, nan mleka nič ne dovlejo. So prove kravice po gobe šle, v štalah zaj redimo sporhete. Če to naprej de dale tak še šlo, de vrag nan vzeja virstvo vso. Mo sporhete izvožali, teleta pa uvožali. . ." no tak dale naprej. Veš tota pesmica je joko duga no zanimiva. Vidiš Mihalek, da sen tudi jas en štikl ludskega pesnika. Samo malo šmarnice moren spiti pa se mi kitice tak rimajo kak kdo na našen gumni poleti kombajn pšenico mloti. Mihalek, lepo te pozdrovlan no mi še kaj piši. Progi, spoštovoni no cenjeni brolci no brolke. Gnes sen van še dužen opravičilo, zakaj me prejšji tjeden neje bilo na spregled v mojen rezerviranen koti. Mica mi je zavolo nekšnega prek krez plot skokaja, predpisala tjeden dni hišnega aresta. Skrila rni je fse svinčnike no papre, šrajbmašino pa mi je že enkrat Ioni v mlako vrgla. To je bilo tak. Una je na njivi karuzo okopala. Jas pa sen se lepo v senco pod grusko sprava no na šrajbmašino pisa svo rezervirani kot. Začela se je dret kak lintvort, navsezodjo pa je zagrobla tisti pisalni gepl no mi ga v mlako vrgla. Od tistega cajta dale pišen lastnoročno no črno na belen no je te tak tudi vredik. Za toti tjeden van naj bo zadosti. Srečno no dobro se mejte. Vaš Lujs^ DELAVCI IN UPOKOJENCI, SAMOUPRAVNI IN VOD- STVENI ORGANI TOZD! Izplačevanje osebnih dohodkov in pokojnin na hranilne knjižice je znatna pomoč pri ukrepih za stabilizacijo gospodarstva. Sleherna delovna organizacija ima od tega korist, pravtako pa tudi vsak delavec in upokoje- nec, ker sredstva obrestujemo po 7,5 "/o. S skupnimi napori bomo lažje premagali težave. Zato razmislite in se odločite! KREDITNA BANKA PTUJ NEDELJA, 4. FEBRUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila -^EP; 6.50 Danes za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Srečanje v studiu 14; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00-11.15 Poročila; 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila — Posebna obvestila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Operne melodije; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 17.05 Radijska igra; 17.41 Veliki zabavni orkestri; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč. otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni noktumo; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro - Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Rekreaci- ja; 7.00 Poročila - Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, S. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Peter VValden; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila - Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zabavni zvoki; 18.35 „Interna 469"; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Toneta Žagarja; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni noktumo; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 6. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Kaj glasba pripove- duje; 14.30 Anjanbel The Shadows; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrti- ljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; J 8.45 Poti sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 39.15 Ansambel Jožeta Burnika; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.55 Glasbena medigra; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni noktumo; 23.15 Skladatelj Igor Štuhec; 24.00 Poročila. SREDA, 7. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Komorni zbor; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital Nade Zrimškove; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Iz albuma Johanna Straussa in Roberta Stolza; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester - v odmoru: ,,Kulturni globus"; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 8. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo.; 3 5.40 Glasba Clauda Debussyja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Frana Puharja; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Novice; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Sodobna orkestralna glasba; 24.00 Poročila. PETEK, 9. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitalo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Beethoven: So- nata za violino in klavir; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Hollywood pops orkester; 17.00 Poročila; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Singali; 18.50 Ogledalo; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Amaterski zbori; 20.30 Top-pogs 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA^ 10. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslavi- ji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glasbena medigra; 17.00 Poročila; 17.10 'Ansambel Sergio Mendes; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Plesni orkester; 21.15 Za razvedrilo; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljen- ce; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 s pesmijo v novi teden - vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. februarja NEDELJA. 4. FEBRUAR: 8.55 Po modače z ansamblom Borisa Franka; 9.20 Mestece Peyton; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.S5 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11,55 Poročila; 12.10 TV kažipot; 12.20 Slalom za moške; NEDELJSKO POPOLDNE: . . . Elda Viler s svojimi gosti In plesnim orkestrom RTV Ljubljana; . , Za konec tedna; 16.15 Košarka; 18.00 Poročila; 18.05 Jumbo jet; 18.55 Gonja; 19.45 Risanka; 19.50 Cik- cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Šoferji; 21.20 Jazz^ 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 11.00 Osn ove splošne izobrazbe; 14.40 TV v šoli - ponovitev; 15.40 Angleščina - ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.45 Zvonček palček; 18.10 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Gvajana, dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 V Zupan: Atentator in kralj; 21.45 Kulturna diagonale; 22.35 Poročila. TOREK, 6. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; ;-5.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Osnove splošne izobraz- be; 16.40 Madžarski TV pregled; 17.45 Pepe s trobento; 18.00 Risanke; 18.05 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; J 9.00 Prehrana dojenčkov; 19.20 S kamero po svetu; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Pogovor s Slovenci v Italiji; 21.35 R. Bratny: Kolumbovci; 22.25 Jazz; 22.55 Poročila. SREDA, 7. FEBRUARJA: 8.20 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.50 Madžarski TV Pregled: 17.30 Mačkon in njegov trop; 17.55 Obzornik; 18.10 Na sedmi stezi; 18.30 Zaščita podjetni- ške dejavnosti; 18.55 Mozaik; 19.00 Prešernova proslava; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Zdravica; 20.45 Koncert s Prešernove proslave; 21.30 Evrop- sko prvenstvo; 22.45 Poročila. ČETRTEK, 8. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli; 16.10 TV v šoli; 16.10 Francoščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.35 P. Golia; Jurček; 18.15 Obzornik: 18.30 Druščina Jehu; 18.55 Zadnji vikingi; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 _Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Evropsko prvenstvo v drsanju; 2 3.00 Poročila. PETEK, 9. FEBRUARJA: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Angleščina; 16.45 Smuk za ženske; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 Risanka; 18.40 Vzgojni problemi; 18.50 Pet minut za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Kratek film; 19.15 Naš ekran; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Dokumentarni film; 21.10 Evropsko prvenstvo v drsanju; 23.00 Poročila. SOBOTA, 10. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli; 16.30 Košarka Lokomotiva-Železničar; 18.00 Ob- zornik; 18.15 Kraljevič in berač; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična odda- ja; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Arsene Lupin; 21.25 Evropsko prvenstvo v drsanju; 23.00 TV kažipot; 23.20 Poročila. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubljenega moža in očeta FRANCA ZELENKA iz Gomile 8 se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam poma- gali v teh težkih trenutkih Predvsem smo dolžni zahvalo g. župniku za ganljive besede slovesa in pevcem, gasilskim društvom De- senci, Desternik in Biš ter darovalcem vencev in veliki množici spremljevalcev. Žalujoča žena, sin in hčerka z družinama in drugo sorodstvo Člani rokometnega kluba Drava, Ptuj, redno vadijo Dosledno s sklepom rednega letnega občnega zbora v decembru 1972, je rokometni klub „Drava" Ptuj pričel z rednimi treningi članske ekipe. Treningi so dvakrat tedensko po eno uro in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20. ure v telovadnici šolskega centra za upravo in gospodarstvo „Jože Lacko" Ptuj. Po 10. februarju pa bodo tudi redni treningi mladincev v telovadnici dijaškega doma vsak petek od 18. do 20. ure. Veseli smo, ker se je mladina v tolikem številu odzvala našemu vabilu in se hkrati zahvaljujemo vodstvu šolskega centra za gospodarstvo in upravo „Jože Lacko" ter vodstvu dijaškega doma v Ptuju za razumevanje, ker so nam omogočih "aditi v njihovih telovadnicah. Mimogrede naj še povemo, da je novoizvoljeni upravni odbor kluba na svoji prvi seji ponovno izvolil za predsednika Dušana Rankoviča, Aleksandra Rajha pa za tehničnega vodjo kluba. Tajniške posle je prevzel Robert Muhič, zvest pa je ostal klubu tudi trener ing. Jože Gašperšič. PRAGERSKE „DROBNJARIJE" (Nadaljevanje s 3. strani) družbene skupnosti, da bo narašča- jočim potrebam živinoreje vsaj v doglednem času, to je pribhžno v 2 letih, mogoče zgraditi novo veteri- narsko postajo. Predvidevajo, da bo zgradba stala ob Ljutomerski cesti v bližini križišča cest Ormož-Sredi- šče-Ljutomer. Veterinarska služba ni samo upravičena iskati pomoči javnosti, ampak to mora storiti, ker je ta služba po svojem bistvu javna služba in ker poleg zdravja živali, kot velikega družbenega premoženja, ščiti tudi zdravje ljudi. Vemo, da obstoja dolga vrsta bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka, zato je njihova dolžnost in pravica, da se obračajo po pomoč širši družbeno- politični skupnosti. jr PRODAM 90 VVATNI ojačevalec z zvočniki meteor (ameriško-italijan- ske izdelave), nov in še nerabljen, s pedalnim vklopom tremola in hala. Ima mikrofonski in instrumentalni vhod, lahko se priključi tudi bas kitara. Cena 10.000 din. Naslov v upravi. Po sklepu zadnjega občnega zbora smo že zavarovah aktivne člane našega kluba pri Zavarovalnici Sava za odškodnino v primeru nezgode, predvidevamo pa še nekaj akcij z namenom, da naš sedaj že dokaj številni klub tudi materialno učvrstimo. K sodelovanju vabimo podjetja ter občane. RK „Drava" Ptuj hokej na ledu SLOVENSKA HOKEJSKA LIGA HK „PREVOJE"-HK „PTUJ" 17:3, (4:0, 5:2, 8:1) Ptujski hokejisti Zorčič, Omulec, Vamberger, Sirec, Šparl, Lešnik, Škafar, Potočnik, Potočnik, Mlina- ric, Rojic, Esih, Potočnik, Kralj so v nedeljo, 28. januarja 1973. nastopili v tekmi proti ekipi Prevoj na drsališču v dvorani Tivoli v Ljubljani. Ekipi Ptuja se je poznalo, da ni imela štirinajst dni treninga, ker je bil led neuporaben. Na trenutke pa je delovala zmedeno, kar je ekipa Prevoj izkoristila. Po prikazani igri je rezultat previsok, saj Ptuj ni izkoristil precej priložnosti za zadetek, v nasprotnih napadih pa so po hitrem Dolinarju, ki je bil najboljši igralec na terenu, saj je sam dosegel sedem zadetkov in sedem- krat podal strelcu, dosegali zadetke. M. P. OVEN: Brez itrahu le morat. lotiti odloženega dela. Smeinc čustvo postaja ugodno, tako je tuij najbolje za vaše srce. Od sobote do srede si boste zaslužili veli](o priznanj«. i BIK: Na snegu do živite ljubezen sko dogodivščino, ki nič ne stanj Precenite razloge za in proti, preden storite usodni korak. Izjava bo prii|| iz srca, zato Ji prisluhnite. DVOJČKA: Nekateri vam pre«, dajo, zato si poiščite preprosto veselje v naravi. Za napredovanji počakajte ugodnejših dni. Val) čustva bo končno uredilo spameto vanje vaše simpatije. RAK: Ne bodite prehitro razoča rani, če še ni vse tako, kot želite Potovanje ne prinese pričakovane« razpoloženja. Siti nasvetov 'n praznih besed odidete iz čvekavi druščine. LEV: Vaše ravnanje nekaterim ni ugaja,^ vendar spletk ni treba jemat; preveč tragično. Prijetnosti pridejc iz velikega kraja in ostanejo kar lep čas.^ Varujte se poledice, posebne zvečer. DEVICA: Sobotno nagajanje vas pripelje v kočljiv položaj. Dobn premislite, preden rečete svoj ,,da' ker gre za vse življenje. Zavihajt! rokave^ in se več ne zanašajte na tujt pomoč. TEHTNICA: Vaša umirjenost it dostojanstvo vam prinese mnojc občudovanja. Obisk povrne sprošc^ nost, a ne pretiravajte s čustvi Prijateljica odnese, kar bo prijatel, podaril. ŠKORPIJON: Trmoglavost vas ji veljala že nekaj razočaranj in vas k še, če se ne boste spametoval; Pričnete ustvarjati nekaj zel koristnega. Z zdravjem ne bo težai Navezanost pride. STRELEC: Kadar ne znate s svoj pametjo reševati zagat, prisluhnil dobrim nasvetom čustva bodo t svojem mestu, zato se za šal odpravite na kratko pot. Pogui pred velikimi vrati. KOZOROG: Človek, ki vam jf hotel škodovati, nima več noben; veljave. Srečna in skromna ljubeze' pričenja pogrešati materialno osne vo. Z iskrenostjo lahko rešite vs nesporazume. VODNAR: Ne dovolite, da B vašo rnarljivost izkoriščali. Ljubez«! ni košara hrušk, ki jih lahko kf vprek delimo! Zresnite se * usmerite svoje sile na en objele Zeblo vas bo. RIBI: Bodite potrpežljivi ' nehajte škodovati sami sebi. vt zadovoljstva ob veliki ljubezni, ^' se boste končno spravili na del' Razvedrilo na snegu prinaša koris« MALI OGLASI 2 HA ZEMLJE, hišo in gospodarsko poslopje v Mestnem vrhu prodam. Naslov v upravi. DVA VAJENCA za kovaško stroko sprejmem. Jožef Erhatič, Maribor- ska 35. PRODAM 99 AROV posestva (njiva, gozd in sadovnjak z brajdami). Zofija Levičnik, Mestni vrh 54. OBRAČALNIK kombiniran (bauc) prodam. Ivan Soštarič, Sodinci 17,^ VDOVEC, preužitkar s svojo hišo' nekaj^ zemlje (vinograd) se ž' poročiti. Prednost imajo ciganld Ponudbe pod pošta Juršinci 44. GRADBENO PARCELO v Podvii cih prodam. Marija Čeh, Podvin^ 102, Ptuj. KMETOVALCI! Na zalogi imai" kvalitetne tridelne traktorske bra' po 2.2 50 din. Izdelujemo puhalni^ zračni sistem po 3.400 Kleparstvo Edi Voljč, Ormož,JS 70-027. a TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Ureiuie uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman Izhaja ^ četrtek. Tek. račun pri SDKPtuj, št. 52400-603-3045 8. - Tiska Mariborski ti* Maribor, Svetozarevska ulica 14.