Posamezna Številka 6 dinarjev
Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Okrajni odboj OS Trbovlje. ♦ Urejuje In odgovarja uredniški odbor. • Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. • Naslov uredništva in uprave Trbovlje - Zasavski vestnik, uprava rudnika • Teletom tt. sl * Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka S14-»T«-145 • List izbaja vsak četrtek • Letne naročnina 24« din, polletna 120 din. četrtletna 60 din, mesečna 20 din. posamezna številka t dinarjev na šestih straneh oa • dinarjev
LETO VI. — ST. 9.	TRBOVLJE, 5. MARCA 1953
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
dobile. Ugovarjale pa smo tudi zato, ker tudi vdove, ki so dobile zaposlitev, niso mogle pričakovati kaj prida pokojnine na starost, ker so službo nastopile večinoma v starosti okrog 40. leta in tudi več, svoja najboljša leta pa so posvetile možu in otrokom.
V zadnjem času je to vprašanje poslalo še bolj kritično; v našem okra i a ni takšne industrije, da bi mogli zaposliti vso žensko delovno silo, zaradi česar tudi vdove ne dobe več zaposlitve. Navezane so ali na to, kar preji i. io otroci — vdove, ki nimajo otrok, na na podporo socialnega skrb-sti... Takih vdov je v našem okraju okrog 60.
Navajamo nekaj najbolj prizadetih vdov, ki stalno prosijo, da se čimprej uredi vprašanje vdovskih pokojnin:
1.	Mož je umrl leta 1950. Delovne dobe je imel 33 let, vdova ne dobi pokojnine, ker je bila ob moževi smrti stara 43 let, njena delovna zmožnost pa je bila zmanjšana za 50%. Vdova je po moževi smrti sicer dobila zaposlitev, vendar spričo 6vojega slabega zdravja službo ne bo mogla opravljati toliko časa, da bi si pridobila svojo osebno pokojnino.
2.	Mož je umrl leta 1950. Imel je 28 službenih let, vdova je bila ob moževi smrti stara 39 let, zdravniško-de-lavska strokovna komisija je fia ugotovila, da je popolnoma in trajno nesposobna za delo, višja zdrav-iška komisija pa je odstotek njene invalid-nosi: določila s 50%. Zaradi tega ni dobila pokojnine, zaTjoslitve pa tudi ne ter prejema sedaj pokojnino iz socialnega skrbstva.
3.	Mož se je leta 1950 smrtno ponesrečil na rudniku in zapustil vdovo s 4 otroki. Vdova je bila ob moževi smrti stara 37 let in je dve leti prejemala pokojnino, ker je bila za dobo dveh let popolnoma nezmožna delo. Po dveh letih je bil odstotek njene invalidnosti znižan na 50%, pokojnina pa ustavljena, ker so vsi otroci stari nad 7 let. Vdova se seveda ne more zaposliti, ker so vsi otroci še šoloobvezni.
4.	Mož se je leta 1929 težko ponesrečil na rudniku in je od tedaj hrom ter priklenjen na posteljo. Že 24 let mu streže njegova žena, ki je sedaj stara 43 let. Zgodi se lahko, da ji mož umrje, preden bo stara 45 let — žena pa bo ostala brez pokojnine, ako-ravno je vso svojo mladost žrtvovala negi in skrbi za svojega moža in se ni mogla ganiti od njega. Podobnih primerov je še mnogo.
Spričo navedenega smo mnenja, da je treba spremeniti določila Zakona o socialnem zavarovanju tako, da bodo upravičene do pokojnine vdove, ki so ob 6mrti svojega moža dosegle vsaj 40 let starosti, ali pa imajo otroka mlajšega od 14 let, ali pa je njihova delovna zmožnost 50%. Vsekakor pa je treba spremeniti določilo, da vdova, ki ob moževi smrti ni izpolnila predpisanih pobojev, izgubi za trajno pravico do družinske pokojnine, Zakon je treba dopolniti v tem smislu, da vdova, ki ob moževi smrti še ni stara 40 let, dobi pokojnino vsaj potem, ko doseže to starost. Trajna izguba pravice do družinske pokojnine je namreč najhujši vzrok za pritožbe. Marsikatera bi se potolažila, če bi vedela, da ji vsaj na starost ne bo treba prositi za podporo iz socialnega ekrbotva.
Ko iznašamo prednje, vas prosimo, da odločno posredujete pri vseh pristojnih činiteljih, da se sedanji kri vični '-redpisi Zakona o soc alnem zavarovanju čimprej spremene v smislu našega predloga. Nepriznavanje pokojnin vdovam postaja v našem okraju težak socialn' problem, ki nujno terja čimoreišnio . šitev.«	7« vršni kova.
Trboveljska žena-delavka pozdravlja vse žene ob 8. marcu
saj je bilo tedaj žensko gibanje pri v®* močno razvito. Kapitalistična drui-? ni mogla in ni hotela rešiti delav-,Kega vprašanja, zato tudi ni mogla in gorela rešiti ženskega vprašanja. Za želj0 ni prostosti, kjer ni svobode za ose Plovno ljudstvo. Zato ni čudno, da so Rjavke v stari Jugoslaviji začele ose P?8°steje sodelovati z delavci o raznih Jonkah, demonstracijah in podobno.
neustrašeni podvigi žena v ‘D*j Jugoslaviji n zasavskih revirjih. j^rjborskih tekstilk, jeseniških žena in uri drugih. — ose to je dalo močan po-ljudski revoluciji, ki se je iz-njf* Pri nas in je zlasti posegla o živ-nJe žene in temeljito spremenila njen
V Saofl. Ifrastnihn
dne »rižem rek
kot£kor.avno 60 zima bliža svojemu v „ u ln spomladansko sonce že vabi zaci;ra\°A so požrtvovalne žene organi-kai 'ki v Hrastniku izkoristile nega' l nih dni s prireditvijo šivilske-vilie teharskega tečaja. Tečaj za šile vr«Sbls*uie preko 40 tovarišic, kjer činom na,P°hvala, da so med njimi ve-nov * ®l*ditike. Pouk bo trajal 6 ted-9au’čit ^a w bodo mladinke' dosti tovariz;'hjibarski tečaj pa obiskuje 18 'c. Pouk je dvakrat tedensko.
se te'pihalna organizacija v steklarni Začela PP ."hčnem zboru lotila dela; svof»„DJ^ z Ljudsko univerzo v okviru &ospodn ■ ihtiva. Predavanja zajemajo
sp^nMt5ftiu in vodstvo
ŠČito°u<B^a M higieno in tehnično za-šča v £j,.on?vno pregledala vsa delovi-loge ali ,e*i" ter stavila potrebne pred-uelavskemu svetu tovarne.
va] (t)avfh' .svet steklarne je obravna-ostri azbem podjetja ter po zelo mula-:-zPravi »Prejel predlagano aiku-želo (|i, tovafne z raznimi pripombami. keglia,il,„Tna,Je..nadalje v zadnjem času ga f]n.«,* sekcija sindikalnega športne-iateljRi. : Pred kratkim je imela pri-štvom . n .sre^'a!'.i® s kegljaškim dru-’? Celja, prav tako se je
L HTastniku ?!ir a ,?a ,P°v™<no tekmo ^ letos ^® Ja kegljačev je, da bi da bi r®J?*r.adhi novo kegljišče in P°dirujn. P°djebla skv.pno s sindikalno v „ „Tr
delovala tudi z vsemi naprednimi ženami sveta. Samo v Jugoslaviji se je borilo proti okupatorju o vojnih enotah in v zaledju okrog dva milijona žena.
Med temi so bile častno zastopane tudi žene našega Zasavja; borile so se o partizanskih enotah, delale kot aktivistke v političnih organizacijah, o porajajoči se ljudski oblasti, kot obveščena tke, kurirke. bolničarke in podobno.
Nešteto tovarišic smo imeli, ki so bile pripravljene žrtvovati tudi svoje živi jen je za osvoboditev domovine. Mnogo od njih ni dočakalo osvoboditve, med njimi Tončka Čečena, Marjetka Vresko-na in neštevilne druge. Mnoge so padle pod sovražnikovimi kroglami ali pa so podlegle mučenju po zaporih in internacijah, mnoge matere so izgubile svoje sinove in hčere, žene svoje može, spet druge so zapustile svoje može in otroke, da gredo o boj za sveto pravico. Mnogo očetov in mater je padlo. Zato naj dobi vsak otrok, ki je izgubil starše v NOV, svojo ljubečo mater n vsaki
MLADINA
Edi Vastič
Mladina našega okraja se pripravlja na V. kongres LMJ s slovesnimi proslavami. Te slovesnosti so bile 4. mar-ca 7 Zagorju, Hrastniku, Radečah, Loki, na Dolu pri Hrastniku in v Trbovljah. Po vseh krajih je razobešeno
Že dolgo časa teži kot rakova rana naše prizadete žene — vdove in vse ostale žene, ki se jim lahko zgodi, da izgubijo svojega moža, to, da nimajo po svojih pokojnih možeh pravice do družinske pokojnine, če nimajo izpolnjenih nekaterih pogojev, ki jih določa Zakon o socialnem zavarovanju.
Glede na to, da ta zakon v nekaterih določilih ni v skladu s socialistično ureditvijo naše države, so žene našega okraja načele to vprašanje tudi na IV. kongresu AFZ za Slovenijo v Ljubljani. Načetje vprašanja pokojnin mnogih naših žen - vdov so odobravale vse delegatke. Predlog, da se nekatera določila tega zakona spremene, je predsedstvo kongresa AFŽ vzelo na znanje in obljubilo, da bo glede ureditve tega vprašanja — poprave zakona — posredovalo pri glavnem odboru Zveze sindikatov za Slovenijo v Ljubljani. Na stalna vprašanja žena, kaj je že storjeno v tem pogledu, je spričo okoliščine, da nismo še dobile nikakega odgovora na iznešene zahteve na kongresu, prejšnji teden odpotovala iz našega okraja delegacija na Glavni odbor AFŽ za Slovenijo, da mu ponovno prikaže nujnost čimprejšnje spremembe določil Zakona o socialnem zavarovanju. Kakor Glavnemu odboru AFZ za Slovenijo, smo istočasno tudi Glavnemu odboru Zveze sindikatov za Slovenijo poslale resolucijo, katere vsebina se glasi:
»Zakon o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin določa v členu 67, da gre zavarovančevi ženi pravica do družinske pokojnine le tedaj, če ima žena ob smrti svojega moža več kot 45 let, ali pa če je popolnoma in trajno nezmožna za delo, oziroma če ima otroka, ki je mlajši od 7 let Zaradi teh določil so hudo prizadete mnoge vdove, ki ob moževi smrti niso izpolnile teh pogojev za dosego pokojnine. Na njihove želje, ki so jih iznesle na množičnih sestankih in na sejah odboTa AFŽ, prosimo, da posredujete, da se zakonska določila spremene tako, da bodo upravičene do pokojnine tudi vdove, ki jih sedaj ne prejemajo. To našo prošnjo utemeljujemo naslednje:
Predpis, da nima pravice do pokojnine vdova, ki ob moževi smrti m stara še 45 let itd., je bil do neke mere razumljiv v času, ko je ta zakon izšel. Takrat je lahko vsaka za delo sposobna žena našla svojim sposobnostim in svojemu zdravstvenemu stanju primerno zaposlitev, s katero se je lahko dostojno preživljala. Pa tudi takrat smo žene ugovarjale, ker mnoge vdove, ki so imele več otrok v starosti od 7. leta naprej, za katere so morale skrbeti, niso mogle v službo in so se preživljale na račun »okojnine in otroške doklade, ki so jo dobivali otroci. Druge so bile spet le delno sposobne za delo zaposlitve niso
Obvestite nas po »Zasavskem vestniku" — pa bomo spet prišle!
Zalokar, vrtnar V P H na Hotemežu, opisal gojenje najnavadnejših vrtnih in sobnih cvetic in okrasnih rastlin, nato pa odgovarjal na neštevilna vprašanja, ki so mu jih stavile udeleženke; videti je bilo, da je v Trbovljah že veliko ljubiteljic in prijateljev cvetic.
Nazadnje je tov. Bantam od OZZ obrazložil osnove pojme o načinih borbe proti boleznim in škodljivcem naših kulturnih rastlin in predvajal tudi barvni film iz tega področja.
Gospodinje so bile s celim programom izredno zadovoljne; sklenile so, naj bo naslednje predavanje posvečeno gojenju perutnine in boleznim perutnine ter drugih malih živali. Na splošno željo bo to predavanje že v petek, 7. marca ob 3. uri pop. — spet v Domu Svobode v Zgornjih Trbovljah. — Vabimo poleg vseh gospodinj tudi člane Društva rejcev malih živali 1 T. B.
V prejšnji številki našega lista smo poročali o drugem »zborovanju« trboveljskih gospodinj, ki je bilo posvečeno zelenjavnemu vrtnarstvu, obenem pa smo jih povabili na tretji sestanek v petek, 27. februarja. In zares je izredno številna udeležba gospodinj na tretjem letošnjem sestanku gospodinj pokazala in dokazala, da je »Zasavski vestnik« najboljši obveščevalec; dvorana je bila polno zasedena in smo med gospodinjami opazili tudi precej možakarjev, ki so z enakim zanimanjem poslušali predavanja, ki so bila tega dne posvečena gojenju cvetic in okrasnih rastlin.
Uvodno predavanje tov. Blatnikove, upraviteljice gospodinjske šole v. Trbovljah, je bilo izredno lepo. a vendar prisrčno pesniško opisovanje življenja cvetic in njih pomena za človeka. Posebno važen je bil poudarek pomena ovetio za industrijske kra. Je. — V naslednjem predavanju je tovariš
ZA V. KONGRES LM)
Rudi Bregar
na stotine gesel v pozdrav kongresu.
Danes, dne 5. marca 1953, bodo odpotovali na kongres delegati našega okraje, in sicer: Rudi Bregar, kmečki sin s Čebinovega, sedaj član CK LMS, Edi Vastič, rudar iz Hrastnika in Lado
Lado Levec
Levec, sekretar LMS za okraj Trbovlje.
Delegate našega okraja ter delegate iz ostale Slovenije bo pozdravila mladiina iz Radeč, Loke in Zidanega mosta danes zvečer na postaji v Zidanem mostu z zastavami in godbo.
OSMI MAREC
mednarodni praznih naprednih žena
Osmi marec praznujejo vsako leto jot svoj dan ose napredne in svobodoljubne žene, ki ljubijo resnico, svobodo ln napredek, ki so se borile in se še danes bore za izboljšanje življenjskih po-gojev njih samih in vsega ljudstva. Bo-nJo se na strani revolucionarnih delov-nih strank proti laži in vsakemu izkoriščanju.
Mednarodni ženski praznik — 8. marec — ima že dolgoletno zgodovino; po-“udo zan j je dala nemška socialistka Klara Zetkin teta •mo praznovali 8.
položaj. Da vidimo spremembe, ki so se izvršile v življenju žena v naši državi, je potrebno, da še enkrat pogledamo položaj žena v stari, predaprilski Jugoslaviji: žene niso imele političnih pravic, niso imele pravice odločati o javnem življenju. Pod vodstvom ZKJ pa je nastalo in se razvijalo protifašistično gibanje žena kot del Osvobodilne fronte.
Organizacija protifašističnih žena je igrala veliko vlogo; dvignila je
žena in jih mobilizirala o NOV,
zavest žena in
1910. V Jugoslaviji | podpirala je našo borbo, povezovala marec že pred voj- naše partizanske vrste in zaledje ter so-
ženi socialistične Jugoslavije. Naša ljudska revolucija je zmagala, naše žene so postale enakovredne državljanke, ki se danes skupno z moškimi borijo za veliko zmago napredne ideje socializma in miru v svetu. Žene socialistične Jugoslavije stoje trdno ob strani vseh naprednih žena v svetu, ki se bore za resnični mir, svobodo in enakopravnost med posameznimi narodi in državami.
Žene Zasavja in črnih revirjev bomo najlepše proslavile 8. marec, mednarodni praznik oseh borbenih žena, s tem, da bomo tega dne pregledale, ali smo izvršile vse naloge, ki jih pred nas postavlja skupnost. Žene, vključene v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije vemo, kje je naše mesto, in bomo naše pridobitve znale tudi zvesto čuvati. Žene Zasavja pa pošiljamo ob tem prazniku osem ženam socialistične Jugoslavije naše borbene pozdrave in čestitke.
Polna dvorana je pozorno sledila poročilu tovariša Kardelja na IV. kongresu Ljudske fronte, ki se sedaj imenuje »Socialistična zveza delovnega ljudstva
Jugoslavije«
Odločna zahteva žena
GOSPODARSKI SPORAZUM MED TURČIJO IN JUGOSLAVIJO
V	Ankari Je bLl i»Upisan sporazum o plovbi in trgovini. Jugoslavija bo po teli sporazumih izvozila v Turčijo večje količine lesa, cementa, izdelkov kovinske predelovalne industrije, tekstila, bombažnih tkanin, kemičnih proizvodov in investicijsko opremo v skupni vrednosti 40 milijonov dolarjev. Turčija pa bo v Jugoslavijo izvozila večje množine bombaža, pSenice, manganove rude, lanenega semena, volne in južnega sadja v vrednosti 80 milijonov dolarjev.
GRSKO-JUGOSLOVANSKI
TRGOVINSKI SPORAZUM
V	Atenah ao po daljših pogajanjih podpisali grško-jugoslovanski sporazum o gospodarskem sodelovanju, trgovinski zamenjavi m p.ačiini sporazum. Doba trajanja sporazuma ni omejena, blagovni seznami pa se bodo obnovili vsako leto. Obseg zamenjave znaša 17-6 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več, kot je znašala najvišja predvojna trgovinska zamenjava med Jugoslavijo in Grčijo. V sporočilu o tem sporazumu se povd&rja možnost koristnega delovanja obeh držav na raznih področjih gospodarstva. Po lem sporazumu bo Jugoslavija izvažala v Grčijo živila, živino, gradbeni leg, stroje, industrijsko opremo tor kemične in farmacevtske izdelke. Grčija bo izvažala v Jugoslavijo tobak, bombažno predivo, surovi bombaž, riž, rude, olivno olje, olive ter suho grozdje.
TROJNI
JUGOSLOVANSKO-GR8KO-TUH8KI
SPORAZUM
Skoraj istočasno kot gospodarski sporazumi je bila med Jugiosiavijo, Grško in Turčijo sklenjena pogodba o prijateljstvu in sodelovanju, ki so jo v Ankari podpisali ministri zunanjih zadev teh treh držav. Pogod-ga obsega uvod in deset členov ter odreja način in obseg sodelovanja med tremi državami na raznih področjih. S pogodbo je ustvarjena podlaga za tesen politični, gospodarski in vojaški obrambni kontakt med državami podpisnicami, pri čemer se ; mi udarja potreba reševanja vsakega spora z mirnimi sredstvi v smislu Ustanovne listine Združenih narodov. Prednji sporazum pušča odprta vrata vsaki drugi državi, ki bi želela pristopiti k pogodbi pod istimi pogoji in z istimi pravicami kot države podpisnice. Podpis pogodbe komentirajo v političnih krogih Velike Britanije Ln ZDA s priznanjem in zadovoljstvom ter poudarjajo, da so te tri države z medsebojnim sporazumom znatno prispevale k zagotovitvi miru v tem delu Evrope.
POT ED ENA V WASHINGTON
Britanski zunanji minister Eden in finančni minister Butler sta odpotovala v VVashmgton. Ministra bosta skušala v ZDA uveljaviti načrt britanske imperialne gospodarske konfe-renoe, kjer bosta med političnimi vprašanji razpravljala zlasti glede politike na Daljnem vzhodu, glede angleških odnosov do evropske obrambne skupnosti ter o sueškem vprašanju. Na programu razgovorov ao tudi zgolj finančna vprašanja, predvsem konvertibilnost angleškega funta šterlinga.
PERZIJSKE HOMATIJE
Perzijski šah Je izrazil parlamentu namero, da za dalj časa odpotuje v inozemstvo- V zvezi s tem so bile v Teheranu velike cestne demonstracije ter so demonstranti pred Sabovo palačo zahtevali, naj šah ostans v državi. S ah se je pokazal na balkonu ln Izjavil, da do nadaljnjega ne bo zapustil države. Domneva so, da je ozadje teh najnovejših perzijskih političnih dogodkov nesoglasje med Mosadekom ln perzijskim šahom.
SESTANEK EI8ENHOWER-STALIN»
Zadnje dni ee v zahodnih političnih krogih živahno komentira vest o nameri predsednika ZDA, da se snide s Stalinom ln da z osebnimi razgovori skuša omiliti napetost mednarodnega ozračja. O tem se zlasti razpravlja v britanski in francoski prestolnici, izražajo pa bojazen, da Velika Britanija in Franclja k tein razgovorom ne bi bili povabljeni. Pač pa v francoskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da se je dosedaj Izkazalo, da je bilo na sestankih med omejenim številom državnikov opaziti težnjo po delitvi sveta na vplivna področja ln da bi morali kanferenoo med »velikimi« sklicati na širši podlagi, če se res hoče doseči mir.
Lepo je na Dotah pri Litiji
Dole pri Litiji so gorska vas, ki leži Južno od Kuma v višini duu metrov nad morjem. Iz Kadeč te pripelje avtobus, ki vozi trikrat tedensko do zadnje postaje Sopote, ki Ima ime po potoku Sopoti, ki se izliva pri Radečah v Savo.
Cilavna cesta Radeče—Litija drži po soteski reke Sopote in Je dolga 12 km ter ponekod tako tesna, da je prostora le za reko in cesto in je zares romantična. Na sredi poti se dviga na strmi rebri vas Svibno, odkoder je prelep razgled skoraj po vsej dolini, na drugi strani se pa vzpenja Kum, ki se ti dozdeva, da bi ga lahko dosegel. Vas Svibno je bila za časa Turkov zares naravna obramba proti turškim pohodom v slovenske kraje.
Od predzadnje postaje »Na križaju« drži proti Dolam 6 km dolga stranska cesta, ki je zelo strma. Saj se dvigne približno 200 m od križišča. Cesta, ki drži po Murnovem grabnu (odkod to ime, ne ve pojasniti noben domačin), je ponekod zelo strma. Saj pravijo prvemu najhujšemu klancu »Sopi-havec«, ker po njem sopiha pešec, a v današnjih časih tudi avto. Na polovici pota Je spet križišče poti, tako Imenovane »Vahte«. Tu Je namreč stala straža v turških in francoskih časih, ki je naznanjala prihod sovražnika iz doline in drugih krajev. Tod mimo Je namreč šla stara rimska cesta, ki Je držala lz Litije skozi Šmartno, skozi Presko, Borovak pod Kumom v Gornje Jelenje blizu Dol, skozi Kraje v Zavrh, kjer Je bila nekoč graščina. Od tod Je zavila skozi Zagozd mimo »Vaht« v Dobovico. Tu je bila znana rimska postaja, koder so spravljali vino v mehovih lz Istre na oslih, kt jih uporabljajo tamkaj še danes. Cesta je Sla dalje skozi Radgonco na Gradišče, kjer je bila v sedanji Oblakovi hiši tudi rimska postaja ln gostilna. Tu stoji še dandanes starodavna slovenska Upa, ki je ne more obseči pet mož; pravijo, da je stara okrog 900 let.
Tukaj se Je odcepila ena cesta v Šentrupert na Dolenjskem, druga pa na Svibno, ki smo ga že omenili ter leži nad strmo skalo doline Sopote. Nad vasjo se dvigajo razvaline gradu Ostrovrharjev, ki so tu gospodovali pred 300 leti. Nekoliko so vidne še grajske ječe, a razločiti Je prav dobro, kje Je stal grajski vodnjak.
Pa se vrnimo spet na križišče »Vahte«, od koder pridemo do vasi Kal, ki leži tik nad Dolami. Tu Je bilo nekoč veleposestvo, last nekdanjega Skalarja, od tod tako sorodno Ime vasi. Sedaj Je tam pet kmetov. V petih minutah sl po zelo strmem klancu na Dolah. Vas leži v dolini, od tod njeno Ime ln šteje dvanajst hiš. Tu je občina, šola, pošta, fara, prodajalna KZ, kar vse na kupu. V nekdanji start Soli Je bil pred nedavnim grad Italijanskega grofa Aparla, kjer je bila po vojni tri leta šola, kajti sedanja šola je bila med NOV požgana ln so Jo tri leta obnavljali. Pod sedanjo šolo je bila nekoč tudi graščina, kjer je sedaj lepa ekonomija, ki Jo vodi tov. Vrtačnik. Tudi na Pasjem vrhu Je bila graščina, deset minut nad Dolami, last nekega Medveda. Tu Je ob Jasnem vremenu krasen razgled; vidi se namreč Nanos nad Vipavsko dolino in celo Triglav. Blizu Dol Je mala vas Be-renjak, ki ima ime po borovcih in ne po brinju. Tam Je bila nekoč Paževa graščina. Se danes Je ostalo sto hektarov gozdov, od katerih Je polovica last države. Potem so na posestvu začele rasti kmetije. Sedaj )e v vasi pet kmetov. Kmet Vresk Je še danes državni gozdar, ki nadzoruje gozdove. Nekoč Je bila lastnica teh gozdov tudi nekdanja radeška graščina, ki leži nad sedanjim hotelom »Jadran« v Radečah. — Poldrugo uro hoda od Dol Je vas Goba, ki ima ime, ker Je podobna morski gobi. Na vrhu hriba Je namreč talna voda, ki včasih sili na dan, kajti če se koplje le malo globlje, se pride takoj do vode. Med Malo Gobo in Presko v Krajih so pa še pred sto leti kopali železno rudo, ki so Jo nosili v plavže v Žužemberk oz. jo vozili tjakaj s konji. Pod Gobo Je pa vasica Gadne, kt nosi Ime po tem, ker Je bilo tamkaj nekoč zelo mnogo kač. Tak je zanimiv zgodovlnsko-topografski opis Dol ln okolice.
Kako pa Je bilo za časa NOV na Dolah? Med okupacijo so Nemci zasedli vsa večja poslopja v kraju, tako da ni bil mogoč pouk v šoli. V dneh od 29. novembra do 4. de-
TVD »Partizan« v Zagorju Je na pravi poti
TVD Partizan ▼ Zagorju je imel v preteklem letu vidne uspehe, predvsem pa je pomnožil svoje vrste.
Mnogo pažnje posveča drufitvo mlajSim oddelkom. Ob zaključku dela v preteklem letu je na Silvestrovo priredilo pionirsko čajanko, na katero so bili povabljeni tudi starSi.
Pred kratkim je drirltvo pripravilo lepo uspelo mladinsko maškarado; prijetno okrašena dvorana je bila nabito polna. Mask je bilo 95 in je po izvirnosti ena prekašala drugo. Igral jim ie orkester. Marsikdo se je do solz nasmejal, ko je gledal, kako je mladina pod vodstvom svojih vaditeljev rajala, plesala kolo, izvajala razne igre itd. Najlepše maske so bile nagrajene.
Prijetno je minilo popoldne. Otroci in starši so se zadovoljni razšli v prepričanju, da je TPD Partizan v Zagorju na pravi poti.	— ik.
cembra 1941 so preselili do 95*/» vsega prebivalstva v Nemčijo, nekaj družin pa je zbežalo preko demarkacijske črte na ozemlje, zasedeno po Italiji. Meseca marca so Jih spet preselili nekaj.
Prve partizanske enote so se pojavile tukaj že leta 1941. Zadnji Šolski upravitelj pred vojno, tov. Venceslav Taufer, je sodeloval med NOV v gospodarski komisiji. Po kapitulaciji Italije je umrl mučeniške smrti od Nemcev. Zato so imenovali pionirski odred na Dolah po njem. V začetku leta 1942 so domačini začeli vstopati v partizanske vrste. Od meseca marca 1943 dalje so se začele na območju Dol bitke, ki so dosegle ob italijanski kapitulaciji svoj višek, ko so Švabi začeli proti partizanom s splošno ofenzivo. Začele so se bitke, porušeno in požgano Je bilo mnogo hiš, med njimi tudi šola. Zelo porušena je bila vas Kal. Pa tudi vas Gradišče, ki so jo komaj sedaj za silo popravili. Dole z okolico kakor tudi sosednja vas Polšnik so bile med NOV zelo prizadete.
Kakšne pa so bodoče perspektive Dol? V načrtu Je predvsem elektrifikacija kraja, ki jo bo treba izvesti v doglednem času. Okraj Trbovlje je že votiral pol milijona dinarjev v ta namen. Treba bo napraviti električni daljnovod od Dobovca do Polš-nika in od tukaj na Dole.
Druga važna zadeva pa Je izboljšanje prometne ceste. Kakor smo nekoč že omenili, bo treba speljati cesto na Dole od glavne ceste skozi Jelenje in Kal na Dole, ki bi bila položnejša od dosedanje in bi avtobus lahko prišel do vasi. Druga cesta bi se lahko povezala z Mirnsko dolino, in sicer iz Dol proti Šentrupertu, ki je blizu Mirne. Tedaj bi Dole ne bile več hribovska vas. To pa je naloga novega občinskega odbora. Takrat bo vsakdo raje prišel na Dole.	S. 8.
LETNA SKUPŠČINA
rezervnih of.c rjev v Trbovljah
V soboto, 21. februarja, je imel docI-odbor Združenja rezervnih oficirjev mesta Trbovlje v svojih klubskih prostorih redno letno skupščino.
Poročilo o delu organizacije trboveljskih rezervnih oficirjev je podal predsednik Polde Petrič. Iz tega poročila povzemamo, da je bil v času od ustanovitve tega pododbora meseca aprila lanskega leta do danes kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim dosežen lep napredek; pogreška organizacije je bila, da ni pritegnila vseh rezervnih oficirjev v svojo sredino, lep uspeh pa je dosegel pododbor s študijskimi predavanji, ki se jih je udeleževalo okrog 80% vseh rezervnih oficirjev.
Med uspehe pododbora smemo šteti prav tako ureditev klubskih prostorov, v katerih je urejena knjižnica in čitalnica, kjer so članom kluba na razpolago tudi šahovnice in podobno — pomanjkljivost kluba oficirjev pa je v tem, da je bil v premajhni povezavi z organizacijo Zveze borcev in s Strelsko družino, ki je v revirskem centru nikakor ni mogoče oživeti.
Diskusija na skupščini je bila živahna, po izvolitvi novega odbora in dele-
Dole pri Litiji
. gatov za okrajno skupščino rezervnih oficirjev pa so navzoči sprejeli sklepe za nadaljnje delo; tako je skupščina sklenila, da se bodo vsi rezervni oficirji naročili na list »Narodna Armada«, prav tako bo pododbor pozval vse rezervne oficirje, ki še niso organizirani, da se stoodstotno vključijo v svoje Združenje.
Pododbor bo nadalje nudil vso pomoč centrom prodvojaške vzgoje, prav tako pa tudi novoustanovljeni strelski sekciji pri SD »Rudar« v Trbovljah. Tudi v bodoče bo pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Trlmvljah prirejal redno vsakih 14 dni predavanja po strokah in rodovih vojske.
Občni zbor KZ Radeče je bil praznik kmečkega zadružništva
Občni zbor je bil v nedeljo 22. februarja. Navzočih je bilo izmed 230 nad 180 članov — polna dvorana hotela »Jadran«. Pred skupščino so udeleženci gledali več zanimivih strokovnih filmov: o zatiranju rastlinskih škodljivcev, o umetnem osemenjevanju živine in o vzreji telet s spremnim predavanjem tov. Toneta Bantana od OZZ.
Ob pričetku so zbrane zadružnike pozdravili: predsednik občine tov. Fer-či Miler in tajnik OZZ tov. Hudoklin, nato pa je tov. Bantam očrtal naloge in delovni p->gram kmetijskih zadrug.
Iz poročil smo razvideli, da je odbor zadruge v preteklem letu dobro gospodaril in izkazal lep čisti dobiček, ki se bo po sklepu občnega zbora uporabil v eni ali drugi obliki za pospešitev kmetijske proizvodnje.
Razen tega je zadruga že doslej skrbela za strokovno izpopolnitev članstva in prirejala predavanja in tečaje v posameznih okoliših svojega področja, posebej tudi za gospodinje. Zadružniki so sklenili, da bodo to delo nadaljevali in poglobili. In zares so imeli še istega dne popoldne v Svibnem s filmi spremljano predavanje, kjer je bila spet polna dvorana kmečkih ljudi, tako starejših kot tudi mladine, ki se kot prva v okraju udeležuje redno kmetijskih predavanj v okviru kmetijske nadaljevalne šole.	T. B.
Odredba okrajnega ljudskega odbora
Predsedstvo OLO Trbovlje St. 19/53
Na podlagi 11. točke odloka o reviziji in 1 prepisovanju sp|oAnih volilnih imenikov za volitve poslancev v Zbor proizvajalcev (Ur. list FLRJ St. 4-22/58) izdaja Okrajni ljudski odbor Trbovlje
ODREDBO
o določitvi vasi in zaselkov v območju okraja Trbovlje, za katere se ne bo vodil poseben j volilni imenik, in vasi, v katerih imenik ■ naj se vpišejo volivci Iz teh zaselkov in manjših vasi.
1. člen. — V območju posameznih občin okraja Trbovlje se določijo vaai, za katere »e bo vodit poseben volilni imenik, in vasi j ter zaselki, ki se zanje ne bo vodil poseben j volilni imenik, takole:
I.	V občini Cešmenlk se vodi poseben vo- ! Ulni imenik za vasi: Cemšenlk, Brezje in | Znojile in sicer za te-le vasi in zaselke:
1. Cemšeui.k: Cemšenik Raabor, Dobrljevo, Ržiše, Zdole; 2. Brezje; 3. Znojile: Znojile, Sv. Lenart, Jelčevlca, Jesenovo, Križe.
II.	V občini Dol pri Hrastniku: 1. Dol: ■ Dol, Slatina, Cerdene; 2. Brnlca; 8. Mnrno: Marno, Kristandol, Unično; 4. Brdce; 5. Turje: Turje, Cretno; 6. Sv. Jurij; 7. Kovk: Kovk, Jesenovec, Kupčka vas; 8. Kal.
III.	V občini Dole pri Litiji: L Velika I Goba: Velika Goba, Mala Goba Gadne, Lju-bež, Prežanske njive, Ccplje; 2. Dole: Dole, Kal prt Dolah, Berinjek, Prevolje, Zgornjo Jelenje, Spodnje Jelenje Kraje, Zavrh; 3. Selce: Selce, Slavna, llude ravne, Brdo, Suhadole; 4. Dobovlca: Debovlca. Radgonca, Lamovje, MagoJnik, Sopota, Zagozd; 5. Gra-
dtčče: Gradičče, Prelesje, Bob, Vrh, Dobje Javorje, Jetšovec, Strmec, Podstrmoe. Sadeže, Mlake, Ravne (del).
IV. V mestni občini Hrastnik: 1. Hrastnik 2. Studence; 3. Praprctno: Praprotno, Pleako 4; Čeče: 5„ Podkraj: 0. Savna peč: Savna peč
1.
4.
Krnico, Sv. Jurij (del). V. V občini '
Loka pri Zidanem mostn:
Loka; 2. Račiča; 3. Breg: Breg, Sv Jurij; Hazbor; 5. Okroglice, 6. Hadež: Radež, Kozle Zavrate Poljane; 7. Celovnik: Čelovnik, Zi rovnica: 8. Sv. Peter.
VI.	V občini MllnSe: 1, Briše: Briše. Raz potje; 2. Kolovrat: 3. Medija: Medija, Borje 4. Žvarulje; 2varu]je, Dolgo brdo, Vrh; 5 Ml inče: Mltaše, Zabava, Log; 6. Breznik Breznik Kostrevnica, Ravne.
VII.	V občini Pndkum; 1. Podkum: Pod kum, Čatež, Ravan, Pungert, Podlešje, So pota, Jesenovo Raven, Jazbine, Zastopje Kidelnlik; 2. Borovak: Borovak, Vrli, Ščit Selo, Mali Kum, Gornja vas; 3. šklendrovec Šklendrovec Brebrno, Boričo, Vode, Kleno vik: 4. Padež: Padež, Podpadež, Osredek Stranskih vrh.
VIII.	V občini Pollnlk: 1. PoISnik: Pol šnik, Sušje, Sv. Lovrenc, Selo. Str. vrh; S Tepe: Tepe, Prcveg, Šumnik; 3. Mamolj Zgornji Mamolj Spodnji MntnolJ. Podmilj Prelesje; 4. Velika Preska: Velika Preska Zglavnica. Borovak: 5. KonjSčica: KonjSčica, Renke, Ravne, Petkovna.
IX.	V mestni občini Radeče: L Zidani most: Zidani most. Brezno, Straže; 2. Veliko Sjrje: Sirje, Suhadol: 3. Sv. Peter; 4. Jelovo: Jelovo, Boriče, Čeme; 5. Svibno: Svibno, Ci-memo; 3. Jugnjenica: Jngn.tentca, Stari dvor; 7. Močilno: Močilno Žebnik: 8. Njivice: Njivice, Dobrova, Rudna vas; 9. Hoteraei: Ho-
temež, Brunčka gora, Brunik; 10. Vrhovo: Vrhovo, Goroljce Praprotno; 11. Radeče: Radeče, Dvor.
X.	V občini Senožeti: 1. Senožeti: Senožeti, Jarče, Spital; 2. St. Lambert: St. Lam-bert, Borje Kobiljeks 8. Kal: Kal, Jablana; 4. Požarje: Požarje. Krbulje, Prečna, čolniče; 5. Kolk: Kolk, Seliče, Zavženlk, Krivica; C. Mošehik: Močenlk, Renke; 7. Tirna: Tima, Selce, Brezovica, Kalce; 8. Roviče: Rovjše, Golče Vežnlca, Sv. Gora.
XI.	V mestni občini Trbovlje: 1. Sv. Planina: Sv. Planina, Čebine, Sv. Lenart (del); 2. Klek: Klek, Praprečo (del); 3. Dobovec: Dobovec, Završe, Škofja Riža; 4. 2upa: Zupa, Ključevca; 5. Sv. Katarina: 6. 8v. Marko: Sv. Marko, Ojstro; 7. Gabersko; 8. Knezdol. Knezdol Planinska vas: 9. Trbovlje.
XII.	V občini Trojane: 1. St. Gotard: St. Ootard, Blodnik. Jelševlca: 2. Hrastnik pri Trojanah: Hrastnik, Jelenk, Polčna; 3. Trojane: Trojane, Učak, Zavrh; 4. Žide: Zlde, Hribi.
XIII.	3’ mestni občini Zagorje: 1. Zagorje;
2. Toplice: 8. Loke; 4. Kisovec; 3. Izlake: Izlake. Zabreznlk, Prhovec:	6. Podllpovlcat
Potlllpovlca, Orehovica; 7. Semnlk: 8. Dolenja vas: Dolenja vas. Držlna: 9. Ravenska vas: 10. Selo; 11. Potočka vas: Potočka vas. Pr»-preče. Vine; 12. Kotredež: Kotredež. Rove; 13. Znvlne; 14. Podkraj; 15. Čolniče: Colmče. Vrh.	,
2. člen. — Volivci zaaelkov ki niso im®: novani v tej odredbi, se vplčejo v volilni imenik najbfižje vasi. za katere se vodi posebni volilni imenik.
3. člen. — Ta odredba stopi v veljavo takoj-Predsednik: Martin Gosak


•oo-
Hlnko MVilfan:
STEIIEBE mum
(Nadaljevanje In konec)
Močna svetloba velike internatske vete jih je ščemč prevzela, da so se za kratko dobo oddaljili od te kemične svile. Vrtali in vrtali so, vendar le vse preveč tuje, novo, nemogoče se jim je zdelo. No, to o padalih — to že. To je kakor prha za zaspanca.
»No — tisto padala so bila iz te kemične svile.« Učitelj je vrgel to vest med mladince. »Bom ko j nazaj,* je obljubil. Segel je v žep. Ko je grabil po ključu, so se pod napetim blagom poigravali členki. Kmalu se je vrnil dolgih korakov. Ze med vrati se je ustavil, ko je našel v znani mesečni reviji pravi članek. V presledkih je sproti prevajal: »Pri proizvodnji polgamido-vih vlaken je mogoče glede na surovine raziskovati tri poti: 1. z dikarbonovimi kislinami in diamini, 2. epsilon — kaprolaktaml in 3. z diisocianati ali diamini in CO>.
Prvi način je vpeljan v ZDA in patentiran od firme Du Pont de Nemours. Po drugem dela Bati, a istočasno med drugo svetovno vojno tudi I. G. Farbenindustrie. Tudi tretji način se je udomačil v Nemčiji.*
G. Farbenindustrie .. .*
Sedaj je bil Mišo tisti, ki se ni mogel več obvladati »To sem že nekoč slišal.* S palcem je pokal ob mezincu; bil je neučakan.
»Saj smo že v šoli govorili o njej,« je dejal nekdo razdraženo.
»Aspirin, analinske barve... tajne nemške zveze celo med vojno z ameriškimi trusti... in tako dalje.« Radove besede so budile v njih spomine na pogosta tolmačenja pri političnim urah.
»Da, da, da!* Drugače hudomušni Pečlin se je tokrat živo poglobil v razmišljanje. »Saj!* je rekel razmišljeno. »Saj je inženir pripovedoval, da so trije češki strokovnjaki odkrili to umetno svileno nit — kemično svilo — med okupacijo in izdelovali ženske nogavice iz »steklene svile*. Nemci pa so prepovedali ...«
»Seveda,* je zategnil Buček, »konkurenca!*
»Eeel Tako torej!* Sedaj je bil Sime tisti, ki se je spozabil.
»Počakajte, da povem jaz do kraja,* je vabeče dejal Pečlin; tovariši so se vedno nasmejali kot vselej, kadar je on kaj govoril. Je že tako. Je pač znal s svojim veselim in šepavim pripovedovanjem v druščini napraviti prijetno razpoloženje. Se malo, pa jih je pridobil za nadaljnje poslušanje. »Neki — mislim, da so bili trije —«
»Inženir Novotng, dr. Prochaska in.. .*
»...ah, pasja vera, kako se je že
imenoval?...«
»Kaj je že rajni, da se ga več ne spomniš?* mu je ponagajal Sime.
»Pojdi, pojdi, pa ne moti met* ga | je narejeno jezno zavrnil, kar je spet | povzročilo smeh v dvorani. »Da!* je pribil kot v odmev.
Učitelj se je namuznil, medtem ko t je nekdo dokazoval, da se oni tretji piše nekam čudno po nemško in da bi takoj vedel, če je pravo ime ali ne, samo ko bi ga kdo izrekel.
»No, pa ti govori!* se je hudoval Pečlin. »Sedaj bi vsako... saj veš, kaj
mi čepi na koncu jezika... govorilo, ko sem jaz led prebil. Na!*
Onega so mirili, tega pogovarjali, da se je unesel, pa je šlo spet naprej. Svest si zmage je gosti in kodrasti Pečlin sijal kot potonika. Vtaknil je eno roko v žep, s prstom druge roke pa je krilil pred seboj tako dopovedujoče, tako govorniško, da je bilo ozračje kar najprikladneje za tako težko snov, kot so steklene nogavice. Pravil je, da so Nemci tiste tri učenjake razgnali, ko so izvohali, da navzlic prepovedi še vedno rijejo po istem blatu kot oni. Cehi so iz kratic svojih priimkov poimenovali novo, prvo kemično vlakno »winop«. Po osvoboditvi je ostal tu v Zlinu le eden, prišel pa je še eden. Trdijo, da je — četrti — odkril to vlakno, ki se je že preimenovalo v »silon*.
»Ne vem, kaj naj še povem,* je dejal Pečlin in se z laktom obrisal pod nosom. »E, da so Cehi najavili vsega šestinosemdeset patentov.. .*
»... Oseminšestdeset,« je popravil Sime.
»Pa naj bo oseminšestdeset,« je popustil Pečlin užaljeno. »Le ne vem,« je dodal postrani gledaje, »koliko si se zredil, odkar številke goltaš.« Spet se je razburil. Rekel je: »Sicer pa govorite drugi, ko ste vsi tako učeni! Kaj pa potem vznemirjate tovariša vzgojitelja, ki ima druge skrbi kot pa — zaradi nekaterih naših, ki niso kdo ve kaj odprte glave — da se mora še on otepati z najlonom .vinopom in silopom, ali po domače povedano: z ženskimi nogavicami ...«
Kajpak, da se je vse krohotalo. Iz sosednje sobe je nekdo odločno zahteval: »Tiho! Imamo čitalno uro!« Pa tudi njemu je bil Pečlin kos; z velikimi nagajivimi očmi je bistro pogledal po zbrani tovarišiji in mirneje dejal; »Oni imajo vsi skupaj bralno uro. Jaz sicer nobene nimam, vendar vidim, da ima
j tovariš učitelj menda srebrno, če ni | pokromana.«
I Hahljali so se v pesti, tolkli po kolenih in se ozirali po učitelju, če bo zameril. Pa ni; razvlečenega lica je I odkimaval z glavo: »Srajca Ijubljan-1 ska!« mu je zabrusil prešerne volje, kar pa je oni odbil.
»Tisto pa ne!« je dejal. i »No, tak kaj pa si?« se je ostalim i zdelo za malo.
Pečlin je zavzel držo gledališkega igralca in dejal narejeno domišljavo: ' »ZHnski nogavičar!«
Učitelj je spoznal, da bo stvar krenila z nedokončane poti, zato je rekel:
»Ce bi Pečlina čakali, da skonča, bi niti spat ne šli. Kar je povedal, v | glavnem drži, kakor vidim iz tehle i člankov. Tule piše še o vprašanju su-' rovin, ki jih republika nima na pretek. • To je namreč fenol, katerega uporaba | je mnogostranska. Tako se rabi v proizvodnji razstreliv, bakelita, barv in v , zdravstvu. Zdaj sem se spomnil — v zvezi z nemškim stikanjem za to kemično nitjo — zavoda za raziskovanje nekake svile gori na severnonemškem barju; menda sem v mestu Cellu, skozi katerega smo se peljali kot ujetniki, videl nek tak napis. Vidite, taka reč gre počasi izpod rok. Ze ko so na sledi, traja še leta in leta, dokler se v laboratoriju ne posreči doseči izum. Koliko vode pa spet preteče, p redno najdejo najboljši industrijski postopek pridobivanja! Se reče, da se izkaže kot naj-I cenejši, najprikladnejši, najenostavneje I ši. Zn tako dalje ...«
1 Tovarišija se je zamislila. Učitelj je sklenil nocojšnji razgovor končati čim prej. »Spotoma sem omenil zavezniška padala; naj povem, da je taka svila čedna, lahko se pere, ne propušča vlage, i zgleda kruta kot pločevina. Ampak nad vse zanimivo Je bilo,« Je pravil smeje, »ko je ženska srajco likala; malo
bolj vroč likalnik je prepočasi vlekla čez njo, pa se je svila dobesedno raztopila ...«
»Kako to?«
»No — kemična snov vendar! To ni lanena nit, ali pa kopriva ali PaJ,r' ništra ali konoplja, in tud i ne bombaž’ to je kemična, sintetična — tehnično če hočeš — rtit, o kateri sem tudi slišal, da se dela ir tekoče — štrcane —* I nafte,« je dejal. »Rob je bil rumenkast * in še topel raztezen kot gumijasto le* ' pilo, medtem ko se je mrzel krhko ! zdrobil.«
, Eden od nekdanjih partizanskih W-' karjev je vneto pritrjeval; rad bi bil i povedal, da vrvice niso mogli zavozijo' ti. Ce pa je tisti del pritisnil k žerjavici, i se Je osmodil in vozel je držal. Vse 1 lutke so ostale lepo obešene, j Nekdo je pravil, da je na obisku I pri neki družini imel v rokah te stekle' I ne nogavice. Rekli so, da se z milnico i le zmijejo. Krpati pa da se ne morejo, a trajajo do šest mesecev, nakar jih lahko zavržeš Mikec se je spet obregnil ob izraz »steklene nogavice«. Dejal je, da stekleno volno vidiš, kadar obkladajo parno napeljavo, da ne bo i zmrznila.	.
I »Le reče se, da so steklene, da bo 1} I moderno zveni,« tako je povedal Mikec, I »sicer se le res stekleno lesketajo.«
»Ze morajo biti steklene, kako pa b drugače prepovedali nositi jih, češ d« se drobci zarljejo v kožo in PrideJ° celo v kri, od koder potujejo prav ao srca...«
»Glej, glej!«	_ .
| »Kaj vse Je še v naši prirodi! Brez dela — umskega in ročnega — ničesar ne iztaknemo, ničesar ne odkrijemo-: Samo delo, delo in spet delo je tisto, ki človeku prinaša nova odkritja, s katerimi si boljšamo in lajšamo življe-I nje,« je končal učitelj. »Slučajnega P« i ni nič.«
Štev. 9
»ZASAVSKI VESTNIK«
Stran ?.
Stanovanjski in komunalni problemi v naših revirjih
Nekateri komunalni problemi v naših krajih so tako zaostreni, da jih bo treba čimprej na učinkovit način rešiti. O njih je govoril tudi ljudski poslanec Alojz Ribič na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine Slovenijfe, ko je obrazla-gal stanje rudnika Trbovlje-Hrastnik v pogledu nadomestila zastarele rudniške mehanizacije in vprašanja za to potrebnih sredstev. Ob tej priložnosti je dejal, da se mu zdi potrebno, da se pri stanovanjskem vprašanju v revirjih pomudi malo dalje, da opiše to kritično stanje.
»Kakor znano, je nekdanja Trboveljska premogokopna družba gradila stanovanjske objekte za rudarje z vidika časovno omejene proizvodnje, t. j., da jih zida čim ceneje in po možnosti cim bliže rudniških delovišč. Posledice take gradnje se kažejo v neprimernih Provizorijih ter v pomanjkanju osnov-
razpolaganje v sredstva za racionalizacijo proizvodnje odnosno gredo razpoložljiva sredstva za vzdrževanje že tako neprimernih stanovanj, namesto da bi s tem denarjem gradili nove hiše. Toda v tem ni osnovni problem rešitve stanovanjskega vprašanja, kajti od prej naštetih stavb je 41 hiš s 144 stanovanji, v katerih stanuje 150 družin oziroma 558 ljudi, v takem stanju, da so za prebivanje absolutno neprimerne, deloma pa za življenje v njih tudi že nevarne. Te številke nam stanovanjski problem dovolj jasno osvetljujejo, zlasti še, če upoštevamo, da je samo na rudniku 298 nerešenih prošenj za dodelitev stanovanja.
Glede na takšno stanje stvari sem ! moral postaviti ta problem pred skup-| ščino. Prav dobro se zavedam, da so sredstva omejena, vendar predlagam,
Stanovanjske hiše na Doberni, ki jih je gradila še bivša TPD, bo treba porušiti
*»ih komunalnih naprav, kot na primer Vodovoda, kanalizacije, cest itd. Na drugi strani pa so ti stanovanjski objekti že nekaj let po njihovi dovršitvi Po vplivih rudarjenja začeli propadati, to pa zaradi neprimerne lokacije. Take Izrazito rudarske naselbine po svoji Primitivni funkcijski ureditvi nemo pričajo o izkoriščanju, ki mu je bil v kapitalističnem obdobju podvržen naš rudarski delavec. Mirno lahko trdim — je dejal tovariš Ribič — da ni danes oikjer v Sloveniji zaključenega industrijskega naselja, ki bi po svojem obsegu in stanju kazal tako obupno sliko, *°t je to slučaj v revirjih. Pogosta obo-*enja, ki nastajajo zaradi nehigienično Prejenih stanovanj ob pomanjkanju vode in potrebne kanalizacije, to sliko samo še dopolnjujejo.
Niso redki primeri, da na 30 kvadr. •Petrih stanovanjske površine živi do deset ljudi, ki niso člani le ene, temveč dveh družin.
V upravljanju kolektiva je trenutno i19 stanovanjskih zgradb, od tega v Trbovljah 328, v Hrastniku pa 91. V teh objektih stanuje v 2404 stanovanjih “®61 ljudi oziroma 2508 družin.
Ze prej sem omenil —je nadaljeval l°variš Ribič — da sredstva fonda za svobodno razpolaganje komaj zadostujejo za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Poleg tega pa vzdržuje delovni •tolektrv na svoje stroške tudi ceste, b°ta, razsvetljavo, kanale, vodovod, Peči za peko kruha itd. Najemnina sa-Jbs krije le okrog 2,5 odstotka vseh za .° Potrebnih izdatkov, in to ob največ-varčevanju. Vsi ti stroški pa podajo, da je rudniški kolektiv v od-nj?u 'Jo kolektivov, ki takih izdatkov ■Pajo v tolikšni meri, zelo prizadet, gani pa * *em onemogočeno vla-
Je sredstev iz sklada za samostojno
da bi rudniku Hrastnik vsaj delno pomagali pri razvijanju njegovih kapacitet. Predlagam, da se participacija na doseženo akumulacijo dvigne od predlaganih 2,8 odstotka na 6 odstotkov in s tem poveča fond za samostojno razpolaganje.
Kar se pa tiče reševanja akutnih stanovanjskih in zdravstvenih problemov, sodim, da je treba eventualna sredstva, ki bi bila dana na razpolago za stanovanja, uporabiti predvsem za rešitev stanovanjskega problema rudarjev v Trbovljah in Hrastniku.«
S temi izvajanji je poslanec Alojz Ribič povedal v glavnem vse. Mislim pa vendar, da do sedaj razpoložljiva sredstva niso bila vedno najpravilneje in gospodarsko uporabljena.
Občinski odbori rešujejo vprašanja ožjega komunalnega gospodarstva čestokrat površno in enostransko. Odbor mora skrbeti za vso dejavnost na svojem področju, čeravno del te dejavnosti opravljajo neposredno podjetja sama. Občinski ljudski odbori do nedavnega niso v nobenem pogledu nadzorovali rudarskih industrijskih naselij, ker so mislili, da je to pač vprašanje le-teh kolektivov. Toda to ni pravilno. Ce občina dobiva sredstva, ki jih ustvarjajo kolektivi, mora skrbeti za urejevanje vseh naselij enako, ne pa da troši ta sredstva le za tista področja občinskega območja, kjer ni naselij, ki bi bila pod upravo kolektivov. To, kar kolektivi potrošijo poleg razumljivih stroškov za vzdržbo stanovanj še za razsvetljavo, kanalizacijo, ureditev cest in poti, vodovodov in podobno, je nekaj več ter bi morali s tem ustvariti neke boljše pogoje tovrstne življenjske ravni za člane teh kolektivov. To bi bilo pravilno že zaradi tega, ker kolektivi želijo s takimi izdatki izboljšati se-
danje stanovanjske pogoje in v ta namen tudi zavestno žrtvujejo del svojega plačnega fonda.
Za zagotovitev najpotrebnejših del pri vzdrževanju dosedanjih stanovanj bi morali naši občinski ljudski odbori skrbeti po svojih organih za vsakoletni pregled vseh tistih stanovanjskih zgradb, ki so splošno ljudsko premoženje ne glede na to, kdo jih trenutno upravlja. Rezultati pregleda in ugotovitve, ki bi se nanašale na nujna popravila, bi bile obvezne, tako da bi izvršil potrebna dela tisti organ, ki upravlja prizadeto zgradbo ali pa tudi vse naselje. Na ta način bi zagotovili očuvanje našega ljudskega premoženja, stanovanjski fond pa bi bil bolje vzdrževan kot do sedaj, ko so potrebna popravila odvisna‘od dobre volje in razumevanja upravnih organov podjetja ali ustanove.
Ceste, pota, kanalizacija in razsvetljava — to so nadaljnja vprašanja v gospodarstvu občinske komunale. Dolžnost ljudske občine je, da skrbi za ceste in poti. Zgodi se pa, da občinski odbori obravnavajo pogosto le vprašanja, kako urediti in popraviti glavno cesto, ali pa tisto, ki jo štejejo za tako. Vse ostale ceste in poti so zapuščene, ne skrbi se v zadostni meri za redno posipanje cest in popravil, obcestni jarki so neočiščeni, tako da ob prvem deževju voda udari na ceste in razdere pravkar izvršeno popravilo ali posipanje cest. Prav tako ni govora o kakšni organizirani cestarski službi in cestarjih. Ceste po naseljih, kjer imajo podjetja svoje stanovanjske hiše, so enostavno prepuščene oskrbi ali pa zanemarjenju tem kolektivom, češ: saj so jih tudi včasih popravljali in oskrbovali! Pravilno bi bilo, da se občina s podjetjem dogovori o načinu oskrbe takih cest in ulic ter bi se izvršitev takega dogovora morala po občini vsaj kontrolirati. Ne glede na tako rešitev pa mora vsepovsod obstajati občinska cestarska služba s kvalificiranimi cestar j h ker le na ta način bomo ohranili in izboljšali naša cestišča.
Posebno važna je nadalje ureditev kanalizacije. V večini naših naselij ni kanalizacije, ali pa je skrajno nehigienska oziroma v slabem stanju. V naših mestih opazimo povsod voznike-feka-liste. Ce preračunamo stroške, ki jih imajo ljudske občine in podjetja s takim načinom odvoza fekalij, pridemo do spoznanja in zaključka, da bi bile v desetih letih poplačane investicije za kanalizacijo in čistilne bazene ob izlivu, i Za začetek take akcije naj bi ljudski i odbori imenovali komisije, sestavljene , iz potrebnih strokovnjakov, ki bi izde- ! lali načrte za enotno ureditev odvodnih i kanalov. Finančno vprašanje bi se ure- i dilo z dogovorom med občino in last- I
Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj in Milovan Djilas v razgovoru
niki stanovanjskih zgradb. S tako rešitvijo bi lahko v kratkem času izvršili kanalizacijska dela in bi s tem pripomogli k večji čistoči naselij.
Pitna voda sodi med osnovne elemente prehrane, toda reševanje same ureditve vodovoda in s tem preskrba prebivalcev z vodo gre prepočasi; odlaga se iz leta v leto. Mogoče ni sredstev. Toda če pregledamo, zakaj vse se najdejo in trošijo sredstva, potem lahko ugotovimo: sredstva bi bila, sicer ne velika, toda nekaj bi le lahko napravili. Dokler pa ni povečana kapaciteta vodovoda, je treba z razpoložljivimi količinami vode varčneje gospodariti. Pri potrošnji vode se premalo varčuje. Predvsem velja to za tiste potrošnike, ki imajo porabo vode pavša-lirano, in pa za nekatera podjetja. Občine naj vse dotlej, dokler ne bo dovolj pitne vode, prepovedo njeno uporabo zlasti pri gradnjah in za potrebe industrijskega obratovanja. Razdeljevanje pitne vode v naših centrih bo treba prej ali slej organizirati povsod pod enotno upravo pri občini, ker je to dobrina, ki je last vseh. Za upravljanje z vodovodom naj pridejo čimprej v veljavo načela:	enotno razdeljevalno
omrežje, kontrolirana potrošnja vode —
zlorabljanje vode v času, ko je primanjkuje, pa je treba kaznovati.
Vzdrževanje čistoče v naših naseljih in drugod, odprava »divjih« gradenj, prepoved gradenj na plazovitih terenih, odprava najrazličnejših barak po naseljih itd. — za vs« to kažejo naše ljudske občine vse premalo odločnosti. Le čemu naj »lužijo razne odločbe naših občin, če ne skrbe ljudski odbori in njihovi organi, da bi se le-te izvajale?
Problemov s komunalnega področja je še mnogo. Vsak ima svoje posebnosti. Za popolno rešitev vseh vprašanj je treba še mnogo sredstev in volje. Pravilno bi bilo, da pregledamo po vseh naših kolektivih, kaj doprinašajo h komunalnemu gospodarstvu sami neposredno v svojih naseljih in kaj v obliki sredstev našim občinam. Tiste kolektive, ki nimajo lastnih izdatkov v te namene ali pa v manjši meri, je treba dovesti do teh dajatev, ki bodo izenačevale vse naše kolektive, kot je izenačeno tudi koriščenje komunalnih naprav na posameznike.
Naj bo letošnje leto že takoj v začetku prelomnica v našem komunalnem gospodarstvu ne glede na to, ali bo več sredstev ali ne. Gospodarimo pametno 1 s tem, kar imamo.	M. K.
Tudi v Senožetih nočejo zaostajati
Občina Senožeti je oddaljena od Zagorja kakšne dve uri hoda. Leži v hribih blizu planinske postojanke na Sv. Gori. Tudi prevozna pot v Senožeti je slaba. Borijo se že nekaj let za Dolišo cesto in verjetno bodo tudi to dosegli v prihodnjih letih. Četudi so Senožeti odmaknjene o 1 sveta, še s tem ne moremo reči, da ni tamkaj nobenega kulturnega in političnega življenja. Nasprotno: v primerjavi z drugimi vasmi in podeželskimi kraji, ki imajo enake pogoje, je občina Senožeti zelo napredna. Ko so tamkaj izbrali delegate za okrajno konferenco in se pogovorili o pripravah za volitve, so sklicali vse
Takšna je notranjost stanovanj na Doberni
prestčvnike množičnih organizacij, društev in občinski odbor ter se na tem sestanku temeljito pogovorili tudi o vseh ostalih gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Take sestanke imajo večkrat, zato je tudi sodelovanje vseh naprednih prebivalcev plodonosno.
Na političnem področju so dosegli boljšo povezavo med organizacijami, kar opazimo zlasti na sestankih Fronte, kjer je vedno lepa udeležba. Na gospodarskem področju lahko omenimo viden uspeh v elektrifikaciji tega kraja. Postavili so drogove za električni daljnovod v dolžini štiri in pol kilometra, prav tako so si napravili transformatorsko postajo večinoma s prostovoljnim delom. Manjka le še nekaj opreme. Tudi na razdelitvenem omrežju za posamezne vasi so marljivo na delu. Izkopali so skoraj že vse jame za napeljavne drogove, ki jih bodo v kratkem postavili, napravili so nadalje vse potrebne preseke skozi gozdove. V 40 hišah je napeljava za električno razsvetljavo že zagotovljena. Kmetje želijo čimprej dobiti električno luč in pridno pomagaj# s prostovoljnim delom in z materialom, priznavajo potrebne denarne zneske, ki so določeni ** vsako posamezno kmečko gospodarstvo posebej. Le prebivalci vasi Spital in del ljudi v vasi Požarje ne kaže za elektrifikacijo nobenega zanimanja, pač pa bi radi imeli električno luč na račun ostalih občanov To pa seveda ne bo šlo in če ne bodo vplačali potrebnih zneskov ali pa dostavili potrebnih prostovoljnih delovnih moči ter spremenili svojega gledanja na elektrifikacijo, bodo pač morali Še naprej svetiti s petrolejkami. S tem se bodo pač pokazali kot nazadnjaški elementi.
Za elektrifikacijo so se najbolj zanimali člaui ZK, saj so ti pomagali organizirati vse priprave za izvedbo te, za naselje tako pomembne prido-bitve. Pa tudi v kulturnem pogledu se v Senožetih izživljajo. Njihova igralska družina je v tej sezoni naštudirala že več iger, s katerimi so nastopili ob raznih prilikah. Čisti dobiček teh prireditev je bil namenjen za elektrifikacijo.
Delavni so hadalie gasilci. V svoje vrste so vključili nekaj mlaaega naraščaja in uspeli organizirati več uspelih prireditev s kulturnim sporedom.
BIGGERSj
Skrivnost
Eve eijrane
»v„P1 J® v predsobo ln vael plaši, ki j0 vem. kako bi vam Izrazil hvaležnost, v soh« tlm do va»>« Je delal, ko se Je vrnil ^ °" *°b tolikih dobrotah ...« žvonii .vbodnimi vrati Je zazvonil zvonec, •el v «« ,d?l«o ln po večkrat. Chan Je od-Pa Je ?r .n co' K,rk Je odprl vrata, v sobo »Ki 1 Vlhar vdrl reporter Bill Kankeen. *3sope* f-hžrllc Chan?« Je vprašal ves
»RafliVyi sol>1- Počakajte ga za hip!« Rankeen *® mu zahvalil,« Je glasno začel s®dai -Kavalirsko se Je vedel do mene. Vlco: Vri , J*m ** mesta ln Imam zanj no-v zelo ~a!'landu Je bila ubita neka ženska bl to i,.„ r*vno»tnih okoliščinah. Mislim, da ®e mn.oT? Ch»n prav lahko rešil, saj Itak »s re od*t* v H°nolulu pred sredo.«
»K	**■* v reuiiuiuiu preu sreao.«
v^l^Klrk** mu osebno>* Je *meje »e od-
^opfl* v**st4 za trenutek, nato pa Je Kli netile, . thanovo sobo. Vzkliknil Je od pr hr*a,a na! ha Je bl,a Praana! Vrata, ki
Kirk
-t™n.	_______ ________ -J pre-
«!vwl,a Je t>lla prazna! Vrata, ki so !’°dnlk» a hodnlk, so bila odprta. Na koncu fi so a.f11, ‘° b,la Odprta tudi tista vrata, 8,0 nar.,7« a na stopnice, po katerih se Je *Ranu»nost v pisarno ...
Klrk Kcen, prosim, pojdite sem!« Jo velel
S-rf “ •
t® njim v ***,11,1,1 P° "topnlcah. časnikar yt)< Je .Si. ,pi**rnl .1* bila popolna tema. hhtn P» Ppoka»Lir ektr . Pogledal po »obl, « ,° odnrtn „ **, J Prjtom na okno. ki Je
Je zvijačo Eve Durandove!« Je
pristavil Kankeen. »Tudi zato mu hvala, članek ne bo nezanimiv.«
»Ne delajte sl skrbi,« Jo odvrnil Kirk. »2e vem, kje ga bomo našli v sredo popoldne.«
*
1’rihodnjn sredo ob enajstih dopoldne Je llarry Kirk odšel v prašno pisarno gospodične Morrow. Spotoma je stopil v cvetličarno in kupil ogromen šop orhidej, da Jih Je Izročil dekletu.
»Cenm to cvetje?« Je vprašala.
»Pojdite 1 menoj,« je predlagal. »Jutro se zlati kot nov zlatnik In tam v pristanišču stoji ladja, pripravljena za pot proti najlepšeniu otočju vseli morij. To cvetje naj vam namesto mene želi srečno pot.«
»Toda jaz ne potujem,« je začudeno odgovorila.
»Čeprav ne, pa se vaaj delajte, kakor da potujete!«
Odšla sta In se usedla v njegov avtomobil.
»Ali veste,« Je začel Kirk. ko sta se že vozila, »da je polkovnik Beatem snočl odpotoval na Kitajsko ln da bo Eva Durantl Jutri odšla v Anglijo? Ujec JI Je brzojavil, da Jo pričakuje. Polkovnik bo prelili leto dni v puščavi Gobi Potem bo prišel tudi on i v Anglijo. Leto dni... to Je dolgo. Bolje '■ Je uživati sedanjost.«
Kirk Je ustavil vozilo v pristanišču ln ae skupaj i gospodično Mnrrow povzpel na krov velikega belega parnika.
»Naslonite se. prosim, semle na ograjo In držite inpek takole.« Je rekel Kirk ln JI uravnal pozo.
| »Kaj naj to poment?«
I »Rad h| videl, kako se vam ta vloga I poda. Počakajte še minuto.«
Cez nekaj trenutkov ae Je pojavil skupaj
s:
s Cbarlijem Cbanom. — Detektivov obraz je Žarel od veselja, ki ga ni mogel prikriti.
»Popolnoma ste me zmedli s tolikšno ljubeznivostjo,« je rekel dekletu.
»Kje ste bili?« Je vzkliknila. »Bili smo že resno v skrbeh za vas.«
»Pobegnil sem pred skušnjavami,« Je smeje se odgovoril.
»V tem času pa Je nadzornik Flanncrj obral vse lavorike, ki ste jih vi zaslužili, 'o ni pravi«
Chan je skomignil z rameni;
»2e od vsega začetka sem vedel, da se bom konec koncev moral zgubiti v temi. In zakaj bi sl zaradi tega sploh belil glavo? Ali vam smem, gospodična, povedati, da ste danes naravnost sijajni?«
»Kaj pravite, Charlle?« je vprašal Kirk. »Kakšna se vam zdi s tem šopkom v naročju?«
»Kot nevesta,« Je hitro odgovoril Chan. »Kot novoporočenka, ki odhaja na poročno potovanje, zraven nje pa Je simpatični ženin, ki jo je osvojil.«
»Zadeli ste,« Je rekel Kirk. »Prav sedaj se vadi v tej novi vlogi.«
»Glej, glejl Jaz pa o tem sploh nič ne vem,« Je odgovorila Morrow
»Kitajski pregovor pravi: »Najlepši ptički najprej zaidejo v kletko.« je rekel Chan.
»Ne boste ušli temu pravilu.«
Dekle mu Je ponudilo majhen zavoj.
»To Je za ... za tistega drugega Barry Ja -. . in poljubite ga namesto mene!«
»ZahvaljuJom ae vam v njegovem imenu. Tudi poljubil ga bom namesto vas. Vam pa nalagam dolžnost- da čimprej prav Isto poskusite na njegovem starejšem soimenjaku-— Kitajci so odlični dušeslovci ln že vnaprej alutim, da me boste ubogali. Alt nimam prav? Moj dober glas zavlsl od vašega odgovora.«
Morrov se Je radostno zasmejala:
»Kaže. da Imate vi .. zmerom pravi«
»EeJ, to Je sedaj zarce najsrečnejši dzu v mojem življenju-«
»In v mojem!« Je vzkliknil Barrj Kirk.
Potegnil je lz žepa zavojček ln ga podal Chann.
»Tukaj je od mene majhno darilo za mo-
- I
ega soimenjaka. Pošiljam mu ga z najlep-lml željami za bodočnost.«
Chan Je vzel kuverto, polno zlatnikov.
»Zmanjkalo mi je besedi, s katerimi bi se vam mogel zahvaliti,« Je rekel. »Zahvalil se vam bo moj sin osebno, ko boste na svojem ženltovanjskem potovanju prišli v Honolulu.«
»Oho, to hi pomenilo, da bi se moral vaš deček hitro naučiti govoriti,« je odvrnil Kirk smeje ae. »Toda ob takšnem očetu -..«
Cez krov se je razlegel glas: Ladja odhaja!
Oba sta se še prisrčno rokovala s C h a nora in nato stekla. Mostiček za dohod v pristanišče je bil poln ljudi, ki so prišli, da spremijo rojake ln prijatelje. Povsod okrog so se ljudje samo poslavljali, poljubljali ln se objemali, si vzklikali na svidenje, sl objubljall, da sl bodo pisali. In drug drugega prosili, naj se pazijo in čuvajo. Tedaj se Je Kirk nenadnmo nagnil ln poljubil gospodično Morrow na usta.
»No, kaj pa to?«
»Oprostite, mislil sem, da tudi vi sedaj odhajate.«
»Ne odhajam ne! Pa tudi vi ne! Vaša sreča, da naju v tej gneči nihče ni opazili Pojdiva!«
Prerinila sta se v pristanišče ln stekla do konca pomola, da sta bila nasproti mestu .kjer Je Chan stal na ladji. Detektiv je dobil nekje cvetlico rumene barve. Držal jo Je na koncu, potem pa jo Je vrgel proti mlademu dekletu,
Kirk se je veg srečen neprestano smehljaj
»Ce bi ml kdo pred tremi tedni rekel, da bom danes poljubil predstavnika oblasti.. ■ In da bom pri tem tudi užival .. mu ne bi verjel.«
Prekinil ga je žvižg sirene.
Ladja se Je začela oddaljevati. Cvetlica, ki Jo Je vrgel Chan, Je padla v morje. Detektiv se je tedaj, kolikor je mogel, nagnil čez ograjo.
»Halo!« je vzkliknil. »Na skorajšnje avl denje!«
Njegov okrogli obraz je žarel od srečo.
Ogromna gmota jekla je obstala sredi vode. se stresla na mestu, potem pa se Je obrnila ln odplula proti Honolulu.
(Konec)
Pred kratkim so začeli tudi z gospodinjskim tečajem. Prav tako je lesni odsek KZ dosegel doslej lepe uspehe. Ima svojo ža$o, kjer predeluje les za potrebe okoliškega prebivalstva. Ce bodo Scnožečani delali v tem pravcu naprej, bodo dosegli še prav lepe uspehe zase in v korist skupnosti.
Bilanca rudarske godbe v Hrastniku je pozitivna
Ce pogledamo bilanco lanskoletnega delovanja rudarske godbe na pihala v Hrastniku, moramo reči, da je močno pozitivna, številke dokazujejo, da je bilo delovanje te godbe vsestransko in plodonosno. V teku preteklega leta so imeli godbeniki 1 IT vat, kjer bi bili potrebni graje redki posamezniki, ki so s svojim nerednim obiskovanjem motili svoje tovariše. Sleherni naj bi si vzel za zgled tovariša Miho Komata, ki ni niti enkrat izostal, čeprav stanuje najdalje.
Godba je imela tri samostojne koncertne nastope, na treh pa je sodelovala ob zletu »Svobod« v Trbovljah in v Tednu kulture v Hrastniku. Kot bivša partizanska godba VII. korpusa ie ob proslavi prvih štirih slovenskih briead v Dolenjskih Toplicah s tridnevno turnejo obiskala partizansko Belo krajino.
Pohvalna je tudi skrb godbe za številni mladi kader, ki se danes vzgaja v hrastniški glasbeni šoli ter vadi pod taktirko godbenega veterana tov. Jožeta Kuralnnca.
Rezultat delavnosti godbenikov ter njihovega vestnega gospodarjenja je letni čisti izkupiček v znesku 255.000 din.
Pereč problem godbe so instrumenti. Godba namreč nima svojih pihal, kajti te je prepustila po vrnitvi iz partizanov naši JLA. Danes se okorišča z izposojenimi instrumenti iz hrastniške steklarne, ki jih bo morala čimprej vrniti. Novo vodstvo godbe s tovarišem Francem Sihurjem na čelu bo skušalo rešiti to vprašanje s pomočjo rudniškega delavskega sveta
Letošnje leto so prevzeli godbeniki na svoje rame velikp nalogo, in sicer zgraditev svojega godbenega doma. Z gradnjo bodo začeli v teh dneh. kajti dom mora biti pod streho do jeseni, ko bo hrastniška rudarska godba slavila velik praznik — stoletnico svojega obstoja. Pomoč pn tej gradnji so obljubili rudarji in uprava rud nika, kajti hrastniška dolina je ponosna na svojo najstarejšo slovensko, če ne celo najstarejšo jugoslovansko godbo* na pihala.	BP
Naši čitatelji pišejo
Ali |c v iriiovliah dovoli zanlmanSa za kniige?
»Drage so!« — to je najčešča priporni«!, kadar v Trbovljah nanese Dogovor na naikup leposlovnih knjig in zakaj je med našimi delavci tako malo zanimanja za slovensko knjigo.
Da, res je, knjige so danes drage. Statistika, ki jo vodi podružnica DZS v Trbovljah, potrjuje silno majhno zanimanje delovnega človeka za leposlovno knjigo. Ob tej priliki bomo s številkami pokazali naravnost porazno stanje v naših revirjih v odnosu do knjig.
Od celokupnega prometa v kmjigar-
6>kih dohodkov odpade na potrošnjo al- nam dovolj zgovorno pripovedujejo, ka-koholnih pijač. Ne spuščal bi 6e rad v ko potrebna je bila ustanovitev Prešer-polemiko o tem vprašanju, hotel bi sa- nove družbe, ki ima visoko nalogo, da mo, da bi naša javnost videla razmerje : ponese našo lepo slovensko knjigo v med nakupom knjig in denarjem, ki ga ' v tko našo hišo in družino. Tudi naša naš okraj potroši za alkoholne pijače, gospodarska podjetja so razumela važnost ustanovitve te družbe ter so kot ustanovni člani Prešernove družbe podpisali že lepe vsote. Svojo vzvišeno nalogo pa bo Prešernova družba dosegla le tedaj, če se bodo vse naše organizacije,
V prvih devetih mesecih lanskega leta so gostinska podjetja našega okraja prodala 1,800.000 litrov vina in 42.000 litrov žganja,ali v devetih mesecih 24! vina in 0,84 I žganja na 1 prebivalca. V
celem letu je torej prišlo na posameznega prebivalca našega okraja preko 30 1
našem kraju kot izrazito industrijskem mestu pa je odpadlo v trboveljski knjigarni od vsega denarnega prometa na leposlovne knjige v mesecu oktobru lanskega leta 6%, v novembru 8%, v decembru pa 13%. Stanje se sicer nekoliko zboljšuje, vendar nas to ne sme zavajati v preoptimistično presojo položaja glede nakupa knjig.
Če pogledamo, koliko so naši ljudje v posameznih mesecih izdali za knjige, tedaj ob poenostavljenju tega računa vidimo, da je vsak prebivalec v Trbovljah potrošil za nakup leposlovnih knjig v mesecu avgustu preteklega leta 2 din, v septembru 3,50 din, v oktobru 2,80 din, v novembru 4,30 din, meseca decembra pa 9,50 dim. Lansko leto odpade torej na vsakega Trbovel jčana le 74 din za nakup slovenskih leposlovnih knjig. Pri sedanjih cenah knjig bi moralo preteči celih 5 let, da bi na prebivalca v Trbovljah odpadla ena leposlovna knjiga.
Kljub cenam knjig, ki so res drage, pa nam statistika, ki jo vodijo no 01.0 j Trbovlje, pravi, kako velik del delav- '
posebno pa sindikati in naša kulturna društva zavzela za Prešernovo družbo in po svojih funkcionarjih in članih nabirali in pridobivali člane za Prešernovo ..v. ,.	,, ,	.	.	družbo. Vsak član naših množičnih or-
po 130 din. V tem računu pa m vposte- , gajlkacij in sindikata, vsak član »Svo-vana >crna< prodaja vma m zganja, ki I bode< naj postane tudi elan Prešernove
senskihSmesecilfJ“ P°sd>n0 cveteb v ,e' družbe. To je njegova kulturna dolžnost.
Povsem razumljivo je, da delovnemu človeku po težkem fizičnem delu t>rija kapljica dobrega vina — da pa Trboveljčani izdajo od svojih zaslužkov 60-krat več za alkoholne pijače kot za duševno hrano, t. j. za nakup leposlovnih knjig, mora vzbuditi čut velike odgovornosti naših množičnih organizacij, zlasti pa sindikalnih podružnic, naših ' kulturnih društev in ZK, da začnejo odločen boj proti vsem našim beznicam, zlasti proti vsem tistim, kjer se njihovi lastniki poslužujejo vseh mogočih načinov, kako bi iz delavca in iz naše mladine iztisnili poslednji dinar. Na drugi strani pa bomo morali vložiti neprimerno več truda za kulturni dvig našega delovnega človeka, da bomo v njem obudili pravo ljubezen za lepo slovensko knjigo.
Že navedene številke in primerjava med nakupom knjig in konsumoin pijač
IZ HRASTNIKA
Vse prebivalstvo Zasavta opozarjamo na naše veliko nagradno žrebanje
LJadskg univerza. — Obisk predavanj Ljudake univerze v Hrastniku se je zadnje čase zboljšal. Veliko zanimanje vlada za prihodnje predavanje: »O h rast niški z^odo-vimi«, ki bo v petek, 6. marca ob 5. uri popoldne za Spodnji Hrastnik v dvorani kemične tovarne, prihodnji petek, 13. marca pa v Zgornjem Hrastniku. Predaval bo Hrastničan, upokojeni šolski ravnatelj Lojze Hofbauer.
Nova osnovna šola. — Ljudski odbor mestne občipe v Hrastniku se je premislil in ne bo preuredil bivšega poslopja rudniške di* lekcije v Hrastniku v zasilne šolske prostore, kar je edino pravilno. Ta adaptacija bi stala nad milijon dinarjev, vendar bi bila ta preureditev — kakor rečeno — le zasilna. Ljudski odbor je zato sklenil graditi raje novo šolsko poslopje za osnovno šolo v Zgornjem Hrastniku in se bo milijonček za zasilno rešitev uporabil poleg drugih milijonov za definitivno rešitev tega vprašanja. Sedaj se išče primerno stavbišče.
Kakor izgleda. bo nova osnovna šola le stala na Logu, kakor je to že predlagalo prejšnje šolsko vodstvo. Pozneje bo treba zidati še eno osnovno šolo v Spodnjem Hrastniku. Edin primerni prostor za to bi bil svet blizu železniške postaje, kjer je stala nekoč zaloga piva pivovarne »Union«. Ta prostor je bil namenjen v predaprilski Jugoslaviji še za eno cerkev v Hrastniku in sicer namenoma blizu steklarne. Ce ne bi izbruhnila druga svetovna vojna, bi ta nameravana cerkev že stala. To stavbišče je sicer last državnih železnic, vendar upamo, da bo uprava železnic dala ta prostor na razpolago sedaj v socialistični državi za gradnjo šole, ko je bila v bivši Jugoslaviji pripravljena ga dati za gradnjo cerkve.
Riicklov most v Hrastniku dobiva vedno večje razpoke. Nevarnost je, da se bo obok preko ceste začel rušiti. Zato ga bodo morali sedaj, dokler ne bodo preložili ceste.
podpreti in e tem zavarovati vozila in pešce pred morebitnimi nezgodami. — Naša ozka cesta je bila vzrok nesreče, ki se je pripetila pred kratkim v bližini Drakslerjeve trafike; rudniški avto, ki vozi rudarje iz hrastniške okolice na delo domov, je smrtno povozil 15-letno deklico Romihovo, doma iz sevniške okolice. Ko je vozil mimo, je dekletu spodrsnilo in je padlo na ozki cesti pod težak avtomobil, kjer je šlo zadnje kolo čez njo. Zato ne zadene šoferja nobena krivda. Da se izognemo takim nesrečam, misli ljudski odbor prestaviti cesto v Zgornjem Hrastniku na opuščeno rudniško železnico.
Stavbno gibanje. — Rudnik je dogradil nad Bartolom lepo šeststanovanjsko hišo. Za ta stanovanja določeni rudarji se bodo kmalu vselili vanio. Tudi nova večstanovanjska rudniška hiša na Logu bo kmalu zgotovljena. Rudnik namerava zgraditi na Logu še eno večjo stanovanjsko hišo. — Steklarna preureja na svoji ekonomiji — bivšem Dimarjerjevem posestvu — neko gospodarsko poslopje v dvostanovanjsko hišo. Steklarna je kupila nad železniško postajo Mihelovičevo vilo, ki jo sedaj prezidava. Tako bosta dobila poleg že sedaj stanujočih še dva steklarja stanovanje. Steklarna bo letos dogradila še tri dvostanovanjske hiše za Savo. — Več rudarjev in uslužbencev namerava letos zidati na rudniških parcelah enostanovanjske hišice. Tako bo vsaj malo omiljena stanovanjska stiska v Hrastniku.
Podružnica zavoda za socialno zavarovanje ima sedaj svoje prostore v kemični tovarni — poleg velike dvorane. Te dni bo dobila še telefon. Tako bodo socialni zavarovanci lahko opravili svoje posle kar v Hrastniku in jim ne bo treba hoditi v teh zadevah več v Trbovlje. — Kmalu bo »končana tudi zdravniška ambulanta za Spodnji Hrastnik, ki bo prav tako nastanjen v kemični tovarni.	L. H.
V lagnienici pri Radečah so uspešno končali splošnoizobraževalni tečaj
Pod okriljem prosvetnih delavcev so končali pred dnevi v Jagnjenici splošno-izobra-ževatni tečaj, ki ga je vodil upravitelj šole tov. Franc Žen.
Tečaj, ki je bil organiziram na pobudo RK okraja Trbovlje, je imel v prvi vrsti namen, da se tečajnice seznanijo o vsesplošnih zdravstvenih nalogah RK, vendar »o- udeleženke poelušale tudi predmete eplošno-iaobraževalnega pomena. Tečajnice želijo, da bi bil prihodnjo zimo »pet enak tečaj, ki bo mnogo koristil vsesplošnemu
kulturnemu dvigu naše mladine. — Posebno zahvalo so tečajnice izrekle upravitelju šolo tov. Zenu, ki se je zelo trudil za uspeh točaja.
Na zaključni večer tečaja so tečajnice povabile tudi svoje starše, ki so 6e udeležili prireditve polnoštevilno. Pripravile so vsem povabljenim lep večer, ki se je ob prijetnem razpoloženju končal z željo vseh tečajnic in povabi Jemcev; Na svidenje prihodnje lotoi	D. K.
Vesele in zadovoljne so, ko so uspešno zaključile tečaj

mm ...
/lis
varaždinska lEldiiNt industrija
JANEZ: „Zdravo Peter! Ali že veš, da so pri
Jermanu v Trbovljah te dni odprli novo trgovino, kjer lahko dobiš obleko, hlače, suknjič ali površnik že vse narejeno, tako, da ti je kar prav, kakor po meri.**
PETER: „Glej, glej, tega pa še nisem slišal!
Ravno prav-: ker potrebujem novo obleko, bom šel takoj pogledat, da si jo kupim.**
VARAŽDINSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA
,VARTEKS“
POSLOVALNICA PRI JERMANU V TRBOVLJAH
vam nudi po najnižjih konkurenčnih cenah in v veliki izbiri izgotovljene moške obleke in suknje, nadalje ženske in dečje plašče, poznane Hubertus plašče itd. — Vse je izdelano po najnovejši modi.
Ženski volneni plaiči 6.900 din Ženski Hubertusi . . . 5.000 „ Volnene mož. obleke 6.000 „ Volnene deš. obleke 4.000 „ Volnene mož. suknje 7.900 H
Volnene otr. obleke 2.100 din Volnene moš hlače 1 900 „ Volnene deš. hlače 1.500 „ Moški dežni plašči . 5.000 „ Dečji Hubertusi . . . 2.800 „
Priporočamo vam, da se osebno prepričate o navedenih cenah in kvaliteti oblek neobvezno v naši prodajalni pri Jermanu v Trbovljah. Na svidenje!
Franc Smon:
V kraje gorate-med brate
Kot udeleženec slovenske duhovniške pevske turneje na Koroškem v dneh od 8. do 12. februarja želim našim bralcem sporočiti svoje vtise s potovanja in jih seznaniti s težkimi razmerami, v katerih žive naši bratje onstran Karavank. Namen našega obiska ni bila nikakšna agitacija za volitve, kot so si domišljali naši nacistični in belogardistični nasprotniki, temveč srčna želja, da v Prešernovem tednu z lepim petjem vzpodbudimo naše Korošce k narodni zavesti, da Jih prisrčno pozdravimo. Zato smo jim tudi zapeli: »Grem v strani gorate, med brate!«
PEVSKI ZBOR CMD IN SPORED
O pevski turneji na Koroško smo na pokrajinskih sejah razpravljali že decembra in smo predlagali, da gremo tjakaj spomladi. Vendar je Prosvetna zveza v Celovcu sklenila, da pridemo že 8. februarja za Prešernovo proslavo in ostanemo tamkaj dober teden. Spored gostovanj je priobčil celovški »Vestnik« dne 4. februarja. Ce ne bi bilo ovir, bi priredili v slovenskih kulturnih centrih 7 do 8 koncertov In se vrnili domov do Pepelnice.
Ob koncu januarja smo prejeli iz Ljubljane vabila. Začeli smo z vajami v frančiškanski pevski sobi 3. febr. Od trideset povabljenih nas je prišlo dvaindvajset. Iz našega okraja sem bil sam. Povše iz Svibna se ni niti opravičil. Iz šoštanjskega okraja je prišel veseli dirigent Jože Mihelič ter tenorista Vajs
, in Lebič, iz celjskega Uranjek, iz mariborske pokrajine Lončarič, p. Heybal in Vahčič, iz Prekmurja Koren, Jerič, Camplin, Kolenko in Cergulj, iz kranjske Sovkal, Mav, Preželj in Vovk. Iz Primorske so prispeli Gande, Gutman, Rejec in Obleščak. Delegacijo je vodil prof. dr. Miklavčič. Torej sami pravi dekani in župniki, redovniki in svetni duhovniki, ki smo imeli tudi celebrete, t. j. dovoljenje za maševanje povsod, ter potrdilo o naših duhovniških funkcijah. Enaindvajset nas je imelo skupni potni list, zamudnik pater Heybal pa ga je tudi dobil v pol ure. Pri avstrijskem vizumu ni bilo ovir. Dobro hrano in stanovanje v »Unionu« je oskrbela Verska komisija. Podnevi smo imeli skupno šest napornih vaj, večer pa je bil prost za obisk opere ali kina.
Naštudirali smo kakšnih 16 narodnih In partizanskih pesmi. Prvi del sporeda je obsegal »Pesem o Svobodi«, »Mili kraj«, »Bilečanka«, »Bolen mi leži«, »Soča bela«, udarne pesmi, ki govore o borbi za svobodo zatiranega slovenskega in jugoslovanskih narodov. V drugem delu koncerta smo zbrali nekaj najlepših narodnih pesmi iz vseh predelov Slovenije, Prekmurja in Celja, gornje Savinjske doline in Gorenjske, kot n. pr. »Venite, rožce moje«, »O večerni uri«, »Lipa zelenela je«, »Teče mi vodica«, »Njega ni« in »Flosarsko«. — V sklepnem delu smo dodali dve koroški »Kmetovski ovčar« in »Vigred« dalmatinsko »Plovl«, Mlhelčičevo zbir-
ko »Nebo žari« ln končno našo mogočno skupno himno »Oj, Triglav, moj dom!«
Med oddihi so bile recitacije in solo spevi. Tovariš Vovk, župnik z Jezerskega, je recitiral svojo zbirko iz internacije, tovariš Mihelič pa je zapel Kajuhove pesmi, zlasti tisto: »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti«. Sestavili smo tudi kratek pomen In vsebino pesmi, kar je med pesmimi pojasnjeval tovariš Uranjek. V soboto pred odhodom smo peli v Radio študiju v Ljubljani in so nekatere pesmi bile posnete na magnetofonu. Slišali ste jih lahko prejšnji ponedeljek v radiu.
V soboto zvečer ob 6. url smo se udeleženci zbrali na IO OF, kjer smo se poslovili od ljubljanskih tovarišev, dobili denar, vozovnice ln zadnja navodila. Sli smo zgodaj k počitku s trdnim sklepom, da hočemo dostojno predstavljati svoj stan in svojo domovino, jasno povedati, kako je pri nas rešeno socialno, nacionalno in tudi versko vprašanje. Prejeli smo za razdelitev tri zavitke društvene in Mohorjeve literature, vrh tega še vsak buteljko vina, ki | ga gori verjetno ne bomo veliko pili. ! V kolikor sta mogla slutiti, sta nam j Lipičnik in dr. Cajnkar, ki sta se prav-I kar vrnila, zatrjevala, da bomo od cerkvene strani lepo sprejeti. To upanje pa nas je kruto varalo Sicer pa naša misija ni bila verska in nas to ni mnogo vznemirjalo. Vedeli smo, da gremo k našim bratom s toplim in veselim duhovniškim srcem, v trdnem prepričanju, da nas, apostole iz domovine, čakajo koroški bratje z veseljem in odprtimi rokami. Ta zavest pa nas ni varala. Z veselo pesmijo in hrepenečim pričakovanjem smo se odpeljali v nedeljo ob 9. uri na sever, »v kraje gorate«, med koroške brate.
PREPLAH MED NARODNIMI IZDAJALCI
Dve uri poprej, preden smo imeli v Ljubljani poslovilni večer, so začeli s svojimi temnimi pripravami tudi na celovškem ordinariatu, toda ne Nemci, marveč slovenski odpadniki in vojni begunci in zločinci. Zbrali so se — neki inženir Muri, belogardistični begunec, ki ga Je danes, sram svojega matičnega naroda, dr. Tischler, sodelavec in organizator vohunskih centrov proti Jugoslaviji, dr. Vinko Zwitter, ki je sodeloval že z Gestapom, in še drugi, ki so premotili tudi Slovencem sovražnega škofijskega vikarja dr. Kadrasa, ki je že med vojno, na ljubo nacistom, kazensko prestavil vseh 70 slovenskih duhovnikov v nemške hribe, Slovencem pa pošiljal rajhovske »nacipfarerje«.
To so ljudje, ki jim je trn v peti slovenska narodna zavest In enotnost, ki bi radi pri volitvah vse Slovence vpregli v klerofašistično »Ljudsko stranko« in jih tudi versko in kulturno odtrgali od Slovenije. Teden za tednom pišejo o nas laži v svojih lističih »Nedelji« ln »Kroniki« in kriče o preganjanju vere v Jugoslaviji, lažejo, da pri nas nasploh ni več organizirane oblike javnega katoliškega življenja, da se cerkve podirajo in ne obnavljajo, verouk ne poučuje niti v cerkvah, da se desetine duhovnikov ubijajo iz zasede, da je večina zaprta (glej »Nedeljo« z dne 1. februarja 1953). Te laži širijo teden za tednom med svoje nepoučene vernike po slovenskih župnijah, nič boljši pobegli duhovniki to »resnico« prodajajo teden za tednom pri cerkvenih vratih za 25 grošev. Sedaj bo pa prišlo naenkrat iz domovine 22 domoljubnih duhovnikov, ki o teh lažeh nič ne vedo in bodo ljudem tudi to povedali.
Nastal je preplah kot nekoč med judovskimi farizeji, ki so sklenili umoriti Kristusa, da ne bi zgubili zapeljanega ljudstva. »Kaj naj počnemo, če jih pustimo; njim bodo verjeli, nas pa zapustili!« Zato pa tudi isti sklep: treba jih je kaznovati in uničiti! Napotili so se torej k celovškemu škofu dr. Jožefu Kostnerju in sestavili okrožnico, ki se naj prebere v nedeljo zjutraj v vseh slovenskih župnijah, kjer bodo verjetno pevske prireditve. Fismo svari pred nami kot pred odpadlimi duhovniki, ki rušijo verno življenje, uničujejo duhovniško pokorščino! Zato ne smemo v krški škofiji maševati, pridigovati, spovedovati, deliti zakramentov, ljudje pa se ne smejo udeležiti naših prireditev. Prihod duhovnikov iz domovine imenuje pismo »veliko bridkost«, Vi je zadela celovško škofijo!
Saj vemo, da je za eelovški ordinariat velika bridkost, da še ni mogel ponemčiti 100.000 svojih Slovencev, da ni zmagal nacizem, ki ga je nekoč na vse kriplje pozdravljal in podpiral, da ne more več uničiti zadnjih svojih slovenskih duhovnikov ln zatreti v cerkvah slovenske govorice. Z velikim veseljem pa so 1938. leta pozdravljali hitlerjance, kazensko premestili v nemške kraje Slovence, jih ovajali Gestapu. prepovedovali slovensko pridigo in verouk, sprejemali ustaške in belogardistične duhovnike, podpirali Rožmana in njegovo golazen. Pred niimi niso svarili, maševati jim niso prepovedali, podeljevali so Jim najlepše župnije, da bi razbili zadnji odpor slovenskih antifašistov na Koroškem.
Za nedeljo zjutraj je sklical škofov kaplan Kandut, ta znani slovenski re-negat, najbolj zanesljive kaplane in jih z motorji poslal po župnijah raznašat pismo «Gurkerordlnarlata«, da se pre-
iSlš je navada res železna srajca?
Vas smem malo vzgojiti? Ne na dolgočasen, bolj na zabaven način, če se nii 60 posrečilo.
*Navada je železna srajca«, p ram pregovor in kar resničen se mi zdi. Ena izmed takih slabih navad je preklinjanje. Trboveljčani in kar nas je prebivalcev zasavskih revirskih krajev, silno radi preklinjamo, in to ob vsaki priliki. Včasih od samega veselja in prešerno-*ti, drugič, kadar nas pri delu kaj jezi oH če izvemo kaj neprijetnega, tretjič spet iz kakšnega drugega vzroka. Neverjetno nam odleie in jeza se nam ohladi, če se pridušamo. Kolnemo pa tudi kar iz navade. Zdi se nam, da nekaj manjka, če ne podkrepimo naših besed s kletvicami. Enkrat bolj nedolžno, drugič malo krepkeje, spet tretjič se nam zdi, da mora biti kletev glasna, sicer je ni vredno izreči. In tako se navadiš: preklinjaš zjutraj, opoldne, zvečer, ves dan, da ni dolgčas. Ze otroci znajo čudovito preklinjati, kakor da bi se že s kletvico na ustih rodili. V naših krajih smo takega tako navajeni, da niti ne opazimo. Ce pa se odpravimo malo po svetu — saj ni treba iti hudo daleč — se vse spremeni. Ne slišiš več, da bi ljudje preklinjali kar za zabavo, iz navade, kar tako v tri dni. Nehote Pogoltneš kletvico in nič kaj prijetno ni več, ker moraš paziti, da ti vedno znova ne uide. Vsi pa tega ne znajo; nekateri mislijo: »Oh, saj je vseeno! Navada je železna srajca. Zakaj bi se odvadil te prijetnosti? Če komu ni po-volji, naj me ne posluša!« Ali ste že kdaj opazili, kako se potem okolica muza. 'češ: saj vemo, od kod je doma!
No — sedaj pa zgodbica, ki je resnična in mi jo je pripovedovala moja ljuba znanka. Ze takrat okoli Novega leta mi je razložila, da bi to silno rada napisala za časopis, pa ne zna. Ko sem ji obljubila, da bom jaz to napravila namesto nje, so se ji takoj vzbudili Pomisleki, da bodo ljudje nanjo jezni, da bo zamera, kakor pravimo. Ko sem ji obljubila, da njenega imena sploh ne bom omenila, sem jo omehčala in dobila njeno privoljenje.
Poslušajte, kako je bilo:
Sreča se mi je nasmehnila. Resnična sreča. Moje stare revmatične kosti so doživele prijetno presenečenje — poslali so me v Catežke toplice. Čeprav Pozimi, prilegle so se mi zelo. Ko sem
se prvi dan pripeljala v toplice, je naletaval sneg. Sava je bila precej velika in kar groza me je obhajala, ko so me prepeljali z brodom. Saj veste: stari ljudje nismo bili vajeni toliko potovati z vsemi mogočimi prometnimi sredstvi, kot to delajo dandanes. V novi okolici, v toplicah, sem še nekam hitro pozabila na prestani strah. Dobila sem posteljo, vsa ostala navodila sem si tudi zapomnila. V sobi sva bili dve ženski precej enakih let. Kar hitro sva prešli prvo zadrego in pri kosilu sva že prijetno kramljali. Pred večerjo sva se že sprehodili po parku in prijetni dnevi so se začeli. Takole v toplicah se ljudje nekam hitreje sprijaznijo, kar mi je bilo zelo všeč. Laže sem pozabila, koliko dela sem pustila doma in otroke, za katerimi mi je bilo še najbolj hudo, čeprav niso več majhni. Matere smo pač take. Vsak je povedal, od kod prihaja. Iz Trbovelj sem bila samo jaz.
Toda ti prijetni dnevi so bili samo trije. Četrti dan mi pravi znanka iz druge sobe, da je ddtpel nek Trboveljčan. Kar milo se mi je storilo. Bova malo pokramljala o Trbovljah, bo še bolj domače, sem si mislila. Toda — kakšno razočaranje!
Ko pridemo k večerji in sedemo za mizo, slišim z drugega konca male jedilnice: »Porka ma...! — vsega še slišala nisem Doma me ta kletvica še ni tako hudo zbodla kot tu, kjer še nisem slišala preklinjati. Spomnila sem se na tisto znano smešnico z vozno karto in kar nič več se mi ni zdela smešna, kajti vsi so se ozrli v tisto stran.
Po večerji pride D. M. k naši mizi: »Katera je iz Trbovelj, če smem vprašati, porka ma...? Bi malo čenče obirala ali pa kakšno bolj pametno rekla!« Nič kaj rada se nisem podala. Spremil naju je v sobo Klepetali smo, le ta nesrečni »porka ma...« je sledil v podkrepitev vsakega stavka, če je bilo umestno ali ne. Opomnila sem ga, da bi jo lahko izpustil, saj vseeno razumeva s sostanovalko, kaj nama hoče povedati.
»Pojdite no,« mi pravi, »saj človek ne more paziti na vsako besedo! Tako sem pač navajen. Ali ni vseeno? Saj tudi drugi preklinjajo!« in tako dalje — vse prav pošteno zabeljeno.
Čez nekaj dni sem slišala moške, kako so se pogovarjali. »Ta prokleti ,porka ma...‘ — saj bi ga človek še
prenašal, če ne bi sledil vsaki drugi besedi. Trbovlje pa res takoj spoznaš, četudi ti jih prav naravnost ne imenuje!«
Kako mi je bilo hudo! Komaj sem čakala, da je minilo 21 dni, ko sem se vrnila domov. Tako sem se veselila toplic in tako grdo mi jih je pokvaril tovariš D. M. Od takrat ga še doma v Trbovljah ne maram niti pogledati. Nihče mojih domačih ne sme v moji prisotnosti izgovoriti te kletvice. Takoj vzrojim! Se na cesti vsakemu povem da se to ne spodobi.
Tako mi je pripovedovala. Kaj pravite, ali ima ženica prav ali ne? Jaz bi rekla, da ima popolnoma prav in da naj bi vsak napravil trden sklep, da bo to nesrečno železno srajco resnično slekel in jo skril samo za ,slovesne‘ prilike.	—em—
Ameriški batvni film »SiKLOIiY«
Pisatelj Will James je bil sam pastir in gonjač. Povest o konju Smokvju ie od leta 1^26 doživela že nad ^2 izdaj. Zakaj? Ker pripoveduje o sodobnem Zahodu, je zgodba romantična, pi sana in lahka. Nadaljuje se v filmu, ki ga po življajo lepi naravni posnetki in narodne »viže« kravjih pastirjev in gonjačev. Dve vzporedni zgodbi se srečno zaključita: o pastirju Clintu m o konju Smokjrju. Clint Barkley je ukrotil divjega mladega žrebca in ga pripeljal na neko farmo, katere lastnica je bila lepa Julija. Postavni fant je dobil tam službo, dasiravno ga oskrbnik Jeft ni gledal kaj prijazno; bil je pač tekmec več pri Juliji. Edini Clintov prijatelj je bil žrebec. Toda Clintov polbrat Frank, zaradi katerega je Clint odsedel osem mesecev ječe, je vse pokvaril. Clinta je hotel najprej spraviti ob „ dobro ime in ob službo. Ko se mu to ni posre-• | čilo, je ukradel s čredo konj tudi Sraokyja, toda ' j konj je poteptal tatu pod svojimi kopiti in ušel •» spet nazaj v divjino. Clint ga je iskal in ga našel čez leta vsega izmučenega, vpreženegrf v neko staro kočijo; šel je ponj in ga odpeljal vaza j na furmo. Našla sta se dva stara zvesta prijatelja
— ne, našla sta se tudi Julija in Clint Zvestoba živali do človeka
je včasih močnejša
in lepša, kakor naj bi bila med ljudmi. Julijo igra
Julijo igra v tem filmu Anne Baxter, ki jo kinoobiskovalci poznajo iz filma »Vrnitev«.
Film »Smokv« bo na kinu »Svobode-center« dom).
sporedu prihodnje dni v v Trbovljah (Delavski
Zakaj stane v TrbovVah mleko 35 din?
Preskrba mleka, ki je najvažnejši i zanimajo za to pereče vprašanje in laz-prehranbeni predmet za naše najmlajše, | iščejo vzroke neprimerno visoke cene i.:i- _ --------—-1-	—J---------r mleka, nato pa o svojih korakih obve-
stijo revirsko javnost. Trboveljsko pre
je bila v povojnih letih vedno pereč problem zasavskih revirjev, zlasti še mesta Trbovlje. V Trbovljah stane danes liter mleka 30 dinarjev, v Ljubljani pa ga prodajajo po 25 dinarjev. Zakaj ta razlika v ceni?
Trbovlje oskrbuje z mlekom Mestno trgovsko podjetje im ga dobiva od podjetja »Mleko Ptnj«. To podjetje računa našemu mestnemu trgovskemu podjetju liter mleka po 31 dinarjev franko postaja F tu j. V tej ceni niso še všteti stroški prevoza v Trbovlje in stroški prodaje mleka, tako da stane liter mleka Mestno trgovsko podjetje 35 dinarjev, prodaja ga pa kljub temu po 30 dinarjev, tako da utrpi to podjetje izgubo 200.000 dinarjev mesečno.
Nehote se vprašujemo, kako je mogoče, da so cene mleka tako različne v Ljubljani iin njeni okolici ter v Ptuju, kier odkupuje mleko od kmetov podjetje »Mleko Ptuj«. Ali je v redu in pravilno, da je ravno v Trbovljah najdražje mleko v Sloveniji? Alt ni nikogar, ki bi pregledal v Ptuju poslovanje z mlekom in ugotovil, če je res potrebno, da je mleko kot najvažnejši življenjski artikel za naše najmlajše podvržen navijanju cen in iskanju pretiranega dobička.
Menimo, da bi bilo nujno potrebno, da se pristojni činiitelji v Trbovljah po-
bivalstvo obsoja vse tiste ljudi, ki iščejo prekomeren dobiček pri mleku, ki je najvažnejša hrana za naše otroke, starčke in bolnike.
KINO »SVOBODA-CENTER«
V TRBOVLJAH (Delavski dom)
bo predvajal prihodnje dni ameriški barvni film
»SM0KY«
Predvidene so predstave od sobote do srede
Prihodnji teden pa bo na sporedu italijanski film
»Čudež v Milanu«
Za šolsko mladino bodo posebne predstave. — Hkrati sporočamo vsem športnikom, telovadcem in športu naklonjenemu občinstvu, da bo v četrtek, 5. marca, ob 5. url popoldne v dvorani Delavskega doma zanimivo predavanje o športu. Ob tej priliki bo na sporedu tudi 5 filmov iz športnega življenja. Vstopnina samo 10 din. Za mladino posebne predstave
KINO »SVOBODA«
V TRBOVLJAH II
bo igral od petka do ponedeljka ameriški film
»Tarzan v New Yorku«
V petek, 6. marca, bo uprizoril gledališki odsek »Svobode-center« v Trbovljah svojo drugo letošnjo premiero m sicer sodobno francosko komedijo A Purgeta: »Dnevi naše sreče«, ki jo je z velikim uspehom dajalo Mestno gledališče v Ljubljani v lanski in letošnji sezoni.
Med mlade študente, ki preživljajo svoje počitnice na deželi, blizu Pariza tako rekoč »pade« mlad letalec, ki se mu je pokvarilo letalo. Iz tega nastanejo
zapletljaji, ki... Več vam res ne smemo povedati, zato pridite in si oglejte; prisrčno se boste nasmejali in zabavali. Odmori so dolgi le 5 minut, ker pri igri ni scenskih težav.
Ker mora eden izmed igralcev oditi na odsluženje svojega kadrskega roka, bo gledališče predvajalo to komedijo zaenkrat samo v petek, 6. marca in v nedeljo, 8. marca, obakrat ob pol 8 uri zvečer v dvorani Delavskega doma.
Novice iz Lilije in okolice
Ali je to vredno današnjega lovca?
Lovec socialisUfine družbe ni divjak in ~®*ar, temveč vzgaja tudi prirast v svojem revirju Zavedajoč se teh odlik, so člani lovskih dručtev v Zasavju, zlasti v Litiji J® na Sav-. zaredili v svojih revirjih fazane jerebice Fazane so nakupiti v fazaneriji 7. "urbergu na Štajerskem. I)o sedaj pa če }.’*o poskrbeli za zarod te plemenite divja: ftne člani lovske družine na Polčniku pri {"•“JI. V njihovih revirjih pa so se kljub r'®') pojavili fazani, ki se sprelete iz ob-Jp^Ja lovske družine Sava pri Litiji. Oni »o imeli člani lovske družine Polčnik J?) redni letni občni zbor. Tov. Jože Bo-ki je med najstarejžimi člani, je pred-»Kal, naj bi spustili v revir nekaj faza-“v- Eden lzmod članov (za danes bomo jjegovo ime če zamolčali) je temu naspro-:?val čeS: čemu tako izdala e, ko pa so v ,®T1rJu že pobegli fazani in je na kon-J* dodal: »Le naj jih nakupujejo drugi lov-nii jih bomo le — streljali. ..«
, Ali je tako stališče vredno današnjega ”Qat Po teh izjavah ni prišlo do nobenega I^spa, poročali pa bomo v prihodnjič, kako r? bo razvijalo vprašanje fazanov v ob-®°*ju lovske družine Polšnik.
Skakalne tekme v Zavrstniku pri Litiji
Prejšnji Številki smo poročali o podjet-" litijskih skakalcih, ki so si zgradili sami
kar dve skakalnioi na Grbinu pri Litiji Z nameravanim tekmovanjem pa ni bilo zadnjo nedeljo nič, ker jim je sončna pripeka pokvarila snežno plast na skakalnici. Naša mladina pa seveda ni vrgla puško v koruzo, zato je Odhitela v okolico ter iskala ugodnega terena. Tak svet so našli v strmini nad Janovo lesno Industrijo v Zavrstniku pri Litiji. Ta teren je eden izmed najboljših v vsej okolici ter ima zaradi ugodne lege vse pogoje, da si zgrade tamkaj stalno skakalnico. To so litijski in okoliški skakalci tudi sklenili, ko so spoznali, da ima ta prostor v Zavrstniku bodočnost.
Na nedeljskih skakalnih tekmah so dosegli mladino! prav lepe rezultate; prva tri mesta so zasedli: I Verij Kolman iz Grbina pri Litiji, II. mesto Janez Hauptman iz Zavrstnika, III. mesto pa Matjaž Zupančič iz Grbina pri Litiji.
Predavanje Jožeta Zorna
v Litiji
V torek 24. februarja t. 1. je predaval v litijski Ljudski univerzi tov. Jože Zorn, urednik »Prosvetnega delavca« iz Ljubljane. Predavanje je bilo v litijskem kinu, zaslužilo bi pa večjo udeležbo, saj nam Je predavatelj na zanimiv in poučen način prikazal Dmisko. ki slovi zlasti po odličnem šolstvu in kmetijstvu.
Jože Zorn se je nodavno vrnil s 40-dnev-nega študijskega potovanja po Danski, kjer je v družbi Štirnih drugih jugoslovanskih prosvetnih delavcev proučeval tamkajšnje razmere in predava sedaj o vtisih po Ljud-
skih univerzah In sindikalnih organizacijah v LRS. Podobno predavanje je imel tudi pred učitelji okraja Ljubljana-okollca t®r je v svojem referatu obravnaval visoko stanje prosvete in šolstva mod Danci.
V nedavnem poročilu o predavamju dr. Svetozarja Ilešiča iz Ljubljane smo izrekli željo, naj bi se poslušalci Ljudske univerze v Litiji ob zaključku predavanja oglasili bolj pogosto k debati. Ob predavanju Jožeta Zorna je tov. Lojze Dobrovoljo sprožil živahno diskusijo, kar je dalo večeru Ljudske univerze še bolj zadovoljiv uspeh. Predavatelj Zorn je bil za svoja izvajanja deležen hvaležnega priznanja.
Svet za kočo na Jančah je kupljen
Nedelja 22. februarja 1953 je bila zgodovinskega pomena za zasavske planince, ki s« pohiteli na Janče prav v zadovoljivem številu. Na Jančah so si ogledali teren in nato izbrali najbolj primeren svet vrhu hriba, še isti dan so sklenili pogodbo za 8000 kvadratnih metrov sveta, ki ga bodo plačali po šest dinarjev za kvadratni meter. Zanimivo jo, da so jmstavitev koče na Jančah pozdravili vsi kmetje, razen enega, ki se sedaj šo trdovratno brani odprodati nekaj metrov sveta, kjer bi planinoi radi speljali bližnjico do nove koče. Planinarji in domačini pa so trdno prepričani, da se bo udala še ta grča In da ne bo prav na tem kmetu ostalo slabo Ime, da se brani napredka v svojem domačem kraju.
Kuhinjska oprema
darilo Strojnega mizarstva Trbovlie za naroinike Zasavskega vestnika
y s prižnice pri vseh božjih službah. .
Jakobu, kjer je bila nevarnost ga je prebral sam po obha-— še na domače duhovnike se ni s nesen Ljudje so zmajevali z glavo in pol ili, da se vera tako zlorablja v Vedo/ne Pfotislovenske namene, dobro llln0*’	svarilo le dopolnilo vo-
i ®ga pastirskega lista, ki so ga slišali 6 Pitajo nedeljo.
hoteli Pa *e ni bU° vse; preslepiti so j^eii tudi deželno varnostno policijo. laj ?r je Tlschler že med okupacijo Sl0 lv° ovajal gestapovcem zavedne na ®.nce> tako je tudi to nedeljo poslal z nni °vSko direkcijo plačanega vohuna hovnn °’ da Prijavi 22 slovenskih du-Oo	kl bodo baje opoldne ilegal-
zanrli. Sez mej° In jih Je treba takoj devna Pblast P® je bila toliko uvi-Tischi ?a namesto nas zaprla — Van- ‘erjevega agenta. Pa še niso miro-»PrenKi0 »se jim je ponesrečila bajka o jih« Dle*enlh komunističnih agltator-Čajj’8*? Poslali v slovenske kraje pla-stva ' k bl nas morali s pomočjo ljud-v Svr^n^ti ^ez mojo. Ze prvi poskus Zann ’ **®kobu se jim je ponesrečil. gnai_an?lerija je tam o polnoči raz-a Remonte, ki so motili nočni mir.
PRt NAS ZASLUZENJE — TAM PA SMRTNI GREH!
hi hnmen našega obiska na Koroškem soripi„ v ,}em> da bl kot tuji državljani dne 9,VaI‘v volilni kampanji za volitve host u (ebrutrja t. L, res pa je ta okol-eelousi?1 vala na tak0 'eP sprejem od pastircu83 ordinariata. Saj je volilno Pni Pismo, ki je bilo prebrano s celovsL *,februarja *• *•. Podpisal tudi vem v.} Kbstner in bi po njego-taSUtAT s>ovenci morali voUti le klero-««6110 »Volkspartel«, ki Jo na Koro-
škem vodi nacist Stelnacher, ki je bil med okupacijo »SA-Standartenfuhrer«. Pastirski list zahteva od vseh klerikalnih kandidatov, da v zasebnem in javnem življenju »priznavajo krščanska življenjska načela«. Zahteva tudi, da stranke ne smejo agitirati ž lažmi in obrekovanji, da je to »prestopek božjih zapovedi«. Dejstva, ki jih dobro vidijo tudi koroški Slovenci, pa kažejo, da se za temi krščanskimi frazami skriva vse kaj drugega; kako more biti v skladu s krščanskimi načeli narodno odpadnl-štvo, delo za Gestapo in SA ter laži, ki jih lahko poslušajo na klerikalnih shodih, natolcevanja, ki jih širijo klerikalni listi? Ali ni najbolj nizkotno obrekovanje, če piše 10. februarja celovška klerikalna »Volkszeitung«, da je prišlo v nedeljo na Koroško »dvaindvajset lažnivih apostolov iz Jugoslavije, ki so le »na videz« duhovniki, ki tudi doma ne smejo izvrševati nobenih duhovniških funkcij«, da gre le za posebno komunistično organizacijo, ki je jugoslovanski škofje ne priznavajo in bodo zato njene člane prej ali slej ekskomu-nicirali itd.?«
Mnogi koroški Slovenci, ki so siti takih »krščanskih« voditeljev ter njihovih laži in obrekovanj, nočejo pa tudi voliti socialnih demokratov, so 22. februarja raje ostali doma in se abstinirali. Pa tudi to ni prav ordinariatom, ne Tischlerju, ne kuriji. Zato kličejo s prižnic, »da je vsak katoličan pred svojo vestjo dolžan, da gre volit«. Pri nas doma štejejo klerikalni veljaki volilno abstinenco kot zaslugo — avstrijsko »Kronika« pa piše, da je to smrtni greh. Kakor jim torej abstinenca bolje služi: tukaj za rovarjenje proti socialistični I domovini, tam pa za klerikalni kapital In protiljudske privilegije. Kljub take-I mu izkoriščanju vere smo videli, da bo
le malo zapeljanih Slovencev volilo klerikalno. Vsem je resnično žal, da ni enotnosti med slovenskimi voditelji in da nimajo svoje volilne liste, čeprav bi bila po številu že šestnajsta. Videli smo tudi, da Slovenci ne marajo informbi-rojske KPA in nacističnih »neodvisne-žev«. Slednjim zamerijo zlasti to, da jih okupacija še ni izmodrila in da iščejo svojo rešitev v priključitvi k rajhu.
ZDAJ ZAORI — PESEM O SVOBODI
V takih razmerah smo se znašli slovenski duhovniki, ko smo v nedeljo malo pred poldnem prispeli v Podrož-čico, ki je prva postaja v avstrijski Koroški. Izstopili smo iz vagonov, nato pa nas je pozdravil in sprejel tov. Jože Stomik iz Leš, predsednik prosvetnih društev Rožne doline. Napotili smo se peš proti Sv. Jakobu v Rožu, centru Slovencev tostran Drave. V ozadju so se bleščale v snegu in soncu Karavanke, veličastna Kepa, vzhodno od nje Stol in Košuta, v daljavi Obir in Peca. Pred nami se je odpirala bogata Rožna dolina, onstran nje pa Gure, pod njimi pa se je lesketal ozki trak Drave. Ob cesti smo videli prvi letak, ki je vabil na našo prireditev od 3. uri pri Sv. Jakobu. Ljudje so se ob pogledu na nas plaho umikali v hiše, otroci na sankah pa so nas veselo pozdravljali. Prišli smo v Podgrad, kjer nas je pred Prosvetnim domom sprejel nasmejani borec Sime Martinjak, predsednik krajevnega prosvetnega društva »Svoboda«. Po kosilu nas je počastil s svojim prihodom naš konzul tov. Vošnjak in nas bodril, naj ne klonemo pred spletkami naših sovražnikov. Župnijski upravitelj Zaletel sc pa ni pokazal. Prejšnji dan so se domenili, da nas pozdravi na koncertu, potem pa ga Je prestrašilo celov-
ško pismo. Tudi begunca — kaplana Česna — ni bilo na spregled. Stari slovenski borec župnik Sraj pa zaradi bolezni tako ne more iz hiše.
Ob treh smo šli pred dvorano in se fotografirali za »Slovenski vestnik«. Ogledali smo si skromno nezakurjeno dvorano in oder, na katerem je velik Cankarjev izrek: »Mati — domovina — Bog«.
V dvorani se je zbralo kakšnih sto nezaupljivih gostov, ki so nestrpno čakali, kaj jim bodo povedali »krivoverci« iz Slovenije — kakor so jim zjutraj rekli gospod pred oltarjem. Prosvetni dom v Sv. Jakobu j*- znamenje kulturnih razmer, v katerih 'živijo Slovenci v Rožni dolini; skromne klopi, z lepenko obit strop, nekaj skromnih kulis na odru, izhod na podstrešje — to je vse, kar so premoglL Mnogokje pa so nacisti požgali še to. Sedaj se naprednejši znova zbirajo v zadruge za gradnjo novih lepših zadružnih domov. Tudi v Sv. Jakobu bodo letos začeli.
Ko smo se v podstrešni sobici pogreli — na odru je bilo najmanj deset stopinj pod ničlo — smo se šli predstavit na oder. V imenu navzočih — ki so gledali še kar bolj v tla — nas je pozdravil okrožni prosvetni predsednik Stornlk in izrazil mnenje naprednih Slovencev, da ne verjamejo cerkvenim klevetam, ter veselje, da imajo prvi v svoji sredi duhovniški pevski zbor iz domovine. — V našem imenu jih je pozdravil dr. Miklavčič; poudaril je, da prihajamo med nje kot narodni bratje, di jim iz Slovenije prinašamo novega veselja in vzpodbude, da jih nočemo prevarati, da nismo nobeni proticer-kveni uporniki, temveč zvesti katoliški I duhovniki In patrioti. Hvaležno je ome-I nU Koroško kot zibelko slovenstva in
prvotni sedež slovenske omike in knjige, zasluge Slomška, ki nas je že leta 1838 v koroškem Blatogradu učil narodnega ponosa in zvestobe materinemu jeziku in zasluge Mohorjeve družbe, katere voditelji so izšli iz Sv. Jakoba in Rožne doline.
i Pevski spored, ki smo ga nato imeli, je izzval vedno večje pritrjevanje, ploskanje in navdušenje. Potrte glave so se dvigale, zaupanje je raslo, zaorila je »Pesem o svobodi«, globoko v dušo je segel »Mili kraj«, »Lipa«, »Srce je žalostno«, navdušila sta »Bilečanka« in »Ovčar«, nabolj pa seveda »Triglav«, skupni simbol in dom vseh Slovencev. Mnogo so ploskali tudi Vovkovim pesmim, zlasti sklepni, v kateri znova zmaga slovensko nesmrtno življenje nad nacističnim zmajem — z eno besedo: v tistih pičlih dveh urah so padle med nami in poslušalci daljave in pregrade, ki so jih skušali postaviti naši skupni beli nasprotniki, strnili smo 6e v eno samo navdušeno zavest, da smo vsi člani enega nepremagljivega naroda, da moremo kulturno ln svobodno živeti le s voj im osvobojenim matičnim narodom, le v naslonitvi na jugoslovanske narode in FLRJ. To je ob sklepu povzel tudi domači predsednik Martinjak, ki nam je čestital k pevskemu uspehu, še bolj pa k temu, da smo z nastopom uničili natolcevanja naših skupnih nasprotnikov, ki bi morali biti kot sobrat j e v Kristusu v prvi vrsti navzoči, ki pa, s svojo odsotnostjo kažejo, da niso le nasprotniki matične domovine, temveč tudi koroških Slovencev in vsega, kar je slovenskega. Povabil nas je, naj pridemo še mnogokrat gostovat ter nam želel na turneji še več-
1 jih uspehov. (Nadaljevanje prih.)
»
uxq avi 9pchT
Otvoritev spomladanske nogometne sezone v Trbovljah
RUDAR : KLADIV AR 5:0 (2:0)
Po zmagi v Novi Gorici v nedeljo, dne 22. februarja, nad tamošnjim »Železničarjem«, kjer je moštvo »Rudarja« dobilo igro s 3:1, se je revirska nogometna ekipa srečala preteklo nedeljo, dne 1. marca, na svojem domačem igrišču s celjskim »Kladivar-jem«. V predtekmi so mladinci »Kla-divarja« porazili mladince »Rudarja« z visokim rezultatom 8:0. V sledeči glavni tekmi med »Rudarjem« in »Kla-divarjem« je naše moštvo doseglo visoko zmago nad Celjani s 5:0, vendar ne smemo po njej sklepati, da je
»Rudar« v dobri formi. Domačim igralcem manjka še mnogo, zlasti pa obvladanje žoge.
Celjani so igrali borbeno in požrtvovalno, v nekaterih momentih celo tehnično boljše, kar je pri nogometu najvažnejše. Treba je prav tako več discipline, ki; pa jo je ves čas tekme rušil igralec Dobrajc s svojim stalnim ugovarjanjem proti odločitvam sodnika.
Gole za »Rudarja« so dali: Florjane 3, Koncilja in Hudarin pa po enega. Zmagh domačih je zaslužena. Tekmo je gledalo okrog 700 ljudi.
Vendar
ena
skrb
Ali so boksarji »Proletarca« in »Rudarja« pripravljeni za republiško prvenstvo
Medtem to se je prvenstvo hrvatsko-slovenske lige v boksu že pričelo, je Zveza boksarjev Slovenije pred dnevi razpisala republiško tekmovanje. Za nas je slednje tekmovanje tem pomembnejše, ker bosta v ligi poleg maloštevilnih boksarskih klubov v Sloveniji merili svoje moči tudi dve moštvi iz našega okraja; poleg ekipe »Gregorčič« z Jesenic, »Franja Kluza« iz Brežic, »Fužinarja« iz Raven in 2. ekipe mariborskega »Železničarja« bosta v ligi sodelovali borbeni ekipi »Proletarca« iz Zagorja in »Rudarja« iz Trbovelj.
Prvo kolo tega tekmovanja se mora končati v dneh od 7. do 14. marca. Medtem ko se bo moštvo »Proletarca« srečalo v Brežicah s tamkajšnjimi boksarji, se bo ekipa »Rudarja« pomerila na Jesenicah s klubom »Gregorčič«. V drugem kolu bo imel »Proletarec« v gosteh drugo moštvo mariborskega »Železničarja«. »RudaT« pa »Fužinarja« iz Raven.
Srečanja bodo gotovo zanimiva. Zmagovalca je težko napovedati, ker še ne poznamo sposobnosti posameznih ekip. Moštvo »Proletarca«, ki se že delj časa pod vodstvom trenerja Zupančiča pripravlja na republiško tekmovanje, je že imelo nekaj srečanj. V njih je z mariborskim »Železničarjem« zgubilo, enkrat Igralo neodločeno, enkrat pa zmagalo. V srečanju s »Franjo Kluzom« je v gosteh zgubilo, doma pa je nasprotnika visoko porazilo. Bilanca dosedanjih tekmovanj vliva upanje, da se bodo Zagorjani svojim tekmecem rasno upirali. Ocene o ekipi »Rudarja« zaenkrat ne moremo izreči, ker o njej že dalj časa nismo slišali, pričakujemo pa. da bodo Trboveljčani svojo nekdanjo borbenost še obdržali in da so na srečanja pripravljeni.
Tekme bodo — kakor smo že rekli — zanimive, l presenečenja pa niso izključena. Z republiškim tekmovanjem dobiva boksarski šport v Sloveniji, zlasti pa v naših revirjih, nov razmah ter si ustvarja spet nove temelje.
| ZASAVSKI PIONIR
I Kotiček »a naše pionirje in pionirke
Razmišljajmo o tem ...
Pred dnem je uprava rudnika Tr- ^ da tak otrok >eksa< kozarec za kozar-boolje-Hrastnik delila med sooj kolektio \ cem.
polletni dobiček preteklega leta. Mnogi j/j gg pa nehote oprašujemo, čemu so dobili ob tej priložnosti kar lepe I toliko gooorjenja o kulturnem dvigu zneske, zato ni čudno, da so bile ose tr- I naših delovnih množic po naših kultur-booeljske gostilne minulo soboto ose nih žariščih in kaj mora storiti šola in polne, še oeč alkoholnih pijač pa so j ostala javnost o tem piimeru. Ali ne bi ljudje znosili domoo, kjer so praznovali bilo smotrneje, da bi posegli z vzgojo
oeč ali manj nenadejan dodatek za boljše življenje.
Pravilno in popolnoma o redu je, če dobe rudarji za svoje težko delo zaslužen dobiček, dasi je ustvarjen na račun malega potrošnka, ki mora danes drago plačevati kurjavo — predmet, ki je nujno potreben za življenje. Ne spuščamo se o razpravo, ali je podražitev življenjsko važnih predmetov na račun dobičkov pravilna ali ne, hoteli bi osvetliti ob tej priložnosti nek drug dogodek, ob katerem naj se zajnisli vsa naša javnost.
V soboto, ko so delili dobiček, je prišel k popoldanskemu pouku o eni izmed trboveljskih šol o prvi razred vinjen učenec. Razumljivo je, da je njegova razgibanost ob vstopu o razred kmalu popustila in da je nastopila reakcija z vsemi posledicami — bruhanjem, dav-"ljenjem, jokom itd. — ko pa je to delno minilo, je vzgojitelj spraševal, kako je prišlo do tega. Seveda je ugotovil spet primer, da je na domu fantka teklo vino z mize; pilo je ose, kar leze in gre po hiši, in imenitno se je zdelo osem,
— Kako pa to, Janez, da si prišel enkrat v ponedeljek v službo?
__ Ni hudič, moram pogledati, da nam bodo pravično delili dobiček!
(Iz zadnjega »Totega lista«)
TOTI UST
IZHAJA VSAKO SREDO IN STANE SAMO 6 DIN. PRINA-\\ SA ŠALE IZ ZASAVJA — ZAHTEVAJTE GA POVSOD!
Tako Je prav - in ni prav
Prejšnjo nedeljo je . obiskala Trbovlje skupina 21 članov kolektiva »Kurivo« iz Maribora. Ta poučni izlet je imel namen, da »i člani tega kolektiva ogledajo cementarno in rudniške naprave, da se spoznajo e tehnološkim procesom izdelavanja cementa kakor tudi z načinom pranja in separiranja premoga. Ta kolektiv je sestavni del trgovskega omrežja, ki se peča v glavnem s prodajo premoga, drv in vsakovrstnega gradbenega materiala za Maribor in širšo okolico. Delavski svet tega kolektiva je mnenja, da. se morajo vsi udeleženci in delavci podjetja spoznati z glavnimi značilnimi lastnostmi svojih prodajnih predmetov, da tako lahko dajo strankam in kupcem potrebna poJaa-
Ta nedeljski obiek naj bi Izletnike izpopolnil v njihovem znanju. Na postaji so jih sprejeli zastopniki cementarne in rudnika. Direktor cementarne jim je v kratkem predavanju obrazložil način proizvajanja cementa. Ogledali so si cementarno od žičnice do cementnih mlinov, nato pa so — čeprav malo prašni — zadovoljni odšli na rudniško separacijo, kjer jim je inž. Ivančič pojasnil način separiranja premoga.
Po kosilu v rudniški restavraciji so gosti izmenjali nekaj misli iz svojih izkušenj: bilo je tudi nekaj pozdravnih nagovorov, med katerimi je bil najprisrčnejši govor nekega delavca podjetja »Kurivo«, ki je odkritosrčno povedal, da šele sedaj vidi, kako
se dela In ustvarja v Trbovljah in da naši ljudje s podeželja vse premalo cenijo napore industrijskega delavca. Taki obiski 6o nam v Trbovljah prav dobrodošli, ker zbližujejo odjemalce s proizvajalci v korist in napredek skupnosti.
Za letošnje leto je predvidenih še več takih obiskov in bi bilo nujno potrebno, da se v naših restavracijah cene za kosilo vekladijo s cenami, ki veljajo povsod — kajti kosilo, ki ga je plačal kolektiv »Kuriva« v rudniški restavraciji, je bilo le nekoliko predrago.	V. M.
V Zagorju so tekmovali pionirji
V	zagorski dolini se smučanje naglo razvija. Posebno mladina se množično vključuje v ta šport.
Pred dnevi so oblegali smučišča na Selu pionirji osnove šole v Zagorju. Tekmovali so v teku in smuku. Najprej so se pomerili tekači, ki »o bili razporejeni po starosti v tri skupine. Čeprav njihova oprava ni bila najboljša, so se častno borili. Najboljši čas so imeli: i. Franc Kos. 2. Edi Juvan, 3. Bogomir Klančišar. Tekmovale so tndi deklice; prva je bila Marija Hauptman, druga Cilka Knez, tretja Milica Lebeničnik.
V	smuku so bili najboljši: Ivan Kos, Branko Golob in Alojz Grabnar.
Zmagovalci so dobili darila.	—ik.
FARUKOV DVOJNIK
Gerald Grinson, mednarodni slepar, je na las podoben bivšemu egiptovskemu kralju Faruku. Grinson je izvršil vrsto sleparij v Italiji, Švici in Angliji. Ko je opravil tamkaj, je odpotoval v Francijo. Tukaj se je hitro znašel v vlogi dvojnika kralja Faruka. Stanoval je v razkošnem hotelu, kjer je plačal za dnevno oskrbo 4M0 frankov. Nastopal je po vseh nočnih zabaviščih Pariza, kot je to delal njegov dvojnik Faruk. V Franciji je izdal veliko število čekov brez kritja. Ko je hotel spraviti v denar še enega, mu je prišla na sled policija in »kralj« je odšel v zapor.
FLUORIZIRANA PITNA VODA
Od leta 1946 dalje dodajajo v Marshallu v državi Texas (ZDA) pitni vodi fluor. Od tega časa je v tem mestu neverjetno malo zobnih obolenj pri otrokih. Primerjave in opazovanja so pokazala, da je med 6 let starimi otroki v Marshallu celih 57% manj zobnih obolenj kot pri otrokih iste starosti v nekem drugem, enako velikem mestu, kjer pitni vodi ne dodajajo fluorja.
Sedaj je v ZDA že 460 občin prešlo na enak postopek s pitno vodo kot v Marshallu. Kakor poroča Zveza ameriških zdravnikov, bodo temu zgledu sledila še druga mesta.
V EGIPTU SO NAŠLI NOVO PIRAMIDO
Jugovzhodno od znamenite Keopsove pi-, ramide so našli 20 milj daleč od Kaira novo i egiptovsko piramido.
Dr. Goneim je že dolgo trdil, da mora biti na tem mestu nekaj posebnega. Tudi fotografski posnetki iz letala so potrdili njegovo domnevo. Ko so na tem mestu odkopali dobele peščene plasti, so se pokazali zidovi veličastne zgradbe. Po mišljenju arheologov izvira ta zgradba la časov tretje dinastije egiptovskih kraljev; stara je torej čez 5000 let.
NAJSREČNEJŠI KOTIČEK NA NASI ZEMLJI
Kakor poroča francoski časnik »Frane Tireur«, je v London prispel nek potnik, ki se je mudil trj leta na jugoatlantskem otoku Tristan de Kunia, ki je eden od najbolj zapuščenih otokov na svetu. Pripovedoval je, da prebivalci tega otoka ne vedo za nemire sodobne civilizacije. Na otoku ne poznajo ne avtomobila, ne kinematografa, ne telefona, niti ne konja. Prebivalci tega zapuščenega otoka sestoje Iz sedmih družin, ki so potomci članov neke angleške garnizije, ki je bila tamkaj v začetku prejšnjega stoletja.
NEKOČ FRANCIJA - SEDAJ AVSTRIJA
Z Izjemo Irske in Luksenburške, Je lansko leto po vseh zahodnoevropskih državah nazadovalo rojstvo otrok. Tako pravi mednarodna statistika iz Ženeve. Največ otrok se je lansko leto rodilo na Malti in sicer 30,1 na 1000 prebivalcev. Sledijo ji Portugalska s 24,1. Finska z 22,9 in Irska z 21,2. V Zahodni Nemčiji se je rodilo lani 15,7 otrok na Približno
1000 prebivalcev
isto število nove.
Poskusite srečo!
MESTNO TRGOVSKO PODJETJE V TRBOVLJAH
pripravlja svojim odjemalcem presenečenje: vsakdo, ki bo od 1. III. do 4. IV. kupil v poslovalnicah Mestnega trgovskega podjetja v Trbovljah blaga v vrednosti preko 500 din, se bo lahko udeležil velikega žrebanja podjetja. Ta pogoj pa ne velja za nakup živilskih predmetov.
VSEH DOBITKOV BO 75
v vrednosti preko 200.000 dinarjev
Ob nakupu blaga za 500 din boš lahko dobil poleg nakupljenega p^i žrebanju popolnoma novo moško dvokolo, več kosov blaga (kamgarn) za moško obleko, blago za ženski kostim, več kosov volnenega blaga za moško obleko, blago za moške suknjiče, blago za moške hlače, večje število moških srajc, več kosov kompletnega ženskega spodnjega perila, nadalje jopiče, puloverje, več kristalnih servisov in še drugih dobitkov.
Sedaj je čas, da prideš poceni do zimskega blaga, ki ga podjetje razprodaja po vseh svojih poslovalnicah po znižanih cenah. —
Ne pozabite si ogledati neobvezno novoprispelih pošiljk raznovrstnega spomladanskega modnega blaga. Oglejte si nadalje zalogo novih modnih čevljev po konkurenčnih cenah v poslovalnic.
na Vodah (rudniški konsum).
Ob lepih spomladanskih dneh je užitek pohiteti v naravo. Zato si oglejte novo pošiljko m o š k i h in ženskih dvokoles v poslovalnici pri Zdolšku (poleg Delavskega doma), kjer lahko kupite
tudi pravi porcelan in razne steklene izdelke.
Ne čakajte in ne odlašajte, marveč čimprej izkoristite priliko!
Priporoča se in vabi vse potrošnike iz Trbovelj in okolice na obisk
MESTNO TRGOVSKO PODJETJE V TRBOVLJAH
rojenčkov ima Švedska, Luksenburške, Avstrija in Anglija, najmanja.,pa Trst — komaj 10,5 na 1000 prebivalcev.
Ce pa upoštevamo umrljivost ljudi, tedaj pravi statistika, da je največji prirastek ljudi na Malti, namreč 19 na 1000 prebivalcev, najmanjši pa v Avstriji — komaj 1.7 na 1000 prebivalcev.
Kakor poroča dunajski list »Presse«. je v Avstriji 42"/» vseh zakonov brez otrok.
Letna skupščina Gasilske zveze okraja Trbovlje
Prejšnjo nedeljo je Imela Gasilska zveza okraja Trbovlje svojo redno letno skupščino v Domu »Svobode« v Zgornjih Trbovljah.
Skupščino je odprl predsednik zveze tov. Vodopivec, nato pa je tov. Slavko Hlastan poročal o delu Gasilske zveze v lanskem letu. V svojem poročilu je nakazal razne nepravilnosti in pomanjkljivosti, a katerimi se je morala zveza boriti.
Po vseh poročilih se je razvila diskusija, ki je rodila lepe zaključke: razpravljali so o liku gasilca in njegovem odnosu do izgradnje socializma, o ideološki in strokovni vzgoji članstva, o potrebi poživitve gasilskih vrst z žensko in moško mladino, o sodelovanju s PLZ itd. Posebno skrb bo treba posvetiti vaškim gasilskim četam in jim materialno pomagati.
Pereč problem so nadalje gasilski domovi. Tako je n. pr. nujna zgraditev Gasilskega doma gasilskega društva mesta Trbovlje. To vprašanje bo treba brezpogojno rešiti na ta ali oni način. Odločilni činitelji bodo morali posvetiti temu vprašanju več pozornosti, saj pomanjkanje ustreznega gasilskega doma v Trbovljah škoduje tudi Gasilski okrajni zvezi, ki je imela ravno v trboveljskem mestnemu gasilskem društvu svoje temelje.
Upamo, da se bo to vprašanje rešilo v prid splošni gasilski deianosti okrajne ga silske zveze	D. K.
ljudi neposredno o najmanjše družbene celice — družine s temeljito zdravstveno prevzgojo in z osemi modernimi ponazorili, kam lahko dovede takšno ravnanje z otroki?
Razmišljajmo o tem vprašanju, da ne bo treba poslušati pripomb naših sosedov: »Svaki Slovenac — pijanica!<
Spoznali smo pisateljico Manico Komanovo
Večkrat slišimo v radiu Manico Komanovo, ki pripoveduje otrokom pravljice in uganke. Pionirji in pionirke četrtih razredov osnove šole Trbovlje-Vode smo imeli priliko, da jo spoznamo tudi osebno. Naj vam povem, kako.
Četrtega februarja smo šli s šolo gledat kita, ki so ga ujeli pri otoku Pagu. Ker smo imeli v Ljubljani po ogledu kita še dovolj časa do odhoda vlaka, smo šli v kavarno na nebotičniku. Tam je vsak popil en čaj, da smo se malo pogreli. Ko smo že čakali na dvigalo, da bi nas odpeljalo v pritličje, nas je tovarišica upraviteljica opozorila na pisateljico Manico Komanovo, ki je sedela pri mizi in čitala časopis. Dve pionirki sta jo šli pozdravit v imenu vseh pionirjev I. državne osnovne šole v Trbovljah in se ji zahvalili za lepe pravljice in uganke, ki jih je pripovedovala v radiu. Zahvalila se jim je in rekla:
»Ce boste pridni in če bom imela čas, vas bom prišla obiskat in bomo napravili pravljični popoldan.«
Veseli smo bili te njene obljube in želimo, da bi se kmalu izpolnila.
Olga Ocepek,
učenka IV. a razreda I. drž. osnovne šole v Trbovljah
Nova pionirska nagradna uganka
Posetnica
S. KILAR
Uganite, kaj je ta mož po poklicu. — Rešitve nam pošljite do ponedeljka, 9 marca. Izžrebani bo dobil spet lepo knjižno nagrado.
Rešitev pionirske nagradne križanke
Tudi tokrat smo dobili na zadnjo pionirsko križanko toliko odgovorov od naših pionirjev in pionirk, da je bilo kar veselje pregledovati to pošto-Zares pridni ste!
Žreb je odločil tokrat za nagrado Magdo KJemen, učenko 4.b razreda šole na Vodah. Pionirka Magda naj se oglasi v našem uredništvu, da prevzame knjižno darilo.
Rešitev zadnje pionirske križanke
Vodoravno: 1. brom, 2. ranflt 3 onim, 4. mama.
Gledališki odsek »Svobode-center« v Trbovljah (Delavski dom)
bo uprizoril samo v petek, 6. uiar-ea, in v nedeljo, 8. marca, ob 19.30 (7.30 zvečer) sodobno francosko komedijo A. Purgetta
»DNEVI NASE SREČE«
O B | A V E
Važno sporočilo krvodajalcem
Kolektivni seznami priglašencev, ki so pripravljeni darovati kri RK, so končani. Nadaljnje priglasitve posameznikov ali SKupin sprejema RK v Zagorju v svojih prostorih vsak dan od t7. do 18. ure do vključno 11. marca.
Obvezni pregledi priglašencev, ki bodo darovali kri, bodo dnevno v sektorski ambulanti ob pol 7. uri, ob pol 12. uri in ob 18. uri.
Odvzem krvi bo dne 9., 10., 11. in 12. marca v prostorih sektorske ambulante nepretrgano od 8. do 20. ure. Opominjamo krvodajalce, da 6 ur pred odvzemom krvi ne zaužijejo nobene druge hrane razen čaja in kruha.
Sektorska ambulanta sporoča, da bo zaposlen pri odvzemu krvi kot pomoč transfuzijski ekipi iz Ljubljane skoraj ves zdravstveni kolektiv, zaradi česar prosi prebivalstvo Zagorja, da v dneh od 9. do 12. marca prihaja v ordinacijo le v nujnih primerih.
Mestni odbor RK, Zagorje.
OGLAS
Izgubil se je čistokrvni volčjak, sive barve, star II mesecev. Sliši na ime »Tarzan«. Najditelj dobi nagrado. — Slavko Vodovnik, Zagorje._______
PREKLIC
Preklicujem žaljivko, ki sem jo iirekla profi Mileni Jerc. — Steli Slrumelj, Trbovlje,-Loka 641.
Obvestile
Da se ob velikem navalu bolnik°v olajša delo in skrajša čakanje h?*’ nikov, bo sektorska ambulanta v Tr* bovljah-Vodah (stara bolnica) od do® 1. marca dalje sprejemala bolnike P° sledečem redu:
Od 7, do 9. ure: zavarovance z n°' vimi bolniškimi listki; od 9. do 11- "r°j zavarovance za ponovne preglede: H® tl. do 13. ure: svojce, upokojence 1 ostale.
Podjetja in ustanove naj izdajaj0 bolniške liste le do 8. ure zjutraj.
Uprava Poliklinike, Trbovlje-
OSMRTNICA
Vsem znancem in prijateljem sp°t° čarno žalostno vest, da je nenadni umrl član delovnega kolektiva stroj tovarne »Miha Marinko«, TrbovU 1 mojster
FRANC LENKO
Na zadnji poti ga bomo spremil1 ^ četrtek, 5. marca, od hiše žalosti v kah (Kurja vas).
Delovni kolektiv	,
Strojne tovarne »Miha
ln sindikalna podružnica