P.dobe iz gospodar.kc krizc. Kakor se razvija film pred gledalci v kin.-predstavi, se vrstijo pred našimi očmi slike o razvoju gospodarskc in denarne krize v posameznih državah. Nekatere slike kažejo nekako olajšanje in zboljšanje, druge pa daljo trajajoče slabo stanje in celo poslabšanje. Oglejmo si nekoliko teh podob! V Angliji in Franciji. Pretekli mesec je angleški finančni minister obvestil pariament o pojavih zboljšanja gospodarskega položaja ter ga vzradostil z vestjo, da so anglcške državne finance v tako ugodnem stanju kakor že dolgo ne. Za proračunsko ]eto 1934-35 so izdatki doloceni v znesku 698,124.000 funtov šterlingov, dohodki pa v znesku 727,200.000 fimtov, torej ostane presežek dohodk.v v znosku 29,100.000 funtov, največji v teku 10 let. Vsled tega bo mogoče znižati od 1. januarja 1935 nckatere davke, in med njimi dohodnino in davek na avt.on.obile in motorna vozila, ter 1. 1931 vpeljano znižanje uradniških plač zmanjšati na polovico. Obenem se bo ukinilo zmanjšanje podpore brezposelnim ter se bo z javnimi deli zaposlilo veliko število doslej brezposelnih. — Slično zbolj.anje finančnega in gospodarskega položaja je tudi zabeležiti v Franciji. Vlada namerava znižati doh.dninski davek s 36 na 20%, davck na vrednostne papirje pa s 17 na 12 ali celo na 10%. Ta davčna reforma bo blagodejno vplivala na gospodarsko življenje. V Jugbslaviji. V pr.računskih letih (od 1. aprila do zadnjega marca) 1932/33 in 1933.34 so znašali državni dohodki v milijonih dinarjih: 1932/33 1933/34 razlika neposr. davki 1.787.4 2.092.0 + 304.6 trošarina 834.2 757.5 -r- 76.7 taJkse « 903.1 819.2 — 83.9 carine 693.5 634.1 — 59.4 mon. (presež.) 1.509.0 1.550.8 + 41.3 razni dohodki 88.8 105.9 + 17.1 . 5.816.0 5.959.5 + 143.5 V, lanskem prora.unskem Ietu (od 1. aprila 1933 do 31. marca 1934) so znašali državni dohodki 5 milijard 959 in pol milijona, bili so torej za 143 in pol milij.na višji nego v prora.un.kem fletu 1932/33, vendar pa so bili za 495 milijonov manjši nego je bilo predvideno ,v pror5.unu. Kar se tiče državnih podjetij, je njihov položaj zelo neenoten. Rečna plovba je s-lej ko prej pasivna, tudi poštna hranilnica, pošte, gozdovi, zlasti pa rudniki niso dosegli v sv.jein donosu proračuna. Pod.bno velja tudi za državni tiskarni, ki sta v upravi prosvetnega ministrstva. Skupno so državna gospodars!ka podjetja imela čistega presežka 477.64 milijonov Din pri dohodkih 3277.0 milijonov Din (proračun 3983.7 mil. Din) in izdatkih 2799.3 mil. D (proračun 3448.4 mil. Din). Presežek je znašal "477.6 mil. Din, po proračunu pa bi moral znašati 353.25 mil. Din. Denarni zavodi pod državno zasčito. Posvetovalni odbor za denar&tvo je začcl s pregledovanjem bank, ki so na podlagi uredb iz novembra lani zaprosile za nadaljnji odlog plačil, odnosno sanacijo. Nekateri člani odbora so bili tudi v Ljubljani in so pregledali položaj pri v poštev prihajajočih ljubljanskih zavodih. Scveda je to delo težko in so zaenkiat na vrsti veliki zavodi, o katerih je večina odbora mnenja, da je treba za vsak zavod uvesti posebne ukrepe. Glede manjših zavodov bodo tudi potrebni še pregledi, vendar se bo pri njih dalo uveljaviti splošne ukrepe, ki bodo lahko v.ljali za celc skupine. leogradski daevnik »Politika« je objavil članek o denarnih zavodih, 1.1 jih je treba ozdraviti, odnosno spraviti v redno poslovanje. Po novi uredbi za zaščito denarnih zavodov je zaprosilo z zasčito 144 denarnih zavodov; od teh zahteva 8 izvenkoirkurzno likvidacijo, 6 sanacijo, ostalih 132 pa odlog plačil. Sanacija naj bi se izvršila s pretvoritvijo dela vlog v delnice in tižit- nice zav.dov. Od vseh 144 _avodov in__i bilančno svoto nad 100 milijonov Dl« 10, ostalih 134 pa manj. Od teh 10 je 8 bank in 2 mestni hranilnici. 6 zavodov, ima sedež v Zagrebu, 3 v Ljubljani in 1 v Pančevu. Kmetski dolgovi, za katere velja moratorij, tvorijo pri veAildh zavodih z bilančno svoto nad 1 mi1'jon Din eno šestino vseh terjatev, pri os:alil- bankah znašajo povprečno 55, pri posameznili zavodih pa ta odstote_: naraste do 80 in 90%. Toda banke niso bilo prizadete samo radi kmetskih dolžnikov, ampak po trgovcih in obrtnikih, ki imajo 'iatne svote terjatev pri k-netih. Dolgovi bank znašajo okoli l1 milijardo Din (pri malih zavodih. pod 100 mil. Din bilančne svote), od tega so 60% vlagatelji, 28 ostali upniki, veči-* noma denarni zav-odi in 12% reesfc.nt. Z ozirom na določila uredb glede izvzetja \iagateljev, odnosno upnikov do 10.000 Din, je omeniti, da tvorijo ti vlagatelji pri hranilnih iknjižicah 1 šesti::o vseh terjaitev, pri tekočih računib pa približno 1 desetino. Imetja ljudi se prcdajajo v brezcenje. »Trgovski list« v Ljubljani piše: »Pri nas se vedno bolj množijo pritožbe, da se na dražbah prodaja živina in blago za tako nizko ceno, da je dolžnik dostikrat gospodarsko docela uničen. Tako se je poročalo na zadnji občni seji naše zbornice, da se je trgovcu prodalo i?a 12.000 Din ocenjeno blago za 3000 Din. Znani so nam primeri, iko se je kniotovalcu prodala lepa živina na javrni dražbi za tako nizko cen-o, da jo dobil od vola po 1 Din od 1 kg žive t_žc. Ncki ubogi vdovi se je vse njeno imeljc, ki je bilo vredno nad 7000 Din, prodalo na dražbi za 1500 Din, eno uro kas.i.je pa so kupci prodali naprej to biago z d.bičkom 1000 Din. Podobno pritožbe prihajajo iz vseh krajev in je •gredno več Jjudi, ki izkoriščajo bedo nasega Ijudstva.«