Poštnina plačana v gotovini iSružinslri 1LUSTR0VANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO M 1> >■» lB»W Številka 5 Leto vil Posamezna Številka po 2 Din Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 315. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Ljubljana, 7. februarja 1935 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2J4 dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. Med pti[c Že večkrat smo v »Družinskem tedniku« poudarili, da je v prvi yrsti našim naročnikom v korist jn šele potem izdajateljem — če lista ne posojajo dalje. Dovolite, da vam danes na tem mestu tudi jaz povem par besed. . Ko je »Družinski tednik« začel izhajati — tega bo že šest let — je bil namenjen zabavi. Takšen je ostal do današnjega dne. Zalo je razumljivo, da so po njem zmerom radi segali ljudje, ki se žele Po napornem delu razvedriti in Poceni zabavati — da najdejo vsaj Pri večernem odpočitim ali pa v nedeljo nekaj razvedrila in pozabijo vsaj za par uric skrbi in težave vsakdanjega življenja. In prav je tako. Vsak kdor delo, ima tudi pravico do zabave. V tem pogledu smo dosegli svoj cilj. »Družinski tednik« je zaslovel širom Slovenije, a tudi zunaj njenih meja.^ Zaslovel je kot tednik, ki prinaša zanimive stvari in zabavno branje, kot časopis, ki človeka po končanem delu osveži in razveseli in prežene vsakdanje brige in življenjske težave. Verjemite nam, pri izdajanju našega časopisa smo morali predati marsikatero težkočo. »Družinski tednik« je mlad, ustanovili so ga mladi ljudje in z majhnim denarjem. Ko to povemo, moramo kar lcoj na ves glas dodati, da je za izdajanje lista še tako velik denar premajhen. Zakaj izdajati časopis se pravi mnogo delati in imeti mnogo, mnogo denarja za tiskarno, pa za urednike in dopisnike, pa za Upravo, za papir, za znamke itd. itd. In razen vsega tega je treba mnogo, mnogo dobrih prijateljev. Le-teh ni prav tako kakor denarja nikoli preveč. Že lcoj iz početka smo našli dosti zvestih prijateljev. Njihovo število je stalno naraščalo. Nekateri med njimi nam od časa do časa pišejo, kaj jim v našem in njiho-yem listu ugaja in kaj jim ni všeč; se več, pomagajo nam pri težkem delu in priporočajo naš časopis. Zato pa dobivamo dan za dnem nove naročnike in vsak dan nas kdo prosi, naj mu pošljemo številko na ogled. Toda to je še vse premalo! Z novim letom smo »Družinski tednik« znatno povečali in ga tudi vsebinsko obogatili: zato so pa tudi naši računi večji, zato moramo tudi več pisati. Saj nič ne rečemo: dokler vidimo, da so naši naročniki zadovoljni, dokler bomo dobivali od njih tako laskava priznanja, kakor jili zadnje dni dobivamo — vse ..dotlej bomo imeli svoje moralno zadoščenje. Toda potrebno nam je tudi stvar-n o zadoščenje, tem bolj, ker želimo in hočemo iti v tej smeri še dalje — to nam je pa mogoče samo s podporo naših naročnikov in bralcev. Vsak sestavek, ki ga natisnemo v »Družinskem tedniku«, je po dvakrat izbran in prebran. Mnogo dobrih stvari samo zato ne more v list, ker so druge še boljše. Nase uredništvo se vestno trudi, da vas vsak članek, vsak sestavek zadovolji. Zato moramo danes mnogo bolj izbirati, kakor smo še včeraj izbirali, in jutri bomo morali se bolj kakor danes. Toda zato terjamo priznanje, terjamo ga od naših bralcev in naročnikov. Ne v obliki hvale in slavospevov — ne, tega ne potrebujemo. Potrebujemo priznanje v °bliki novih naročnikov, ki ste nam jih vi, stari naročniki d o 1 ž -n i priskrbeti, priznanje tudi v tem, da lista ne boste več dalje Posojali in nas s tem spravljali ob jmve kupce. Zakaj vedite: čimbolj b° število naših bralcev naraslo, •oliko več vam bomo lahko dali vsak teden. , . . Da nam je zadovoljstvo naših H. Ford in F. Roosevelt ugibata križanke Za človeka, ki mnogo z glavo dela, ni blagodejnejšega razvedrila od reševanja ugank — Milijonar, ki je pri ugibanju križanke pozabil, da mu grozi polom na borzi — Ford in Roosevelt, dva izmed najmarkantnejšili Američanov, sta navdušena lcrižankarja v. s. Newyork, januarja. V času, ko sem bil po poklicu še špekulant na newyoršlci borzi, je bil del mojega vsakdanjega opravila, da sem iskal osebne stike z ameriškimi denarnimi mogočniki. Večina izmed njih so bili milijonarji svetovnega slovesa, drugi spet takšni, da se na prvi pogled ni dalo reči, koliko imajo denarja. Srečal sem tudi takšne, ki bi bili srečni, če bi laliko vsaj en dan dali svojim milijonarskim poslom slovo, da bi se gnali za bornih dvajset dolarjev zaslužka. Nekoliko neverjetno se sliši, a vendar je popolnoma naravno, da se želi vsak človek pokazati še na katerem drugem polju, ki ni v nikaki zvezi z njegovim rednim vsakdanjim opravilom. Godba, golf, tenis, kriket, umetnost, književnost, drama: vse to so stvari, ki zanimajo ameriške bogataše. Še neverjetneje se pa sliši, da marsikateri izmed njih prebije po več ur na dan pri ugibanju križank. Naj navedem za primer Josepha Pii. Morana, nekdanjega mnogokratnega milijonarja in ladjarja. Pred več leti se je združil z nekaterimi prijatelji v konsorcij. Vse je Jcazalo, da bo stvar dobro šla. Toda usoda je hotela drugače in sreča se je nasmejala njegovim tekmecem. Jaz sem bil takrat ravnatelj njegovega podjetja in sem nekega popoldne opazil, da nujno potrebujem pol milijona delnic, to je dva milijona dolarjev, če hočem obvarovati Moranovo podjetje poloma. Toda Morana nisem mogel od nikoder pritelefonirati. Zato sem naročil taksi in se naglo odpeljal v njegovo privatno pisarno. Tam sem moral ča- Henrv Ford lcati cele pol ure. Med tem je postajalo na borzi vse huje in huje. Kaj naj storim? Kazalo mi ni drugega, kakor da še dalje čakam. Naposled sem vendar pričakal, da me je sluga odpeljal k njemu. In kaj sem zagledal? V naslanjaču je sedel gospod Joe, mož, ki mu je grozila nevarnost, da izgubi milijone, v roki je imel britansko enciklopedijo, pred seboj pa celo skladovnico besednjakov in — ugibal križanko. Zaman sem mu dokazoval, kričal, rotil — nič ni pomagalo. Namestu odgovora na moje prigovarjanje me je samo vprašal: »Katero indijsko pristanišče je bilo nekoč znana izvozna luka za bombaž in ima samo sedem črk?« Tako je bil zatopljen v ugibanje te križanke, da mu obupnega denarnega položaja še mar ni bilo. Spet sem začel siiiti vanj in mu nazorno razlagal, da stojimo pred denarnim polomom — prav nič se ni razburil, ali bolje: razburil se je le zato, ker ni mogel ugeniti besed v svoji križanki. Tudi znani avtomobilski kralj IIeury Ford pravi, da vsak dan ugiba križanke in da izgubi z njimi precej časa. V mladih letih se je Ford mnogo ukvarjal z ugibanjem raznih ugank; sicer mu je pa tudi neslo, ker je večkrat dobil nagrade za pravilno rešene rebuse. Sedanji predsednik Združenih držav, Franklin Roosevelt, se je prejšnje čase večkrat udeležil raznih ugankarskih natečajev in je še danes na glasu enega izmed prvih strokovnjakov za križanke, pa tudi za rebuse in druge uganke. Lahko bi navedel še mnogo primerov, kako je ugankarska vročica zagrabila ameriške finančnike, politike in druge odličnike. Mogoče je v tem tudi že odgovor na vprašanje: »Kaj počne milijonar o prostem času? (»Vreme«, Beograd.) Kaj vesSe © ftovveški ? Ali morda vi veste, katero je glavno mesto Norveškega? In švedskega? In Danskega? Ali niste še nikoli zamenjali severnih prestolnic med seboj? Ugledni norveški dnevnik »Aften-posten' (Oslo) je prišel na originalen domislek. Naročil je svojim dopisnikom v ritznih evropskih prestolnicah, naj napravijo majhno anketo med malimi ljudmi o vprašanju: »Kaj vam je znanega o Norveškem?« Priobčujemo odgovore, ki sta jih zbrala berlinski ’in pariški dopisnik. Zanimivi so tudi za nas; saj so nam dokaz, da veliki narodi nimajo posebno točnih predstav o svojih manjših in manj znanih sosedih. Potem se pa čudimo, če se nam kdaj pripeti, da postavijo Francozi Ljubljano v »Jugoslovakijo ali pa na Romunsko... (Sicer pa, roko na srce: ali mi kaj dosti več vemo o drugih? Kje ie Stockholm? Kje kraljuje Viljemina? V katerem koncu Nemčije stoji, denimo, Bremen? (n kje neki je ta Manchester, ki toliko beremo o njem? In Šangaj? In Katalonija? Stavimo, da ga ni med nami, da bi vedel tako natanko odgovoriti na teh šest vprašanj, kakor po svojem pomenu za ves svet zaslužijo.) V BERLINU (Lj) »Kaj veste o Norveški?« sem vprašal strežajko v majhni kavarni na Potsdamski cesti. »Prav nič,« mi je mirno odgovorila. »Lahko mi verjamete, da še za takšne reči ne zanimam.« Sprevodnika tramvaja št. 176 prav tako moje vprašanje ni spravilo iz ravnotežja. »Slišal sem nekaj o njej govoriti,« je odgovoril. »To je menda tista severna država,, katere prestol- naročnikov in bralcev najvišji zakon, smo dovolj jasno dokazali: v času ko vsi reducirajo, ko si vsakdo zadrguje pas, v dobi ko ima vsakdo krizo na jeziku in v žepu — v tej dobi se je »Družinski tednik« povečal in obogatil, če ste količkaj pošteni, dragi prijatelji, nam zato morate priznati, da je samo naša pravica, kar terjamo od vas: Ne posojajte našega lista ljudem, ki ga lahko santi kupijo! Priskrbite nam vsaj enega naročnika vsak teden! Najlepša vam hv.ala vnaprej! Haka nica si je pred nekaj leti izpremenila ime, ne?« Šel sem dalje. V veliki prodajalni trgovske hiše »Kaiifhaus des Westens« sem se obrnil na neko prodajalko. Ljubeznivo mi je odgovorila: •Seveda vem! Prav dobro poznam Norveško, ker sem nekoč prodajala v drugem oddelku, tam kjer imamo konzerve in posušene ribe. Nekatere norveške konzerve so posebno dobre, vsaj kupci jih ne morejo prehvaliti. Iz tega sklepam, da delajo ribe vaši deželi' dobro reklamo.« Ko sem še nekaj časa govoril, je pa mala prodajalka postala nekam negotova: zdajle postavljala Oslo na Dansko, zdaj Stockholm na Norveško. Ravno sem se hotel posloviti, ko se je v najin pogovor vpletel neki hitlerjevski miličnik, ves srečen, da lahko proda svojih par norveških besed, ki so mu ostale s potovanja po naši deželi. Ko sem se poslovil, sem še slišal. kako je udaril s petami in dvignil desnico v pozdrav. Pred neko starko, čepečo na stopnici prod hišo, mi je padel iz žepa norveški časopis. Ustrežljivo ga je pobrala in skušala prebrati njegovo ime. »Norveški časopis je to,c sem ji pojasnil. »Ali vam je kaj znanega o Norveški?« »To je neka skandinavska dežela,« je odgovorila. »Sicer pa njeno ime (nemško: .Norvegen’) vse pove. ,Weg’ pomeni pot, ,Nor' pa sever (Nord). To je torej dežela, kamor pride človek po poti, ki drži cim bolj na sever. Njega dni sem dosti vedela o tej deželi. Toda dolgo je že od takrat! Naj-brže se je tudi na Norveškem dosti izpremenilo na slabše, škoda...« Neki nosač na auhaliski postaji mi je pa na vprašanje: »Kaj veste o Norveški?« zadirčno odgovoril: »Jaz imam samo s prtljago opravka. Če potrebujete kakšnih pojasnil, se morate obrniti na okence št. 14.« Da ga tudi za ta odgovor odškodujem, sem mu dal pol marke napitnine. Vzel jo je, zmajal z glavo in po hitlerjevsko pozdravil. V PARIZU »Kaj veste o Norveški?« Nekam brez prave vere sem zadal to vprašanje sprevodniku avtobusa, s katerim se po navadi vozim. »Če naj po pravici povem, gospod, ne vem kaj prida — razen, da' mora biti tam pežimi zelo mraz.« Ali morda poznate katerega Norvežana mednarodnega slovesa?« »Kajpada!« mi je odgovoril in obraz mu je zažarel od ponosa, da ve. »Na primer Sonja Henje... Čudovito, kako se vam zna to dekle drsati. In potem Amundsen ... ta pa ta! : V veliki trgovini, kjer sem kupoval milo za britje, sem se obrnil na prodajalko. Kaj vem o Norveški?... Takšno vprašanje!... Skoraj nič! Predaleč nam je... in potem... Čakajte, tole pa le vem, da je bil veliki skladatelj Grieg Norvežan in da je ,Peer Gynt\ ki ga igrajo v Parizu skoraj vsako leto, drama velikega norveškega pesnika Ibsena. In kaj še? Aha! Tudi to vem, da se norveška prestolnica imenuje Oslo...« Ali iTi to že popolnoma dovolj za takegale zvedavega kupca, ki si ne izbere drugega kakor košček navadnega mila za britje? Odšel sem na pošto, da oddam brzojavko v Oslo. »Oslo. aha, to je na Švedskem! mi zmagoslavno zagostoli uradnik za okencem. Popravil sem mu zemljepisno napako in tako se je začel razgovor. Drugi uradnik je jel prisluškovati, pa je še on prišel bliže: Kaj. Norvežan ste? Ah, Norveška, kako lepa dežela vam je to! Pred dvema letoma sem bil tam... Kako krasna priroda, kako čist in svež zrak. kakšno bogastvo luči in solnca!... In potem norveška dekleta!... Same krasotice, vam rečem, gospod, same lepotice... Toda. stalno pa tam le ne bi ostal, nak! Veste, če se človek navadi pariškega zraka, je vse zastonj. Samo poslopje vaše glavne pošte v Oslu, to bi pa hotel imeti tu v Parizu, je pa že nekaj drugega kakor tole tu.': je končal in se mi nasmehnil v slovo ter odšel nazaj v svoj kot. V podzemeljski železnici srečam mladega gospoda. Iz žepa mu je gledal norveški časopis. »Kaj govorite norveščino, gospod?.: ga vprašam. »Ne, samo učim se je, zato skušani čitati norveške časnike, : mi odgovori francoski. Pametna reč in potrebna. Zakaj znanje o Norveški je res precej šibko v tej lepi deželi. Za primer: »G. Arsene Henry, novi francoski poslanik v Oslu, je izročil v fre-densborškem gradu svoja akredicijska pisma Nj. Vel. danskemu kralju,« tako smo še pred kratkim brali v velikih francoskih listih. In nekaj dni nato so vsi pariški listi z redko soglasnostjo priobčili brzojavko, da je NJ. Vel. švedski kralj izročil v Oslu Nobelovo nagrado odlikovancem... Francoski slaščičar — samozvan cesar saharski Kupil si je ladjo, najel peščico mornarjev in sc na samotnem afriškem obrežju oklical z cesarja — Tudi odlikovanja je delil — Tragikomičen konec vesele istorije .Vlundus vult decipi — ergo deci-piaturk (Svet želi, da ga varajo — pa ga varajmo!) je že leta 149-1 rekel avstrijski zgodovinar Sebastian Brant. Ne svet ne ljudje se od takrat — in tega je 440 let! — niso izpremenili. Ljudje so menda že kar rojeni za to, da postanejo žrtve pustolovcev in sleparjev, ki znajo imenitno izrabljati človeško lahkovernost. Nam vsem je bolj ali manj znana zgodba čevljarja Wilhelma Voigtu iz Kopenicka na Nemškem, ki je kot lažistotnik izvršil celo vrsto sleparij. Njegove pustolovščine segajo v loto 1906; od takrat smo jih že dostikrat imeli priliko brati in gledati v knjigah in v filmu. »Kopenickijadic podobna je povest francoskega slaščičarja Jacquesa Le-bodyja, ki se je njega dni proglasil za saharskega cesarja in samemu sebi vzdel zveneči naslov Jakob L V vse-občni zmedi, ki je takrat vladala v evropski diplomaciji zastran Maroka, je hotel urediti to vprašanje na svoj način in v svojo korist. Spomladi leta 1903 si je Lebodv najel v Funchalu na otoku Madeiri (tam je umrl zadnji avstrijski cesar Karel) ladjo in z njo 27 mornarjev. Ko so je ladja bližala afriškemu obrežju, je Le-body prebral »Dnevno zapoved , ki jo je napisal saharski cesar Jakob I., to je 011 sam. V tej zapovedi je ukazal mornarjem, da ga morajo v bodoče klicati vaše veličanstvo«. Obenem so na ladji razobesili zastavo novega cesarstva. Ko se je barka ustavila na samotnem obrežju, daleč od sleherne naselbine, se je Lebodv izkrcal in položil temeljni kamen svoji bodoči prestolnici; krstil jo je na ime Troje. Mornarji so se izkrcali in postavili šotore, pred njimi je pa stalo pet mož na straži »prestolnice saharskega cesarstva'. Posadka te »prestolnice« jo imela počakati, da se Lebody vrne s Francoskega; odpeljal se je namreč nazaj domov, da pripelje s seboj večjo »vojsko . V Parizu si je Lebodv kupil veliko poslopje in ga proglasil za »poslaništvo saharskega cesarstva«. Obenem je razposlal okrožnice vsem vladam in jim sporočil, da je ustanovil v Afriki svoje cesarstvo. Zadeva je začela postajati francoskemu zunanjemu ministrstvu zelo neprijetna. Čeprav je bil Lebody dokaj bogat mož. si je vso to komedijo z ustanavljanjem saharskega cesarstva očitno izmislil samo zato, da bi imel od nje gmotno korist. In res se mu je v kaj kratkem času posrečilo, da je preslepil in spravil na svojo stran mnogo lahkovernih ljudi: dajal jim je za drag denar koncesije" v svoji državi... V tistem času je vse evropske "ele-sile skominalo po afriških kolonijah. Zato ni čudo, da so bile nekatere prepričane, da podpira akcijo Jakoba Prvega francoska vlada sama. Toda le-ta je zelo odločno nastopila proti Lebodvju. Obtožila ga je. da je nabiral vojake na Francoskem; to je pa seveda prepovedano. Lebodv je pravočasno zavohal, kaj se mu pripravlja, in jo je popihal v Ameriko. Tamkaj se je pritožil zoper francosko vlado — kaj mislite pri kom? Pri haaškem razsodišču! To sodišče pa kajpada zahtev samozvanega saharskega cesarja ni priznalo. Toda moti sp tisti, kdor misli, da ie I.e-Irodv vrgel puško v koruzo. Narobe, odprl je celo svojo drugo »poslaništvo . in sicer v Londonu. Tamkaj je delil rede na levo in desno. Njegov ied se je imenoval zlati križ saharskega cesarja... Saharski cesar se je pozneje v Ameriki zaljubil v neko vdovo in se z njo tudi oženil. Svoje življenje je pa končal na tragičen način. Letu 1919 ga je neznan morilec ubil. Vdova se je po njegovi smrti zelo »nečesareko« obnašala: poročila se je namreč z detektivom, ki je zasledoval Lebodvje-vega morilca — torej vse prej kakor stanu primerno... (Uk) lc šole »Cene, povej mi kakšno prozorno stvar!« »Ključavaiška luknja, gospod učitelj!« Klobuk dol pred takimi junaki! M»ž, ki s« ni strašil oknibe s sifilido — Herojski American »travnik, ki j« dat življenje za prončevunje jetike Češki težko vod*«, da dože-ne, kako učinkuje na človeški organizem, dobro ati slabo. Profesor je popi) 10 gramov tež)«* vode; posledic ni Čutil nikakil). Junaštvo je pa ravuo v tej negotovosti; zakaj profesor ttnn-sen je prvi, ki je ua lastnem telesu preizkusi! nedavno odkrito skrivnostno tvarino, imenovano težko vodo — ko še živa duša ni vedela, aii je za človeški organizem strup ali blagoslov. Na področju eksperimentalnega pri-rodoslovja ua pač ni preiskovalnega načina, ki bi terjal več vztrajnosti, večje premagovanje samega sebe, ve? junaštva in idealnega stremljenja kakor znanstveni poskus na lastnem telesu. Zgodovina takšnih poskusov obdelava eno izmed najbolj napetih dejanj v veliki drami človeštva o znanstvenem raziskovanju. Ni je dežele, ni je dobe, ki ne bi poznala takšnih poskusov, ki ne bi imela junakov na tem poiju. Med najstrašnejše nalezljive bolezni >.pada sifilida. V dobi ko si učenjaki •še niso bili na čistem, ali je ta bolezen v tako imenovanem sekundarnem stadiju nalezljiva, se nekateri zdravniki niso strašili in so se iz lastnega nagiba okužili z njo. Ivo je leta 1861 nemški zdravnik dr. Lindemann napravil lak poskus, je napravil tolikšno senzacijo, da je pariška medicinska akademija izvolila posebno komisijo, da bo opazovala potek bolezni. Dr. Lindemann si je dva meseca vsakih •pet dni vcepljal bacil mehkega čan-kar.ia na laket, nalo pa še bacil sifi-lide. Zdraviti se tako dolgo ni hotel, dokler se Riso pokazali čisto nedvoumni simptomi okužbe in dokler ni — tako se je bralo v poročilu akademije — njegova bolezen začela postajati nevarna. Snov za moderen junaški ep pa dajeta življenje in smrt ameriškega zdravnika .lesseja W. Lazearia. Po ameriško-španski vojni je nastlala leta 1896 v Havani huda epidemija rumene mrzlice. Ameriška vlada je določila posebno komisijo, ki naj bi dognala, kaj prav za prav prenaša rumeno mrzlico. Oblasti so bile namreč z vsemi sredstvi zatro. Med člani te komisije sta bila tudi zdravnika Lazear in Carroll. Dr. La- zear je že več let deloval kol raziskovalec malarije; zato je domneval, da utegne tudi rumeno mrzlico prenašati Čarovnikove pustolovščine Ie potujočega eirkusa na »ieparske univerzo«, od ondod pa naokrog po svetu — Žalostna življenjska povest nadarjenega moža š. k. Na Dunaju, januarja. Dunajska policija je prijela ar- moskitji pik. Da dokažeta ta način jlist^ Walterja Seeltila, poklicne-okužbe, sta se zdravnika, popolnoma j čarovnika, ker se je spozabil v *v*»sti si strahotnih posledic svo jega | **ad tujo lastnino. početja, dala uklati moskitom, ki so ’1''' ,:x ■- utegnili prenesti z bolnikov klice bolezni. Pni je ta v prav samomorilni poskus napravi! na sebi dr. Carroll. Cele štiri ledne je vise) med življenjem in smrtjo. Toda njegovemu prijatelju se ga je s požrtvovalno nego posrečilo rešiti. Ko je dr. Carroll okreval, se je dr. Lazaar odločil poskus ponoviti. Med boleznijo je proučeval njen potek in do smrti poročal med posameznimi napadi mrzlice, kako se počuti in kaj opaža na sebi. Njegova žrtev ni bila zaman. Po njegovi smrti so začeli odločno uničevalno vojno zoper nevarne žuželke, očistili so moskitov cele pokrajine in uničili njih legla: danes sta Kuba in Panama popolnoma re- ]'a čudni tič je pobegnil zdoma, ko mn je bilo štirinajst let. Hotel je na vsak način postati artist, zato se je pridružil nekemu potujočemu cirkusu v Berlinu in odšel na Slesko. Tam je cirkus nepričakovano vrag vzel in mali Wal-ter je ostal na cesti brez beliča in s praznim želodcem. Sprva se je hotel vrniti domov, pa ga je bilo sram žalostnega konca lepe kariere. Dejal si je; nekaj sem se vendar naučil v cirkusu, še več sem videl, zatorej le pogum! Ho že šlo! Podil se je iz kraja v kraj, iz kreme v krčmo j n prirejal na lastno pest kmečkim pivcem zabavne Ce se ženske postavijo hudodelcem po robu... Dve ženski ugnali dva tatova — Krčmarjeva hči aretirala razbojnik* TOletna starka nagnala roparskega vlomilca ni rumene mrzlice, prebivalstvo pa j predstave. Fantič je bil bister in strašne šibe bo."Je. j šaljiv. Ljudje so ga radi imeli in Prav tako junaško kakor dr. -Lazear j so mu dajali jesli in denarja, je tudi češki zdravnik dr. Otokar IIO' ' rak posvetil svoje življenje znanstvenim raziskovanjem s poskusi na lastnem telesu. Ze kot mlad medicinec si je izbral proučevanje tuberkuloze za svoj življenski smoter. Po končani svetovni vojni se je vrnil iz turške vojske v domovino in začel neumorno iskati novih potov za pobijanje tuberkuloze. Ko so njegova preiskovanja terjala nazorno potrdilo neke nove trditve, se ni strašil in si je vbrizgal v telo poseben, v ta namen izdelan bolezenski preparat in opazoval nastopivše posledice. S hudo vročico, nevarno bolan, ves onemogel od vcepljene bo- Tedaj se mu ie nekega večera j zazdelo, da se mu je nasmejala sreča. V neki kmečki gostilni je bil med občudovalci njegovih umetnij neki fini gospod ;. Ta je dečka poklical k mizi in ga pričel vabiti s seboj \ Budimpešto, češ da ga bo dal tam s strokovno« izobraziti v artističnih čarovnijah. Walter si je dejal, da itak ničesar nima in da manj kot toliko tudi ne bo imel, če gre v Budimpešto. Segel je neznancu v roko. Prišedši na cilj, se je mali Wal- Ropar se je z režajem priklonil in se spustil na stol — toda prihodnji mah mu je smeh odrevenel na obrazu. Zakaj z vseh strani so ga zgrabile čez život same železne vezi in ga priklenile na stol. Bil je vjet. Tako je bistro in energično dekle — hči onega gostilničarja, kajpada — pokazalo, kako se ravna s takimi ljudmi. Začarani stol ji je bil napravil neki mizar v dunajskem Novem mestu; na njem so roparja drugi dau pripeljali v slavnostnem sprevodu na Dunaj, kakor na prestolu. Nekaj dni nato so morilca! javno usmrtili. Okoličani pa še dolgo niso pozabili, da jih je junaško dekle rešilo roparskega strahovanja. * Sredi gozda stoji na samem majhna gostilna, ki jo vodita dve ženski, 71-letna Karolina VVikleisova in njena snaha. V tej gostilni se je bolel zlo-glasui vlomilec Rupert Schneider oskrbeli z denarjem in živežem, ko je pobegnil iz zapora. Da bo bolj zanesljivo, je sklenil počakati, dokler ne odide poslednji gos} domov. Potem je vrgel kamen v okno tudi najmogočnejše žensko orožje —j m ženskama zagrozil, da mu morata glas — ni počivalo. To je spravilo na j odpreti hišna vrata. Siroti sta se na noge hišno oskrbnico; tudi ona je za- ] smrt prestrašili, toda če je Schneider čela kričali in tudi ona je z vsemi | mislil, da bo imel lahek opravek, se močmi pomagala pri obdelovanju ne- je krvavo zmotil, srečnih uzmovičev. (Wy) Dunaj, januarja Ženske so dosti pogostejSe žrtve zločinov, saj gre povprečnemu hudodelcu za to, da doseže svoj namen ob kar najmanjšem odporu. Toda ta račun zmerom ne drži: evo dokazov! Pred kratkim sta šla dva tatova »kupovat« nogavice. Prvi je skušal z večnim izbiranjem odvrniti prodajal-kino pozornost — na vsak način je hotel dobiti za svojo ženo neko posebno vrsto višnjevih nogavic — med tem je pa drugi vtihotapil zavoj blaga pod plašč. Toda slučajno navzočna lastnica 1r-govine ga je opazovala pri počeiju. Odločno je zgrabila tatu za ovratnik in ga prisilila, da ji je vrni! ukradeno blago. Ko je potem dični par hotel zbežati, jima ie pa še vrata zastavila. Toda lopova sta zdaj poslala nasil-! na. A naletela sta na pravo! Prvega je lastnica čvrsto dregnila, da se je Zdaj vemo pa že dovolj o vas. Kakšen pisatelj je bil pa Homer?« »Francoski.« V dvorani je vse pokalo od smeha. Predsedniku je bilo kajpada zadosti in skušnje ni več nadaljeval. Obtoženec je dobil osem mesecev; »matura« mu ni prev nič pomagala... • se je na visoki šoli žeparstva. Tam ga je fini gospod?, lastnik !e čudne univerze, z drugimi mladimi fanti vred poučeval sistematike žeparstva. Po sobi je bilo razstavljenih več oblečenih lutk, ki jim je na vsakem žepu visel kragulj-ček. Fantje so morali iz teh žepov spretno izmikati razne predmele, ne da bi pri tem stresli kra-guljeka; zakaj pri priči bi zazvonil, če bi le malo nerodno opravljali svoj posel. VValter Seeltil je poslal hočeš nočeš učenec talinske obrti, kajti v žepu ni imel prebitega božjaka, madžarski pa ni uinel niti besede. Lepega dne ga je povabil njegov »strokovni« učitelj na prvo znanstveno praktično ^ekskurzijo«. Walter je moral na. nekem vogalu vprizoriti gnečo, lo priliko je pa porabil učitelj lepe žeparske umetnosti za dolgoprstne posle. Bil je pa tako presnelo neroden., da so ga prijeli. Walter ji’ spretno odnesel.pete in se izgubil v neko temno stransko ulico. Premislil je vso stvar iii se odločil, da po tej poti ne pojde do cilja. Odpravil se je proti domu. Taval je po cestah in poteh in zavil v sleherno gostilno ob poti. V žepu je nosil sveženj kvart, kazal ljudem čarovnije in še marsikaj zabavnega. Na dolgem popotovanju iz Madžarske do Berlina se je v čarovnijah tako spopolnil, da je pričel v takratni Viljemovi prestolnici čarovniško obrt na debelo. Nastopal je z uspehom po varietejih in barih, poslal znan in se odpravil ua turnejo po svetu. V Londonu ga je obiskal neki čudak in mu dejal: »Gospod Seei-til, videl sem vas snoči na odru. Moram vas pohvaliti. Sicer mi je čarovnija s kvartarni španska vas, zato me je pa toliko bolj navdušilo, ko sem gledal, kako ste strokovnjaški okradli gospodo, ki je prišla zaradi kontrole na oder. Nečesa pa gotovo ne znate. Ure, pritrjene v žepu z varnostno šminko zoper tatvino — takšne ure pa prav gotovo ne znate suniti.< Čudaški možakar je tedaj Seel-tilu prav nazorno pokazal, kako se da opraviti ta stvar. Dejal nm je, da se s to »umetnostjo-, peča že celih trideset let. Zanimivo je, da je gnala usoda tega v srcu poštenega moža zmerom v naročje sleparskim in izprijenim ljudem. Kizmet zanj! In ta kizmet ga je zdaj na stara leta pokopal. Na Dunaj je prišel lani ves obubožan; nihče ga ni maral na odru; dobri stari časi, ko so preproste umetnije še kaj veljale, so minili. Bil je prisiljen stopiti na pot, ki se je je vse življenje ogibal. Nekoga je hotel opehariti, pa so ga prijeli. * gostilničarja, da mu napravi konec; njen oče je imel namreč svojo krčmo ravno v roparjevem rajonu«. V ta namen se je poslužila zvijače. Nekega večera se je ustavil pred veliko gostilno na cesti, ki drži na Dunaj, otovorjen voz. Gostilna se je takrat imenovala iif se še danes imenuj; Hudičev mlin ob Dunajski gori«; bila je tako rekoč osišče vseh podvigov roparja Aufsekringa. Iz voza je stopila lepo oblečena mlada dama. Aufschring je še tisti večer izvedel, da je prišel odličen gost, in je napravil lepi tujki vljudnosten obisk. Neznanka ni bila videti prav nič začudena nad njegovim prihodom, še manj pa prestrašena: malomarno si je pripravljala lase za ponoči, roparju je pa z roko pomignila, naj izvoli sesti. zila po glavi, da mu ni kazalo drugega, kakor da jadrno skoči skozi okno na piano. Ko se je nekoliko opomogel od prvega strahu, ga je pa obšel sram in je še enkrat skočil skozi okno. A tudi v drugo jo je mora! s krvavo glavo odkuriti. V tretje pa rajši ui več poskušal. Habiča je poslala svojo snaho spal, sama je pa ostala z grebljo v roki do jutra na straži. Že nekaj dni nato so vlomilca prijeli. Razprava proti njemu se je vršila pri sodišču v Kremsu. Ko je mladi in zastavni vlomilec z jokavim glasom prizna!: »Po vseh notah sta me naklestili!' je slresM dvorano takšen vihar smeha, da obtoženec skoraj ni prišel več do besede. Najbolj so se mu kajpada smejale ženske. Jz paradiža debeluhov Na Havajskih otokih samo tisti kaj velja, kdor ima ugleden trebuh Tudi afriška divja plemena raste debelost; mršav poglavar je nemogoč (L\v) Živo nasprotje civilizirancem (ki se po večini zavzemajo za vitko linijo in bolj cenijo skladne črte kakor pa telesno obilnost) so primitivna ljudstva: pri njih so v posebnih časteh ravno ljudje, ki so obdarjeni z velikimi trebuhi. Na Havajskih otoki h na primer nihče ne more postati poglavar plemena, če ni dobro rejen in če nima velikega trebuha: to je prvi iu poglavitni pogoj za tistega, kdor hoče vlili drugim spoštovanje in pokorščino. Kako neki naj bi vas podaniki občudovali (tako modrujejo Havaj-čani, ne mi), če nimate takšnega telesnega obsega, da bi se človek pred vami kar zasanjal! Pri teh plemenih se tudi ženske na moč trudijo, da dosežejo spoštovanja vredno težo, najtehtnejši dokaz (v doslovnem pomenu besede) za socialno premoč. Suhljate, trličaste smejo biti samo ženske, ki jih živ krst ne vpraša, iz katerega rodu so: sinejo biti samo sirote uboge, ki se mučijo od ranega jutra do poznega večera, da se borno prežive. Zalo pa dama iz dobrega rodu nima česa početi, kakor da se redi in tako tudi na zunaj pokaže žlahtnost svojih prednikov. Debela matrona je v tej deželi najvišji ideal ženske lepote: mršava Havajka bo najbrže do konca svojega življenja ostala devica. Na Zve s t o h n i h otokih (Lo-yalty-Isles) boste srečali isti predsodek v korist debeluštvu. Toda tu si boste ta pojav vsaj lahko pojasnili: pradedje sedanjih oločanov so bili namreč ljudožrci in od njih so potomci podedovali presojanje človeške lepote po posameznikovi hranljivi vrednosti. Čeprav so tamkaj Ijudožr-stvo že pred dvema rodovoma odpravili, so otočani vrl i c temu ohranili svoje simpatije do debeluhov. Tako takšen bosle še danes opazili, da imajo krepki in debeli misijonarji med njimi prav lepe uspehe, iz suhih in košče- V Indiji mora biti ženska, če naj velja za lepo, vsa okrogla in mesnata. Po sveti knjigi Manujevi (ki je Indijcem še dan današnji pravi zakonik za vse, kar je z ljubeznijo v zvezi) bo vsak mladenič, ki se želi dobro poročiti, najbolje storil, če si izbere takšno družico, da »njena mikavnost prav nič ne zaoslaja za mikavnostjo mladega slona«. Ta primera najbolje pove, kakšen lepotni ideal -obožujejo na bregovih Ganga. Enako pojmovanje srečamo tudi na A r a b s k e m. Ali nam ne pripoveduje zgodovina, da je bila najmlajša Mohamedova žena tako debelušasta, da je noge niso mogle nositi? Zalo sta jo morala neprestano podpirati dva sužnja. Arabskemu idealu ženske lepote je še dan današnji vzor mlada prerokova žena. Menda je kamelje mleko kakor nalašč za debelenje. Naj že bo ali ne, vsekako drži, da ga Arabke rade pijo. To mleko jim je poglavitno lepotilo. Mnogo je ljudstev v Afriki, ki jim je debelušnost vprav kraljevski privilegij. Tako na primer vidi poglavar Malabelcev (afriško pleme) pravcato izzivanje v tem, če si kateri podanik dovoli zrediti »kraljevski trebuh .. Kdor se preveč debeli, kaže s lem uporniški značaj. Poglavarju plemena, ki ima kaj spoštovanja do samega sehe in želi, da ga podaniki res ljubijo, ne kaže. drugega kakor da venomer je. Poglavarjeve žene se morajo ravnali po moževem zgledu, drugače zbogom spoštovanje pri podanikih. Rejen kralj, da ga plemenu drugi rodovi zavidajo; napihnjen in zalit kralj; tako težak kralj, da sam niti hoditi ne more, temveč ga morajo njegovi podaniki sopihaje nositi — kralj je ponos afriškega rodu. Samo če so še njegove žene tako mesnate in imajo tudi dvorjani spoštovanja vreden trebušni obseg ko trde o vitkih in suhih duhovnikih, da ie k svojo mršavostjo dokazujejo, da pri Bogu niso v časteh. manj zalitimi poglavarji, manj debelimi ženami in manj t rebusa ti mi dvorjani. (»Dagens Nybeter«, Kjiihenhavn.) Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama! Kc&j iberezne drugod Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod Angleška uslužnost Jožefina Baker zmagala nad ministrom (Wy) Bruselj, januarja Znana revijska plesalka, mulatka Jozelina Bakerjeva je pred kratkim nastopila v Bruslju. Priredila je velijo revijo, zraven pa igrala še komedijo, plesala v baletu in kot solistka. Nekaj dni nato je belgijski finančni urad poslal Jožefini prijazen listek. Na njem se je bralo, da je dolžna •oliko in toliko za davke, veselične in druge — vse na račun one varietejske predstave. Jožef ina se pa ni dala ugnati. Vložila je priziv in na svoj temperamentni način dokazovala, da ni navadna varietejska umetnica, temveč resna igralka, ki se je v okviru te revije razkazovala ne samo kot plesalka, temveč tudi kot igralka. Prva instanca je Bakerjevo obsodila na. Pačilo davkov. Umetnica se je pa Pritožila, in res ji je prizivno sodišče dalo prav. Tako so ji morali plačani davek te dni povrniti. Zdaj je belgijsko finančno ministrstvo sklenilo, da v bodoče ne bo več obdavčevalo varietejskih predstav. Ba-kerca jih je izmodrila ... 81 letna se moži s 24 letnim (Wž) Budimpešta, januarja , Na matrični urad v Kiskunhalaszku je te dni prišla 811etua Veronika Ruszka in povedala, da se moži s 241etnim kmetskim fantom Lazarjem Nagyjem. AJi se bosta res poročila ali ne, je težko povedati. Drži le to, da je starka že napisala oporoko in svoje lepo posestvo zapisala bodočemu ženinu. Navidezni zakon, ki ne gre več narazen (Wž) Dunaj, januarja . Neka 281etna gospodična, imenujmo jo Luizo, je hotela na vsak način priti do lepe dediščine, ki ji jo je obljubil oče, če se poroči. In gospodična Luiza 86 je spomnila neke novele, ki obravnava navidezni zakon, in sklenila, da bo tudi ona tako storila. In res je poslala v časopis ženitni oglas. Že čez nekaj dni je imela v rokah več ko sto odgovorov. Odločila se je za nekega uradnika, imenujmo ga Ludovika. In mlada človeka sta se čisto poslovno dogovorila: Ludovik jo bo vzel in bo dobil za to 450 šilingov, °na pa svojo lepo dediščino — takoj nato se bosta pa ločila. Ludovik je bil navdušen. Tako sta 8e lepo poročila, a že drugi dan nista nila drug za drugega nič več na iz-Pregled. Dejansko sta bila že ločena, šlo je le še za to, da se še sodno raz-•Poročita. A glej, zdaj so pa nastale nepremostljive zapreke. Ludovik in Luiza sta namreč v svoji tožbi za ločitev zakona navedla, da sta drug drugemu neznansko zoprna. Toda sodišče se ni postavilo na to stališče. Sodnik je namreč dejal, da ni zakonske možnosti za ločitev tega Zakona, češ da sta ga sklenila s premislekom in samo na videz. Zato mo-ra tožbo zavrniti. Noben od njiju se ne more sklicevati na to, da bi mu ml drugi zakonec zoprn iu da zaradi tega ne more z njim živeti — ko pa sPloh nista imela namena drug z drugim živeti t Zdaj je to razsodbo potrdilo še višje sodišče. V utemeljitvi pravi, da pač ne more biti govora o tem, da bi bila mogla v zakonu postati drug drugemu zoprna, ko pa med obema nikoli ni bilo ljubezni. Tako bosta mlada »poslovna* zakonca hočeš nočeš ostala priklenjena drug na drugega. Lepa mlada žena ne bi ;mela_sanjati o tem, da bi kdaj ^seh; ;a moža tistega, ki bi se morda Jmij zaljubila — Ludovik je pa onih 450 šilingov že zdavnaj pognal do poslednjega _ groša iu zdaj grenko žaluje izgubljeno zlato prostostjo. Snov za roman — se vam ne zdi? "osebno če prideta nekega dne do spoznanja, da nemara nu saj razumete... malenkostjo: s tem namreč, da se je sam udeležil neke konjske dirke. Ko je vojvoda prišel v Marton na Novi Zelandiji, je bila ravno razpisana dirka. Princ se ni pomišljal in se je še sam prijavil, saj zna imenitno jezditi. Ni treba posebej omeniti, da je bilo dirkališče tisti dan nabito polno ljudi. Vsakdo, kdor je le mogel, je prišel gledat dirko, ki se je udeleži sam princ. Vojvoda gloucesterski je sicer imeniten jahač, toda svojim tekmovalcem vendarle ni bil kos. Prišel je šele četrti na cilj. A čeprav ni zmagal, jo znal svoj poraz športno preboleti. Tisoči gledalcev so ga pa prav tako viharno pozdravili, kakor bi bil prvi. Ravno to, da ni zmagal, se jim je še lepše zdelo: saj so videli v tem dokaz, da se je tekmovanje vršilo zares, ne pa samo »pro forma*. Ne omrtvitev — narkoza je boljša (AB) Berlin, februarja Znani kirurg profesor dr. Sauer-bruch je te dni predaval o »bistvu iu pomenu bolečine* in se doteknil tudi vprašanja krajevne omrtvitve pri operacijah, tako imenovane lokalne anestezije. Zdravnik je poudaril, da se zadnje čase vse bolj in bolj spet uveljavlja narkoza; in prav je tako. Zakaj samo splošna narkoza odstrani duševno doživetje pri operaciji; to doživetje je skoraj hujše od operacije same. Zdravnik mora bolnikovo dušo ves čas obdržati v oblasti, to se pravi, nikakor ne sme puščata v nemar bolnikovega strahu in tesnobe; in to je pri splošni narkozi dosti laže kakor pri krajevni omrtvitvi. Sploh je pri uporabi kateregakoli tehniškega pripomočka, je sklenil znameniti kirurg, največja zdravnikova naloga, da pri bolniku užene občutek strahu in tesnobe. Vrednost zdravnikov bi smeli ceniti ravno po tem, kako so tel nalogi kos. (»Prager 1’ng-blatt ) * Ime dr. Sauerbrucha je pri nas že dalj časa znano: on je tisti, ki je uspešno operiral pokojnega dr. Žerjava. (TB) London, februarja V7 oxfordski kaznilnici sedi 321etni Chadwick: ponarejal je poštne nakaznice. Chadcvick se ne pritožuje nad jetuiškim življenjem; le nekaj mu ni všeč: samota. Siromak ima na vsem širnem svetu samo enega edinega prijatelja, prav za prav prijateljico. Ir zlobna usoda je tako uredila, da ta prijateljica ne prebiva v Oxfordu, kjer je Chadwick »nastanjen«, nego v Londonu, in da ne premore toliko denarja, da bi ga v Oxford obiskovala. »Toda če že Mohamed noče h gori,« je modroval Chudwick, »mora pač gora k Mohamedu!« In je sedel in naročil papir in pero in napisal prošnjo na kaznilniško upravo, naj ga vendar premeste v London, kjer njegovi prijateljici ne bo treba kupovati voznih listkov za obiske. In glej: oblast je pokazala razumevanje za nevšečnosti samote in za siromaštvo jetnikove tolažnice. Preden je bil teden okoli, je že prišel odlok, da imajo Chadwicka prepeljati v brix-tonske zapore v Londonu. Tu ho zdaj edina Chadwickova prijateljica lahko obiskovala svojega (upajmo) edinega prijatelja, ne da bi se ji bilo treba bati, da bi jo vozni listki v Oxford spravili na kant. (Berliuer Tage-blatt«) i Preselili Pložfe— gramofone Izposojamo/zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTRON d. z. o z. Ljubljana, Tavčarjeva 3 i smo se v pasažo palače,.Viktorija' Princ, ki tekmuje na dirki (FB) London, februarja , Vojvoda gloucesterski, drugi sin an-s eškega kralja, potuje že več mese-8ev po Avstraliji in Novi Zelandiji. kraja v kraj, iz mesta v mesto, in Povsod ga ljudstvo sprejema z veli-*nn navdušenjem. Princ polaga vence « grobove v vojni padlim junakom, it(l 'a spomeiiiko, otvarja razstave Joda z vsem tem si vojvoda nikoli bi bil tako osvoiil src podanikov °Joga očeta, kakor si jih je z neko Šangajska dekleta stavkajo (WB) Ha n gaj. februarja Te dni se je tu začela pač najorigi-nalnejša stavka, kar jih je svet doslej videl: mlada, za možitev godna dekleta so rekla n e ! Kaj se je zgodilo? Kje je vzrok tej kruti odločbi mladega ženskega sveta v milijonskem kitajskem mestu” Nov zakon je izšel na Kitajst -m, zakon, ki grozi nezvestim KitaUtm z zaporom do leta dni, nezvestim možem pa prizanaša. Iu to se mladim, za zakon godnim hčerkam uglednih sangajskih rodbin tako za malo zdi, da so stopile v stavko. To se pravi, odločno so zagrozile, da se vse dotlej ne bodo jroročile, dokler se krivični zakon ne izpremeni. Ce zdravnik bolnikom plačuje (Dk) V afriških črnskih kolonijah ne sinejo zdravniki niti sanjati o kakšnem honorarju za zdravljenje domačinov. Zdraviti jih morajo popolnoma brezplačno. Plačilo pa dobe od države. Afriški črnci so se zadnje čase navadili, da kličejo zdravnika tudi pri najnedolžnejših boleznih. Zdravnik jih vestno pregleda, zapiše jim zdravila m praznih rok odide. Kaj dostikrat se pa zgodi, da pride ozdravljeni črnec k zdravniku in terja od njega odškodnino, ali pa vsaj kakšno darilo. Zakaj? Črnci stvar takole razlagajo; »Mi pijemo zdravniku na ljubo gnusna, grenka in zoprna zdravila, 'lo ni kar si bodi. Zato imamo pravico zahtevati nagrado!« Ker so ti ljudje z majhnim zadovoljni, jim zdravniki tega ne zamerijo in jim podme kakšno reč iz stekla. To je za črnca najlepša nagrada, ki si jo more misliti; veseli se je kakor otrok. Vojak, ki je izgubil spomin (FB) Pariz, februarja Nič manj ko dvajset družin se tepe za nekega moža, ki ie izgubil spomin. Gospa Mazatova hoče na vsak način videti v njem svojega sina, ki so ga leta 1915 ujeli Nemci. Gospa Lemave-va se mu je, ko ga je prvič videla, ihte vrgla okoli vratu, meneč, da se ji je vrnil pogrešani mož. Manioiiiovi pa trdijo, da so v njeni spoznali svojega brata. Le on sam, nekdanji vojak, ne spozna nikogar in je pozabil ves svet razen samega sebe. Zdaj je prišla stvar pred sodišče v Rodezu; tam naj odločijo, kako in kaj. Zadeva je na moč kočljiva, zakaj razen nasprotujočih si izpovedb prič, grafoloških izjav in par fotografij sta na razpolago le dve poročili vojaških oblasti. Prvo pravi, da so 1. februarja 1918 našli na železniški postaji v Lyonu nekega moža v raztrgani vojaški obleki: pri sebi ni imel nikakih listin in zdelo se je da je izgubil dar govora. Na vsa vprašanja je samo jec-ljaje odgovarjal: »Manin... Mangin... Drugo poročilo pa pravi, da je 30. januarja 1918 izginil neki mož iz transporta vojaških ujetnikov, vrniv-i ših se z Nemškega. Samo tega ne ve-! do, ali je pogrešanec isti. kakor so ga našli v Lyonu. Spravili so ga v vas k Manjoinovim: tam sta se mu šol-a in gostilna zdeli nekam znani in tudi »domov: je našel sam. To je bilo teta 1925: ker ga pa bratje niso hoteli spoznati, so ga zaprli v blaznico. Tam ga je vsak dan obiskala gospa Mazatova, češ da je njen sin. Zdaj so pa nekatere druge družine nastopile zoper njo in si hočejo prilastiti »njenega« sina — ne morda iz ljubezni do siromaka, o ne: po sredi je kajpada denar. V teh sedemnajstih letih po svetovni vojni se je namreč nabralo okoli 300.000 frankov vzdrže-valnine in pokojnine za »neznanega vojaka«. Sodišče se je naposled med dvajsetimi pravdajočimi se družinami odločilo za tri, ki pridejo najbolj v poštev kot svojci neznanega vojaka. Zagovorniki teh treh družin so predlagali, naj bi mož brez spomina pri vsaki teh treh družin živel tri do štiri mesece, med tem naj bi ga pa nadziral poseben izvedenski odbor, da nemara iz te ali one malenkosti dože-ne, v katero družino spada. Banka Baruck 15, IIue Lafaj ette, I* A ISIS Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na nase čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, l,uxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice Pijte zdravje! Pijte „Kathreiner Kneipp"! Življenje za svobodo (I*p) Newyork, januarja. Mike Smith in Charles Erikson, dva hudodelca, ki so ju obsodili na dosmrtno ječo in odsedevata kazen v coloradski kaznilnici, sta pred kratkim izjavila, da sta pripravljena dati svoje telo na razpolago v znanstvene namene. In res so jima pred kratkim cepili bacile jetike. Ko so je bolezen začela kazati, so jima vbrizgali neko cepivo proti tuberkulozi, da ga preizkusijo. Oba cepljenca sta ozdravela. V znak hvaležnosti, da sta tvegala živi jen ie za znanost, so ju zdaj pomilostili. Čudež radijskih valov (LA) Pariz, februarja V neki vasi v okolici Rima je nastal ogenj. Brzojav ne funcionira več ne telefon: zaradi vročine so se stalile žice in pretrgale zveze. Minile bodo ure in ure, preden bo moči priklicati pomoč iz najbližnjega mesta. Na vso srečo je v vasi neki radijski amater. Ves obupan jame pošiljati na slepo srečo v prostranstvo klic na pomoč: SOS... SOS... SOS... In glej: njegov klic prestreže v Kjii-benhavnu na Danskem neki tamkajšnji amater, ki govori vsak dan z nekim prijateljem v Rimu. Danec stopi takoj v zvezo z njim. Ni še minilo petnajst minut, kar je letel prvi obupni SOS v svet, že so gasilci alarmirani. ( Mon Programme , Pariz) Umiranje nemških časnikov (Lw) Amsterdam, januarja I Tukajšnji »De Telegraafc, eden iz-i med najuglednejših holandskih dnev-I nikov, je priobčil zanimivo študijo o j propadanju nemškega tiska pod vlado narodnih socialistov. Prej je bila na Nemškem navada, da je meščan kupil in bral več listov, ker si je hotel sam ustvariti pravo sodbo, ne pa da bi časopisi mislili namestu njega. Po prihodu Hitlerja na oblast se je to nehalo: kdo bo kupoval in bral več listov, če pa vsi isto pišejo, in sicer samo tisto, kar dobe od zgoraj? Tako zastran notranje kakor zunanje politike so nemški časniki strogo dolžni črpati svoje podatke in komentarje samo iz uradne »Politične in diplomatske korespondence:. Celo literarno, gledališko in vobče umetniško oceno dobe kritiki že lepo natisnjeno v roke in so jo dolžni samo jiodpisati in poslati v stavnico; nič nenavadnega ni, če jim od zgoraj predpišejo celo velikost in vrsto črk in mesto v listu, kamor morajo dati ta ali oni članek. Spričo takšnih razmer ni čudo, da je pod narodnosocialistično vlado od 3.000 dnevnikov umrlo že 1.100, število kupcev listov je pa padlo za 4 milijone. Toda tudi med še živečimi dnevniki se jih mnogo komaj še drži. V Berlinu je slika tale: Se živeči dnevniki Borsen Zeitung Morgenpost Deutsche Ailgemeiue Zeitung Vblkischer Beobacbtor* Berliuer Tageblatt Uerinania B. Z. ain Mittag Nachtausgabe Lokalanzeiger Angriff* Berliner Volkszeiiung Kreuzzeitung 8-Uhr-Blatt 12-Uhr-Blatt Velepraktičen izum (AB) Ženeva, februarja Neki tukajšen urar je izdelal zelo duhovito pripravo, ki omogoča, da se radijski aparat popolnoma sam od sebe ustanovi na določeno oddajo katerekoli radijske postaje. To se pravi: v določenem trenutku začne aparat sam od sebe sprejemati; ko je oddaje konec, pa se spet sam od sebe izklopi. S to pripravo bo moči vsak radijski aparat porabiti za budilko. Priprava je zelo enostavna; v Švici so jo začeli izdelovati na debelo in že prihaja na trg. Gospodinja sc večkrat sramuje, ko vidi kako črna je voda, ki je v nji oprala perilo, mesto da bi bila vesela. Saj je temna voda samo dokaz, kako temeljito je očistilo perilo Zlatorog-ovo milo. Oblina, gosta in nežno bela pena, ki jo daje Zlatorog-ovo mil«, prehaja namreč pri pranju skozi tkanino in ji vzame vso nesnago. Zato je pravilen ljudski glas, ki veli: >Le Zlatorog milo da belo perilo!« To milo je ros dobro in — domače Priporočamo ga! Moralna škoda (AB) Newyork, februarja Te dni je sodišče v Seattlu izreklo zanimivo razsodbo. Obsodilo je nekega zdravnika na odškodnino 10.000 dolarjev (okoli pol milijona Din). Plačati jih mora neki gospodični Silviji Danresovi. ki ji je operiral bezgavke. Tožiteljica namreč trdi, da po operaciji ne more več šepetati. In ker je še razmeroma mlada in ji je šepetanje v nekaterih prilikah ueobhodno potrebno (ali si besedico »da« morete predstavljati drugače kakor izgovorjeno s sramežljivim šepetom?), je mnenja, da trpi po zdravnikovi krivdi veliko moralno škodo. Zdaj ko dobi denar, bo seveda bolje ... Tramvaj na pogrebu (FC) Ncvvvork. februarja. V Ljub-| ljani se pripravljate, da se boste s i tramvajem vozili nu pogrebe, pri nas ! v Nesvvorku smo pa te dni tramvaj j peljali na pogreb. Najstareiša tramvaj j na svetu je po 103 letih službe odšel 1 v zasluženi pokoj. »Žalni sprevod« je krenil po 4. aveniji in po Madisonu, tam, kjer so mali in škripajoči vozovi že od leta 1832 dan za dnem požrtvovalno opravljali svojo službo. Na poslednjem vagonu, ko so ga za zmerom peljali v remizo, so sedeli poročevalci in popisovali za radio pogreb, kvartet »žalujočih ostalih«, to se pravi, stalnih potnikov, je pa pel pesem: >She uioy have seen hetter davs* (Doživel je že lepše dni). * Glasili Hitlerjeve vlade. naklada dec. 1931 1934 40.000 31.000 000.000 375.000 60.000 61.000 165 000 340.000 250.000 02.000 50.000 7.800 160.000 05,000 221.000 196.000 230.000 118,000 35.000 69.000 75.000 104.000 45.000 30.000 80.000 35.000 80.000 60.000 vlade. Zbogom prirodna lepota! (AC) London, februarja. Gospodična Harisonova iz Newyor-kn je prav te dni odprla na najlepšem Balijskein otoku kozmetski salon. človeku se kar hudo stori. Ali ga res ni več kraja na zemeljski obli, ki hi mu naša toli hvalisana civilizacija prizanesla s svojimi »pridobitvami«? Kmalu bo beseda o nešminkani lepoti balijskih deklet le še. lepa pravljica ... VdiateU! Oe ljubiš naš lisi, če želiš, da bo rasel in postal še boljši, kakor je: preberi prvi članek na prvi strani in ravnaj se po njem! Za god in praznik mati dobro ve, otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev vesele 1 Sfancvslta čast Novela. — Napisal B. H. Armstrong »Doktor Barkins sam?« je vprašal, elegantni mladi mož, ki je potrkal na vrata zobnega zdravnika. Postava, ki se mu je p rima jala nasproti v ogoljeni in zamazani obleki, pač ni zbujala zaupanja. Zdravnikova pijanost je navadno ob tem času dosegla svoj višek. Le s trudom se mu je posrečilo zbrati svojo misli. j Kaj vas je privedlo ob tej pozni uri?« je vprašal naposled in povabil gosta, naj sede. »Nesreča, gospod doktor,« je. odgovoril mladi mož. »Zelo nujna reč... drugače vas ne bi bil ob tako nenavadni uri vrgel iz postelje. Nekega starca smo malo pobili sin ga spravili v njegovo stanovanje. Koj tamle za vogalom ... Moj avto že čaka spodaj ...« »Seveda ga bo treba opraviti v bolnico. Tu ne kaže odlašati. Pojdiva torej.« Moža, kakor je bil Barkins, pijanost ni motila. Že dvajset let je bil alkohol njegov edini prijatelj. Železna navada ga je naučila, da je svoje poklicne dolžnosti že kar mehansko opravljal. »Dobro bi bilo, če vzamete s seboj tudi mrliški list... če bi namreč...« je nekam obotavljaje se menil mladi obiskovalec, preden sta stopila iz ordinacijske sobe. Barkins je nejevoljno odkimal: »Čemu nam bo? Tudi če mož umre, takšnega lista ne smem napisati. To je stvar mrliškega oglednika.« »Kaj bi tisto! Kar vzemite ga s seboj,« je vztrajal mladi mož. Edward Barkins je v svoji temni zakotniški praksi doživel že nekateri kočljiv pripetljaj. Zdravnik, ki računa ordinacijo po pol dolarja, se pač ne meni dosti za vprašanja vesti. Toda tisti trenutek se je prvič po dolgem času spet zavedel svoje akademske časti. Podzavestno mu je prišlo na um, da je pred tridesetimi leti z odličnim uspehom končal svoje študije na univerzi in da je bil nekoč celo prvi asistent na kirurški kliniki neke velike bolnice. »Kar se tiče mojih poklicnih dolžnosti,« je zato odgovoril, ne morem sprejemati pouka ne od vas ne od kogarkoli drugega.« Komaj je te besede izgovoril, je potegnil mladi mož iz žepa šop bankovcev in jih drugega za drugim razgrnil po mizi. »Ne uganjajte neumnosti, doktor! Evo vam dveh sto dolarjev! Saj vas ne prosim ničesar, kar bi vam le od daleč moglo kratiti stanovsko čast. Vse kar bi rad, je le to, da pripravite mrliški list, če bi bil slučajno potreben.« Spričo tolikih zmečkanih bankovcev je Barkinsu obledel spomin na davr.o preteklost. Stopil je s svojim obiskovalcem v pripravljeni avto in molče sta odbrzela po samotnih ulicah. Že čez nekaj minut je zavil avto v stransko ulico in se ustavil pred neko trgovino. Barkins je ta del mesta dobro poznal; tudi trgovina, llast nekega starinarja, inu je bila znana. 'Kaj naj to bo?« je vprašal svojega spremljevalca, ko je uzrl v njegovi roki neki majhen predmet. O, samo nekoliko opreznosti... nič drugega,« je menil oni in potisnil revol versko cev zdravniku med rebra. Barkins je stopil skozi odprta stranska vrata v trgovino in se po temnih stopnicah popel v prvo nadstropje. Tam je bilo že zbranih šest mož. »Dober večer, gospod doktor,« ga je pozdravil neki starejši gospod v večerni obleki s trdo srajco. »Obžalujem, da sem kalil vaš nočni mir, toda zadeva je nujna... zelo nujna celo!« Pri teh besedah je pokazal z rokama na človeško telo, ki je ležalo, pokrito z odejo, na zofi. Nfzaupljivo je zdravnik preletel zbrano družbo dvomljivih kavalirjev. Zakaj so si morali ravno njega izbrati za to stvar? Odlo/.il je svojo torbo na sto! zraven postelje in odgrnil odejo. »Mož je že lep čas mrtev. Z nožem ima prebodeno srce in pri vbodljaju se je ročaj odlomil, je pojasnii s hripavim glasom. Kaj naj še storim za vas?« je živčno vprašal nato. Mož s trdo srajco je pristopil k njemu in mu srepo pogledal v oči. »Verjemite mi, vse bi dal, da se ni pripetila ta nesreča. Če ga dobe tu z bodalom v srcu, bo policija takoj vedela, kje naj išče njegove morilce. Znano je namreč, da je bil član naše tolpe. Gotovo ste v njem že spoznali Kersch-bamna, lastnika te trgovine. Toda stvar se da spraviti s sveta, če napišete mrliški list in ga podpišete. Kar se pogreba tiče, bomo pa že mi uredili!« Edward Barkins je premišljal. Odločiti se mora. Medicina sicer ni kaj prida zanj storila, toda vzlic temu je še zmerom tlela globoko v njegovih prsih iskrica ponosa na najvzvišenejšega izmed poklicev. »Želite tedaj, da izpolnim mrliški list in da ga pod- ■ pišem?« je vprašal. »Podpišem, j da je Kerschbaum umrl naravne smrti?« imenitno zadeli! Poslušajte: Stvar je za nas vredna pet sto dolarjev, razen tistih dve sto, ki ste jih že spravili v žep.« »In kaj se zgodi, če vzlic temu ne podpišem?« »Potem bi pač poklicali katerega izmed vaših tovarišev, takšnega, ki ima modrejšo pamet in manj vesti... Kajpada šele tedaj, ko bi se vas že odkrižali...« Malomarno je pri tem obračal revolver med prsti sem in tja, potem ga je pa vtaknil v žep. »A če podpišem mrliški list?« »Potem pojdete naravnost domov in, upam vsaj, nazaj v posteljo-« Dogodki zadnje pol ure so bili zdravnika popolnoma streznili. Že dosti let niso njegovi možgani tako brezhibno iu natanko delovali kakor v tem odločilnem trenutku. Ko bodo našli truplo umorjenega Kerschbauma, je sam pri sebi modroval, utegne morilce glavo stati. Če pa nekega d!ne zagledajo kje za vogalom truplo neznatnega zakotnega zdravnika, tej tolpi še za mar ne bo. Zato je na dlani, da ga ne bodo živega pustili iz hiše — kdo jim bo pa porok, da ne steče naravnost na policijo? Počasi je potegnil iz žepa formular in ga položil na mizo. »Prinesite mi pero in črnilo in povejte mi natanko, kako je bilo možu ime,« je zamomljal. Potem je začel izpolnjevati tiskovino, toda zdajci se je ustavil. »Pa vzrok smrti?« je vprašal. »Pljučnica? Ali vam to zadošča?« Napišite, kar vas je volja. Pod pogojem, da se bo zdelo verjetno.« Z velikimi črkami je zdravnik napisal besedo: »Pljučnica.« Potem je za trenutek obstal. Čutil je, da mu gledajo čez ramena, in razločno je slišal suh tlesk, kakor da bi bil nekdo sprostil varovalko pri revolverju. Po tridesetih letih z alkoholom zamegienega življenja je tisti trenutek iznenada postalo vse v njem svetlo iti jasno ko kristal. Z drzno potezo je dodal: : Epizoeotic Aphtae.« »Epizoeotic Aphatae? Kaj naj bo j ta pripis?« je vprašal mož V večerni obleki. »To je samo latinska oznaka bolezni. Formalnost, ki je pač potrebna na mrliškem listu.« In s trdno roko je zdravnik listino podpisal. Kratek, presekan pok je raztrgal nočno tišino, ko jo odložil pero. * V mali sobi zraven sodne dvorane je čakal policijski zdravnik v družbi nekega gospoda. Prišel je na pričevanje v senzacionalnem procesu o dveh umorih, ki je spravil šest mož na zatožno klop. : Veste, doktor Brown,< je menil drugi, nerazumljivo pri vsej stvari mi je le to, kako sta prišla ta dva umora na dan, ko vendar nista prav nič v medsebojni zvezi...« : Skratka, vedeli bi hoteli,« ga je pretrgal zdravnik, »kako je policija dognala, da si doktor Barkins, čigar truplo so potegnili iz morja, ni sam končal življenja in da Kerschbaum ni umrl za pljučnico. Stvar je zelo enostavna! Oglejte si malo tale mrliški list.« S temi be- sedami je pokazal s prstom na neko latinsko Ibesedo. »Kaj (mislite, kaj neki pomeni ,Epizoeotic Aphte‘?« »Nu, pljučnico, kaj pa drugega?« »Kaj še! Kugo na gobcu in na parkljih pomenita ti dve besedi! Ko je mrliški oglednik to prebral, policiji pač ni bilo več težko priti na pravi sled. Nu, zdaj menda razumete, zakaj se je teh šest razbojnikov tu notri zapletlo v mrežo postav?« (Wo) KRIŽANKA ST. S 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 13 )4 i3 m 16 17 IB - M 19 20 22 IS 23 24 25 M 26 2? 29 29 30 US a 32 33 34 35 ■ m iL 37 38 m 39 40 m 41 42 m 43 14 m *«5 1 46 47 B 48 49 50 U b2 53 ŽV/encv iznevera Napisal Aleksander Kuprin Pomen bcscil Vodoravno: 1. votta mera, 6. osebnost iz hrvatske zgodovine, 11. žensko ime (2. sklon), 13. prislov, 14. izdelo-valnica kovinskih stvari, 16. osebni zaimek, 18. svežnja, 19. okrajšava jezuitskega reda, 20. znano slovensko rodbinsko ime, 22. kraj na italijanskem Tirolskem, 23. isto kakor 22 vodoravno, 24. rimsko moško ime, 26. ljudski izraz za popivanje, 27. skrbniški odbor, 30. rabi se v zvezi z živci, 31. oblika glagola »upati«, 32. viničarjevo bogastvo (2. sklon), 35. potrebna pri električni razsvetljavi. 36. štirje isti soglasniki, 38. srbsko ime, 39. oblika gibanja, 41. veznik, 42. prislov, 43. rimski pisatelj, 45. igralska. kvarta, 46. član parlamentarne zbornice, 48. del več slovenskih krajevnih imen, 50. popolnoma podobni, 52. glas. 53. sovjetski politik. Navpično: 1. oblika glagola listati«, 2. francoski zaimek, 3. etui, 4. kraj na bolgarsko-turški meji, 5. siromašna, 6. oblika glagola »tripatk, 7. perutnina, 8. žensko ime, 9. neznančevo ime, 10. alkoholna pijača, 15. jugoslovanska književna založba, 17. azijska država, 19. plast, 21. vas pri Ljubljani, 23. Mi-nova hči, 25. evropski denar, 26. slovenski pravljični junak, 28. veznik, 29. angleški »naš , 32. boljše od pekla, 33. del telesa, ne najslabši, 34. žensko ime, 35. otožnost, 37. vrsta samoglasnikov, 39. nekdanja avstrijska denarna enota, 40. isto kakor 1. vodoravno, 43. časovna mera, 44. svetopisemska oseba, 46. japonski denar, 47. pridevnik, ki je obenem prislov, 49. osebni zaimek, 51. začetnici rodbinskega in krstnega imena nemškega pisatelja Kischa. Rešitev križanke št. 4 Vodoravno, po vrsti: amerika, t, atila, i, raja, orel, ana, oni, go, oj, ida, eta, kana, grad, a, astra, a, žlindra. Prvo pismo: Moja ljuba, modra mati! Včeraj si naju s svojimi dobrimi očmi tako zvedavo pogledala, da sem komaj še mogla ohraniti krinko srečne žene in matere. In zdaj se ti zaupam. Ne skrivaj, ne, tako mi je, kakor da naj zakričim vsemu svetu; Nič več ne morem biti Arturjeva žena! Prav za prav tudi nikoli nisem bila. In zdaj gotovo misliš, da je on kriv, da se mi je izneveril, ali da grdo z menoj ravna. Ne to ne ono ne tretje. Artur bi bil najboljši, naj-nežnejši zakonski mož in jaz bi mogla biti prav gotovo z njim zadovoljna in srečna, toda... In ta ,toda‘ je cela dolga povest. Gotovo se še spomniš najinega ženitovanja, najinega, naglega odhoda, zakaj »Queen Mary« je proti večeru potegnila sidro, da odplove v Indijo — tja, kamor sva bila tudi midva namenjena na ženito-vanjsko potovanje. Toda ladja na svoj cilj ni prišla. Bila sem trudna, objokana in nesrečna od razstanka s teboj in z ljudmi, ki so mi bili blizu in sem jih ljubila, Zato sem se brž umekuila v kabino in se med solzami zazibala v trden sen. Iznenada me je pa zbudil pok več eksplozij, ki so naglo sledile druga drugi. Moja kabina je bila polna Od tistega dne je postalo moje življenje komedija. Cez dan sem potrpežljivo prenašala zmerno Arturjevo nežnost, ponoči sem se pa zasanjala v objem svojega rešitelja. Tako sem živela in tako še danes živim. Najstrašnejše, mati, pa na koncu. Moj otrok, moja mala Evica, ima na gornji lehti prav isto znamenje, teman polmesec, kakor ... kakor njen oče. Ne morem več tako živeti. Nekega dne bom Arturju vse povedala in potem pojdeva narazen. Toda on ima otroka tako rad, saj veš, mati, kako hudo bi 11111 bilo. Tega ni zaslužil. Saj je bil zmerom tako dober in ljub z menoj in z otrokom... z otrokom onega drugega. Ljuba, modra mati, svetuj mi — kaj naj storim? Poljub! Tvoja hči Evelina. * Drugo pismo: Ljuba, ljuba moja mamica! Vzemi moje neumno, strašno pismo, ki sem ti ga včeraj pisala, strgaj ga in sežgi! Zakaj vse^ skupaj ni nič res. Tako srečna*sem, tako neizrekljivo srečna, mati. I11 zgodilo se je takole: Včeraj, koj nato ko sem li pisala žgočega dima in edina misel, ki j in oddala pismo na pošto, sem me je obšla, je bila: na ladji gori! Opotekla sem se k vratom. Zaklenjena. Spomnim se še, da sem se bila snoči iz strahu pred tujim možem, ki sem mu postala žena, zaklenila. A kje je ključ? Obupano sem ga iskala, toda v neprozornem dimu se nisem mogla orientirati. Brez zavesti sem omahnila na tla. Toda preden so me zapustili čuti, sem slišala, kako so se raztreščila vrata pod odločnimi sunki moške noge in zagledala sem nejasno postavo visokega, vitkega moža. Čutila sem, ka.to me je dvignil kvišku, vzel v naročje in odnesel — drugega se pa, mati, ne spomnim več. Zbudila sem se v temni kabini majhnega parnika za premog, ki je naložil maloštevilne rešence potopljenega oceanskega velikana. Gola moška roka me je nežno objemala okoli vratu in vroča usta so me poljubljala. I11 tedaj nisem vedela, kaj počnem. Čutila sem se na varnem po urah tolikega strahu in gorja. Vrnila sem neznancu poljube in postala njegova ljubica. Že vidim tvoje plašne oči, ljuba mamica, a vendar sem tako vesela in ponos svojo malo kakor vsak večer okopala. V spominu na strahotne, a zraven toli blažene ure ob potopu ladje sem pritisnila svoje trepe-čoče ustnice na znamenje na rami svojega otroka — na edini spomin, ki mi je ostal iz tistih ur. Tedaj me pa iznenada vpraša moja punčka; Mamica, zakaj pa očka tako ne poljubiš kakor Evico?« Norica — saj očka prav tako poljubim!« Ne, ne! Takole na ramo ga nikdar ne poljubiš.« »Zakaj naj bi pa očka na ramo poljubila?« . Ker ima isto pego kakor Evica.« : Isto ...?« »Seveda ima... A zakaj se jo-češ? In smeješ obenem?« Kajpada sem pri priči stekla k Arturju. Kakšen smešen prizor! Ravno je pripravljal svoj govor za parlament in toliko da me je sploh pogledal. Brez uvoda sem 11111 rekla, vsa razburjena: »Prosim te, Artur, sleci suknjič in srajco!« Osuplo me je pogledal. Prav gotovo je mislil, da se mi je zmešalo, in ker je treba željam nor- na, ko ti lahko to povem. Postala'cev po možnosti ugoditi, je storil sem ljubimka moža, o katerem ne j kakor sem ga prosila. In res, na vem, ali je grd ali lep, moder ali ; njegovi desnj gornji lehti sem za-bedak, bogat ali siromak. Ničesar gledala znamenje svojega nezna-vem o njem. Pač, neko ne- ] nega ljubimca, mali rjavi polme- Stor iz črne orehovino vreden 175.000 'Din. Slika nam kaže del debla velikanskega črnega oreha, ki meri v premeru 3 metre in so ga prodali za 175.000 Din. Iz tako trdega lesa izdelujejo letalske propelerje in kopita pušk Bolje je veselili se vrtnice kakor pod iltobnogledom proučevati njeno korenino. Oskar \Vildc. bistveno malenkost. Ko sem se prižela v njegove roke, je zasijala skozi špranjo v zidu luč in zagledala sem lik pred svojimi očmi na gornji lehti svojega ljubimca znamenje v obliki polmeseca. Mogoče je bilo tetovirano, kakor talko radi počno pomorščaki — mo-jgoče je bil mornar ali pa kurjač I potopljene ladje. Meni je vseeno. Mati, bil je tako nežen in nesebičen v svoji ljubezni, da sem vedela, da bom tega moža ljubila do konca dni. V njegovem objemu sem tako mirno zaspala, kakor da ne bi bilo nikake potopljene ladje, nikakih skrbi za Arturja, nikake negotovosti za bližnjo bodočnost. Drugo jutro sem se zbudila vsa prerojena in srečna. Bila sem sama. Na palubi sem srečala Arturja; vljudno in mirno me je vprašal, kako sem spala. Njegova elegantna obleka se je čudno razlikovala od raztrganih cap drugih brodolomcev. Povedal mi je, da so rešili enega izmed njegovih kov-čegov in tako se je mogel obriti in preobleči. Moj ljubimec je rešil mene, moj mož pa svoj kovčeg... Primerjajte ceno in kakovost našega blaga, odločili se boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki <§$'pug& & Go. LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta) sec. In poljubila sem ga, kakor sem ga samo enkrat poljubila, tisto noč. I11 nato sem mu izpovedala vso povest. Smejala sem se in jokala in od same sreče plesala po sobi. In tedaj zagledam v zrcalu svojo punčko, najinega otroka, v sami nočni srajčki in z bosimi nogami, kako me gleda vsa v skrbeh, potlej pa vpraša Arturja: »Kaj se je pa zgodilo z mamico? Kar nago me je pustila in zbežala proč, zdaj pa pleše.« In tedaj reče Artur, tq_ seme, in oči se mu zasmejejo: »Mamica je bila zelo neumna, Evica, in zdaj se veseli, da je postala pametna.« Na kar je moje dekletce v dvomu pripomnilo: In zdaj ni nič več neumna?« Ne, mamica, ljubljena mamica, zdaj ni prav nič več neumna. Samo srečna. Nepopisno srečna. Tvoja hči Evelina. Torpedo se izprememl v bumerang (AB) Pariz, februarja Iz P>resta poročajo o izredno čudni nesreči, ki se je pripetila nekemu torpednemu čolnu. Čoln je izpustil torpedo toda zaradi neke pokvare pri krmilu je torpedo nekaj časa letel naprej, potlej se je pa nepričakovano obrnil kakor avstralski bumerang in se z vso silo zaletel v torpedovko. Morali so v vse; naglici zamašiti nastalo luknjo in jadrno odpluti nazaj v pristanišče. UŽIVANJE JE GLAVNO!“ Sličica z beograjskih ulic (Ds) PoStenjak se s poštenjakom druži, grešnik grešniku služi. Gasili smo jih strogo ločili, grešnike in poštenjake, današnji dan Pa, utegne biti na oko najpošte-nejši človek v duši in v dejanjih grešen in nizkoten. Povojne razmere so zakone o nravnosti hudo omajale; morala je samo še lepa beseda, ki ji sodobni svet komaj še pozna pomen. Povedal vam bom žalostno zgodbo o dobrem, poštenem dekletu in o sodobni morali: . Živel je mož, šestdeset jih je iniel že na grbi, toda bil je še zmerom »podjeten« in uživanja željan. V družbi je bil čislan in priljubljen, sicer pa ni čudo, saj je bil bogat in na visokem mestu in se politik povrh. Pred dobrim letom je nekoč ves zdolgočasen zašel v neki beograjski kino. Stopil je k blagajni po i ''stopnico. Prav tako slučajno ka-' kor je zašel v kino, je tudi slučajno pogledal dekle, ki mu je vljudno ponudilo listek. Zastrmel je vanjo. Bila je lepa in mlada. Blagajničarka je sramežljivo zardela. Čeprav je bila vajena, da ji je kakšen mladenič tu pa tam dejal kaj ljubeznivega in prikupnega ... toda ta gospod je bil vendar že star; ded bi ji bil lahko. V zadregi se je obrnila k prihodnjemu obiskovalcu, samo da se reši nadležnega pogleda sivolasega gospoda. Minili so dnevi. Starec je zahajal sleherni dan v kino. Po trikrat, štirikrat si je ogledal isti film ... Prihajal je, kupoval vstopnice in si ogledoval lepo blagajničarko. Končno so mu vendar presedli zmerom isti obrazi na platnu in {udi čas ga je dajal. Nekega dne Je prišel v čakalnico med predstavo, ko ni bilo žive duše blizu »Me poznate, gospodična?« je vPrašal blagajničarko kar brez Uvoda. Zardela je — in osramočena Priznala, da se je zanimala zanj. »Tako je prav, gospodična! Ves Ja čas, odkar sem zahajal v vaš kino, sem premišljeval, zakaj neki sedite v lej ozki blagajni baš vi. Zakaj ne kakšna pokveka, ki ni za drugo rabo. Tu ne smete ostati, zboleli boste v tej zatohlici.« Dekle je ostrmelo od kod tolika skrb tega starca. Nenadoma se ji .le zdel dober in blag. Povedala mu je svojo povest, potožila mu je Sv°je križe. Revna je, še revnejša sta mati in bratec, ki živita od tega, kar jima ona daje. Saj bo bolje, se je hrabrila, samo da skonča pravo, ki ga študira v prostem času. Nekaj mora zaslužiti, pa ni bilo nič boljšega... nu pa saj menda ni sramotno prodajati vstopnice za kino. Komaj je skončala svojo povest, se> je odprlo staremu gospodu srce. »Pomagal vam bom,« je dejal. 'Kar odpovejte tu in se zaupajte meni. Našel vam bom dobro službo. Zaslužili boste več, delali pa manj!« 5-Toda, gospod (zveneč pridevek), saj vas komaj poznam — in nič poguma nimam, da bi zapustila službo, preden nimam druge. Sicer pa: bolje je drži ga, nego lovi ga,-' je sklenila s pregovorom. Stari gospod zvenečega naslova io je prepričeval na vse kri pije in •ji li koncu dejal; »Pridite, srček, jutri k meni v kabinet, pa bo vse v redu!« Lepa mladenka je res drugi dan obiskala s dobrotnika« v kabinetu. Dolgo sta se pomenkovala. Starec se je pridušal, da ji želi samo dobro in da bo skrbel zanjo kakor za lastno hčer. Nenadoma je pa Pritisnil na gumb in pozvonil svojemu tajniku. -■ Precej napišite odlok, da nameščam svojo nečakinjo N. N. za uradnico pri nas. Prinesite mi dekret v podpis.« Takrat so padli vsi dvomi. Dekle je videlo v starcu le še svojega zaščitnika in dobrotnika. .Gez kakšne četrt ure se je tajnik vrnil in položil odlok na mizo. Starec je podpisal. Dekle je bilo Presrečno. Dobrotnik« ji je ob-Ijubil, da bo delala samo v dopoldanskih urah in bo dobila 2000 dinarjev plače. Z izbranimi besedami se je sta-reinu gospodu zahvaljevala in se brž poslovila. Odšla je k lastniku kina in odpovedala službo. Lastnik se je čudil; žal mu je je bilo. Dekle je bilo marljivo, vljudno in pošteno. Minili so trije dnevi. Mati se je ves ta čas jokala od veselja. Delali sta načrte za bodočnost: novo stanovanje, zračno in prostorno, tople odeje za zimo, potice ob nedeljah ... Četrti dan še zmerom ni dobila odloka. Odšla je k svojemu »dobrotniku«. »Kako bo z mojo službo?« je vprašala. »Ste že odpovedali?« : Seveda, saj sedi že druga v blagajni!« »Vendar že! Zdaj se pa lahko midva lepo pomeniva.« »Zakaj ,midva1?« se je prestrašila. »Nu, da! Kaj bi le vi s službo?« »S službo, za božjo voljo, živela bi od dela svojih rok, hranila bi mater in brata!« »Ne bodi smešna, mala! Saj se da tudi drugače živeti. Mlada si, lepa si...« Odrevenela je in vsa kri ii je izginila z obraza. »Saj menda vendar nisi tako nedolžno bebasta, da bi mi bila verjela, da se zate zato trudim, ker je tako Bogu dopadljivo. Ugajaš mi, sicer pa to itak veš ...« Deklica je bolestno zajokala. »Nikar, nikar!« jo je tolažil starec. »Vse bo še dobro. Privadila se boš. Obiskuj me prav pogosto!« Dolgo sta še ostala skup. Deklica je jokala, starec jo je pa tolažil in ji v živih barvah slikal prijetno življenje ob svoji strani. Ko je odhajala vsa strta od bolesti in skrbi za bodočnost, ji je starec šepnil v uho: »Premisli! Pridi jutri, ' 'io li žal!« Mati je svojo ljubljeno hčerko čakala razprostrtih rok že na dvorišču. Vedela je, da se ji hčerka vrača z odlokom v torbici. Dekle ji je bralo to vero iz oči. Ali naj ji mar pove, kako žalostna je bila njena pot? Prizna naj ji, da ne bo nič z lepim stanovanjem in s poticami ob nedeljah? Stopila je k materi s smehom na obrazu in se ji zlagala. »Pojutrišnjem, mama, nastopim novo službo. Podpisala sem pogodbo.« Mati jo je objela. Jokala je od veselja — in tudi hči je jokala, toda njene solze so bile grenke in polne gorja. Dobra mamica je prebrskala vse predale in zbrala poslednje dinarje. Dobro večerjo je pripravila, kajti spodobno je treba proslaviti la srečni dan. Tisto noč je mala družinica kesno legla. Mati je še enkrat objela svojo ljubljenko in ji že stoprvič priznala, kako je srečna. Dekle je zajokalo, bridko je jokalo, mati je pa mislila, da joče od veselja. Ko je že zdavnaj ugasnila svetilka, se je mlada lepotica še zmerom premetavala po postelji. Ni se ji dalo spati. Zjutraj se je vsa izmučena in neprespana ol3lekla in odšla — k svojemu »dobrotniku«. »Prišli ste! Tako je prav!« * Spet so minevali dnevi, tedni, meseci... Deklica je imela denarja na prebitek. Mati je bila srečna v novem stanovanju in bila je ponosna na svojo hčerko, ki ima tako imenitno službo. Časi se izpreminjajo — in s časom ljudje. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Ne po dekletovi krivdi, kajti zanjo je bilo važno, da ne prekine zvez s svojim starim prijateljem, čeprav ga je sovražila iz dna duše. Starcu ni bilo zavoljo denarja, ne; pač samo dekleta se je že preobjedel. Zahotelo se mu je nečesa novega, svežega ... Hotel je prekinili odno-šaje z ubogim dekletom, toda nikoli ni našel prave prilike, pravega povoda... Nekega lepega dne mu je pa bilo vsega dovolj. Zaupal je zadevo« svojemu dičnemu sinu, pravniku, ki ni bil nič boljši od svojega očeta. Ta mladenič je torej stopil k dekletu in mu namignil«, da je njeno razmerje z očetom brezplodno početje. Dekle ga je razumelo. Fant ji je tudi priznal, da ga je poslal oče. Dejal ji je, da jo obžaluje, a v isti sapi se ji je ponudil za očetovega naslednika. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Dekle se je vgriznilo v ustnice do krvi. Sprejela je študentovo »kavalirsko« ponudbo. Saj je bila zanjo edina pot! Ali naj mar pahne mater in brata v bedo? Ali naj jima vzame skorjo vsakdanjega kruha? Ne! Nikoli! S svojim lastnim telesom jima bo kupovala pečenke in potice, s svojo »ljubeznijo« bo prislužila denar za njuno udobno stanovanje. In spet so minili dnevi, tedni, meseci... Čez nekaj mesecev je poslal tudi »dobrotnikov« sin sit belega kruha. Preveč mu je dekle obremenjevalo žep. Rekel ji je zbogom in ji pokazal vrata ... Življenje je težko. Materi se ni smela izpovedati. A treba je živeti. Najela je bila zase in za mater večje stanovanje. Ali naj zdaj vse skupaj pusti? Ni mogla. In od takrat postaja ubogo dekle po vogalih beograjskih ulic in se hrepeneče ozira v rejene gospode z debelimi denarnicami... Življenje je težko... (Po beograjski .Pravdi:) Film kot sanje... in kot resnica Kako si neizkušena mladina predstavlja svojo lepoto in sposobnost — in kaj pokažejo reflektorji filmskih ateljejev ~ i Jevtičev govor. V soboto zvečer je imel predsednik vlade g. .Jevtič važen govor po radiu. Govor so prenašale vse tri jugoslovanske in obe bolgarski postaji. Najvažnejša točka predsednikovega govora je bila napoved, da misli vlada ne s, povišanjem davkov, in tudi ne z inflacijo, temveč z notranjimi in zunanjimi srednjeročnimi obveznicami dobiti t milijardo Din, ki jih bo dala na razpolago za javna dela, t. j. zlasti za gradnjo novih železnic in avtomobilskih'cest. S tem se bo nezaposlenost pri nas znatno ublažila. •Senatne volitve. V nedeljo so se v vsej državi vršile nadomestne senatne volitve. Pii nas so izvolili ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušiča in bivša ministra dr. Kramerja in Puclja. Strojevodja ni bil kriv. Te dni so sodili v Meauxu pri Parizu kot edinega Ta članek smo brali v novem zagrebškem listu »Filmski svijet«. V njem se zrcali duša današnje mladine, ki sanjari o filmu, o filmskem svetu iii o karieri v daljnem Holly\voodu. Toda pot ni gladka, ni posuta s cvetjem, ne drži po ravnem... Komur niso bogovi naklonjeni, naj ne sili v trnje, blato in zlo. * V Zagrebu: Pisarna nekega filmskega podjetja. Po stenah vise lepaki in like: filmski umetniki — »zvezde« — moškega in ženskega spola, mladi in stari, naslikani v barvah, stoje in leže, fotografirani od spredaj in od strani, ženske z nasmehom na ustili, v globoko izrezanih večernih oblekah, moški, elegantno oblečeni, zanimivi in zapeljivi... Kamor so oko ozre, povsod iz vseli slik diha sreča, ljubezen in blaženost. Zdi se, da kramljajo vsi ti fotografirani ljudje s teboj in ti šepečejo večno lepo pesem o veliki ljubezni, o sreči, ki je doma samo v daljnem IIolly\voodu, tam v filmski prestolnici... Med pisanimi lepaki in prikup nimi slikami pa tekajo sem in lja živi ljudje: uradniki filmskega podjetja. Ti niso tako razkošno oblečeni kakor »zvezde« m slikah, njihova usta se le redkokdaj — a menda nikoli v pisarni — zaokrožijo v prikupen smehljaj, njihove oči le redkokdaj živo zažire; med deloini gotovo nikoli. Sicer so pa to prav navadni zemljani, taki ki žive od slave onih. ki s platna omamljajo milijone in jih zmerom znova vabijo v kino. V pisarni vse hiti, vse se peha. V stranski sobi brni hišni projekcijski aparat. Lastniki podjetja si ogledujejo nove filme. V odprav-ništvo prinašajo zavitke; tekači odnašajo pločevinaste škalle s filmi; v pisarni klepljejo pisalni stroji dolgočasno kakor stare kle- Dekliee ugibajo, kako bi prišle k filmu obtoženca zaradi strašne predbožične železniške nesreče pri Lagnyju 23. decembra 1933, strojevodjo Daubignyja. Obtožnica mu je očitala, iki velikih zgodovinskih filmov 10 000. Elita; statistov, nekaj sto jih je, ki so stalno nameščeni, zasluži po gla' i komaj dvanajst in pol dolarja na dan. Drugi pa tekajo iz študija v študij, iz ateljeja v atelje in povsod jih sprejema na vratih napis: »Vse vloge zasedene«... Profesorska »Kako pa vaši gospe?« ■»Oprostite, gospod profesor, saj sera vendar samec!« >Ni mogoče — že dolgo?« 'VBOMtKA -TIM*- Nadaljevanje s 5. strani Ni Se preveč ljudi na svetu. V pariškem mesečniku »LTssue« beremo: >Po opreznih cenitvah bi bilo v A f r 1-k i prostora in hrane za 1500 milijonov ljudi (danes jih tam živi samo 148 milijonov), v Avstraliji za 300 milijonov (danes samo 7 milijonov), v USA za 480 milijonov (danes 125), v K a -n a d i za 100 miiij. (danes saino 10), v Braziliji za 950 tnilij. (danes samo 44) in v Argentini za 168 milijonov (danes samo 12 milijonov). Zato pač ne moremo resno trditi, da je svet preobljuden. Oglasi p« telefonu. Dva velika pariška večerniku »ta se pogodila s poit no - brzojavnim ministrstvom, da lahko zanju vsak telefonski naročnik naroči oglas po telefonu in ga plača obenem s telefonsko naročnino, ko jo pride pobirat telefonski inkasant. Proti dvojuim zaslužkarjem. Mehiška vlada je izdala zakon, da sme v vsaki družini samo en zakonec služiti. Kjer se zoper ta zakon pregreše, imata oba zakonca službo izgubiti. Samomorilski muzej. Tokijska občina je sklenila uvesti nekaj novega, da vsaj malo zajezi samomorilno epidemijo, ki se je zadnje čase tako razpasla. Odprla je »samomorilski muzej«: v njem vidiš strahotne fotografije samomorilcev, ki so jih našli mrtve in razmesarjene, dalje slike pohabljencev, ki se jim samomor ni posrečil. Zraven izhoda iz muzeja je pa sobica, v njej sedi državni uradnik, ki ima nalogo, da ljudem, ki bi si radi vzeli življenje, to odsvetuje; če je dotični v gmotni stiski, mu dA tudi manjšo podporo. O čem govore angleška dekleta. Desetim mladim delavkam so dvanajst tednov neopazno prisluškovali, ko »o se pogovarjale med seboj, meneč da so same. Statistika je zdaj pokazala, kolikokrat so načele to ali ono snov: moški spol 42krat, film in filmske zvezde 27knit, krajevne dogodke in čenče 14krat, nesreče In zločine 10-krat, pritožbo zoper razmere v službi 82krat, zadovoljstvo s službo 5krat, šport 23krnt, vrtnarstvo 6krat, družino 8krut, obleko 12krat in deuar 9krut. Kdo največ kadi? Češka statistika je izračunila, da ena rodbina povprečno zakadi 1-5JS ali okoli */«• svojih prejemkov. Zanimivo je, da ljudje z manjšimi prejemki sorazmerno več pokade kakor uradniki, trgovci itd. Tako izda n. pr. čeilca delavska družina povprečno približno Vi» svojih dohodkov, uradniška pa samo */»». Novo tramvajske proge. Maloželez-niška družba v Ljubljani misli v doglednem času zgraditi dve novi tramvajski progi: prvo ua pokopališče k Sv. Križu, druga bi bila pa podaljšek dolenjske proge do Rakovnika. Mogoče bo eno od njiju že letos vzela v delo. Poročila sta »e: v Ljubljani gdč. Marija Jukičeva iz Splita in gosp. Franjo Romih, uradnik banske uprave. — Iskreno čestitamo! Diplomski izpit iz farmacije je napravil iu> zagrebški univerzi g. Boris 4 n d r i j a n i č iz Novega mesta. — ‘ '‘•'•noj Novi grobovi Umrli so v Ljubljani: ga. Antonija A rzenškova, soproga mestnega uslužbenca; g. Nikola Večerili, upokojeni policijski nadzornik in dolgoletni oskrbnik ljubljanskega velesejma; g. Anton Ružem, ugledni gostilničar in posetnik, v starosti 60 let; ga. Ana dr. Eberleva; gdč. Franja Zupančičeva, šivilja, stara 82 let; ga. Ivanka Si m ničeva, soproga trg. potnika; po daljši in mučni bolezni Je 3. t. m. preminil v častitljivi starosti 80 let gospod dr. Fran Ž b a S n i k. Pokojnik je bil priljubljen pripovednik in kritik. Njegova dela mu bodo ohranila najčastuejši spomin med našim narodom. — Na Svečnico bi bila praznovala ugledni ljubljanski veletrgovec Franc Stupica in njegova gospa Irma srebrno poroko. A usoda je hotela, da je dan pred jubilejem preminil. Star je bil 66 leL Slovel je daleč po Sloveniji kot trgovec, igral je pa tudi vidno vlogo v trgovskih in narodnih organizacijah. V ljubljanski bolnišnici je umrla ga. Marija J eri nova, soproga posestnika in železničarja. — V Borečih: ga. Ljudmila Mi s jeva, soproga upokojenega posojilniškega tajnika in posestnika, stara 74 let. — V Brežicah: gdč. Milena Kušljaio-va; g. Ignac Podjed, uadgozdar v pokoju, »tur 75 let. — V Celju: ga. Jo-sipina Flerinova, vdova po višjem sodnem svetniku. — V Dravljah: g. Franc Milič, kretnik na Ijubljsn-skem glavnem kolodvoru. Star je bil 55 let. — V Šmartnem pri Litiji: g. Ivan Leskovec, trgovec in posestnik. — V Trstu: g. Ladislav Terno-v e c, pomorski kapitan in lastnik znane bivše tvrdke Jakob Mankoč v Trstu. Star je bil 56 let — V Peklu prt Rihenberku: g. Josip Pečenko, posestnik največjega miina ter žage in fužine na Ipavi. Star je bil 73 let. — Pokojnim večni mir, žalujočim na-še sožalje! Kuhinja in dom Fižolove jedi Fižol s krompirjem Cez noč namočen fižol skuhamo v slani vodi. V drugi kozici kuhamo na male kocke zrezan krompir, v tretji pa zrezano korenje. V globoki kozici pripravimo precčj svetlo prežganje, vsujemo vanj odcejeni fižol in odcejeno korenje, krompir pa kar z vodo vred. Omako začinimo s sesekljanim peteršiljem in jo pustimo še kakšnih 10 minut vreti. Ko je dodobra pregreta, dodamo še kisa po okusu in kisle smetane. Jed sodi h govedini, sicer je pa tudi za postne dni primerna kol samostojna jed. Fižolova kaša s krompirjem Namočeni beli fižol kuhamo četrt ure. Vodo odlijemo, zalijemo fižol s prigreto svežo vodo, solimo in pridenemo nekoliko zrezanega korenja hi na krhlje zrezanega krompirja. Ko se vse- omehča, pretlačimo fižol s korenjem in krompirjem vred skozi sito in zalijemo z juho. V kozici pogrejemo ocvirke, dodamo sesekljan peteršilj in popramo. S tem zabelimo fižolovo kašo in jo serv iramo za prikuho k pečenki ali k sočnim zrezkom. Fižolova kaša s kumaricami Namočeni fižol kuhamo, odlijemo prvo vodo, drugo solimo in kuhamo fižol do mehkega. Odcejeni fižol pretlačimo skozi sito in mu prilijemo nekoliko fižolovke (vode, v kateri se je kuhal). V kozici pogrejemo ocvirke, pri-denomo drobno sesekljan peter-Šilj, zalijemo z juho ali fižolovko, vmešamo fižolovo kašo in kuhamo še 10 minut. Nato pridenemo fižolu še sesekljane kisle kumarice, kislo smetano in malo Unionovega soka. Ta omaka spada k sesekljanim zrezkom. Fižol z jabolki Fižol skuhamo in odcedimo. V posebni kozici skuhamo prav v mehko nekoliko olupljenih jabolk, jih malo sladkamo in jim pride-riemo odcejeni fižol in nekoliko na maslu zarumenelih drobtinic. Jabolka premešamo s fižolom, pokrijemo kozici in še malo zdušimo. Tak fižol serviramo k sirovim cmokom, krušnim cmokom, makaronom ali rezancem. Fižol s suhimi češpljami Namočeni fižol skuhamo v slani vodi. V posebnem loncu skuhamo suhe češplje in stresemo k njim odcejeni fižol. Ta jed je priporočljiva zlasti za otroke, ker pospešuje prebavo. V slani vodi skuhamo namočeni fižol. Posebej skuhamo na koščke zlomljene makarone, ki smo jih C poparili. Ko so makaroni lui-i, jih odcejene primešamo fižolu. Nato pripravimo prežganje, ga zalijemo z mrzlo vedo in pridenemo fižolu in makaronom. To omako začinimo še z lovorjevim listom in kisom. Fižol z rižem Namočeni fižol prevremo in odcedimo prvo vodo. Nato prilijemo svežo toplo vodo, solimo in kuhamo fižol skoraj v mehko. Takrat pa pridenemo fižolu riž in lovorjev list. Ko se riž in fižol zmehčata, pridenemo še prežganje in omako kisamo po okusu. Kako se obvarujemo hripe (Wš) Kadar grozi epidemija hripe, dobro pazi na tele nasvete: Preden greš z doma, si temeljito očisti zol>e in operi usta, nato pa grgraj svetlorožnato raztopino hi-permunganovo kislega kalija uli pa dveodstotno raztopino vodikovega »u peroksida. Ako je v tramvaju gneča, nikar dosti ne govori in pazi, da nihče vate ne kašlja; zato se obrni proč od ljudi, ki razburjeno govore in pri tem pljujejo. Tudi je v takšnih primerih priporočljivo držati pred usta in nos snažen robec. V pisarni glej da bo dobro prezračeno; tudi tam pazi, da ne pri- deš preblizu ljudem, ko govore. Telefonsko slušalko obriši s krpico, če so prej drugi telefonirali. Pred kosilom si umij roke in iz-plakni usta. Posebno pazi, da ne piješ iz kozarcev, ki so iz njih že drugi pili. V slabem vremenu nosi toplo obleko in posebno pazi, da ne boš imel mokrih nog. Zaprtih prostorov, kjer mnogo ljudi po cele ure diha in kašlja (kino), se v dobi, ko razsaja hripa, po možnosti ogibaj. Kako dolgo naj otroci spe (Wi) V splošnem naj velja pravilo: otroci od 6. do 12. leta starosti naj spe po 12 ur na dan, otroci od 12. do 20. leta pa potrebujejo 9 ur spanja. Toda pozabiti ne smemo, da ima vsak človek drugačne zahteve zastran spanja. Nekateri imajo tak-šuo naturo, da se tudi z manj spanja dobro odpočijejo, drugim je pa potrebno več spanja. Ljudem z nežno, slabotno naturo je brez dvoma treba več odpočitka kakor krepkim in zdravim ljudem. Zato morajo gledati da nikdar ne pridejo izpod gori navedene Številke. Otrok, Id gre v šolo, mora na vsak način tako zgodaj vstati, da se lahko v miru obleče in pozaj-taka; računajmo za to eno uro, za pot v šolo pa š© posebej. C® hoče žVczs roman 99 t Več v pvihodnji številki Naši hralci Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori Velecenjeni gospod urednik! Globoko ganjena sem brala v Vašem (našem) tedniku članek pod naslovom »Več srca c. Tudi jaz se plemeniti gospodični priključujem in vesela pozdravljam njene plemenite misli. »e več bi moral svet imeti tako blago mislečih duš. Dosti manj gorja in bede bi bilo. Res malo je danes oseb, ki bi tako globoko mislile. Največ je žalibog taksnih, ki jim ni drugega mar kakor različni športi in šminkanje. In nobena ne prizua, da je ta nesrečna kriza !e kazen od Boga za naše lahkomiselno življenje. Zato sem iz dna srca pozdravila besede v članku »Več srca e. Res žalostno je danes ko toliko ljudi s prezirom gleda na uboge reveže. Toda naj ti takozvani »boljši« ljudje Boga zahvalijo, da imajo kruh, da jim ga ni treba iskati od hiše do hiše. Naj bi se vsaj malo zamislili v ta žalostni stan. še dobro mi je v spominu, kako smo z nahrbtniki bodili pri kmetih med vojno od hiše do hiše. Srce me je bolelo, če so nas sirovo odpodili. Tako pa danes tudi ti reveži trpijq, če jih s prezirom odganjamo. Na mnogih krajih zato ne smejo v hišo, da ne bi umazali. Naj se takozvani »boljši« ljudje v to zandslijo, pa ne bodo gledali na takšno malenkost. Zadnjič se je moja soseda izrazila: .Kain pa pridem, če bi vsakemu dala. ko je tudi za nas hudo.« Ce daruješ tudi samo malenkost, se ti ne bo poznalo. Bog tl bo pa na drugem kraju povrnil. To sem le sama izkusila. Ko sera šla poleti iz Studencev pri Mariboru v Maribor, sem opazovalo lične vile in hišice. Toda skoraj na vsaki je bila pritrjena tablica z napisom »Hud pes«. Dobro vem,*da imajo skoraj vsi te tablice le zato, da odganjajo berače in brez.|*oselne. Res žalostnoI Potem se pa jezijo, če jim s silo vzamejo. V našem kraju živi bogat veleposestnik. Siromaka vsakega odpodi. Toda nekoč se je pa eden grozno maščeval: zažgal mu je hlev. Ker ni bit zavurn^an. je izgubil težke tisočake. Ce bi bil reveža vsaj z malenkostjo obdaril, bi ne izgubil tisočake. Žalostno a resnično! Ce. P«i res nimate kaj dati, ga vsaj s prijaznimi besedami odpravite, ker sirovost se maščuje. Vsak naj Boga zahvali, da ni na njihovem mestu in naj se spomni Odrešenikovih besed: -Lačen sem bil in ste me nasitili.« Zlate besede v današnji krizi I mamice in si mislila, zakaj si ms rodila, glej tvoja hči obupava nad j svojim življenjem. S strtim srcem sem premišljevala kaj naj storim, sklenila ; sem. da ponoči pobegnem, morda »o Se dobri ljudje, da me vzamejo V varstvo. Sklep sem res izvršila. Ostala sem pri neznani osebi, dokler nisem dobila službe. Grenak ie krnh, še gren-kejši bi bil, če ne bi poslušala glas svojega srca. Leta minevajo in zavedam se. kaj je življenje. Solze mi stopijo v oči ob mislih na to nečloveško vzgojo mladoletnega dekleta. 0 svoji preteklosti do današnjega dne nisem črhnila niti besede. Komu naj bi zaupala to skrivnost? Saj me ne bi nihče razumel. Morda bi se našel Človek z dobro ^dušo in pravilno sodil o meni in obžaloval z menoj bridko usodo mojih mladih let. da bi v moje mračno življenje posvetil žarek veselja in tolažbe. Gab>\ Črtica iz iivljenja brezposelnega in njegove sanje. Uredništva! Moja želja je, da bi natisnili sledeči članek v prihodnji številki, da tudi drugi »poznajo bedo človeka z ulice in njegove sanj«. Kae Frane. Megla je ležala nad mestom in po ulicah se je bleščal prvi sneg. Tam od gruče se je odtrgala Sključena postava ter stopila proti raenL Tresočo se suho roko je iztegnil, preko uvelih brezbarvnih ustnic ja prišla tuja beseda: »Bitte Herr!« Zagledal sem se v ta temni, suhi, izstradani obraz, mehanično sem segel z roko v žep ter mu dal malenkost. Uveli obraz je spreletel za trenutek lahek trzaj; počasi se je sklonil in poljubil dar, čez lica »o mu pa polzele velike solze. Pogledal me Je s svojim truduim pogledom in dejal: »Saj sem vedol, da n isto taki.« »Kakšen?« sem odgovoril. »No, kot so drugi. Vi ste mi danes rešili življenje. Trkul sem že nu vrata mnogih hiš, pa spodili so me povsod, ker pač ne govorim vašega jezika, a vendar sem rojak. Ali seiu jaz kriv, kar je mati zagrešila, kar je oče zakrivil?« Slovenec je bil, v Avstrijo je bil šel, kjer se je poročiL Oče in mati sta mu umrla. Služil je do 17. leta, a sedaj so ga izgnali. »Kako naj slovemko govorim, če me torej imeti šolar zadosti počitka, mora zgodaj v posteljo, do 12. leta starosti najpozneje ob 7. zvečer, po 12. letu pa najpozneje ob 8. ali ob X9. ______ _____ Drobiž Črnih ali temnih zob ne skušajte očistiti z ostrimi kemičnimi snovmi, ker le prerade načno zobe same iu jih izpodjedo. Tudi prehudo bezanje in drgnjenje z raznimi zobnimi praški iu pastami po zobeh ni dobro. Najbolje je, če si daste takšne »črne« zobe preiskati pri zobnem zdravniku, potem pa glejte, da si jib ne boste spet zanemarili. » Če izgubi človek več ko tretjino krvi, je zanj smrtno nevarno, ako mu o pravem času ne vbrizgajo pot litra do enega litra raztopine kuhinjske soli, ali pa ne izvrše transfuzije. * Pri navadnem mirnem dihanju vdihamo z enim vdihljajem približno pol litra zraku, prav toliko ga tudi izdihamo. * Branje med hojo in v vlaku škoduje očem, ker morajo neprestano iz-preminjati smer. Kdor mnogo bere v vlaku, bo zato kmalu čutil posledice na očeh. Prosim, prosim, imejte več srca s ni nih- „1.,, mi reveži! Za veselice in »luva ie ..® Ucllrc Njegovo razgaljeno telo, pokrito • cunjami, se je tre«lo od mraza, ko jo nadaljeval: temi reveži! Za veselice in zabave je vedno dosti denarja, le za reveža ga ni! O. Velecenjeni g. urednik! Prav z živim zanimanjem sem prebrala članke »Njene sanje«. Ker nam daste svoj jirostor še za nekaj časa na razpolago, Vas prosim, gospod urednik, za majhen kotiček v Vašem cenj. listu, da bi priobčili moj dopis. Sem stalna naročnica »Družinskega tednika k in z velikim zanimanjem prebiram novice iz njih. Saj nam, ki «e čutimo nesrečne, je edina uteha dober list. Hotela sem se takoj j>ri-gluaiti k besedi in povedali javnosti resnico mojega življenja. Dolgo sem se obotavljala, dokler se nisem odločila, da napišem bridke izkušnje življenja. Gotovo se čutijo avtorice, katere so se oglasile v »Družinskem tedniku«, mnogo srečnejše ko jaz, ker nimajo tako bridkih izkušenj Iz otroških let, kajti mamica je skrbela zanje, da se njih hčere izobrazijo in da postanejo enkrat vzorne gospodinje. Zavidam vsakomur, kdor ima še dom, da se zateče, ako preli nevarnost, v materino naročje iskat tolažbe in zavetja. Kakor mnogo mojih sovrstnic, *em se tudi jaz morala podati v svet, meneč, da je mnogo lepši kot je v resnici. Štela še nisem osem let, ko ml je umrla mamica, čez leto dni ji je sledil oče iu najmlajša sestrica. Ostali smo trije otroci brez vsakega varstva in nadzorstva. Po pogrebu mojih staršev »Poglejte tu na roko, trikrat sem si prerezal žile, da bi končal to bedno življenje, a rešili so me, bil sein v bolnici, kjer sem ozdravel. Potem so me spet vrgli na ulico, naj živim ali umrem.« Ljudje so se ustavljali pri naju, ko je po kratkem presledku dejal: »Sanjal sem o domovini, kako je neskončno lepa, dobra, sanjal sem o topli sobi, o kosu kruha; sanje so bile skromne, a kaj. Se tu je prišlo ono bridko razočaranje. Poglejte, kako vas gledajo, kot bi vas hotel okužiti I« Odšel je; njegova sključena postava je izginila v jutranji megli. Čez tri dni se je raznesla novica: ,Neki brezposeln Nemec je napravil samomor'. Videl sem g«, kako je leiul v mrtvašnici. videl 6em ta temni obraz, poln trpljenja, poln obupa, videl sem kako je ležalo razgaljeno telo, pokrito s cunjami. Ah, kje so časi — kje so oni izreki? Otiraj bratovske solze! Ali niste vi krivi žalostnega življenja tega reveža, ali se ne zavedate. da je tndi brezposelnih človek, ki mora živeti? Zakaj ne pomagale revežem? Ali ne bi bili srečnejši, če osrečite človeka, kot da ga zapodite od sebe ter ga ženete v smrt, a od vaše mize padajo drobtine, s katerimi bi ga lahko nasitili. se je zanimal in potegoval zame stric, nasitili, brat mojega očeta, in me vzel za svojo Kdaj boste uresničili besede: »Odpri roke. odpri srce, otiraj bratovske solze!« Izvrsten je Dr. OETKER-j a glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas! mojega očeta, ln me vzei za svojo hčer. Godilo se mi ni baš dobro. V dotiko nisem smela priti z drugimi otroci, zapiral me je kol kakšuegu jetnika, skratka imel me je jx>pol-nonm v oblasti. Dovršila sem ljudsko in srednjo šolo, hotel je, da se izučim za učiteljico, ker pa je bil skon za vsak dinur, ki sem ga potrebovala zn šolo, nisem imela več veselja za študij in to je bilo zame usodno. Po glavi so mu rojile uesramne misli in s svojo peklensko strastjo mu je zalezoval, da nisem bila več varna prod njim; pri vsakem najmanjšem koraku Draga gospodična! Na vaše vprašanje je težko odgovoriti, ko ne poznam ne vas ne vašega prijatelja. Vzlir temu vam bom skušal |io najboljših močeh pomagati. Pravite, da ste zaljubljeni. Obenem pa trdite, da je doslej Se zmerom bilo konec vsakega prijateljstvu in ljubezni, če funta niste hoteli obiskati ua domu. Vsak moški je drugačen in prav a; pri mi je bil za jietanii. Preganjal me je ! tako tudi vsaka ženska. Zato bi "vam kot ranjeno zver, obupala sem že nad j tudi tisti, ki vašega prijatelja poznajo, svojim življenjem, da mora biti v mo-1 različno svetovali Kaj naj vam pa jaz |ein vzgojitelju ta umazana poželjt-vost. Bilo mi je neznosno in mučno, kamen bi se na cesti omehčal ob povem? Sami pač najbolje veste, kaj hočete. Zato morate tudi vedoti, ali je vajina pogledu na moje trpljenje, a on se ni. ljubezen obojestranska. Da bi komu potožila svoje gorje, mi če ste se že odločili, da boste svoje-je bilo nemogoče. Bila sem kot plaha ’ ga prijatelja obiskali, vam lahko sve- ptiea. ki si želi svobode, a je ne more doseči, ker so ji skrajšali peruti. V tej neizmerni boli sem se spomnila tujem samo eno: Rodite z njim dobri, toda poslušajte rajši glas pameti kakor srca. Haka. HUMOR Ii otročkih «M »Mama. zuk*i pa vitamini samo v takSnih jr-d^h, ki jih jar. nf maram?« Pisku« i iruk »Zakaj sp /,1‘iiiš?-»Ker jo liuhini. »Oprosti, »Irager: to /»!<•?/• kol opravičila, ik> p>i kol v/rok.- Kriftl! »Ko lii vedel, pri ja I olj, kako >Mu ■ mi čislo soh houi in niti poj-1 nta liiiiatn, kje lil si nioi*»*l sf-osoJili i stola k. >llva!a litiju! iZakaj - hvala lk)»u?< iMislil mimo iu*, «l:i hoT-i-i nirne obrali,- Liadlik Pri tiek«;iu majhnem podeželskem dni-vniku nap ^^la vi*s |i-l izkušeni glavni urednik in n j etrov mladi pomočnik. ' “k« ja tim* mora pa ><-f nepričakovano od|*>lovjti. Pride večer in njegov namestnik * erozo opazi, da ni nikjer uvodnika. Kaj naj stori? Toda mladi ni od včeraj in bistra glava jo vendarle pourunta. Tako so •trimo jutro hruli hrumni mešfani na Želu prve slr.ini lote uredniško izjavo: »Na željo množili naših bralcev se je uredništvo odločilo, da včerajšnji uvodnik, ker jo žel tolikšno odobravanje, enkrat objavimo.« skrhast zoli Niko je slar šosl let. Zadnjič je iHoral k robnemu zdravniku, da mu ji* izdrl škrbast zob. ^Ali bi ga laliko vzc I s seboj?« je prosit zdravnika, ko je tiila mukotrpna operacija pri kraju. Zdravnik mu je zob dal. Niko ga je vzel in nesel domov, šel po žlico, zajel vodo in Mopil v njej košček riadkorja, nato pa škodoželjno vtefcnil Škrbasti z.ob v raztopino: :Tiiko — zdaj pa samega seb boli!« ( P««time«. Bomltav) Junak MuIi Vinko je prišel domov s ktraš-bo pobitim kolenom. ?Kaj si mar padel, revček?« ga vpraSa skrbna mamica. »Da, padel sem...« pri-ta- io-kavim «lasom sinček. ?Pa nisi nič jokal?« 'Ne... ko pa nikogar ni biio zraven!' Dobra iu »laba slran Domaciea: »Stene v našeui modernem stanovanju so tako lanke, da pri soseda vse slišijo, kaj pri nas govorimo.« Gospa, ki je prišla v goste: »Temu se pa da pomagati. Dajte si napravili le eno vrsto opečnega zidu.« Domučicn: ■ Ze prav . .. sattio potem pa mi ne bolno slišali, kaj oni govore!. Izdajalski Ria* >K telefonu vas kličejo, gospod profesoric vstopi sluga v razred. Profesor odhiti na telefon. »Ali je tam jjosjkkI profesor N. N.?« >Pri telefonu.« . HoIlI sem vam povedati, da Jurčka Piškurja danes ne ho v šolo. ker je telo prehlajen.« iže dobro.v prikima profesor. Tedaj se mu pa glas zazdi nekam čudno znan. >llalo. dovolile, kdo je |ia pri aparatu?« In isti drobni glasek odgovori: : Moj atek. gos|>od profesor.« Poceni britje Neki šaljivec pride v brivnico. > Dober dan gospod.« »Dober dan. gospod ... Koliko računale za britje?: :štiri dinarje...« »Ali bi me hoteli za dva dinarja obriti samo [»o eni strani?* Brivec ga bebasto |K>gleda. potem se pa zasmeje. rZaknj ne, gospod!... Kar izvolite sesti...« Ko je vse pripravil, um zavezal pri okoli vratu, rnzkuJ.il britev, pripravil nulo in vzel čopič, se obrne k čudnemu gostu: »Nii. gospod, po kateri strani naj Vas obrijem?« »Po zunanji,« odgovori hladnokrvno Šaljivec. Ne mudi ar mu l.okalka drii čez polju, ob gozdovih in ponekod ludi čez kakšen potoček. Hrušč dela velik, zato se ji pa toliko Manj mudi. Kokoši se vlaku prav gotovo ne bi umeknile, če ne bi kurjač ogorčeno izpustil pare nadnje. Kakor . postiljoni iz prejšnjega stoletja po-fctaja vlak po erlrt ure in še dalje v neznatnih vasi-b. v bližini gostilo. Zadnjič »■ je peljal s to lokalko jKdnik-humorist. Ko mu je postalo ■vendarU nekoliko prepočasno, se je obrnil na vlakovodjo: iKsj vaš vlak ne more hitreje vo-■ili?« Vlakovodja ga je užaljeno zavrnil: >Ce se vam zdi. da gre prepočasi. lahko (/.»topi U* tu greste peš.-: Potnik je |>a dobrodušno odkimal: >0. ne — lako hudo se mi pa spel ne mudi.« GROF MONTE-CRISTO Roman Napisal Aleksander Dumas Podalisai si ihrlienle! 73. nadaljevanje Doluo.. prikima Allierl, to mi zadošča. \aio se obrne k Beauehumpu. .'Pragi prijatelj, računam z vami, rayu iu Mor-relu in jilt prosi. naj bi zvečer ob osmih prišli v «|>ero. Potom odide k svoji materi. Nesrečna žena te po dogodkih prejšnjega dne pred vsakomer zaprla >\«>ia vrata. Sin jo dobi vso strto na i>ostelji. Ob pogledu na sina mati bolestno zaihti in stisne Albertu roko. Mladi mo/, n« mo obstane pred materino posteljo. Njegov bledi oh ra/, in nabrano čelo sta razodevala, da je sklep o osveti postal v njegovem srcu še neizproenejši. ■ Ljuba mati,-, vpraša nato, ali poznate katerega sovražnika gospoda Morcerfa?< Mercedes v/.trepeta; opazila je, da mladi mo/, ni rekel ,mojega očeta*. Sin moj, mu odgovori, »možje, ki zavzemajo tako ugledno mesi i kakor grof, imajo mnogo sovrr>:' kov, čeprav jih ne poznajo. In m znani so najhujši.« Veat, zato sem se obrni! na •aso bistroumnost. Tako umna že-•m sle, mati. da prav gotovo niče •r ne prezrete.« Zakaj mi to govoriš?«: Ker sle na primer opazili na našem plesu, da ni grof Monte-Cristo niti betvice poiižil.*. (Irolica se vzravna na postelji in vztrepeta. »Oospod Monte-Cristo? V' kakšni zvezi je to s tvojim vprašanjem?« :Saj veste, mati, da je gospod Monte-Cristo na pol jutrovee; in na jutrovem nihče ne je in ne pije pri svojem sovražniku, da si lake ohrani proste roke za maščevanje.« »tlospod Monte-Cristo naš so vražnik. si rekel?< zajeclja Mercedes, in njen obraz postane ble-dejši od rjuhe na postelji. Kdo ti je to rekel? Zakaj naj bi nam bil sovražnik? Saj si blazen, Albert! llospod Monte-Cristo nam je vendar samo dobro storil; ali li ni mar rešil Življenja, in še sam si ga nam predstavil! O, prosim le, sin moj, preženi take misli, če jih imaš, in če ti morem dati kak svet. bodi dober z njim.« >Mati,c odvrne mladi mož z mračnimi očmi, : najbrže imate vzrok, ko želite, naj lemu človeku prizanesem.' »Jaz. vzrok!—« zajeclja Mercedes in vsa kri ji zalije obraz, toda že prihodnji mali {»ostane spet ble-dejša kakor prej. »Da, mati! Ta človek se vaui /.di zmožen, da uaiu kai hudega stori - ali je tako. mati?-' Mercedes vztrepeta in pogleda sinu prodirljivo v oči. »Kako čudno govoriš z menoj' Od kod imaš te predsodke? Ali li je grof kaj storil? Še pred tremi dnevi si bil z njim v Normandiji, se pred tremi dnevi sem videla v njem tvojega najboljšega prijatelja, in ti si bil istih misli.« Porogljiv smehljaj zaigra na Albertovih ustnicah. Merefedi ta smehljaj ni ušel: z. dvojnim instinktom žene in matere je tisii mah vse ugenila. Toda bila je modra in močna žena in je znala skriti svoj nemir. Alberl hoče pogovor obrniti drugam. toda grofica ga sama spet načne. Prišel si iu me vprašal, kako se počutim; brez ovinkov sem ti odgovoril«, da ne dobro, ljubi Albert. Uredil si lako, da boš lahko ostal pri meni; tako težko mi je, če moram ostati sama.*" »Mati ntoja, od srca rad —• 5e ne bi bila neka važna reč, ki jo moram še nocoj urediti.«^ »Tudi prav.« odvrne OTbreede« in vzdihne. :Pa pojdi, saj ne maram. da bi postal suženj svoje otroške ljubezni.« Albert se Je napravil, kakor da ni slišal teh besed; tiho se je poslovil in Sel. Komaj utihnejo njegovi koraki. že pozvoni grofica svojemu zaupnemu lakeju in mu zapove, naj gre za Albertom in naj ga ne izpusti iz oči: nato naj ji pride poročat. Potlej pokliče svojo komor-uico in se da obleči, da bo za vsak slučaj pripravljena. Lakejeva ualoga ni bila težka. Albert se je vrnil v svoje stanovanje in se preoblekel. Deset minut pred osmo je prišel Beau-cliamp. Oba sta sedla v Albertov voz in mladi mož je zavpil na glas, kakor bi bolel vsemu svetu l>ovedati, kam je namenjen: ' V o|*ero!< Pri-la sla tja. še preden se je dvignil zastor. Chaleau-Renaud ju je že čakal: niti na tun mu ni prišlo, da bi Albertu odsvetoval njegovo početje — narobe: izjavil je. da mu ;-loji na razpolago. Manjkal je le še Debrav, toda Albert je vedel, da le redko zamudi kakšno opero. Mladi mož je begal do začetka predstave po gledališču. zanaša je se. da bo kje srečal Monte-Crista. Potlej je pa šel na svoj sedež med Beaucham-pom in Cliateau-Renaudom. Toda njegove oči se niso niti za trenutek odtrgale od Monte-Crislo-ve lože, čeprav ie bila vse prvo deianje zaprla. Naposled, v začetku drugega dejanja, se vrata lože odpro in na pragu se prikaže Monte-Cristo, oblečen v črno. Nato stopi naprei in |»ogleda jk> dvorani; zdaici i ,jleda neki bled obraz in vročične oči, ki se srepo upi-taio vanj: Albert. Ne da bi pokazal. da ca je spoznal, potegne ku-kalo iz žepa in se obrne drugam. Toda grof ni Alberta niti tre-ntilek izpustil iz oči; ko je pade! zastor po drugem dejanju, je videl. kako je mladi mož vstal in s svojima prijateljima odšel iz parterja. Grof je vedel, da se nekaj pripravlja: ko je zaškripala kljuk", v vratih njegove lože. je čutil, da se bo nekaj zgodilo, čeprav se je takrat na videz veselo pomenkoval z Morrelom, sedečim zraven njega. Vrata se odpro. Šele zdaj se Monte-Cristo obrne in zagleda Alberta, trepečočega in bledejja ko zid. Za njim sla stala Beauctmmp in Chateau-Renaud. Glej ttok vzklikne grof s tisto toplo vljudnostjo, ki je njegov pozdrav tako razlikovala od na- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svettolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, su5i, monga I in lika domače perilo. Parno čisli posteljno perje iu pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA vadnili vljudnostnih fraz. Torej ste »rečno prijahali! Dober večet. gospod Morcerf!« Njegov obraz ni Usti trenutek i/.ražal ničesar drugega kakor ne-blinjeno radost nad svidenjem. Šele zdaj se je Morrel spomnil pisma, ki mu ga je bil Albert poslal; .prosil ga je v njem samo tega, naj pride v opero. Morrel j • vztrepetal; čutil je. da se priprav Ija nekaj strašnega. »Nismo prišli, da bi izmenjavali hinavske besede in hlinili prijateljstvo,« zaSkrta mladi mož; prišli smo, da terjamo od vas zado ščenje, gospod grof.« »Zadoščenje, pa v operi? odvrne grof z mirnim glasom in s predirljivimi očmi moža, ki je zmerom gospodar samega sebe 'Čeprav pariške običaje zelo slabo poznam, si vendar ne bi mislil, da je opera kraj za takšna pojasnila.- j A če se dado ljudje zatajiti, pod pretvezo da so v kopeli. ji!i mora človek poiskati, kjerkoli jih dobi.< »Mene ni tako težko dobiti,c reče mirno Monte-Cristo. >Ce »e prav spomnim, ste bili še včeraj pri meni.« »Včeraj, gospod,« odgovori mladi mož z glasom, ki se je lomil od razburjenja, včeraj sem nil pri vas. ker še nisem vedel, kdo •■»le.« Poslednje besede je izgovoril s tako povzdignjenim glasom, da so jih lahko slišali celo na sosednjih Isedežih: ljudje so se začeli obračali k Monle-Cristovi loži. *0d kod prihajale, gos|>od? vpraša Monte-Cristo tia videz čislo mirno. »Zdi se mi, da niste popolnoma pri pameti.«. ■>Ce sem izpregledal vašo verolomnost, če se mi posreči dopove dati vam. da se hoteni ma-čevati. bom še ravno dovolj pri pameti,« zavpije Alberl z onemoglim gnevom. Ne razumem vas. gospod,. odvrne Moute-Cristo. >Pa tudi če bi vas razumel, bi mi bili še zmerom preglasni. Tukaj sem jaz gospodar iu jaz edini imam pravico |M)vzdigovati svoj glas. Ven, mladi go«* po J!« In Monte-Cristo pokaže ukazujoče na vrata. O, poskrbel bom, «la pridete tudi vi veni« zaškrta Albert, krčevito stiskaje rokavico; Monte-Crislu to ni ušlo. Prav, vidim, da iščete prepir z menoj, gospod. Samo to si za-poinnite: slabo vzgojo izdaja, kdor z vpitjem izziva, gospod Mor-cer f.< Bolj od vseh drugih je Albert razumel namig: saj je bilo od prejšnjega dne to ime v vseli ustih. Že je zamahnil z roko, da vrže rokavico grofu v obraz, tedaj ga je pa Morrel zgrabil za laket, a tudi Beauchamp in Chateau-Renaud sta ga prijela od zadaj, lioječ se. da se ne bi mladi mož izpozabil. Monte-Cristo pa iztegne roko in ne da bi vstal, vzame vso vla/.no in zmečkano rokavico iz njegovih krčevito stisnjenih prstov. Gospod, reče z glasom, ki je vsem prisotnim oledenil kri v žilah, |K>berem vašo rokavico, kakor da bi jo bili vrgli; pošljem vam jo nazaj, s kroglo v njej. Zdaj pa da vas ne vidim več — drugače pokličem svoje hla|x-e, d-» vas vržejo ven. Pijan, vse zmešan, s krvavo podplutimi očmi se Alberl opoteče nazaj. Morrel porabi priložnost in zapre vrata. Monte-Cristo vzame kukalo v roke in se jame razgledovati po gledališču, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Ta mož je imel srce iz brona in obraz iz marmorja. Morrel se skloni k njemu in ga liho vpraša: : Kaj ste mu storili?« >.Iar? Nič, vsaj osebno ne.« >A vendar mora pravkaršnj: prizor imeti svoj vzrok?« Mstorija z njegovim očetom je siromaka spravila oh pamet.« 'Kaj ste mar ludi vi pri teni prizadeli?« »Nu, Havdee je razkrila zbornici grofovo izdajstvo.: >Sai res, spomnim se. da so mi pravili, pa nisem mogel verjeti, da hi bila ta grška sužnja hči Ali-paše.'. r Tu vendar je gola resnica.« O Bog. zdaj šele prav razumem: ta prizor je bil torej pre-računjen!« »Kako to mislile?« Nil, Albert mi je poslal pismo in me prosil, naj pridem nocoj v opero: hotel me je torej imeli v.\ pričo, ko vas bo opsoval.« »Najbrže,« prikima Monte-Cristo s svojim neomajnim mirom. A kaj boste /daj z njim storili?« Z Albertom?« zategne Moute-Cristo s prav takšnim mirom »Kaj Ihiiii z njiui storil, me vprašate, Maksimilijan? Kakor resnično stojite pred menoj, tako eotovo ga boni julri dopoldne ob desetih ubil.« Morrel prime Monle-Crista hlastno za roko in se strese: grofova roka je bila mrzla ko led. »Oh, nikar, gospod grofi Njegov oče ga ima tako radi« »Ne govorite mi tega V vzklik- „Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati"! kdor jih pokusi, trdi vsaki. /A\ l)cnje moremo podaljšati!, bolezni preprečili, bolezni ozdmvltl, nlabostl ojačiti, »cftfalnr moremo iK-rritftl in ne-»rečne napraviti Kaj je vzrok vsake bolezni? (V»lahi;en|e živcev, potrto««. Izguba dobrih prijateljev ali tvojih bi linjih. razočaranje, strah pred boleznijo. Mab r.ačfn ffvlfeuja In mnogo drugih raiio^ov. Zadovoljstvo )c nfbotjii zdravniki So poti, ki Te morejo dove»ti do dobrega raz-peloierta, oživiti Tvo| značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot le pa opisaoa v razpravi, ki K> te more vsakdo, ki )o zahteva, dobiti takoj In povsem brezplačno! V lej mali priročni knjižici Je raz-rofinačcno, kako morete v kratkem časa In brez ovire med delom oja* čiri živce in mišice, odpraviti slabo i HzpoloJLcnje, trudnoat, raztresenost, oslabljenje spomina, neraz-poloienje za delo in nebro) drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. PoStno zbirališče: ERNST PASTERNJKK. Iirlll Sl. Mlchaclklrcliplnfr. IJ, Abf. *M ne Monte-Cristo; prvič je mo^el kdo pri njem opaziti, da ga prevzema srd. Poparjen izpusti Morrel groif.»-roko. - Ljub, Maksimilijan,« obrne gro. (ffiovor drugam, :ali ne slišite, kako lepo poje Duprez besede: ,0, Matilda, moje duše vzor'?...« Morrel je izprevidel, da je Iu slehen.a beseda odveč, iu je obmolknil. Kmalu nato zastor pade. Tedaj nekdo potrka na vrata. »Naprej!« reče Monte-Cristo Njegov glas ni izdajal prav ni razburjenja. V lo/o stopi Beauchamp. »Dober večer, gospod Beau-rliamp,« f>a pozdravi Monte-Cristo, kakor da se ta večer še ne bi bila videla. Izvolite sesti! Beauchamp odzdravi in sede. Kakor ste videli,« reče Monte-Cristu, >sem bil pravkar v spremstvu gospoda Morcerfa.« sTo se pravi,« se uusmehne Monte-Cristo, >reči hočete, da sta skupaj večerjala. Vesel sem, ko vidim, ljubi Beauchamp, da ste treznejši od njega. »Prizuain, gotpod, da se je Albert preveč razvnel, in ;iato vas prihajam iz lastnega nagiba prosit, da ne zamerite. Zdaj, ko sem to opravil, pa upam, da mi ne boste odrekli pojasnila o svojih zvezali z janinsko zadevo; potle' pa 5e besedo, dve o mladi C» kinji...« 'Dovolj, dovolj, gospod!« ga preseka grof. »Vidim, da želite v imenu svojega prijatelja pojasnil. Prav, povejte grofičo: v najinih žilah teče kri, ki jo oba ieliva preliti: jutri ob desetih bom videl, kakšne barve je njegova.« Torej mi ne ostane drugega, kakor da pripravim vse potrebno za dvolnij?' >Za*lran tega nimam uikakih želj; zato me pač ni bilo treba moliti sredi predstave zaradi takšno malenkosti. Na Francoskem se bijejo na meče ali na pištole; v kolonijah seže človek po puški in na Arabskem po bodalu. Povejte njemu, v cigar imenu ste prišli: vzlic temu, da sem jaz razžaljen, mu prepustim iz bero orožja in vse drugo, kar je z dvobojem v zvezi — ste razumeli? V »e, tudi Če »e odloči za ameriški dvoboj z žrebanjem, naj bo ta način še tako abob>n. Meni je popolnoma vseeno, ker sem zmape gotov.« »Zmage gotov!« v /.klikne Beau-i-hamp in grofa srepo pogleda. Da.« pritrdi Monte-Cristo in skomigne z rameni. 3 Drugače se z gospodom Morcerfoin ne bi bil. Ubil ga bom. ker ga moram ubiti. Samo uro dvoboja in orožje mi fie nocoj sporočite: nisem prilatelj čakanja.« »Na pištole gre, jutri ob otiuih zjutraj, v vincenskem gozdu,« reče Beauchamp ves zmeden. I i n . \ R-4 Sifon za perilo, reklamna vrsta, meter Din 5‘— H-45 Sifon za perilo, boljša vrsta, meter Din G-— P • 650 Sifon s čvrsto nitjo, šir. 75 cm, meter Din 7'— H - 400 Sifon za perilo, dobra vrsta, šir. 72 cm, meter Din 8‘— N-11 Sifon za posteljnino, čvrsta vrsta, širina 80 cm, meter Din !)•— J - 12 Sifon s tenko nitjo, za žensko perilo, širina 90 cm, meter Din 9'— JAD-10 Šifon za perilo, srednja nit, preizkušena vrsta, širina 76—78 cm, meter Din 10'— MJ - 13 Sifon, tanjša nit, dobre kakovosti, primeren za vsako rabo, šir. 80 cm, meter Din 10‘50 Cene »BeSega tedna** nai bodo dokas, da smo vredni saupania naših kupcev. SCugsci zunai Zagreba, ks si ne moreiio osebna ogledali prireditve na ta oglas in naj zahtevalo nai posebni cenik; poslali ga jim bomo takoj in brezplačno. ggs*!>*»*sss tedna*', nai se skHcu*«to O&H&h2rt(Mlgr 2ageeb. s ___________________. »Prav. Zdaj ko je vse urejeno, mi pa dovolite, da se malo naužijem godbe.« Beauchamp se jecljaje poslovi; ni vedel ali bdi ali sanja. »Dovolite, ul itd. Že dalj fasa nisem nit' uaročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljarna. Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—. RUDOLF C0TK. LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) |pilC3IIC3IIC3IIC3IIC3IIC3IIC3IICD'C3IIC3MC3IIC=>IIC3llC3IICDII< JUGOČESKU JUG0SL0VENSK0 ČEŠKA tekstilna industrija KRANJ IZOtLUJE: barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile. Zahlavall« samo istfalKa ta tovarna! l!OIIOI(OltC3IIC3IIC:ilOfiOMehka duša«. POVERJENIKE SPREJMEMO v /seli krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumeri ja Nobilior, Zagreb, Iliča 34. ANGLEŠKEGA POINTERJA starega 6—12 mesecev kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod šifro »Pointer«. OSAMLJENO SE POČUTIM in bi želela dopisovanja z gospodom nežnih in finih čuvstev. Dopise prosim na upravo pod »Nežna čuv-stva«. NEPOTREBNIH DLACIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Iirbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 3-1. PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva testa 25. DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, kopalnico in predsobo iščem. Lahko suteren blizu središča. Ponudbe pod »Suho in svetlo«. DAMSKE OBLEKE, plašče in perilo Vam izdela lepo, moderno in po solidni ceni Malči Perenič, Ljubljana, Tyrševa cesta 29, I. nadstropje. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v Črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 31. OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, čist in lepe oblike kupim takoj. Ponudbe pod »Voziček«. MAKITLATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«. GOSPODIČNO, katere članek je bil objavljen v »Družinskem tedniku« pod psevdoniom »Rita«, prosi uredništvo za naslov, ker je zanjo prišlo pismo. Na razpolago ji je v naši upravi. Povečanje prHtranlcov Vam omogočamo kljub težkim časom. Ničesar drugega Vam ni treba napraviti, ko da od svoje plače, oziroma dohodkov odločite, četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost. Vse drugo Vam izvedemo sami, ako se zglasite pri nas. Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar (za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.). To je novi način štednje, s katerim hočemo tudi nepremožnim pomagati do blagostanja. Ravno zato se Vani obrestuje ta denar po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje. Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se le obrniti pismeno ali osebno na Hranilnico Dravske banovine Ljubljana Celje Maribor Izdala *a kouaoreii »Družinskega tednika« *. Bratuža, novinar.; urejuje In odgovarja flugo Ker«, novinar; tiska t«kar«a Merkur d. d. v Ljubljani; 3 ea tikamo odgovarja G. Mihalek, ni f Ljtfbljaut.