AV t te A Ki A" AVE MARIA. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St. Francis. 185a W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Subscribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6- 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, -111., under the Act. of March 3, 1879- Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, 1919- V ZALOGI "AVE MARIA" IMAMO SLEDEČE KNJIGE. Povest, And. Gabršček ............ 100 Ivan Mizerija, .................... I-C)0 Majdič: Na Sveti Večer vezan ---- 1.25 Turki pred Sv. Tilnom. Povest ---- 1.00 Igralec, roman................... 100 Ne v Ameriko. Povest ............ 1.00 Humoreske in Groteske. Ruski narodni humor ...................... 100 Erjavec: Hudo brezno. Roman.....75 Kozaki. Roman .................. 100 Svetobor. Povest ................. i-oo Dane: Povesti za mladino ........ 1.00 Jurčič: Sosedov sin................ i.oo Maksim Gorki: Povesti............ 100 Spilman: Junaštvo in Zvestoba---- 1.00 Detela: Malo življenje. Povest ---- 1.00 Zabavna knjižica. Povesti ........ 1.00 Večeri ob Lemanu. Povest ........ 1.00 Spilmanove Povesti šestnajst zvezkov po .......................... -50 Na različnih potih. Povest.........50 Jos. Jurčič, Sosedov sin. Povest .. 1.00 Vojnimir. Povest ................. .50 Alešovec: Ljubljanske slike ....... 1.50 Zadnja kmečka vojska. Povest .... 1.50 Alešovec :Kako sem se jaz likal. Povest. Trije zvezki ................ 200 POVESTI: Fran Erjavec: Izbrani spisi. — Povesti Erjavčeve so znane in splošno ' priljubljene. Vezan ................ 1.00 Sheehan: Kresilo duhov- Kdor pozna duhovitega irskega pisatelja Sheehana, ta ve, da je Kresilo duhov knjiga, katere se človek nikdar ne naveliča. Vezan ................... 1.00 Bob za mladi zob, vezan. Lepa knjižica za mladino. Pa tudi odraščeni bode našel v nji lepo kratkočasje.. .50 Spisi Andrejčkovega Jožeta, devet snopičev po ........................35 Detela: Prihajač, je krasen roman, skozi in skozi zanimiv in podučen . '.>5 Martin Krpan, narodna povest. Kdo še ni slišal o Martin Krpanu? Kdo se še ni nasmejal njegovim duhovitim pristno kranjskim šalam? To je sicer izmišljena povest, vendar pisatelj je tu v krasno zaviti obliki povedal bivši avstriji, da bode prišel iz Kranjskega Martin Krpan, ki bode premagal Nemškega in Mažar-skega Brdavsa in osvobodil svoj narod. Še le danes razumemo prav Martin Krpana ....................75 Taras Buljka, zgodovinski roman. Krasen roman .................... 1.25 Izidor Cankar: S poti! povest. Izidorja Cankarja vsakdo pozna- Njegova duhovitost je znana- Tako duhovita je ta povest, krasen jezik. .. 1.00 Dalje imamo v zalogi manjše povesti in romane: Cesar Maks in Meksika.........$ .50 Don Kišot........................ -50 Naša Ančka.......................75 S'ste e Šesto, povest, ..... ..75 Kuratorska povest, ...... tfr■ -75 Zvonarjeva hči, ........... .50 Hudo brezno, .....................75 Na različnih potih..................50 Rešitev o nravem času,.............35 Narodne pripovedke, .. .......35 Gozdarjev sin, .....................75 loblčsv sin .......................35 G-cfinja Cenovefa................ 35 Narodne pripovedke, ...............50 Jaromil. 1'ovest- ...................35 Erazem Predjamski................35 Cerkvica na skali, ..................35 Hubadove pripovedke, ...........r .35 A. Kalan: Pripovesti................35 Pri Vrbčevem Grogi...............35 Car in tesar, .......................35 May Erie..........................35 Na preriji..........................35 Potovanje v Liliput................ -35 Maksimilijan, ................... -25 Zbirka narodnih pripovedk I........35 Mirko Poštenjakovič, ..............35 Strelec, ■ . ......................35 Znamenje štirih. Roman........... 1.00 Iz dnevnika mladega Poredneža. Povest . ............................ 1.00 Jecnač Zmagovač- Povest......... 1.00 Eno leto med Indijancu Povest.....50 Meško: Njiva- Povest...............35 RAZNE KNJIGE: Slov. Hrv. Katoliški shod. Poročilo velikega sheda, ki je bil v resnici rojstvo Jugoslavije. Kdor danes to poročilo bere, ta vidi, kako so katoliški naši škofje pletli vez med brati Jugoslovani, kako so polagali temelje. na katere so potem postavili Jugoslavijo....................... 1.50 Osmero Blagcov- Krasna knjiga za poduk slovenskega naroda......... 1.25 Lurški čudeži........................._ "Vzorov in bojev," katere je pisal Di;. Debevc. Te črtice so sedaj ponatisnjene v posebni knjigi. Jako žaba vjio............................ i.co • Dr. Jeglič: Starišem! Stariši. preberite to kniipo. Zlata ic vredna.....50 Dr. Jeglič: Dekletam- ..............50 Dr. Jeglič: Mladeničem. ...........50 Zgledi bogoljubnih otrok......... 1 00 Slovenske pesmi prevedene v nem- ščino . • .......................... 1.00 Naša država. Kdor hoče čitati kako pojmujejo Jugoslavijo naši rojaki doma, naj čita to knjižico.........75 Kratka katehetika, navodilo za pod-učevanje otrok v katekizmu. Ker v več župnijah dekleta in fantje oskrbujejo poduk otrok v krščanskem nauku, jim bode ta knjižica dala lepili navodil, kako se mora poduče-vati. Vzcri in boji- Kdor je čital "Dom in Svet" pred leti, ta se gotovo spominja- Vzorniki I. sv. obhajila. Podučna knjižica lepih zgledov vzlasti za o-troke, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo....................... 1.00 Skrivnost Presv- Rešnjega Telesa, krasna knjiga c. presv. Rešnjem Telesu. katero prav toplo priporočamo vsem častilcem Evharistiškega našega Gospoda ...................... 1.00 Knjigovodstvo v dveh zvezkih. — Pravo knjigovodstvo je podlaga vsakega podjetja. Koliko naših trgovcev ni vspelo edino radi tega, ker niso znali voditi knjig. ........ 200 Iz raznih .stanov- .................35 ZRDAVNIŠKE KNJIGE: "Dojenček" navodilo materam pri njih skrbi za zdravje njenih otrok. Vsaka mati naj bi prečltala to knjigo............................50 O ljudskem zdravju. Knjiga, ki je vredna zlata zi vsako hišo ........ 1.00 ZcliSča v podobah- Domača zdravila so največkrat najboljša pomoč za razne manjše bolezni..............50 Zdravilna zelišča...................75 Cpolna neverr^st, ................. 50 POEZIJE: Simon Gregorčič, vezan ..........$1.00 S;mcn Gregorčič, priredil Ivan Dor nik, vezan........................ 1.00 Padajoče zvezde, pesmi A. Gradnik, vezan. ■ ...................... 100 Šotor miru, poezije Silviana Sar- detiko • ..........................75 Zbirka pesmi Simona Gregorčiča nevezan ..........................75 Zbicka pesmi, Anton Funtek .......75 Psdmi, Ivan Vesel .............. 1.00 les. Cmperman Poezije .......... 1.00 Pesmi. Dolinarjeve .75 Maseljejnci...................... .45 Viljem Hafove pravljice,...........50 Vojska na Turškem. .............. .50 Poslednji Meksikanec, .............50 Šopek lepih pravljic................35 Narodne pripovedke za mladino ... .35 Avstrijska ekspedicija, .............35 Zbirka narodnih pripovedk, .......35 Bitka pri Visu ....................35 Marion, krščanski deček, .......... .35 Prst božji.......................... Na valovih južnega morja......... .35 Kraljevič in berač .................35 Krištof Kolumb.............'...!.! '35 Car in tesar................*.....35 Dr. Ivan Tavčar povesti: Dr- Tavčar je dober pisatelj in ima popolnoma v oblasti jezik. Njegovi ro-ni so duhoviti. Nevezani $1,00. vezani ............................ 1.25 ŠTEV. (NO.) 17 AUGUST 21st 1920 ilaročnina za celo leto za Ameriko $2.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.00 za Evropo za Evropo List v obrambo sv. vere med Ameriškimi Slovenci. Nekoliko prijateljskih besed. KONEC POČITNIC bodo veselo tekle v različne šole, da jim bodo skrbni učitelji in učiteljice skozi deset šolskih mesecev bistrili mla-;di razum, žlalitnili srce in krepili značaj, ter jih pripravljali za težko nalogo, katero jim bode njih življenje naložilo v njih moški dobi. Toda v Ameriki imamo dvojne šole: šole. ki bistrijo samo razum, ki ponujajo našim otročičkom samo različnih ved, znanosti, ki jih skušajo pripraviti za to, da bi si kot izurjeni pisači, računarji i. t. d. našli kolikor mogoče dobrega in veliko kruha. Te'šole se za srce ne zmenijo, ker so ustanovljene na podlagi, da se te strani človeškega bitja ne bodo dotaknile, ker tu ne vlada edinost prepričanja med stariši, kakšna naj bode ostala vzgoja. Zato te šole — mislimo publične — prepuščajo vzgojo srca popolnoma starišem. Toda mi "katoličani imamo višje pojme o človeku, kakor da bi bila njegova naloga 11a svetu samo namen jesti in se dobro imeti in si veliko denarja napraviti. Mi vemo iz dvatisočletne izkušnje, da človeka ne osreči samo bister razum. Mi vemo, in skušnja nas uči, da je bilo na svetu že milijone zelo učenih ljudi, ki so znali krasno pisati, izborno računati, ki so bili učeni profesorji, učeni doktorji, toda živeli so zelo- zelo nesrečno in še nesreč* neje končali svoje življenje. Nasprotno pa nas je naučila dvatisočletna izkušnja, da je bilo na milijone in milijone ljudi, ki niso bili tako učeni, ki so pa imeli jako dobro drugo vzgojo — vzgojo srca in značaja, pa so srečno, da, presrečno živeli, storili velikanske stvari za svoje ljudi, za celi svet za celo človeštvo in ne samo za svoj čas, temveč za tisočletja naprej. Zato pa ni čudno, če so se zavedni katoliški stariši združili po posameznih župnijah in si začeli postavljati lastne šole, katoliške šole, v katerih so naročili njih po-magačem, učiteljem in učiteljicam, da hočejo, da se v njih vzgajajo njih otroci ne samo po duhu, ne samo po razumu, temveč tudi srce, da mora cela vzgoja njih otrok biti na podlagi srca in značaja, t. j. na verski podlagi. "Vzgojite nam," pravijo, "poštenih in značajnih mož in žena, bogaboječih, moralno čistih, ki bodo tudi učeni, ki bodo tudi vedeli vse potrebne svetne znanosti in vednosti." SLOVENSKI STARlSl! Tu,di Tse<*"»- citi v katero solo boste poslali svojega ljubčeka, katerim rokam boste zaupali svoj biser, da ga vam vzgoje in izbrusijo. Ako ste zavedni katoliški stariši, potem veste, kaj vam je storiti, potem veste, katera šola je edino primerna za vaše otročičke. Veste, da katoliški otroci spadajo edino — v katoliške šole, NAŠE SOLSKE SESTRE,po našil; kat;,liških šolah ' so vredne, da jim zaupate svoje otročičke. To so dobra, plemenita katoliška dekleta. V najlepših letih, v najlepšem cvetju svoje mladosti, so se poslovile od sveta, so zapustile svoje stariše in brate, svoje prijatelje in prijateljice, so zapustile vse. kar bi jim ta svet mogel nuditi, vse mladostne zabave, vse veselje, da zapustile so vse, vzele nase spokorno, zaničevano obleko uboge redovnice, izročile svojo voljo, vse svoje zmožnosti v roke redovnih predstojnikov — za to, da bodo služabnice Kristusove , pomočnice krščanskih starišev, da bodo vodile mladino k Bogu, da bodo blažile nedolžna srca, vzgajale naše otroke za "Boga in domovino", za nje same in za vas. Ali niso vredne zaupanja te plemenite " 4» 4» 4* 4» 4» 4* 4» 4» 4» 4* 4» 4» 4» 4* 4» 4» 4* 4» 4» 4 4» 4» 4 4 4» 4» 3 šni našim svetnim predpostavljenim, kot zvesti otroci katoliške cerkve se hočemo pokoriti njenim zapovedim. Ako. nas bodo naši duhovni opozarjali na nam grozeče nevarnosti, bomo se teh nevarnostij zvesto izogibali, kot zvesti sinovi sv. Cerkve. Posledice nepokorščine v svetnem oziru so revolucija, požig, u-mor, lakota; nepokorščina v cerkev-nih zadevah ima za posledico razkol občin, ločitev od cerkvenih oblastij, ločitev od Cerkve. Savan. POKORŠČINA. Pokorščina je velike važnosti za človeško družbo. Brez nje bi človeška družba ne mogla obstati. Vzemimo ramo nekaj izgledov o nepokorščini in njenih posledicah: Že v nebesih najdemo nepokorščino, posledica je bila, da je bilo mnogo an-geljev vrženih iz nebes in pahnjenih v peklo. V raju je bila našim prvim starišem dana zapoved, da ne smejo jesti od prepovedanega drevesa; jedli so, zato pa so bili izgnani iz raja, in ta kazen je prešla na vesoljni človeški rod. Tako bi lahko navedli še mnogo zgledov. Pokorščina mora biti v vsaki človeški družbi. V družini morajo o-troci biti pokorni starišem. Glejte na zgled Božjega Odrešenika; bil je pokoren svojim starišem, vse njegovo življenje je bilo zgled prave pokorščine: "Bil je pokoren do smrti na križu." Otrok mora ubogati svoje stariše; kje pa naj se uči o-trok pokorščine, ako ne od svojih starišev? Otrok se sicer uči pokorščine v šoli, toda dober zgled starišev mora to pokorščino utrjevati. Fant, dekle gresta na delo; treba se sedaj vaditi v pokorščini, katere sta se doma učila; pri vsakem podjetju povsod so predpostavljeni, povsod predpisi in zakoni, katerim se treba podvreči, po katerih se treba ravnati. Kakor tu, tako v vsem družabnem življenju. Vsako mesto, bodi — si malo ali veliko, vsaka država, vsaka vlada ima svoje zakone; kdor ravna proti tem zakonom, ga kaznujejo. Tudi sv. cerkov ne more obstajati brez zakonov. Duhoven mora imeti svojega škofa, škof svojega nadškofa, ta je zopet podložen kardinalu, in tako gre to naprej do papeža, ki mora biti tudi pokoren svojemu najvišjemu gospodarju — Bogu. Cerkev ima svoje zapovedi, svoje predpise, katere mora vsak njen član izpolnjevati. Razun tega so v vsakej župniji, v vsakej škofiji posebne odredbe, po katerih se treba ravnati. Duhoven ima pravo, da zahteva pokorščino od svojih župlja-nov, škof ma pravo, da zahteva pokorščino od vseh svojih vernih v škofiji. Zato imajo pa tudi škofje in duhovniki nalogo, sveto dolžnost, da opozarjajo svoje vernike na nevarnosti, ki jim groze. Ako je pa to njihova dolžnost, potem je dolžnost vernikov, da poslušajo. Kako bi mo glo obstati kako društvo, kaka organizacija, ako bi vsak član delal po svoji lastni glavi; ako bi jeden vle kel na desno, drugi na levo? In tako je v vsaki župniji, v vsaki škofiji, kjer se verniki nočejo pokoriti. Kjer ni edinosti, kjer ni sloge, kjer ni skupnega sodelovanja, tam nikoli ne pričakujmo kakih vspehov. Poglejmo dandanes po svetu! Danes re obstoji vlada, jutri je ni več; umori in upori so jo strmoglavili. Najlepše države so uničene, kakor hitro izgine pokorščina do oblasti. Nam se ni treba ozirati daleč naokolo, da bi videli, zglede nepokorščine. Kot zvesti državljani hočemo biti poslu- Mati Elizabeta. V TVOJEM VARSTRU. V srečnih dneh mladosti moje nesli pred obličej tvoje angeli pozdrav so moj. Sladka mati, mati mila, k Jezusu si me vodile preko križev in skušnjav. V najbridkejših dneh življenja, v urah grenkege trpljenja bila moja si pomoč. Ko je mrak na dušo legal, ko je dvom v srce mi segal, v dan si spremenila noč. V smrtnem boju, zvezda mila, s svojim žarom okrasila boš življenja zadnjo pot. Mate: inska ljuba roka popeljala bo otroka v sreče dom iz doma zmot. V MOLITEV PRIPOROČAMO Za dravje: Frančiška Skulj, Cleveland, Ohio. DAR ZA "AVE MARIA" Frančiška Skulj, Cleveland, O. $3.00 Bog stotero povrni! NA BEGU. I. Kdo bi mogel vedeti, kdo in kako bi mogel dopovedati, zakaj je tako: udari včasih usoda in nesreča kakor strela z neba, včasih se plazi polagoma bliže, pripravlja se, še vsa lena, neodločna še, celo svari te s tem, z onim dogodkom: "Bodi oprezen! Pripravi se!" Tako se je pripravljala usoda meni, in vendar je prišla nepričakovano, kakor tat v temni noči. Dvakrat je potrkala na okno, niti boječe ne, ne, krepko in zelo slišno, se je napovedalo, tretjič je udarilo. Dvakrat me je prestrašilo, tretjič sem se čutil varnega, pa bi me skoro zmedlo. Prvič smo 'bežali v pondeljek, dne 9. decembra 1918. Trije smo se našli na begu, trije smo delili isto usodo: g. dr. Cukala, župnik iz Podkloštra pod Trbižem, g. Kuhling, župni u-pravitelj iz Podgorjan v Ziljski dolini in jaz. Zgodil pa se je naš beg tako-le: Dne 8. decembra, na praznik Brez madežnega Spočetja, ki je bil ravno v nedeljo, so bile po blagoslovu še stranke pri meni v sobi, kar vstopi gospa Romauhova, soproga nadrevi-denta pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku, zdaj komisarja železnic za Slovenijo v Ljubljani. Prosim jo, naj malo počaka. Ko ljudje odidejo, pravi: "Ne vstrašite se, gospod župnik, z zelo neprijetno vestjo prihajam." Ker sem se med vojno privadil vsemu hudemu, le smrti še ne, se vstrašil nisem; a radoveden sem postal: " S kako ?" "Odidite za nekaj dni kam!" — "Zakaj?" — "Jutri nameravajo vas in g. mdporočnika Napokoja — ta je bil tedaj doma pri stariših — zapreti." — "Kdo?" — "Soklatenrat." — "Zakaj ?" -— "Kaj vem ! Pač ker ste Slovenec." — "Čudno. Kje ste izvedeli to, gospa?" — "Gospa Papeževa s pošte mi je povedala. Ona danes žal ni mogla priti sem, pa je mene naprosila, naj vam grem povedat." — "Odkod ve gospa?" — "Vojak, ki je sam ud "Soldatenrata", ji je povedal .Ali ni vedel, da je znana z vami, ali vas je hotel na ta način opozoriti. Idite, preden bo prepozno." — "Danes ni mogoče, večer bo kmalu. Tudi imam oznanjeno za jutri sveto mašo. Popoldne moram k g. sosedu v Št. Štefan pomagat otroke spove-dovat. Pa poj dem takoj po sv. maši. Morda vendar ne pridejo že ponoči." — "Upajmo, da ne. Pa ostanite vsaj v Št. Štefanu nekaj dni. Morda se med tem kaj predrugači." — "Bo-demo videli. Zelo hvaležen sem vam, gospa, in gospe Papeževi." Ni me preveč ostrašila neprijetna vest, nisfem je pa tudi preziral. Da v Beljak oziroma čez demarkacijsko črto, Žilo, pet minut pod cerkvijo, več ne smem, sem vedel. Vedel sem tudi, da nasprotniki v fari, lutrovski Neme' in nemčurji. vsepovsod ruje-jo proti meni. Nemogoče ni, da se spet kaj pripravlja. Ko je zvonil cerkvenik večernico, sem stopil v cerkev in mu naročil: "Bodite tako dobri in sporočite jutri zjutraj g. nadporočniku Napokoju, naj za nekaj dni odide od doma. Are tirati naju hočejo." Ko bi bil povedal to cerkveniku šele drugo jutro, kakor sem izprva nameraval! Moža je stvar skrbela in je sporočil g. nadporočniku še ti- s'.i večer. Nadporočnik in dva fanta pa se napravijo kar na pot. v sosednjo, dobro uro oddaljeno vase Blače in Malošče, da bi alarmirali tam "narodno stražo", naj nam pride na pomoč. Komaj sem drugo jutro odmaše-val, že izvem, da so vojaki narodne straže že o polnoči prišli. Bilo mi ie zelo sitno, kakor bi slutil, da ne bo dobro; predrugačiti nisem mogel. Od doma sem nameraval iti takoj po sv. maši; šel sem šele ob enajstih. Vse dopoldne so prihajali ljudje, zdaj fantje narodne straže, zdaj drugi — kakor začarano je bilo. Ko sem šel čez polje, — sneg je ležal visoko — proti gozdu, ki se razteza potem čez hrib skoro povsem do Št. Štefana, sem videl, da je prihajala iz vasi pod gozdom, dobre četrt ure od farne cerkve, četa fantov in mož, deloma oboroženih s puškami. deloma brez orožja. Ko so opazili mene na gazi nad vasjo, so postali, me gledali nekaj hipov, se okrenili in naglo korakali nazaj v vas. — "Če danes pridem srečno v gozd in v Št. Štefan, me varuje sam Bog." — Do gozda sem korakal si -cer urno, a ne prenaglo; naj ne mislijo, da se bojim. V lesu samem sem stopil jadrno navkreber, da me je polival pot. Večkrat sem se ozrl, zdaj zdaj, sem mislil, da se oglasi za menoj: "Stoj!" Pa ni bilo nič. To me je potolažilo. Ošteval sem sam sebe, kako slabo sem sodil svoje farane, da bi me mogli napasti. Ko sem korakal doli proti Št. Štefanu ali Štebruc, kakor govori ljudstvo, sem bil že odločen: "Po sv. spoved' grem kar nazaj 11a Žilo." Sosedu, g. župniku dr. Lučovniku, sem povedal vso storijo. Tudi 011 je bil mnenja: "Ne bo tako hudo. Če ti drago, ostani pri meni. meni bo ljubo. Če ne, proti večeru se vrni." Sedla sva h kosilu. Sredi kosila zaslišiva zunaj na stopnicah, na hed niku, težke, energične korake. "Ali gredo po me?" sem pomislil. Potrka. Vrata se odpro, dr. Cukala in Kuhling vstopita. "Kam pa vidva?" "Beživa." "Zakaj?" "Ker so naju pregnali in pognali." "Kdo?" "Kdo neki? Nasprotniki — Nemci in kar je hujša gnusoba: nemčurji." Odložil sem žlico, pomislil na svoje farane, in v srcu me je zabolelo. Gospoda pa sta pripovedovala. Doktor je stopil prejšnji dan po sv maši iz cerkve. Trg«pred cerkvijo je poln ljudstva kakor ob največjem sejmu. Pri trgovcu nasproti cerkve so nastavljene strojne puške. Podklošterski špisburgarji so ga ob-stopili, mogočni in glasni, ker tudi našim maloštevilnim orožnikom so bili odvzeli med tem orožje — daljavo 120 kilometrov je naša premodra vlada zasedla s 150 orožniki! — in zahtevali, naj zapusti faro. Z brevir-jem v roki se gospod ni mogel boriti zoper strojne puške, pa je obljubil. V župnišču se je obotavljal vse popoldne. Proti večeru pride fant, ki pravi, da ga čaka za vasjo sosed g. Kuhling, ki je ubežal po stranskih potih iz svoje fare, sicer bi ga bili vjeli in odvedli v Beljak. Zdaj se je odločil in šel je. Vsa Ziljska dolina je spuntana. sta pripovedovala. Prejšnji dan so imeli nasprotniki vse povsodi zborovanja in so sklenili, da se slovensko orožništvo in slovenski duhovniki morajo umakniti. Res je bil shod tudi pri nas, pri Mariji na Žili. Slišal sem vse popoldne krik in vpitje iz sosedne gostilne, protestant je gostilničar. Mislil sem nekaj časa celo, da bodo župnišče napadli. Pa se me nihče ni lotil, nihče mi kaj grozil. "Tako je z nami, pionirji Jugoslavije," sem se čudil, ko sta povedala. "Pa grem z vama. Kam krenemo?" "V Št. Jakob: (V-kotu pod* Kara- . naše »fante," mije. bilo zdaj ja'sno. vankami leži, ob tunelu, ki veže Ko- Naročili smo sani. Dobili nismo roško s Kranjskim.) Od tam. če tre- drugih kot čisto navadne kmetške ba na Kranjsko ali domov na Štajer- ki vozijo les na njih. Veseli srno bili, sko." — Dr. Cukala je Štajerc/ Kub'- . da .šeitake." V :mraku smo .se odpe-ling Korošec, ■ ' V-'. , lja-li. Me'd' potjo sem se zamišljen o- Popoldne smo dobili vest. Prote- zir'al prek na Blače ob B laškem-' je-stantski gostilničar na Žili je z nem- . ^eru.rskrajno vas v moji fari Jasno škomislečimi kmeti napadel fante so svetile iz oken luči- mirno je po- naše narodne straže Premagali so čivala vas pod hribom, z gostinv le- jih in odvedli v Beljak. Le eden je som zaraslim — nikomur ' blagih ušel — kakor Jobovih hlapcev le Blačanov se ni sanjalo, da po cesti eden — ki je prišel nesrečo naznanit. onstran železniške proge beži njihov A tako, torej je šla četa, ki sem župnik, mislil, da ibo zasledovala m£ne. le na 254 ' ..............................................imun................................................................................................................. Sv. Stanislav Kostka ŠESTNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. "Ali je dovoljeno v soboto ozdravljati?"—Luk. 14, 3. Farizeji so pripeljali k Jezusu vo-deničnega, ne iz ljubezni do trpečega, ampak da bi Jezusa skušali.' Bila je ravno sobota, svet dan, in mislili so, da bodo dan Jezusa najložje vjeli češ ta dan se ne sme ničesar delati. Ako bi vodeničnega ozdravil, razkričali bi ga kot grešnika, ki onečašča Gospodov dan; ako bi ga ne ozdravil, rekli bi, da tega ni mogel storiti. Toda Gospod je videl njihove misli; zato jih je naravnost vprašal: "Ali je dovoljeno v soboto ozdravljati?" In ker so farizeji na to molčali, jih je vprašal: "Ako bi komu izmed vas osel ali vol padel v vod-, njak, bi ga li ne potegnili ven sobotni dan? Ako je dovoljeno toraj rešiti živinče, koliko bolj človeka?" ' Dobra dela usmiljenja toraj Gos-1 podovega dne ne oskrunjajo; ali kar nedelje in praznike oskrunja, je težko delo, ki ni neobhodno, nujno potrebno. Zato pa imamo Božjo zapoved: "Posvečuj zapovedan praznik!" Kdor dela v nedeljo, greši: 1.—proti naravi, 2.—proti Božji zapovedi, 3.—proti samemu sebi. Greši prvič proti naravi. Vsakemu človeku je dala narava posebno množino sil, in te sile so omejene. Da bi kdo vedno in vedno delal, tega ne zdrži. Kakor potrebujemo po \ vsakdanjem delu počitka, tako je potreben tudi v tednu jeden dan za telo, da si nabere novih sil in moči. Oil> času francoske revolucije so odpravili vsako bogoslužje in z njim tudi nedeljo, odločili so vsaki deseti dan za počitek. A kmalu še je pokazalo ,kako je to neumno; vsled preobilega dela začeli so hirati ljudje, začela poginjati živina, ker je bilo premalo; počitka., Kdor toraj po nepotrebnem težko dela ob nedeljah zapravlja po nepotrebnem svoje moči, spodkopuje si zdravje, zapravlja svoje življenje: greši proti naravi. Greši drugič . proti Božji zapovedi. Posvečuj Gošpodov dan. pravi Božja zapoved. V drugi Mojzesovi knjigi beremo, da je bil s smertjo kaznovan, kdor je skrunil Gospodov dan. I11 kako so naši predniki praznovali Gospodov dan ! < Komaj se je jelo svitati nedeljno jutro, so mislili le na službo Božjo, mislili le na svojo dušo; zbirali sa v hramih božjih, poslušali sv. evangelij,' katerega jim je razlagal duhovnik in se udeleževali sv. daritve. Tako so živeli prvi kristjani, in Božji blagoslov ni izostal. Ni bilo toliko ubožcev, toliko revežev-trpinov, kakor jih je' dandanes. Nedeljski počitek je okrepčal njihovo telo, da so s toliko večjo silo lahko delali, okrepčal je njihovo dušo, da niso tako hitro padali v greh, ni bilo toliko zapravljivcev in lahko-živcev, kakor jih je dandanes, vsakdo je zmerno živel, in kar je pre-ostajalo, dajali so ubožcem. Kak razloček med takrat in našim časom ! Greši tretjič proti samemu sebi. In sicer najprej proti svoji duši. "Ne samo od kruha živi človek, ampak od vsake besede, ki prihaja 'iz ust Božjih." Naša duša potrebuje hrane, in ta je Božja beseda, Božja služba. Za svoje telo skrbimo skozi šest dnij, tedaj se vsaj ledini dan brigaj-1110 in poskrbimo za dušo. "Kaj pomaga človeku, ako bi si ves svet pridobil, na svoji duši pa škodo trpel?" Razločuje se li vvčem človek, ki ne posvečuje.Gospodovega dne, od neumnega živinčeta? Kdor dela od Gospodovih dneh, naj nikar ne misli, da bo imel od tega kak poseljen dobiček. Tako delo nima Božjega blagoslova, Pregovor pravi: "Kar vzameš Bogu. to ti vzame zopet hudič." Duhovnik, ki je imel razun svoje župnije v oskrbi še mogo drugih.misijonski postaj, obiskal je prilično tudi farmerja", ki je kmetoval že leta in letri, ni praznoval.nobene nedelje, nobenega praznika, oral,' sejal, in opravljal vsakovrstna težka dela ■ tudi ob praznikih. Tožil je farmar, da kljub vednemu delu komaj pridela toliko, da za silo plača davke in - preživi svojo družinico. "Ne posvečujete nedelje?", vprašal ga je duhoven. "Ne morem, vsaj se itak komaj preživim." "Delate li vsako ne-. deljo?" "Delam", bil je odgovor, "a vendar vse zastonj." "Ne vidite H prsta Božjega? Bog vašega dela ne blagoslavlja. Ko bi vi dali Bogu, kar je Božjega, bi se vam pa bolje godilo." Čez par let prišel je 11a o-b'sk dotični duhovnik v isto misijonsko postajo in vprašal, kako se farmarju N. godi. Povedali so mu, da je nedavno umrl, da se pričetkom. ni mnogo brigal za cerkev., da se mu je v poznejših letih precej.dobro godilo. Umrl je kot dober kristjan. Vidite, kratek razgovor z duhovnikom ga je pripeljal na pravo pot. . Dragi moji, ta.di vi posvečujte Gospodove dni, in Bog bo blagoslovil vaše delo. Amen. —-■-v^-sO-i— SEDEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. "Ljubi bližnjega kakor -samega sebe."—Mat., 22, 31). Ko se-je apostol Janez že postaral, da ni mogel imeti, več daljših pri- \ dig, ponavljal je vedno in vedno besede : "Otročiči, ljubite se med seboj !" To pripoveduje o njem sv. Jeronim. Za to so nekateri godrnjali. ker jim ponavlja vedno jedno in isto; a sv. Janez je rekel: "To zapoved sem prejel od Gospoda; in če to izpolnjujete, bo dovolj." Sv. Janez je govoril resnico. Kristus sam je označil ljubezen do bližnjega kot znamenje svojih učencev: "Na tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj." V današnjem evangeliju imenuje Kristus zapoved ljubezni do bližnjega največjo zapoved in pravi, da je podobna prvi zapovedi: "Ljubi Gospoda iz celega svrca ... In dostavlja: "Na teh dveh zapovedih sloni ves zakon in proroki." Kaka naj bo toraj naša ljubezen do bližnjega? Ljubezen mora biti najprej splošna. Ljubiti moramo vsakega človeka brez izjeme: bogatina in reveža, u-čenjaka in navadnega delirvca. prijatelja in sovražnika. Vsak je odkupljen z dragoceno krvjo Kristusa Gospoda. Najlepši zgled te ljubezni nam je dal Gospod sam. Ljubil je pogane, ljubil Samaritane, ljubil svoje učence in prijatelje, ljubil pa tudi svoje sovražnike in rablje; ljubil je nedolžne, ljubil pa tudi grešnike; ljubil bogatine, ljubil pa tudi reveže; ljubil odrasle, ljubil otroke; ljubil zdrave, ljubil bolnike; ljubil svojo mater, ljubil pa tudi tujce; ljubil svojega ljubljenca Janeza, ljubil pa tudi Judeža Iškarijota. In najlepši zgled o tej ljubezni nam je podal v priliki o usmiljenem Samari-janu. Ni se brigal Samarijan za to, da je bil revež, ki je padel med razbojnike, jud, ampak hitro je stopil raz živinče, se ga zavzel, obvezal mu rane in ga peljal v gostilno v nadaljno oskrbovanje. Farizeji so učili, da moramo ljubiti samo svoje prijatelje, sovražiti pa svoje sovražnike A Kristus je rekel: "Jaz pa vam pravim, ljubite svoje sovražnike, dobro storite tem, ki vas sovražijo, molite za te, ki vas preganjajo, da bote otroci vašega Očeta, ki je v nebesih." Tudi sovražnik je naš bližnji, tudi njega moramo ljubiti. Ljubezen mora biti nadalje odkritosrčna. Odkritosrčna pa je, ako lju bimo ne samo na videz, ampak v dejanju. Zato pravi sv. Janez: "Otročiči moji, ne ljubimo samo z jezila 111 in besedo, ampak v resnici in v dejanju." In Kristus pravi: "Karkoli hočete, da vam drugi store, storite vi njim." Kako odkritosrčno ljubijo dobri o-troci svoje stariše! Kako se varujejo da bi jim ne napravili kake žalosti! Tako moramo mi ljubiti svojega bliž njega; ne mislimo o njih kaj slabega, ne govorimo o njih kaj slabega, ne storimo jim kaj hudega; karkoli hočemo, da bi drugi storili nam, storimo mi njim. Ga vidimo li v potrebi, pomagajmo mu; je li bolan, obiščimo ga, vsaj si tudi mi želimo v potrebi in bolezni pomoži in tolažbe. In Bog nas bo za to poplačal: "Karkoli ste storili komu iz mojih najmanjših bratov, ste meni storili." "In ta ljubezen mora trpeti na veke; apostol Pavel pravi: "Resnična, odkritosrčna ljubezen ostane na veke." Ljubezen do bližnjega mora biti nadalje nesebična. In nesebična ja-če ljubimo bližnjega radi Boga, ne pa radi lastnega dobička. Tudi farizeji so delali dobra dela: dajali miloščino, podpirali reveže, a vse. to so delali javno, da jih je svet videl; zato je pa rekel Odrešenik: "Kadar daješ miloščino, naj ne ve levica, kaj dela tvoja desnica." Imejmo splošno, odkritosrčno, nesebično ljubezen do našega bližnjega! Brez ljubezni ne bomo izveličani "Ko bi ne imel ljubezni, pravi sv. Pavel, bil bi kakor doneč bron. Ko bi ne imel ljubezni, ne bil bi nič. Ko bi razdal vse svoje premoženje med uboge ... pa bi ne imel ljubezni, mi vse to nič ne pomaga." Ljubimo svojega bližnjega,in Bog nas bo ljubil na tem in na onem svetu. Amen. Svetli žarki iz zgodovine ktaoliške cerkve. Piše Rev. Smoley. (Nadaljevanje.) Na binkoštni praznik je bilo, ko se je Jezusova cerkev očitno, pred očmi vseh ustanovila, ko je cerkev vsto pila v javno življenje. In sicer popolnoma v smislu obljub Kristusovih. Obljubil je svojim učencem sv. Duha, ki jih bo razsvetljeval, krepčal, tolažil, in kar je glavno, varoval pred zmotami. In na čudežer način, v podobi ognjenih jezikov je prišla tretja Božja oseba. sv. Duh, nad a-postole. Prinesel jim je sv. Duh srčnost, pogum, neustrašenost, sv. Duh jih je razsvetlil. Peter in njegovi tovariši so neustrašeno pričeli oznanjati Kristusu Križanega, začeli brez strahu pred ljudmi oznanjevati njegov evangelij, — in glejte, prvi čudež se je zgodil in potrdil Petrove besede: Vse množice, ki so bile iz vseh krajev sveta, ki so govorile naj-različneje jezike, razumele so apostole. Preprosti, neuki ribiči, apostoli, postali so, razsvetljeni od sv. Duha naenkrat mednarodni jezikoznanci. Čudile so se množice; čudeža niso mogle razumeti. A posledica tega čudeža je bila velika: Tritišoč poslušalcev je sprejelo krščanstvo. Z veseljem jih je sprejel Peter v cerkev Jezusovo; in tako je bila u-stanovljena prva občina; tako je postal binkoštni praznik rojstni dan kaj toliške cerkve. Takoj so pričeli učenci Jezusovi, prvi predstojniki Jeruzalemske občine, z delom. Sledili so zgledu svojega Mojstra. Kristus je s svojim triletnim javnim delovanjem in poukom, z neštetimi čudeži in dobrotami, katere je skazal ljudstvu, s svojim trpljenjem, s svojo smrtjo, s svojim vstanjenjem od mrtvih, dokazal in potrdil, da je bil od Boga poslan. Apostoli so ravnali po njegovem zgledu. Kjer in kadar je bila priložnost, so z navdušenjem oznanjevali Jezusov evangelij; učili so ljubezen, slogo, potrpežljivost, delili dobrote. Tudi čudeže so delali; na pragu judovskega templja je ozdravil Peter hromega. In vzbudno krščansko skupno življenje prvih kristjanov so občudovali tudi njihovi sovražniki. Sv. Štefan pa, prvi mučenik nove občine, bil je Odrešeniku, prvi na-sledovalec v trpljenju, bil je prvi, ki je potrdil vero v evangelij s svojim trpljenjem in svojo smrtjo. Ta dija-kon prve krščanske občine je bil izvrsten govornik in z gorečo navdušenostjo je zagovarjal pred pismouki krščanstvo. Njegova nevstrašenost, njegove odkrite besede, njegova gorečnost je vzbudila jezo, sovraštvo judov, ki so se zakleli, da mora u-mreti. Srčnega dijal.ona so vlekli pred mestna vrata in ga tam kamenjali. Vzpodbudno je slišati, kako je prva občina Jeruzalemska delala in živela. Ker ima mlada k.ščanska občina tudi svojega zgodovinarja, Sv. Lukeža, smo o tem dobro poučeni. Kratko pa jasno, točno pripoveduje "Dejanje Apostolsko": "Oni (to je prvi kristjani) so vstrajali v evangeliju apostolov, v skupnem življenju, v lomljenju kruha, v molitvah. Verniki imeli so skupno imetje. Prodali so vse, kar so imeli, in so kupno ceno po potrebi razdelili med brate." Kako krasna, kako vzpodbujeval-11a podoba pravega krščanskega življenja se odkriva pred našimi očmi! Ravno tako, kakor zahteva to naša Cerkev tudi danes — samo na najbolj idejalen način, — so živeli udje prve krščanske občine v svetem mestu: v besedi Božji, v skupnih molitvah, združeni v vživanju Najsvetejšega Zakramenta so bili pravi učenci Jezusovi in najlepši zgled, najboljša predpodoba kristjana. Apostoli pa so širili svojo občino po gotovem redu. Sami so stali na čelu. Oni so učili, krščevali in podeljevali ostala svetotajstva cerkve. Postavljali so načelnike in voditelje ;po krščanskih naselbinah, poravnavali so različna mnenja in pomirjevali morebitne razpore. Delo apostolov kot predstojnikov prve jeruzalemske občine nam kažeta posebno dva dogodka v Apostolskem dejanju. Prvi kaže Petra, kako kaznuje prestopke zakonov cerkvene občine. Krščanski zakonski-par, Ananija in Safira, je prodal njivo in del skupi-čka pridržal za sebe. Peter jih je kaznoval. ker sta ogoljufala občino, ne toliko radi tega, ker sta si pridržala del denarja, ampak radi laži in goljufije, ko sta zatajila denar. Peter povdarja odločno, da jih ni nihče silil k prodaji, toraj nista imela nikakega vzroka za goljufijo. Drugo poročilo nam kaže apostole, kako energični so bili pri vzdržavan-ju notranjega reda, kako verno in zve sto so spolnjevali svojo službo kot oznanjevalci evangelija. Pri razdeljevanju skupnega imetja med reveže, vdove in sirote se je dogodilo več nerednostij: nekateri so se pritoževali češ, da so bili pri razdeljevanju prikrajšani. Radi tega s postavili apostoli sedem dijakonov za svoje pomočnike. Ti naj bi vzeli vso oskrbo revežev v svoje roke. A-postoli niso več mogli vseh notranjih zadev občine sami brez pomočnikov nadzorovati, še manj pa sami vzdrževati red. Kar je bil pa glavni vzrok: Apostoli niso hoteli radi posvetnih skrbij zanemarjati svoje naloge, svoje službe kot pridigarji in učitelji. Taka je bila prva krščanska občina, njeni udje, njena notranja in zunanja vredba. 5.—Trpljenje prve krščanske občine v Jeruzalemu. "Moje kraljestvo ni od tega sveta," in "Veliko bote morali trpeti radi pravice". Cerkvena zgodovina nam priča, kako kmalu se je potrdila resničnost teh Besed Gospoda Jezusa. K splošnim in notranjom vzro- kom, katere smo ze zgoraj" onf¥hrli.^ " da so postali Judje strastni nasprotniki Jezusovi in njegovih učencev, so se pridružili vnanji vzroki. Postavam Nove Zaveze so se morali umakniti predpisi stare Zavere-posebno pa ritualne dojzesove postave. Čudeži apostolov, kupno z nrav: nim, vseskozi občudovanja vrednim življenjem prvih kristjanov pričeli so obračati pozornost širših krogov jeruzalemskega mesta na se. Pogostokrat je bilo slišati slavospeve Na-zarencu ; vpliv judovske duhovščine je pričel zginjati. Obrnili so se na Heroda Agripa z:i odpomoč; slabot-než jih je le prerad poslušal in da bi si pridobil naklonjenost ljudstva, se ni zgražal niti pred grozovifostmi. Verjel je spletkam in obrekovanjem sovražnikov kristjanov, ukazal je predstojnike občine vjeti in vreči v ječo. (Okoli Vel. Noči 44.) Tu je pa prišla apostolom pomoč od strani, od katere bi jo bili najmanj pričakovali; neki farizej, član Visokega sveta. Gamaliel je odsvet-loval svojim tovarišem nadaljno preganjanje apostolov; rekel je: "Če je to človeško delo, bo samo od sebe razpadlo 7 čo je pa Božje delo. je ves vaš trud zastonj." Nato so se zadovoljili, da so bili apostoli samo bičani, potem so jili pa spustili. Nasprotno pa je postal sv. dija-kon Stefan, kakor smo videli, žrtev njikovega tovaraštva in brezmejne želje ])o maščevanju. Niso mu mogli, odpustiti da jim je javno očital trdovratnost in zakrknjenost srca in ušes. Na božje povelje in po navdihu sv. Duha so apostoli ter šli vero ozr nan jat tudi drugim narodom. Samo jeden je tam ostal in zapečatil svojo zvestobo do Jeruzalema s svojo smrtjo: sv. Jakob Mlajši, prvi jeruzalemski škof. Sv. pismo ga imenuje "brata Gospodovega". Bil je kot namreč sin Alfeja in jedne sestre Matere Božje Marije sorodnik Jezusov. Sorodniki pa so se po judovskem običaji imenovali mej seboj bratje in sestre. Judje so trpeli tega Jezusove- ga učenca v Jeruzalemu zato, ker se je strogo držal Mojzesove, postave. Užival je veliko spoštovanje ne samo pri svojih vernikih, ampak imel je velik ugled tudi pri Judih. Ko je postal 1. 62 žrtev sovraštva velikega duhovnika Ananije — ta ga je dal kamenjati in vreči s templjeve strehe — prišlo je vsled tega krvavega dejanja skoro do upora in klanja v Jeruzalemu. In ko je kmalu na to — 1.70 po Kr. — umrl Ananija sramotne smrti, imeli kristjani in judje in njegvo smrt in razdejanje Jeruzalema za kazen Božjo vsled umora sv. Jakoba. Znan je list tega apostola 12 izra- elskim rodovom. -Naglašatije dobrih del v tem listu je Lutra v reformacijski dobi tako razljutilo, da je ime noval ta list "slamnati list" in da je ta list na ljubo svojemu nauku o ediriozveličavni veri ki ji ni treba do-dejati dobrih' del v slepi jezi zavrgel. V kljub preganjanju od strani Judov se je življenje v prvi krščanke občini lepo mirno, dalje razvijalo; Drug drugemu so bili vdani. Nastala sporna vprašanja — kakor n. pr. je li treba krščanske katehumene preje pod vreči Mojzesovemu zakonu — pa so apostoli kot varhi resnice v smislu prostosti rešili. <4. 4» 4.4.4.4.4.4.4.4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4> 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4* 4» 4» 4» 3 ^ ^^ »p >f> v t? ^ hf« Hf» HP« Hp Hp Hp HP Hp fttt "e v, .ji. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ vfr Jj» ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Jp vf. ^ ^ ^ ^ y V zalogi "AVE MARIA" imamo sledeče knjige. MOLITEVENE KNJIGE. Amerikanski Slovenski molitve- ■ nik. — Spisal Rev. K. Zakrajšek.— . Prvi in edini slovenski molitvenik tiskan v Ameriki. Ima najvažnejše molitve tudi v anleščini. $1.25. r>, Obrednik DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER. — Spisal Rev. K. Zakrajšek, OFM. Sedemnedeljska pobožnost. pred praznikom Žalostne Matere Božje. Mala priročna knjižica za vše-,častilce Marijine...zlasti za. članice Materinskih društev. Premišljevanje -in molitve 111 navodilo, kako opraviti to pobožncst. Spisal Rev. K. Zfikraj-šek. 12c. Obradnik SPOLKU KATOLI-CKYCH MATIEK, obrednik društev Krščanskih mater .v, slovaščini. Spisal Rev. K, Zakrajšek. 50c. KRIŽEV POT, v obliki male bro-šurice. Križev pot je najbolj priljubljena pobožnost za naše večernice; Toda pobožno se more opraviti še, le, ako ima vsak vernik svojo knjižico v rokah. Zato ima večina cerkev že te knjižice v zalogi, da je dobi vsak ko pride k pabožnosti. Ako.se jih po najmanj sto kpsov naroči, damo znaten popust. 15c. BODI MOJ, ;molitvena knjiga z velikimi črkami. $2.00. Sveta Ana. Molitvenik z velikimi črkami. Češčenje svete Ane se je zadnja leta silno razširilo Ve''ke božje poti so nastale v Ameriki, tako v Ne\y Yorku, tako v Kanadi, tako pri sveti Ani v 111. Veliko <;udo-žnili ozdravljenj se zgodi vsako leto ob priliki pobožnosti Nji.v čast. Vsi častilci svete Ane, zlasti naše žene, se bodo te knjige gotovo zveselile. Stane $2.00. Hvala Božja, molitvenik. Stane $1.50. Marija Kraljica Src. Molitvenik častilcev Marijinih. Lepa knjižica za vsakega. Stane $1.50. Sveta Spoved. Molitvena in pod-učna knjižica. Jako jo priporočajo vsem in vsakemu. Koliko svetih spovedi je nevrednih in koliko slabih, ker manjka pravega poduka o sveti spovedi. Stane $1.00. Šmarnice (Vole). Lepa premišljevanja o Marijj, katero tudi priporočamo. Stane $1.50. KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE. , SVETO PISMO (Holy Bible). Novi -zakon. Krasno preveden. Te knjige smo Slovenci že dolgo pogrešali. Rojaki gotovo boste segli po tej knjigi, da je bode imela vsaka katoliška hiša! Stane $2.50. Na poti v večnost. Krasna knjiga, katero bi moral vsak kristijan preči-tati. Koliko krasnih in lepih naukov in sicer tako poljudno — ti podaja. "So trenutki, ko se duša zbere, ozre in poglobi sama v sebe, v trenutku miru in pokoja v sredi morda sicer burnega življenja. To so trenutki, ko se zdi, da slišimo, kako udarjajo angelske peroti, skrivnosten šum, ki napolnuje- svetišče, komai slišni glasovi, be se de polne tolažbe. Srečne ure! V takeni trenutku se dvigne duša na perotih krščanske misli v svet čistih idej in njenemu pogledu se odpre nov svet, poln svetlobe in ža reče sreče." Tako piše pisatelj v uvodniku. Res ta knjižica bode mar sikoga privedla v te višave čistih i-dealov in načel in vzvišenih misli. Rojaki naročite to knjižico! Krasna je. Stane $1.25. SLOVENSKI GOFINE. Ta knjiga je dobro poznana med Slovenci. To je razlaga vseh svetih evangelijev in vseh cerkevnih praznikov in molitev in sploh celega cerkvenega leta. Ta knjiga je zlata vredna knjiga zlasti za one hiše, kjer žive daleč odcerkve, kjer nimajo slovenskege duhovnika. Koristna je za bolnike. Stane $3.00. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Beseda mičejo, zgledi vlečejo, pravi pregovor. Tako vlečejo lepi zgledi svetih mož in žena tudi nas za seboj v posnemanje njih lepih čed- nosti, njih čistega svetega in boga-boječega življenja. Stane $4.00. Skrivnost Presvetega Rešnjega Telesa. Spisal Dr. Valjavec. V krasni slovenščini in v jako priprostih besedah govori pisatelj v tej knjigi o največji skrivnosti naše svete vere Zanimivo je poglavje o "Čudežih prevsetega Rešnjega Telesa," ki so se zgodili po raznih krajih tekom stoletij. Drugi del knjižice govori o svetem obhajilu. Da ne dobimo sadu svetih obhajil, je krivo to, ker se ne znamo zanj dovolj pripraviti. Ta knji žica da jako lep poduk. Prečitaj to poglavje in ravnaj se po njem in videl bodeš. kako vse drugačni bodo vspehi tvojih svetih obhajil. Knjižica stane $1.00. Anton Keržič: Osmero blagrov.— Ta knjižica je že dobro znana. I11 kdo je še ni prečital ne enkrat po večkrat. Da, Da! Ko bi mi mislili na ta blagra, ko bi mi v teh blagrih iskali svoje sreče, kako gotoveje in koliko lažje bi jo našli. Rojaki, či tajte to knjižico! Stane $1.25. Vzorniki prvega svetega obhajila. To so zgledi svetih dečkov in deklic za prvo sveta obhajilo. Tu se kaže, kolike važnosti za celo poznejše človeško življenje je prvo sveto obhajilo. Prvo sveto obhajilo je pogosto podlaga celega življenja. In obratno. Matere, prečitajte te lepe zglede in videle boste! Stane $1. Teme lji krščanstva. Spisal Dr. Svetina. V obliki desetih apologe-tičnih govorov dokazuje temelje naše svete vere, vzlasti da je Bog. Dokazi so pa vzeti iz narave. Te govore priporočamo zlasti mož-kim društvom Najsvetejšega Imena za njih mesečne seje. Kako lepo bi bilo, ako bi pri vsaki seje enega pre-čitali in potem o njem razpravljali. Koliko bi se naučili! Kako bi bili potem pripravljeni odgovoriti vsakemu zabavljaču, ki niti šest resnic ne zna, pa hoče tako učeno govoriti, da ni Boga. Možje naročite to knjigo. Zlasti ako imate koga, ki dvo^u, da je Bog. Naročite mu jo! Naj jo prečita. Stane $1.00. Premišljevanje o Presvetem Srcu Jezusovem. Krasna knjižica zlasti za pobožnosti prvih petkov ali tudi za svete ure. Češčenje prcsvetega Srca je najvažnejše dandanes. Ljubezen mora zmagati in bode zmagala! Stane $1.25. Slovensko-angleški katekizem. Pri redil Rev. K. Zakrajšek, OFM. Pre-potrebna knjiga zlasti za naše matere, ker se otroci skoro povsodi uče samo angleški katekizem. Mati toraj ne more prav nič pomagati šoli. Na podlagi tega katekizma ji bode pa prav lahko. V katere so ga uvedli, ga radi imajo. Damo ga šolam po precej znižani ceni. Stane 45c. Novi Pridigar, časopis, katerega izdaja čertletno Rev. F. S. Šegula. Knjižici je naslov "Naš Gospod". Razdeljen je v dva dela. V prvem so "Pridige za nedelje in praznike celega leta", v drugem pa "Priložnostne pridige". Slovenskim gospodom bode gotovo dobro došla ta knji ga. Pa tudi svetnim ljudem bode služila za nedelje, ko nerazumejo angleških pridig. Snopič po 75c. Frančišek Zabret: Veliki katekizem. I11 sicer II. poglavje: O molitvi. To so vprašanja iz katekizma in takoj jako poljudno razložena. Vzroki odpada od vere so največ nevednost v verskih resnicah. Zato čim več se verske resnice razlagajo in po jasnjujejo, tem bolje za narod. Zato toplo priporočamo to brošuro. Stane 50c. Katehet Čadež: Podrobni načrt za poučevanje veronauka na ljudskih šolh. Ta brošurica je sicer namenjena v prvi vrsti katehetom in učiteljem veronauka. Vendar pa bode jako dobro služila tudi očetom in materam pri njih poduku v veri doma. Stane 25c. Kateheze za prvence. Priprava za prvo spoved, prvo sveto obhajilo in sveto birmo. V marsikaki naselbini mora mati sama največ storiti za pripravo na svete zakramente, ker je duhovnik daleč in le malo kdaj pride v naselbino, Tukaj je matere dolžnost, da ona opravi to službo. Matere, ta knjižica Vam bode povedala kako vršite 'to svojo dolžnost. Stane. 75c. PESMI Z NOTAMI. Premrl, Hvalite Gospoda, par- titura ...............•----$0.75 Sattner, Dve Božični, partitu- ra ........................75 Sattner, Postne, partitura.....50 Premrl, Cerkevna Pesmarica, partitura ..........•...... 1.00 Grum, Cerkvena Pesmarica, I. zvezek....................35 Grum, Venček I. in II. zvezek 1.00 Kimovec, Rihar Renatus, pesmarica ................... i-00 Gerbič, Slovenska Maša, partitura ...........•......... i-00 Sicheri, Trije Možki Zbori, partitura ................. 1.00 Hribar, Obhajilne, partitura. . 1.00 Hribar, Adventne, partitura.. 1.00 Orlovska Pesmarica, partitura .75 Ignacij Hladnik, Zdrava Maria, partitura ............• Ign. Hladnik, Pet Prošnjih, partitura ................. Ign. Hladnik, Ave, partitura. . 1.00 Laharanar, Gorske Cvetlice, partitura....................................1.00 Laharanar, Gorski Odmevi, I. in II. zvezek pesmarica.... 1.00 Laharanar, Planinke, I. in II. zvezek pesmarica ..................1.00 Laharanar, Pomladni odmevi, I. in II. zvezek pesmarica.. 1.00 Premi, Cerkevna Pesmarica. 1.75 Družovič, Lira, I. in II. zvezek vsak ........................................1.50 Aljaž, Mešani Zbori, od I. do II. zvezka, po ........................0.50 Aljaž, Mešani Zbori, IX. zvezek ............................................0.50 IGRE Če sta dva, šaloigra v enem dejanju ......................5° Zloba in zvestoba, igrokaz v štirih dejanjih ............... .75 Divji lovec, Finžgar..........75 Ob vojski, Dr. Krek...........75 Proslava sv. Cirila in Metoda.. 1.00 Andrej Hofer ............... 1.00 Krivoprisežnik ...............75 Ma tin Krpan ............... 1.00 Nc v Ameriko I...............75 Kasija. Drama v treh dejanjih. 1.00 Najdenček. V enem dejanju. Dva gluha, burka v enem dejanju ; V istem trenutku, monolog ..................... 1.00 "Mati", Ksaver Meško....... 1.00 "Legionarji" ................ 1.00 Za križ in svobodo............75 Turški Križ, Tri Sestre, Dr. Krek ..................... 1.00 Domen ..................... 1.00 Naša kri. F. S. Finžgar....... 1.00 ZBIRKA LJUDSKIH IGER 2. snopič—Vedeževalka, Kmet-Herod, Župan sardamski, Jeza nad petelinom .......... 1.00 3. snopič—Mlini pod zemljo, Sanje, Sv. Neža.............. 1.00 7. in 8. snopič :Sinjivo maščevanje ali Spoštuj jočeta, Za letovišče, Dve materi, Nežka z Bleda, Najdena hči ........ 1.00 9. snopič—Na Bethlehemskih poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Cašica kave 1.00 10. snopič—Fernando, Strah Avsturije, Rdeči nosovi, Zdaj grem sem, zdaj pa tje, Poštna skrivnost, za ženske vloge Strahovi .................. 1.00 11. snopič—Večna mladost ali večna lepota, Repoštev, Prepirljiva soseda ............ 1.00 12. snopič—Izgubljeni sin, V ječi, Pastirci in kralji, Ljudmila, Planšarica ........... 1.00 13. snopič—Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin Otrok.. 1.00 14. snopič—Junaška deklica,Sv. Boštjan, Materin Blagoslov. 1.00 15. snopič—Fabiola in Neža, Turki pred Dunajem....... 1.00 16. snopič—Mojstra Križnika božični večer, Svojeglavna Minka ................... 1.00 17. snopič—Dimež, strah ktan-jske dežele, Oh, ta Polona.. 1.00 Prisiljen stan je zaničevan. 20. snopič—Sv. Just za možke uloge, Ljubezen Marijinega otroka, za ženske uloge..... 1.00 Večna Molitev, je ročna knjižica za častilce presvetega Zakramenta. Vsi se je bodo gotovo zveselili, kajti pogrešali smo jo za čas vojske, kar je nismo mogli dobiti, $2.00, Telephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888. A, M. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene. 2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! Severova zdravila vzdnuijejo . zdravje v družinah. Nered crev je v vročih poletnih mesecih in zgodnjih jesenskih pri obeh, odrastlih in pri otrocih splošna prikazen. To prihaja morda od nepravilne hrane, pijače ali hitre izpremembe vremena ali drugih vzrokov. Severn's Diarrhoea Remedy (Severov Pripomoček proti driski) se je izkazal vedno kot zanesljivo zdravljenje za drisko, želodečne krče, colico, proti poletnim neredom drobovja itdt Dobro in sigurno za oboje — odrastle in otroke. Gena 50c ";n 2c davka. Na prodaj pri lekarjih. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Slovanski zobozdravnik DR. M. JOSIP PLESE Ordinira od 10- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po dogovoru. Specialist in Bridge Work and Gold inlays 2399 SILVER STREET, BROOKLYN. N. Y. SEIZ BROS. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d. Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupu zastav in društvenih znakov, 21 Barclay Street, Ney York Telefon, 5985 Barclay. FRANCIS D. NEMECEK FOTOGRAF Se priporoča Slovencem 1439 W. 18th St. Chicago, III Telephone: Canal 2534 Za vse Ljudi in za Vse Slučaje Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobiio pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VBDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda. Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381. ANTON GRDINA, TRGOVECIN POGREBNIK 6127 ST. CLAIR AVENUE. PROŠNJE IN IZJAVE Rojakom, kateri želijo dobiti svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko izdeluje MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" Pišite za pojasnila na: "EDINOST" 1849 West 22nd. Street, CHICAGO, ILL. FRANK SUHADOLNIK veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima Veliko zalogo obuval «q2»J»SOd BUDO) Ul BAlf[S3UB£ 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO. ■ "^»O '»^»W w^Ww se -S-IB " S slabim želodcem ni uspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zlata kolajna _ _______ TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d. Panama 1916 Trineijeva Angelika Grenka Tonika je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema. TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d. V vseh lekarnah. San Francisco I9I5 Veliko darilo JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111 \> * / /T'T* 383