M :> P A
riUiUUZUU
OSREDNJA KM 1 I ŽNICA
PRimu^SKI DNEVNIK
^,grOT,Pr,ln‘ Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 33 (10.252)
TRST, petek, 9. februarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je	v tiskarni «Doberdob»
_ CjOVCU Pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v w»-«ai*njani Evropi.
POVERJENI PREDSEDNIK VLADE BO DANES POROČAL VODITELJEM KD
ANDREOTTIJEV PREDLOG 0 IZVEDENCIH V VLADI $E NE ZADOVOLJUJE KOMUNISTIČNEGA VODSTVA
Natta (KPI): Ne bomo pristali na packarije - La Malfa (PRI): Vključitev izvedencev v vlado pomeni zmanjševanje pomena političnih strank
jIlIM — Prvi krog Andreottijevih pogovorov je zaključen. Danes bo n(|v°^al demokrščanskemu odposlanstvu, ki mu verjetno ne bo dalo j ‘a navodil. Zarcagniniju, Gaspariju, Donat Cattinu, Galloniju in ^mmeij11 bo Andreotti samo poročal o rezultatih teh posvetovanj, s je dokaj boren. Včeraj se je mandatar za sestavo nove vlade sestal Predstavniki vseh manjših strank (socialdemokrati, republikanci, ne-
v pŽ"? .lev*to, DN, MSI in SVP),.-------------------------
.resnici pa je samo čakal, kaj mu 0 sporočili iz Ulice Botteghe O-lit r*’ je zasedalo vodstvo KPI . Proučilo njegove predloge. Kdor Kup ^'čakoval omiljevanjc Berlin-raz-Ve neP°Pl*s41jivosti. je doživel aranje. «Mi ne bomo podpirali v,n packarij,« je dejal Natta. ki ni0®lu je takoj pridružil še Chiaro-lrdite ’ **<er *** samo Pnmenlle Po-
ev> da se diskriminacija proti 'T še nadaljuje«.
i«Bi.ackarijn*: tako je predsednik
uranske skupine KPI označil pred-^j bi sestavili «paritetno vla-

jz ’V. kateri naj bi poleg demokr-anskih ministrov sedeli tudi izvest Cl> ki naj bi ne bili člani nobene ttke. V skrajnem nrimem
BLa
bi, po mnenju nekaterih, ti »izvedene1? zasedli mesta najpomembnejših iurjev, se pravi notranjega, zim. „2ga in zakladnega ministrstva. Natta je zato pribil: «Edino mi predlagamo zares paritetno vlado, se pravi vlado, v.kateri.naj bodo enakopravno zastopane vse stranke večine.« Nihče nima pravice zahtevat}, dodaja Natta, naj KPI podpira vlado, v katero ne sme stopiti.« In še zaključek: «Doslej nismo slišali iz ust predstavnikov drugih strank, ne KD niti iz Andreottijevih, takega predloga, ki bi pomenil dejansko premostitev razlogov, zaradi katerih smo zapustili parlamentarno večino.«
In vendar Andreotti ne bo še klo-
nil. Tega ne sme storiti tudi zato, ker se vsi strinjajo, da so njegovi napori vsekakor hvalevredni. Je pa tudi res, da se Andreottijev čolnič še ni potopil, ker se je skrbno izogibal vsem čerem. Vendar Andreot-tijeva previdnost ne sme trajati predolgo, saj mora že prihodnji teden pojasniti, kaj konkretno predlaga. Toda Andreotti ve, da KD noče komunistov v vlado, Berlinguer pa zaenkrat noče razpravljati o drugih izbirah.
Govorili so, da je KD predlagala komunistom v zameno morebitno spremembo »triletke«, nato vključitev izvedencev v vlado (vendar pod pogojem, da niso člani parlamenta in da javno izjavijo, da ne bodo kandidirali na listah nobene izmed večinskih strank) in, končno, oblikovanje nekaterih enotnih deželnih in krajevnih uprav s sodelovanjem komunistov.
Govorilo se je o Kalabriji, Kam-paniji in Trstu, vendar se zdi, da
so Drav s tem v zvezi izbruhnili v KD močni odpori. Predlog, ki tudi sicer ni navduševal Berlin-guerja. je tako splahnel.
Edino, kar ima Andreotti še v rokah, je predlog o vladi z izvedenci, za katero se ogrevajo socialisti in socialdemokrati, ki so to še enkrat poudarili na današnjih razgovorih. Svoje dokončno stališče bo^ PSI vsekakor opredelila na današnji seji vodstva stranke, ki pa bo moralo tudi upoštevati mnenje republikancev. Andreotti je včeraj sprejel La Malfo in druge voditelje PRI, ki pa niso skrivali skepticizma glede možnosti Andreottije-vega uspeha. La Malfa je dejal: «Mi nasprotujemo izvedencem, ker zmanjšujejo pomen političnih strank.
«Res se nam zdi neprimeren poskus, da bi komuniste vriniLi v vlado samo v prenesenem smislu«, je dejal neodvisni levičar Spdnelli. Edino Almirante nima dvomov in je to povedal Andreottiju. Po njegovem je edini izhod iz krize v novih volitvah.
Res je sicer, da mnogi o tem razmišljajo, ker se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če bi Andreottijev poskus bil obsojen na neuspeh. Tako se nekateri sprašujejo, kaj se najbolj splača KD. Lahko, na primer, oblikuje svojo vlado in se predstavi parlamentu. Ta bi mu ne izglasoval zaupnice, vendar bi taka vlada ostala na oblasti, \ saj 7,« 1 opravljanje redhih poslov. KD bi se tako izognila nevarnosti, da bi Pertini ob morebitni Andreottijevi odpovedi imenoval laika za novega mandatarja.
MINO FUCCILLO
Pri Comu aretirali tri domnevne rdeče brigadiste
MILAN — Vse kaže, da se protiteroristična akcija v Lombardiji nadaljuje. Karabinjerji in agenti posebnega oddelka, ki ga vodi gen. Dalla Chiesa so namreč včeraj zvečer v pokrajini Como nedaleč od švicarske meje odkrili dve skrivališči rdečih brigad in aretirali tri domnevne teroriste. Obenem naj bi tudi zaplenili znatno količino »zelo zanimivega dokaznega gradiva.«
Zaradi molčečnosti preiskovalcev podrobnosti o akciji niso še znane. Govori pa se vsekakor, da včerajšnja akcija temelji na izsledkih milanske preiskave. Med gradivom, ki so ga zaplenili v lombardijskem glavnem mestu, naj bi namreč našli tudi dokumente, ki naj bi jim omogočili odkritje novih dveh skrivališč.
Imen aretiranih zaenkrat niso sporočili. Zvedelo se je le, da je bil eden od ujetih domnevnih teroristov že dalj časa znan preiskovalcem
RIM — Poslanska zbornica je včeraj že drugič zavrnila odstop poslanca radikalne stranke Angela Pezzana, ki je bil imenovan po odstopu Adelaide Agliette. Za ostavko poslanca so glasovali radikalci in predstavnik demoprole tarske stranke, misovci so se vzdržali medtem ko so vse druge stranke glasovale proti.
Razstava o Černigojevem konstruktivizmu
Na pobudo SPZ je bila včeraj v K ulturnem domu v Trstu slavnostna otvoritev razstave o Černigojevem konstruktivizmu. Odprtja so se udeležili številni pomembni kulturni ln politični predstavniki. (Poročilo na
drugi strani)

Malfa, Spadolini
Biaslni. PRI ne
(Telefoto ANSA)
Ameriški komentar o italijanski krizi
NEW Y0RK — Amerikanci predlagajo demokristjanom, naj komuniste počasi «kuhajo«. Ugledni «New York Times« objavlja namreč u-vodnik o položaju v Italiji in trdi, da mora Andreotti «zavleči sedanjo stagnacijo do junija«, ko se bo razmerje sil krepko spremenilo na evropskih volitvah. V ZDA namreč u-pajo, da bo KPI tedaj poražena in da se bodo okrepili socialisti. Če bi se to zgodilo »Nevv York Times« svetuje demokristjanom, naj takoj izsilijo nove parlamentarne volitve, že jeseni.
j^Publikanska delegacija po srečanju z Andreottijem: Terrana,
4ra izvedencev v vladi
4'IiiIh, 1	.	1
"“"o    ■ I ■ IM ■ ■ t ■ ■ 11 ■ ■. ■ 11 ■ I It M11 ■ 11 ■ 111 ■ 111111 ■  .umi iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiilimiiiiiinimiii.m iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiml„„„„„,
Kmalu imenovanje n°vih kardinalov
~ prec* Poletjem bo ve 1' Janez Pavel II. imenoval no-hajbrgrc*^nale v konzištoriju, ki bo
, Vatik,
maja. S tem v zvezi so - zo anu zelo zadržani, vendr.r listo J’ tla b° papež napovedal konti^ Pred velikonočnimi praz-
fcrior'?6 možnih kandidatur se širijo ia] lce. da bo papež najbrž povi-So Za, kardinale nekatere škofe, ki 'zročii 'i0 čase zasedli mesta, ki po je n u Pripadajo kardinalom. To kjei.a. Primer beneška nadškofija, kar^Je bil dc nedavnega patriarh ^he» n Albino Luciani, nato papež ' °avel I. V beneškem patriar-Co C-Sec*i sedaj nadškof msgr. Mar-Nadalje so v istem položaju ja s« * * * * v Krakovvu, od koder priha-Ciy(i ^ Papež, v Dublinu, Tokiu in Mexicu. Glede na to, da je triek;.. .ravnokar obiskal to mesto, Škofje najbrž pričakujejo ^ vanje svojega kardinala.
$ai '°J'i se tudi, da bo papež povi-kg , kardinala dvakratnega tajnico .°nklava, msgr. Civardija. Te-PapJf kardinalsko kapo obljubil že ta s, Luciani. Pomembna kandida-*ki a tudi msgr. Casaroli, vatikan-t>rj0 ZUnanji minister« in msgr. Ca-i*VnP namestnik vatikanskega dr-* ga tajnika.
^ verjetno je, da bo papež med skagg^vema izbral novega vatikan-ftiestf. .^Premiera«, čeprav je za to pa kandidat tudi kardinal Rossi. ž bo moral v najkrajšem ča-^°*6b1**?ti tudi o kardinalih, ki so j .- leto in bi morali v pokoj, t« Ve 1 i ie Prefek kongregacije rsko doktrino Franjo Seper.
^ietro Nenni 88-letnik
—• Senator Pietro Nenni je dan ~Yal včeraj svoj 88. rojstni Kili « vsekakor zavidljivem juhici, « ^enniju voščili predstavniki So demokratičnih strank. Voščili SvohV ar’šu, ki je svoje življenje pole da ^'»lizinu in demokraciji in K se nes *ahko zgled vsem tistim, Za te ideale borijo.
<)id ,Polkovnik šadli Bendže-volitie n°vi alžirski predsednik. Izid tadhr, 80 včeraj v Alžiru tudi u-Potrdili in dodali, da se je °v®ga predsednika opredelilo ^st. prebivalcev.
LATINSKOAMERIŠKI ŠKOFJE RAZPRAVLJAJO 0 ZAKLJUČNEM DOKUMENTU
Polemike med naprednim in zmernim krilom škofovske konference v Puebli
Mnenje kardinala Arnsa ■ Polemika katoliškega sindikata gradbin-v Puebli - Stališča rimske kurije je orisal kardinal Baggio
DANES RO MINISTER ROGNONI ODGOVARJAL POSLANSKI ZBORNICI
Parlamentarna komisija bo raziskala skrivnostno ozadje uboja Aida Mora
Stranke že pripravljajo ustrezen zakonski osnutek - Gallucci zaslišal sen. Cervoneja
cev
(Poseben dopis)
PUEBLA — Tretja škofovska konferenca Latinske Amerike se bliža koncu. Laiki in škofje v >etih komisijah trdo delajo in še trše polemizirajo o osnovni temi: vlogi cerkve na tej celini, ki je vsa katoliška, v prihodnjem desetletju. V glavnem lahko trdimo, da s. tu soočata dve tezi. Prva sodi, da je napočil trenutek, ko je v Latinski Ameriki potrebno ustvariti pogoje pravičnosti in blagostanja. To naj cerkev spodbuja s svojimi posegi. Nosilci te struje, ki jih na splošno označujejo za «napredne» so nekateri vplivni kardinali (med temi Brazilca Arns in Lorscheider) in bojevita skupina škofov, ki se je oprijela tako imenovane «teologije osvobajanja».
«Mj proučujemo trenutni položaj latinskoameriških ljudstev», je dejal kardinal Arns, nadškof v Sao Paulu, «ker želimo odkriti moči, razloge in pota sprememb, ki jih nismo bili sposobni uresničiti v 470 letih. Združeni bomo lahko s skupnimi napori zgradili pravičnejšo družbo pravega bratstva in ne izključujemo, da ute e postati Latinska Amerika ’srce sveta', zgled skupnostnega sožitja, kjer ljudje vedo, da dobro zemsko življenje teži k božjemu kraljestvu^. Brazilski kardinal je temu še dodal konkreten primer: «V mojem mestu živi devet milijonov ljudi, poleg teh pa še trije milijoni, ki sploh nimajo uiše ali zatočišča, nimajo hrane, ne poznajo kulture, sploh se ne morejo približati veri s svobodno izbiro, čemu zanje ni pravičnosti? Zakaj ne usmerimo vseh sredstev k izboljšanju življenjskih pogojev teh naših bratov v Kristusu?»
S temi besedami se seveda ne strinjajo vsi udeleženci škofovske skupščine,' pa tudi nekatere druge organizacije. Katoliški sindikat gradbincev v Puebli, ki šteje 10 tisoč članov, je naprimer objavil lepak, v katerem zelo ostro graja «duliovni-ke, kardinale, škofe in menihe, ki
i hlastajo po slavi in se zoperstavlja-I jo tecloškim naukom svetega očeta». Kar jih je v resnici zbodlo pa je pripomba nekega duhovnika, da s tem sindikatom «manevrirajoč gospodarji. Zato sindikat kategorično proglaša: «Duhovščina naj se ne ukvarja s politiko, ker je to naša stvar*.
Radikalno napredna manjšina pa celo presega stališča kardinala Arnsa. Zanje je enotnost cerkve res važna stvar, vendar meni, da ima boj na celini prednost. Zato se zavzemajo za px>litično opredeljevanje duhovnikov, za sodelovanje vernikov v razrednem boju.
Zanimivo je, da skrajno radikalna skupina v Puebli meni, da dosledno sledi naukom, ki izhajajo iz papeževih pnsegov v Mehiki. Ti obtožujejo evropske časnikarje, da niso razumeli smisla papeževih posegov in da so jih ^prikrojili p j zahodnjaško», ker niso razumeli, kako so papeževe besede odmevale v srcih zatiranih in ponižanih.
Tem nasproti stoji zmerna skupina, v kateri so predvsem predstavniki rimske kurije in med temi kardinal Baggio, ki predseduje konferenci ter Lopez Trujillo, tajnik C ELAM. Zanje mora biti zastava katoliške cerkve v Latinski Ameriki ovenčana z besedami «družina, cerkev, Kristus». Skratka, družina naj bo središče • verskega doživljanja. To je Baggio poudaril v svojem posegu prejšnjo nedeljo zaključil s po-r: nljivim stavkom: tCerkev mora strjena opravljati svoje poslanstvo in nič je ne sme pri tem zavajati na stranpota», kajti njeno poslanstvo je «vzgoja družine k pokornosti in zemskemu odpovedovanju». Cilj cerkve mora biti «združena družba», v kateri naj se uveljavlja individual no dostojanstvo človeka.
Glede na razlike v mišljenjih so torej polemike nujno ostre in ni manjkalo na konferenci tudi nižkih udarcev. Tajnk CELAM Trujillo je naprimer naslovil nekaterim škofom pismo, v katerih je kritiziral na-
predne škofe (argentinskega kardinala in kandidata za papeža Pironia je označil za «nesposobneža») in jih pozival, naj zavzemejo zmernejša stališča.
Po vesteh iz dobro informiranih virov naj bi se škofje sedaj že ubadali z osnutkom zaključnega dokumenta. V njem naj bi bila ostra graja vojaških režimov, zahteva po splošni amnestiji in osvoboditvi vseh političnih jetnikov, vrnitvi 'izginulih' in beguncev iz tujine. Konferenca naj bi ustanovila poseben organ za nadzorstvo nad kršitvami človekovih pravic. Ta organizem naj bi aktivno posegal v politično življenje na celini.
Končno dokument baje vsebuje priznanje pravice vernikov in duhovnikov da se ukvarjajo s politiko, čeprav ne z aktivnim članstvom v olitičnih strankah. Dokument, končno, govori o kapitalizmu kot o «ma-likovanju osebnega bogastva» ter marksizmu kot «ideologiji kolektivnega bogastva«.
GRAZIA GASPARI
RIM — Medtem ko se stranke pripravljajo na današnjo razpravo o zadevi Moro v poslanski zbornici, kjer bo notranji minister Rognoni odgovarjal na poslanska vprašanja v zvezi z nedavnim zapletom afere in »razodetjem« rimskega tednika «L'Espresso», skuša sodnik Gallucci. ki vodi preiskavo o ugrabitvi in umoru demokršeanskega državnika, v najkrajšem času pojasniti vse o-koliščine, ki so botrovale članku, ki je povzročil tolikšno razburjenje v javnosti. Predsinočnjim je sodnik tri ure zasliševal senatorja Cervoneja o njegovih stikih z domnevnim teroristom, v prihodnjih dneh pa bo zaslišal tudi Vse ostale voditelje KD, ki jih navaja rimski tednik.
Po skopih vesteh, ki so pronicnile skozi zid molčečnosti, kaže, da je sen. Cervone v bistvu potrdil stike z brigadistom, ki naj bi hotel izdati Morove ugrabitelj, in celotni štab teroristične organizacije. Parlamen tarec pa naj ne bi vedel za ime terorista. Kaže, da so mu preiskovalci pokazali na desetine slik domnevnih pripadniko ' RB v upanju, da bodo vsaj tako lahko od krili njegovo istovetnost. Poskus pa se je izjalovil. Cervone naj bi le opisal sobesednika, opis pa naj bi bil v skladu s tistim, ki ga je dal časnikar Enrico Viglione.
Kar zadeva usodo urednika radijske postaje iz Montecarla, ki je bil aretiran zaradi lažnega pričevanja in kaznive molčečnosti, se je zvedelo, da ga bo dr. Gallucci zopet zaslišal v prihodnjih dneh. Najbrž ga bo skušal zopet prepričati, naj mu zaupa ime domnevnega terorista. Podatek je bistvenega pomena za preverjanje verodostojnosti »razodetij« rimskega tednika.
Vsekakor pa bodo sodniki skušali priti do imena tudi po drugi poti in sicer z zasliševanjem Viglione-jevega kolega Gigija Salvadorija. Le ta naj bi bil posrednik med aretiranim novinarjem in osebo, ki je bila v stiku z domnevnim teroristom.
Sodnik skuša preveriti verodostojnost ostalih obtožb domnevnega bri-gadista, vsaj v verziji, ki jo navaja »Espresso«. Včeraj je namreč zopet zaslišal očividce pokola v Ul. Fani, najbrž da bi ugotovil, kateri teroristi so tedaj streljali na Moro-vo spremstvo. Kot je znano je namreč brigadist dejal, da naj bi »kolege« pokosili preoblečeni karabi-njerii.
Demokrščanski voditelji, ki jih navaja «Espresso», niso edini, ki so med ujetništvom Mora skušali
navezati stike z brigadisti. Včeraj se je namreč zvedelo, da je tudi posianec KD Benito Cazora skušal prek osebnih vezi rešiti življenje strankinemu predsedniku, a je tudi njemu spodletelo. Kot poroča večernik »Vita sera« (poslanec je vsebino članka potrdil) naj bi v začetku mari neka oseba, vendar
ne pripadnik RB. telefonirala 'Ca- Jtaziuje; da nekateri krogi skušajo
zori ln ga zvabila na sestanek v četrt Camilluccio, »češ rta bi lahko nekaj naredil, da reši Mora«. Po dolgem iskanju sta se res se-šla, toda ob snidenju je neznanec dejal, da je najbrž že prepozno. (Morovo truplo so našil 6. maja.) Na izrecno Cazorovo vprašanje naj bi tudi pojasnil, da si je izbral za snidenje četrt Camilluccio, ker da stanuje v bližini.
Poslanec je v razgovoru s časnikarji dodal, da je o sestanku ob-
vestil vse pristojne organe, ki naj bi skušali poglobiti zadevo, vendar brez uspeha. Največjo pozornost naj bi namenili neki vili. ki naj bi jo stanovalci iz nepojasnjenih razlogov zapustili na vrat na nos, naper pa ni obrodil uspehov.
To postopno pronicanje vesti v politično najbolj kritičnih trenutkih do-
z zlorabo svojih informacij o ozadju afere ribariti v kalnem in pogojevati politično dialektiko med strankami. Prav zato ,da bi vsaj delno preprečile take umazane zakulisne manevre, so stranke sklenile, da zaupajo parlamentarni komisiji nalogo, naj zadevo razčisti in naj skuša kar najbolj popolno odgovoriti na vsa nejasna vprašanja o aferi Moro. Včeraj so se za ustanovitev par-
EDVARD KARDELJ HUDO BOLAN
LJUBLJANA — Iz kabineta člana predsedstva Jugoslavije in predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije so sporočili, da je ob poslabšanju zdravstvenega stanja člana predsedstva Edvarda Kerdelja zdravniški konzilij odredil ponovni sprejem tovariša Kardelja v klinični center v Ljubljani zaradi intenzivnega zdrav-, ljenja.
Edvarda Kardelja sta obiskala predsednik predsedstva Slovenija Sergej Kraigher in predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Sjovenije France Popit in ga seznanila z nekaterimi tekočimi vprašanji. (jp)
(Nadaljevanje na zadnji strani)
OB NEVTRALNOSTI VOJSKE
Dvovladje v Iranu se še stopnjuje
Bazargan bo danes Bahtijar pristaja
imenoval ministre na svobodne volitve
TEHERAN — Milijoni Homeinijevih privržencev so včeraj z mirnimi demonstracijami po vsem Iranu izrazili podporo Bazarganovi lslam-sk; vladi, medtem ko skuša Bahtijar spremeniti tok neustavljivih dogodkov, saj napovedujejo celo svobodne volitve, ki naj odločijo o bodečem ustroju države.
V Teheranu je nad milijon ljudi šlo na ulice in s transparenti podprlo Bazargana in Homeinijevo zamisel o islamski republiki. Prvič od začetka iranske krize je bilo med demonstranti več sto pripadnikov vojnega letalstva v uniformah, med njimi so bili celo višji častniki. Tuji dopisniki poročajo, da so med demonstranti opazili navadne vojake v popolni bojni opremi, ,ki jih je ljudstvo z navdušenjem objemalo. Razslojevanje vojske je torej dosegle nevarno točko, da je predvčerajšnjim poveljnik generalštaba vojske pozval armado, naj se ne meša v politiko.
Ob koncu včerajšnje demonstraci-
iiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiinMiMiiimiMnHniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiHiiiinimiiiiMiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiuiHiiiiiiiiN
NA JUGU BRAZILIJE SUŠA, NA SEVERU PA STRAHOVITE POPLAVE
Nad 1000 mrtvih in stotisoči brez strehe
BELO HORIZONTE - V Braziliji, deželi neštetih protislovij, tudi naravni pojavi rušijo tudi najbolj elementarne zakone logike: na jugu namreč skoraj umirajo zaradi katastrofalne suše, na severu in v srednji Braziliji pa deroče vode rek in hudournikov rušijo in uničujejo vse, kar je človek zgradil in ustvaril.
škode je ogromno, vendar ves ta predel, s katerim so pretrgane vse zveze, je plačal tudi izredno visok človeški davek. Po še nepotrjenih •vesteh je tisoč in morda še več
oseb utonilo v blatnih vodah ali pod ruševinami hiš.
Strahotna ujma, kot posledica dolgotrajnih nalivov, je najbolj zajela države Rio de Janeira. Mi-nasa Geraisa in Espirita Santa, kjer je prebivalstvo, posebno na podeželju, kamor reševalne ekipe zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev sploh še ne morejo, zajelo pa niko. Ničesar niso mogli proti deročim vodah in jezi so se kar hrkali pod uničujočo silo desetin in ■desetm naraslih rek.
Po prvih vesteh naj bi bilo pod vodo 164 od 300 mest, 43 jih je popolnoma izoliranih, zaradi česar so morali prekiniti promet na 80 cestah, medtem ko je 12 mestnih središč v popolni temi. Nad 11.000 hiš so morali v naglici zapustiti, tako da je ostalo brez strehe samo v državi Minas Gerais 106.912 oseb.
Povsod so oklicali obsedno stanje in ker je ujma paralizirala tudi železniški promet, dovažajo hrano in druge nujne potrebščine z vojaškimi letali in. helikopter ji.
je so z ovacijami odobrili resolucijo, ki poziva uslužbence ministrstev in vojsko naj bodo «lojalni do Bazargana«, tuje države pa so opomnili, da bo iransko ljudstvo spoštovalo le tiste dogovore,'ki'jih bodo sklenili z začasno Bazarganovo i-slamsko vlado.
Medtem ko so se sprevodi premikali po teheranskih ulicah, je predsednik civilne vlade Bahtijar na tiskovni konferenci napovedal, da bo sklical volitve, če se bo v državo vrnil mir, a ne bo popustil pred »zahtevami pouličnih demonstracij«. Glede Bazargana je Bahtijar dejal, da ga spoštuje kot starega tridesetletnega prijatelja iz skupnih bojev, a ne priznava njegove vlade. Homeinijevo islamsko republiko pa je označil kot arhaičen in srednjeveški sistem, ki bo pahnil Iran v strahovlado.
Medtem se je izvedelo, da se je celo uradna iranska tiskovna agencija PARS ppredelila za Homeinija. Stavkajoči uslužbenci iranske televizije pa so < Homeinijevem »generalštabu« namestili televizijsko postajo,
Homeinijeva strategija čakanja in neumornega delovanja med ljudskimi množicami je torej obrodila prve sadove. Okoli Bahtijarove vlade zeva praznina, saj je zaradi stavk zamrla vsa dejavnost v raznih ministrstvih,
v senci pa se porajajo novi organi islamske vlade. Bazargan bo po napovedih že danes imenoval svoje ministre. Vojska je za sedaj nevtralna in skuša le z zakulisno igro vplivati na razvoj dogodkov. Bržkone so pogajanja med Homeinijevimi sodelavci in generalštabi mrzlična, saj je armada ostala edina ovira na poti do islamske republike.
Sinoči pa je teheranski večerni časopis v perzijskem jeziku »Etela’ At« objavil vest, da so izvedenci notranjega ministrstva Bahtijarove vlade poslali Bazarganu brzojavko, da že pripravljajo vse potrebno za morebitni referendum, (voc)
TITO V DAMASKU
DAMASK — Jugoslovanski predsednik Tito'je včeraj zat.l tretjo etapo svoje sedanje državniške turneje po Bližnjem .zhodu. Potem ko ja že obiskal Kuvajt in Irak, kjer je imel vsebinsko bogate in koristne pogovore z najvišjimi državnimi osebnostmi, jo včeraj iz Bagdada dopotoval v Damask. Tudi v glavnem mestu Sirije so mu priredili prisrčen in prijateljski sprejem. Na letališču ga je sprejel in pozdravil predsednik sirske republike Hafez el Asad, ki je sinoči priredil tudi ; lovesno večerjo na čast jugoslovanskega voditelja. P.litični pogovori med Titom in Asadom ter njunimi sodelav.i se bodo začeli danes in nadaljevali do konc Titovega obiska v Siriji. Med temami bo-da slej ko prej v ospredju, tako kot v Kuvajtu in Iraku, poglavitni vidiki reševanja problemov na Bližnjem vzhodu ter osrednja vprašanja v zvezi z gibanjem neuvrščenosti.
V Beogradu so sinoči uradno sporočili, da bo po obisku v Siriji predsednik Tito odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Jordanijo, kamor ga je povabil kralj Husein. Titov, obisk ,v Amanu bo od 11. do 14. februarja.
SFRJ obsoja oprostitev ustaških teroristov v Zahodni Nemčiji
BEOGRAD — Predstavnik zve*-nega sekretariata za zunanje zadeve je na včerajšnji redni tiskovni konferenci negativno ocenil oprostilno sodbo, i jo je sodišče V Kol-nu-izreklo proti jugoslovanskima teroristoma Stjepanu in, Ivanu Bi-landžiču. Povedal je, da je' pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloš Melovski poklical na pogovor zahodnonemškega. veleposlanika v Beogradu Jesca ven Putt-kamerja in mu izrazil jugoslovansko zaskrbljenost in nezadovoljstvo ne samo zaradi dbe, ampak tudi zaradi načina vodenja procesa, na katerem so bili dovoljeni grobi protijugoslovanski izpadi. Zahodnonem-ški ambasador je bil opozorjen tudi na nerazumljivo ravnanje dela zahodnonemških sredste - obveščanja, ki so se postavila na stran terorja in z odobravanjem sprejela oprostilno sodbo.
Na vprašanje dopisnik., sovjetske agencije TASS glede jugoslovanskega stališča do prt Jloga kitajskega podpredsednika Deng Xiao pinga o »ustanovitvi nekakšne zveze Kitajske, ZDA, Zahodne Evrope, Japonske in drugih držav proti Sovjetski zvezi«, je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič odgovoril, da s takšnim predlogom ni seznanjen, in dodal: »Kot veste, ni naša navada, da bi komentirali izjave tujih državljanov, ki se nanašajo na odnose med drugimi državami, tembolj ker so stališča Jugoslavije kot neuvrščene države in njeni pogledi na mednarodne odnose in načela odnosov med državami dobro znani«.
CECOVMJEVA « POJASNILA » K ZNANEMU INTERVJUJU
OB NEGATIVNIH REAKCIJAH V LPT ŽUPAN POPRAVLJA LASTNE IZJAVE
Priznanje nebogljenosti melonarskega odbora, ki je osamljen in v križnem ognju večinske opozicije
Odločno konservativni in nazadnjaški značaj meščanske Liste za Trst prihaja čedalje bolj do izraza, če je mogel obstajat o tem sploh kakšen dvom že ob njenem nastajanju. Zadržanje in delovanje (ali nedelovanje) melonarskega odbora na tržaški občini in javne izjave njegovih najvidnejših predstavnikov potrjujejo mnenje, da gre za politično grupacijo, ki ji sicer po izvoru raznolika, ki pa v bistvu predstavlja in hoče predstavljati tiste tržaške politične in gospodarske kroge, ki jim je družbeno - politični razvoj v preteklih letih odvzel monopol nad vodenjem mesta, ali vsaj del neomejene oblasti in so v vsem tem času iskali priložnost za re-vanšo.
Intervju župana Cecovinija uredniku krajevnemu italijanskega dnevnika je razblinil še zadnje dvome. Framasonski prvak LpT je nedvoumno zatrdil, da predstavljata tako meščanska lista kot KD tržaško buržoazijo, da morata obe voditi sredinsko politiko in je zato ponudil demokristjanom polovi' odbor-niških mest v občinskem odboru. S tem je samo potrdil mnenje tržaških demokratičnih sil, da je LpT nastala predvsem z namenom, da prisili krajevno KD, da se povrne k politiki izključnega zagovarjanja privilegijev meščanske gospode. 0-bujanje šovinističnih protislovenskih in protislovanskih strasti, ki smo mu v našem mestu priča, odkar so se melonarji polastili občinske u-prave in ki jih vnemajo v svojem uradnem glasilu, zadobiva v takih stališčih jasnejšo razlago. Privilegirani buržoazni krogi so namreč vedno gradili svojo srečo ravno na spretnem režiranju teh strasti, kot ve vsak demokratični Tržačan, pa naj govori slo/ansko ali italijansko.
Cecovinijeve izjave so vzbudile negativne reakcije tako v političnih strankah (objavili smo obsodbo PSI in izjavo vodstva tržaške KD, ki zavrača županove ponudbe), o-benem pa negodovanje med tistimi predstavniki LpT, ki se proglašajo za levičarje in med radikalci. Toda ločevanje Percov in Giuricinov od stališč župana in melonarskega glasila izzvenijo vedno bolj kot glas vpijočega v puščavi, saj vse kaže, da so v vodstvu LpT čedalje bolj osamljeni ob odločni prevladi konservativne narave liste.
Županova izjava v včerajšnjem tedniku Lpt je sicer jasno znamenje zadrege po teh negativnih reak cijah, ne preklicuje pa niti vejice v intervjuju izraženih stališč. Cecovi-ni se sicer umika na drugi okop, ko se sklicuje na «odprtost» njego vega odbora vsem, ki so pripravljeni osvojiti njegova tri demagoška gesla (ki so jih prav zato vse de mokratične stranke že Večkrat načelno zavrnile) in ne more prikrivati nebogljenosti melonarskega odbora pri vodenju tržaške občine, Češ da je osamljen in v križnem ognju večinske opozicije. Zato se ob zaključku svoje izjave vprašuje, do kdaj bo moglo to trajati in po
živa druge na pomoč. Obenem pa vztraja na nedemokratičnem odklanjanju ostavke, h kateri so ga nedvoumno pozvale stranke ustavnega loka v občinskem svetu in še vedno izsiljuje s komisarjem.
Župan torej v bistvu priznava nemoč svoje skupine in išče pomoč ob bližanju roka predložitve proračuna, ki zapade konec meseca. Demokratični Trst pa pričakuje isti rok v upanju, da bodo ustavne sile vzpostavile enotnost, ki je potrebna za preokret na tržaški občini. (Iv)
Šovinistom spodletela zasedba liceja «Dante»
Na italijanskem liceju »Dante A-lighieri* v Giustinianovi ulici med Oberdankovim trgom in sodnijo so imeli nacionalistično naravnani dijaki včeraj dopoldne skupščino, na kateri so obravnavali vprašanje ce-
lovite zaščite slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pobuda zanjo je nedvomno prišla, poleg iz skrajno desničarskih krogov, tudi iz vrst šovinističnih agitatorjev Liste za Trst, ki je preko svojega glasila Voce li-bera, pa tudi drugega tržaškega tiska sprožila, kot znano, žolčno kampanjo zoper zakonski osnutek KPI in predvsem tisti njegov del, ki predvideva raztegnitev javne rabe slovenskega jezika.
Razprava med študenti je hila na moč živahna. Skrajneži so hoteli iz protesta proti »poslovenjenju* Trsta zasesti šolo, vendar je prevladala zmernejša struja. Kljub temu se je na večer zbrala pred šolskim poslopjem skupina vročekrvnežev, da bi nasilno zasedla zavod, a se je znašla pred zaprtimi vrati. Ko se je gruča razšla, je bilo pod bledo razsvetljavo videti le še blodnjaš-ka gesla fašistov in protiosimovcev, ki dobesedno prekrivajo zidove in stebre.
TRŽAŠKO ODPOSLANSTVO V RIMU
Zagotovljeno sodelovanje CNR pri bodočem Centru za raziskave
Predsednik prof. Quagliariello prevzel konkretne obveznosti - Odposlanstvo znanstvenikov in sindikalistov je vodil prof. Rocca
Predsedstvo Vsedržavnega sveta za raziskave CNR je včeraj v Rimu sprejelo odposlanstvo iz Trsta, s katerim je pregledalo nekatera vprašanja v zvezi z ustanovitvijo bodočega centra za znanstvene in tehnološke raziskave v tržaški pokrajini. Odposlanstvo, ki ga je vodil predsednik odbora za uresničitev
1. marca nova podražitev metana?
Metan za civilno uporabo bo po vsej verjetnosti od 1. marca dalje dražji za 9 lir pri kubičnem metru. V tem smislu se namreč glasi sporazum, ki so ga na ministrstvu za industrijo včeraj podpisali predstavniki družbe SNAM in organizacije ANIG, ki združuje italijanska podjetja za razpečevanje plina. Preden bo stopil v veljavo, mora povišek odobriti medministrski odbor za cene (CIP).
........................n..iiiiiifmitiiiiliiimiiiminiiiiiiiiiiliiiiiitii..
PRED RAZPRAVO V OBČINSKEM SVETU O VELIKIH CESTNIH ZVEZAH
Pojavljajo se pomisleki o trasi glede velikega obvoza na Opčinah
Državno cestno podjetje odobrilo načrte za odsek od Moščenic do Padrič - Predlogi o možnih rešitvah prek križišča ali v predoru
Velike cestne zveze, ki naj prek Krasa povezujejo tržaško luko in mesto z italijanskim in jugoslovanskim cestnim omrežjem in z evropskimi magistralami bodo predmet razprave tudi v tržaškem občinskem svetu, bržkone že ha dre-višnji seji. Z a odsek med Mošče-nicami in Padričami (kjer se bo nova avtocesta združila s hitro cesto od kontejnerskega pomola v pristanišču) z odcepom do tovornega postajališča in mejnega prehoda pri Fernetičih so že izdelani izvršilna načrti, ki jih .je dežela v preteklih dneh predložila krajevnim upravam, da izrečejo o njih svoje mnenje.
Splošni načrt predvideva v glavnem razširitev sedanje državne ceste št. 202, znane kot »tržaške* ali «trbiške», na 27 metrov. Nova trasa se bo le v nekaterih krajih odmaknila od omenjene ceste, za Opčine pa načrt predvideva širok obvoz proti meji. Tak načrt je včeraj odobril tudi upravni svet državnega cestnega podjetja ANAS, je v skladu z veljavnimi urbanističnimi instrumenti dežele in zainteresiranih občin, z izvajalnim odlokom o-simskih sporazumov so zagotovljena tudi ustrezna finančna sredstva, ki naj bi znašala za omenjeni pri-
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 8. FEBRUARJA 1979
Povrtnina Min. Česen	1190
Cvetača 288 Zelje
(glavnato) 360 Cikorija 1200 Radič rdeč 1080 Radič zelen — Gobe (kult.) 1000 Solata
Maks.
2600
403
660
1440
1440
1560
1300
endivija	660	960
Krompir bca	200	250
Zelena		
paprika	920	1265
Paradižniki	690	920
Zelena	650	800
Špinača	540	720
Sadje		
Banane	—	880
Prevl.
1800
345
480
1320
1200
1100
720
220
1035
805
700
600
Min.
Jabolka delišes I Jabolka
golden I 575 Hruške
abate F. I 690 Hruške kaiser I Hruške
passacras. 288 Pomaranče taroki I	403
Pomaranče svetle Limone I Mandarine I 633 Grenivke	330
460
460
230
460
Maks. Prevl. 748	575
920
805
690
345
460
403
575
920
440
690
748
575
288
437
345
518
805
385
bližno 25 km dolg odsek 52,5 milijarde lir.
Pogoj za začetek te gradnje za Trst prepotrebne ir' strukture je sedaj predvsem odobritev izvršilnih načrtov, prav v zadnjih časih pa se pojavljajo glasovi o možnih zaprekah. Že glede načelnega načrta so prišli sicer do izraza določeni pomisleki, zlasti glede openskega obvoza in predlogi, naj bi se avtocestna trasa nadaljevala prek sedanjega križišča pred Opčinami z gradnjo nadvozov. Pred nekaj tedni so pa napovedali melonarji, ki upravljajo tržaško občino, predložitev svojega načrta, po katerem naj bi cesto speljali mimo Opčin v predoru.
Oglasil se je, tudi Svetovni sklad za zaščito narave (WWF), ki nasprotuje gradnji obvoza, s pozivom županu in občinskim svetovalcem, naj se zavzamejo za ohranitev okolja.
Pričakovati je zato vneto in poglobljeno razpravo, saj gre za vprašanje, ki je naše mesto in njegove perspektive izrednega pomena. Želeti je pa vsekakor, da bodo upravitelji sprejeli ustrezne odločitve čim-prej, upoštevajoč po eni strani potrebo po najmanjši možni škodi naravnemu okolju in neposredno prizadetim skupnostim, po drugi strani pa nujnost, da se dela začnejo brez nepotrebnih zamud.
januarja 1978. Ustrezne (višje) plače bo osebje redno prejemalo od 1. aprila letos dalje, avgusta pa bo prejelo zaostanke za razdobje 1. januar 1979 - 31. marec 1979.
Dosežen sporazum o pogodbi za delavce avtobusnih podjetij
Na sedežu deželnega odbomištva za promet so se včeraj v prisotnosti pristojnega odbornika Cocianni-ja sestali predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL in delegati združenja avtobusnih podjetij ANAC. Razpravljali so o dokončni raztegnitvi kolektivne delovne pogodbe za delavce prometnega področja na deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Pogajanja za dosego ustreznega sporazuma so trajala več ur, ob koncu pa je bil dosežen naslednji dogovor: vsedržavna delovna pogodba za delavce, zaposlene pri avtobusnih podjetjih v Furlaniji - Julijski krajini, ki vzdržujejo medmestne zveze, velja od 1.
V ponedeljek izplačilo denarnih prispevkov v predilnici «S. Giusto»
Enotna pokrajinska sindikalna zveza delavcev tekstilne stroke obvešča osebje predilnice »S. Giusto*, da bo občinski funkcionar v ponedeljek, 12. februarja, od 9. do 11. ure v omenjenem obratu izplačeval vsem upravičencem denarni prispevek, ki r*a je dala na razpolago deželna uprava po zakonu štev. 43 Sindikalna zveza vabi vse delavce, naj v ponedeljek zanesljivo dvignejo določeni prispevek.
omenjenega centra prof. Rocca, so sestavljali deželni odbornik za industrijo Ripaldi, rektor tržaške u-niverze prof. De Ferra, podravna-telj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru prof. Budini, predsednik konzorcija za razvoj fizikalnih ved prof. Villi ter sin-dikalnisti Gialuz (CGIL), Bravo (CISL) in Trebbi (UIL). Za CNR pa so se sestanka udeležili predsednik prof. Quagliariello, podpredsednik prof. Ciliberto, načelniki 11 posvetovalnih odborov in glavni tajnik CNR dr. Moretti.
Prof. Rocca je predstavnikom C NR orisal dosedanje delo in posvetovanja o vprašanju bodočega centra na Tržaškem, ki jih je sprožil odbor, ter omenil nekatere specifične probleme, glede katerih bi CNR lahko uspešno priskočil na pomoč nastajajočemu raziskovalnemu centru. Drugi člani tržaškega odposlanstva pa so orisali znanstvene strukture, ki že obstajajo in delujejo v Trstu in širše v Furlaniji -Julijski krajini.
Predsednik CNR prof. Quagliariel-lo je članom odposlanstva zagotovil, da bo ustanova nudila največjo možno pomoč pri izdelavi načrta za novi center, kakor tudi pri njegovem poznejšem upravljanju. CNR bo pristopil kot redni član v konzorcij za upravljanje novega centra in namerava postaviti v njegovem o-kviru tudi nekaj svojih laboratorijev.
Jutri, 10. februarja, zapade rok za vplačilo prometne takse za potniške avtomobile do 9 KM in za motocikle. Ravno tako jutri je treba vplačati takso za prvo štirime-sečje, ki zadeva avtobuse, prikolice za prevoz ljudi, vozila za posebno rabo ter motorne čolne, nazadnje pa je potrebno poravnati še letno takso za tovorne prikolice.
V POČASTITEV PESNIKA PREŠERNA
V Kulturnem domu odprtje razstave
\r
o Černigojevem konstruktivizmu
Pomembni kulturni dogodek je pripravila SPZ • Uvodne besede Palčiča in Bavdaža
Danes praznuje 50 let EMIL GOMBAČ
Ob tem jubileju mu želijo Se mnogo let zdravja in sreče sestri Milka in Marija z družinama.
Ob imenu Franceta Prešerna in dnevu slovenske kulture je Slovenska prosvetna zveza pripravila v Kulturnem domu razstavo o Černigojevem konstruktivizmu. Slovesna otvoritev je bila včeraj.
Prvič so zbrana Černigojeva dela razstavili v umetnostni galeriji v Idriji, nato je razstava gostovala v Ljubljani, Kopru, Beogradu in Zagrebu. Povsod je bila sprejeta z velikim zanimanjem, marsikomu je pomenila pravo odkritje. Predvsem pa je dokazala kot sta d uvodu poudarila Palčič in Bavdaž, da je bila skupina slovenskih primorskih umetnikov, ki so jo sestavljali Kosovel, Kogoj, Špacapan, Pilon, Černigoj in drugi, izjemno odprta najnovejšim evropskim u-metniškim tokovom. Takrat mladi umetniki so si sredi grozečega vzpona fašizma, med družbenimi in osebnimi krizami, pred prvimi znaki svetovne katastrofe z voljo, znanjem in talentom utirali pot v sam vrh evropske kulture. Uveljavljali so novo, za marsikoga tujo govo-
rico. Kosovel je pisal Integrale, Marij Kogoj je v glasbi uveljav Ijal ekspresionizem, sam Černigoj je prinašal v slovenski kulturni •prostor številne informacije in u-stvarjal konstruktivistična likovna dela. Skupina mladih umetnikov je bila izjemno žilava in izzivalna, hkrati pa je dosledno govorila o stiski evropskega in slovenskega človeka med dvema vojnama. Med leti 1924 in 1929 se je slovenska ustvarjalnost vzpenjala v vidne u-metniške vrhove, velika zasluga za vzpon pa gre tudi skupini primorskih umetnikov.
Priznati je treba, da so ostala avantgardna prizadevanja skupine slovenskih umetnikov, ki je dosegla svoj vrhunec prav med leti 1924 in 1929, dolga leta v senci. Vzroki za to so številni in jih ne gre navajati, dejstvo pa je, da takratni umetniški entuziasti doživljajo prav danes visoka priznanja, oziroma njihove umetnine jih doživljajo. Zato je popolnoma prav, da je Černigojeva razstava gosto-
NiiiiiiMiutMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinniniiniiimttiiimMintiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
PO PODATKIH MEJNE POLICIJE
Potniški promet čez mejo v januarju občutno upadel
Letos vsega le 1,693.434 potnikov - Manj prehodov tako v mednarodnem kakor tudi v krajevnem prometu
Danes praznujeta 50-letnico rojstva tovariša našega pevskega zbora
EMIL GOMBAČ in
LEANDEm ČOK TPPZ jima kliče še na mnoga leta.
Osebni promet čez italijansko-ju-goslovansko mejo na območju tržaške pokrajine .je v preteklem januarju občutno nazadoval v primeri s prometom v ustreznem mesecu lanskega leta. Tedaj je namreč s potnim listom oziroma z obmejno prepustnico prekoračilo mejo skupno 2,116.224 potnikov, januarja letos pa so jih našteli le 1 mil. 693.434.
Podatki, ki jih je pravkar objavila mejna policija, dajejo o tem pojavu naslednjo sliko: v mednarodnem prometu (s potnim listom)
, sta januarja letos stopila čez mejo i 957.802 potnika, medtem ko so jih v istem mesecu lani zabeležili 975 tisoč 572. Promet je torej nekoliko upadel, vendar le pri italijanskih državljanih: teh so namreč letos našteli skupno 311.908, medtem ko jih je bilo lani 442.704. Število tujih državljanov pa se je nasprotno povečalo, in sicer z lanskih 532.869 na 645.894 v letošjgjegfrjftnuarju.
Kar zadeva maloobmejni promet, pa navaja pregled mejne policije naslednje podatke: letos se je s

VČERAJ POPOLDNE NA TRBIŠKI CESTI
Silovito je zavozil v skale ob cesti in obležal pod zmečkanim avtomobilom
Žrtev je 43-letni Sergio Pozru iz Trsta - Vzrokov nesreče niso še ugotovili
Sergio Pozru in razbitine avtomobila, s katerim se je smrtno ponesrečil
....................................................iiiiiiiiimmiinimiiiniii.................................................................................«-«>■>■..............................mm......m
Rajonski sveti
Danes, 9. februarja, ob 20. uri se na sedežu v Ul. Caprin sestane rajonski svet za Sv. Jakob. Na dnevnem redu je me, drugim proučitev občinskega proračuna.	...
Danes se sestane tudi rajonski svet za Skedenj in Čarbolo. Seja bo ob 19. uri v Ul. Roncheto.
• » *
V	ponedeljek, 12. februarja, ob 18. uri se na sedežu v Ul. Erma-cora 3 sestane rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje.
Istega dne ob 20.30 se na sedežu v Ul. Battisti 14 sestane tudi rajonski svet za Novo mesto. Dnevni red obsega med drugim razpravo o zakonskem osnutku za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti.
V	ponedeljek se bo sestal tudi sve-toivanski rajonski svet, in sicer ob 19.30. Poleg drugih sta na dnevnem redu problema iskanja učilnic za slovenski strokovni zavod in uporabe območja psihiatrične bolnišnice.
• « •
Rajonski svet za Novo mesto vabi vse stanovanjsk. najemnike z minimalno pokojnino, ki bi jim na podlagi noveza zaaona o pravičnih stanarinah zvišali najemnino, da se zglasijo na sedežu sveta. Ob pone deljkih, sredah in petkih, od P. do 11. ure bodo pomagali izpolnjevati prošnje za dosego integracije sta narine.
Varujmo Prešernovo kulturno dediščino
Učiteljišče in nižja srednja šola v Rojanu vzorno počastila pesnika
Prešeren .je temelj naše kulture. Njegova kulturna dediščina je po svoji politični in obče človeški vsebini osnova in jedro načel in ciljev naše narodnoosvobodilne borbe, zato ni naključje, da je narodnoosvobodilni svet določil 8. februar za dan slovenske ustvarjalnosti in kulture. Tako je naglasil govornik na včerajšnji Prešernovi proslavi sve-toivanskega učiteljišča »A. M. Slomšek* s pridi-uženim tečajem za vzgojiteljice, dijak Fabio Gergolet. Med drugim je poudaril pomen pesnikove zmagovite »črkarske pravde* s Kopitarjem nad konservativ no strujo slovenstva; Prešeren je slovenskemu ljudstvu omogočil kulturno in narodnostno osveščenje in mu dal tako orodje, da se je raz vilo v narod. Gergolet je pozval k zvestemu gojenju materinega jezika, ker se bomo zamejski Slovenci le tako lahko izognili asimilaciji z večinskim narodom in uspešneje nadaljevali boj za svoje narodnostne pravice.
Sledile so recitacije Prešernovih «Neiztrohnjeno srce* in »Nezakonska mati* ter poezij Mateja Bora, Čehoslovaka Hineka Mache, koroške pesnice Milke Hartman, Paula Edouarda in Hikmeta Nazima, za-
tem nastopa dekliškega pevskega zbora iz vrst obiskovalk vzgojiteljske šole, oziroma združenega mešanega zbora obiskovalcev omenjene šole ter učiteljišča, ki sta pod vodstvom Nade Zaghet ubrano izvajala več slovenskih narodnih ter nazadnje predstavitev odlomka iz MoLierove komedije «Kritika šole za žene* v režiji prof. Pučnik - Že-rjalove in izvedbi učiteljiščnikov, ki so bili dokaj sproščeni ter znali primemo poudariti svetohlinstvo določenih krogov tedanje francoske družbe.
Med proslavo v Marijinem domu je ravnatelj prof. Egidij Košuta razdelil knjižne nagrade najbolj u-spešnim dijakom in dijakinjam (Sonji Levstik, Nataši Štoki, Aleksandri Montanari, Damjani Bressan in Tatjani Levstik z učiteljišča ter Damjani Sedmak, Valnci Cibic, Katji Čuk in Nataši Škrk z vzgojiteljske šole), oziroma nagrade iz Bercetovega sklada za najboljši u-speh v pedagoških vedah (Zoranu Lupincu z učiteljišča ter Andreini Terčon).
Proslavo so vzorno pripravile pedagoška asistentka Smotlakova prof. Pučnik Žerjalova in predsed niča zavodnega sveta Kandutova.
Dobro se je odrezalo tudi dija-štvo rojanske nižje srednje šole »F. Erjavec*, čeprav je bila proslava po sili razmer skromnejšega obsega, kot je poudaril ravnatelj prof. Josip Pečenko. Morda pa je ravno zato bila mičnejša in navzočim staršem globlje segla do srca.
Profesorica Peterlin-Susič je pripravila domiseln in nazoren splet Prešernovih stvaritev od romanc in sonetov do gazel in glos, tema-tično primerno razdeljen, dijakinja 3. razreda pa je posamezne recitacije smiselno povezovala.
Značilnost proslave kot širšega kulturnega praznika vseh Slovencev je prišla do izraza s predstavitvijo devetih poezij Josipa Murna Aleksandrova, čigar 100-letnico rojstva bomo praznovali 4. marca letos. Mum sodi z Župančičem, Cankarjem in Kettejem katerih spomin je šola proslavila prejšnja leta, v veliko četverico pesnikov moderne ali nove romantike.
Spored je zaokrožil mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom Tomaža Simčiča lepo zapel »Domovina naša .je svobodna* in »Teče mi, teče vodica*, (dg)
Včeraj okrog 17.45 so nekateri avtomobilisti javili mestnim stražnikom na križišču pri Opčinah, da se je nedaleč stran na Trbiški cesti pripetila huda prometna nesreča. Približno kilometer naprej od Banov je bil na cesti zmečkan avtomobil, nekaj metrov pred njim pa je težalo truplo nesrečnega šoferja. Stražniki so obvestili prometno policijo iz Trsta, ta pa je nemudoma poslala neko obhodni«), ki je bila tam v bližini. Akcijo je s pomočjo apuntata Forzana in stražnika Crepaldija koordiniral major Fiorotto. Nesrečnemu Sergiu Po-zruju iz Ul. Muzio 1 pa niso mogli več pomagati, saj je negibno ležal v mlaki krvi.
Ko', je ugotovila prometna policija, je Pozru vozil od Opčin proti Trstu. Nedaleč od Banov pa je nenadoma izgubil nadzorstvo nad svojim »princem 1000» ter zavozil v desno, v približno meter in pol visoki skalnati rob ob cesti. Udarec je bil silovit, avto je odbilo na cesto, kamor je priletelo tudi vse polno kamenja, ki se je pri tem odkrušilo. Vozilo pa je drselo naprej in se nekajkrat prevrnilo. Pri tem je nesrečnega šoferja vrglo na cesto, nanj pa se je prevrnil avto in ga hudo zmrcvaril. Vozilo se je ustavilo nekaj metrov stran.
Na kraj nesreče so prišli tudi gasilci, ki so očistili cestišče, saj je bilo vse polno kamenja, razlilo pa se je tudi nekaj bencina. O nesreči je prometna policija obvestila dežurnega sodnika, namestnika državnega oravdnika dr. Coassina, ki je izdal ustrezno dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice.
Vzrokov nesreče do sedaj niso še ugotovili. Morda je šoferja obšla slabost, morda pa mu je tudi počila guma. To pa b0 težko dognati, saj so bila kolesa vsa skrotovičena
prepustnico podalo na sosedna območja le 735.632 ljudi, medtem ko so jih lani našteli 1,140.652. Padec je nastal tako pri državljanih s te strani meje (lani 784.470, letos 492 tisoč 408), kakor tudi pri jugoslovanskih državljanih z obmejnega pasu (lani 356.182, letos 243.224 prehodov).
Načrti za uporabo komprenzorija psihiatrične bolnišnice
Na željo svetoivanskega rajonskega sveta sta pokrajinski odbornik za zdravstvo Pessato in direktor pokrajinske psihiatrične bolnišnice Rotelli včeraj zjutraj orisala predstavnikom svetoivanskega sveta ter članom rajonskega sveta za Kolonijo in Škorkljo trenutno stanje ogromnega komprenzorija tržaške psihiatrične bolnišnice ter na črte, ki jih imajo v tej zvezi po krajinska uprava ter občine in druge ustanove. Po ukinitvi psihiatričnih bolnišnic bo tako ostalo na razpolago mestu, predvsem pa sveto ivanskemu okolišu, ogromno zemljišče s strukturami, ki bi bistveno rešile žgoče vprašanje pomanjkanja raznih objektov pri Sv. Ivanu in na Kolonji in škorklji. Potem, ko bo psihiatrična bolnišnica popolnoma ukinjena, bo del obstoječih stavb šel tržaški bolniški ustanovi, del u-niverzi in občini, ostalo pa bi bilo na razpolago prebivalstvu za šole, razne socialne storitve ter za rekreacijo in prosti čas.
S smotrno uporabo prostorov bi bilo mogoče rešiti tako vprašanje šole, in pri tem prideta v poštev tako slovenska šola »Žiga Zois* kot strokovni slovenski zavod, za katerega išče sedaj tržaška občinska uprava primerne prostore za učilnice, kot tudi vprašanje prostega časa, saj obstajajo objekti, ki bi bili primerni za telovadnice, poleg tega pa je v komprenzoriju obširno gledališče, precej pa je tudi prostora na odprtem za razne strukture. Zadevni konzulti, to je za Sv. Ivan ter za Kolonjo, bosta sedaj na svojih posvetih izdelali dokument, v katerem bosta skušali prikazati potrebe obeh rajonov ter namembnost paviljonov komprenzorija psihiatrične bolnišnice. Pri tem pa je pomembno tudi in predvsem, kako se bo s predlogi strinjala tržaška občinska uprava. Iz srečanja je izšlo še dejstvo, da so nekateri izmed paviljonov lahko na razpolago takoj, za nekatere pa bi bila potrebna nekatera manjša obnovitvena dela.	R. Pečar
vala v vidnih jugoslovanskih sft' diščih in da je prav ob Prešerrvr vem prazniku prispela na pobw SPZ v Trst.
Dokaz za zanimanje, ki ga f{,!‘ stava vzbuja, je bila že prisotno$> številnih uglednih obiskovalcev, j? so prisostvovali včerajšnji otvOrt' vi. Prisotne, med katerimi naj **" beležimo znane slovenske in IW jonske umetnike, kulturne in pj tične delavce (prisotni so bili rtf“ drugimi konzula SFRJ Plečaš Kante, predsednik SKGZ predstavnik pokrajinskega odbob Brezigar, dolinski župan Švab, r0!i natelj umetnostne galerije v Bavdaž, predsednik tržaške AFj' Rados, višja nadzornica za sportj niško varstvo Sgogliano in drW je pozdravil predsednik SPZ »?.’ čič. Ravnatelj umetnostne galeb!1 v Idriji Bavdaž je spregovoril P to o zamisli in nastanku čerrUVj, jeve razstave. Černigojev prijaj slikar Milko Bambič se je šport* na obdobje, kc se je Černigoj P čenjal ukvarjati s konstruktm zrnom. Ob koncu slovesnosti se t vsem zahvalil še vedno mladost" Černigoj, ki je dejal, da sor "r gova dela zrastla iz pristne člO*\ ške nuje po izpovedovanju los^ stiske in upora, (am)
• Združenje SUNIA, ki ščiti &>*? rese stanovanjskih najemnikov, P® redi danes, v petek, 9. februarja, 18. uri na lastnem sede i v 9 S. Lazzaro 9 (I. nadstropje) tisk«* no konferenco. Govor bo o postw ku za izvajanji državnega zakol1 o pravičnih stanarinah št. 392.
Pismo uredništvu
Sestanek novinarjev RAl
V zvezi s kratko novico, ki i° f včeraj objavil vaš list, P°jaSI?ju jem, da je v sredo, 7 t.m., “j* na pobudo uredniškega odbora Pi rovanje radijskih in televizijski časnikarjev deželnega sedeža ^ na katerem je glavni urednik P* nilo Colombo poročal o zadri® sestanku na glavnem ravnatelj*1': RAI v Rimu. Sestanek je bil J veda namenjen izključno časnik* jem in ne drugim uslužbencem P dia, kot bi se lahko razbralo vašega poročila. Na včerajšnFj, zborovaniu so časnikarji na sP šno negativno ocenili predloge nega ravnateljstva RAI o treti®! televizijskem omrežju, zlasti zadeva televizijski dnevnik v venskem jeziku. Na zborovanju ^ bili sprejeti natančni predlogi glede televizijskih poizkusov, ,f bodo v prihodnjem marcu, kot (P de organika za slovenski odsek dijskih in bodočih televizijskih n ročil. Uredniški odbor bo v * zvezi v ponedeljek, 12. t.m., čil poseben dokument glavne1?, ravnateljstvu RAI v Rimu. Ta kument bo vseboval zaključke rajšnjega zborovanja, člani niškega odbora bodo odpotovali Rim na povabilo glavnega ravW teljstva RAI.
Drago Legiša ,
član uredniškega odu°
• * *
j5'
Pripis uredništva: Z gornjim P . mom popravljamo netočnosti izv rajšnjega kratkega poročila, do * terih je prišlo, ker nismo raz:rllj gali z neposrednimi informacijo Sicer pa je tako iz članka kot naslova razvidno, da je šlo za s Čanje novinarjev, ne pa vseh službencev RAI.
Ukradli rulotko
Ko je Romano Bisca, nočni čuva, v podjetju «Rly Caffe* v Ul. Flavia 410 opravil običajen obhod in se vrnil v slačilnico, je slišal sumljiv ropot. Stopil je do dvoriščnih železnih vrat, ki so bila odprta in l.a drugi strani ceste opazil avtomobil s prižganim motorjem in ugasnjenimi lučmi. V njem sta sedeli dve o-sebi. Avtomobil je nato odpeljal proti Miljam. Z dvorišča pa je tudi izginila devet metrov in pol dolga rulotka. Šele ob 6.45 je čuvaj poklical vodjo delavnice, ni znal pa pojasniti, zakaj ni nemudoma obvestil policije.
Tatovi na domu
Ko se je Ugo Giangrande iz Mi-ramarskega drevoreda predvčerajšnjim zvečer vrnil domov, ga j) čakalo presenečenje: vhodna vrata so bila od znotraj zaprta z žabico. Moški se ni pomišljal in je nemudoma poklical policijo. Prišli so tudi gasilci, ki so stopi ' na notranje dvorišče, od tu pa skozi odprta steklena vrata, ki so le dva metra od tal, v stanovanje. Neznani tatovi so dobro opravli svoje del : odnesli so 600 tisoč lir, od dva do tri tisoč avstrijskih šilingov, čekovno knjižico «Bance Commerciale*, o-krog sto ameriških zlatnikov in spon ko z dragulji.
• Drevi se v Miljah zaključi kongres krajevne sekcije KPI, ki se je začel še v sredo z uvodnim poročilom tajnika Cerinija. Zaključni poseg na kongresu, ki poteka v milj-skem ljudskem domu, bo imel pokrajinski tajnic Giorgio Rossetti.
• Drevi ob 19.30 bo v Zgoniku na
sedežu športnega društva Kras kongres krajevne sekcije KPI »Just Pegan*. Uvodno poročilo bo imel Miloš Budin, zaključni poseg pa Stojan Spetič.
Preklicana zaplemba liberijskega tankerja
Tržaški pretor Bidoli je včeraj klic zaplembo liberijskega tari\|, ja iz katerega se je v prejšnjih izlilo v morje okrog dva tisoč nafte. Brodar se je namreč obv^jj da bo poravnal stroške za čiše* L morske gladine. Do onesnaženj®^ prišlo, ko je tanker raztovoril Jo in pričel s črpanjem vode, s k®% obtežijo prazno ladjo. V zadnjih v tih letih je to že triintrideseti ko tržaško sodstvo odredi z a pl®1 tankerjev v našem zalivu.
V zadnjih časih je v številni*11. žaških lekarnah prišlo do kraj® mil. Zato sta leteči oddelek trž®k# kvesture in kriminalpol pred dvel.jp mesecema začela koordinirano j, cijo, v okviru katere so predvč«L, šnjim priprli 21-letnega Angela sona iz Ul. Toneatti 6.
Dea in Davorin Sancin izrekala * boko sožalje Milki Žerjal ob a®1 dragega očeta Karla.
Zapustil nas je naš dragi
KARLO ŽERJAL
Pogreb bo danes, 9. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnic* glavne bolnišnice v Boljunec.
Žalujoči: žena Štefanija, hči Milk® z možem Karlom, sestri Ivana i*1 Angela, brat Lovre, vnuka, pravnuka, nečakinje in nečaki
Boljunec, 9. februarja 1979 Pogrebno podjetje Zimolo
nn
GLASBENA
MATICA
Trst
Sezona 1978-79 šesti abonmajski koncert
Danes, 9. februarja 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
D U O
PAHOR - SLAMA
Na sporedu: Beethoven, Doni-zetti, Danieli, Merkd, Pauer,
Pordaja vstopnic od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
PRIHODNJI TEDEN V RIMU
Predstavniki dežel za obrambo demokracije pred terorizmom
Predsednik Colli o prispevku naše dežele v boju za svobodo
VERDI
Danes ob 20. uri tretja uprizoritev Smaireglieve opere «Abisso». Dirigent Gianfranco Mašini.
* « »
•Tutri ob 20. uri šesta uprizoritev Verdijeve »Aide*. Abonma red S.
ROSSETTI
V	torek, sredo in četrtek, 13., 14. in 15. februarja, s pričetkom ob 11.30, baletne predstave za šole v koreografiji Alfreda Kollnerja. šole (osnovne ali srednje), ki bi si rade ogledale predstavo, naj se prijavijo na tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931).
avditorij
Danes ob 20.30 Leopardijevo delo «11 galantuomo e il mondo» z Renzom Giovampietrom. Kupon št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja ponovitev.
• • •
V	nedeljo, ob 11. uri, v okviru »nedeljskih koncertov*, nastop ansambla trobil gledališča Verdi. Predprodaja Vstopnic pri osrednji blagajni. Cena 500 lir.
Slovensko deželno gospodarsko združenje. Kmečka zveza Trst , in Gorica, Sindikat slovenske ' šole Tiist in Gorica ter Slovenski raziskovalni inštitut prirejajo danes, 9, februarja 1979, ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ulica Petronio štev. 4
JAVNI POSVET O SLOVENSKI VIŠJI SREDNJI ŠOLI TER O POKLICNEM IN STROKOVNEM ŠOLSTVU IN IZOBRAŽEVANJU.
Vljudno vabljeni!
Na pobudo predsednikov deželnih svetov Lacija, Kalabrije, Piemonta in Umbrije bo prihodnji teden v Rimu sestanek predsedstev vseh italijanskih dežel, ki bo posvečen problemu obrambe demokratične in republiške ureditve pred napadi terorizma. V pričakovanju srečanja, ki bo 16. t.m., se je včeraj sestalo predsedstvo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, na katerem je predsednik Colli poudaril, da je prebivalstvo naše dežele, ki je dalo tako velik delež odporništvu, zaradi posebnih zgodovinskih pogojev
PD KRAŠKI DOM
REPENTABOR
priredi jutri, 10. t.m., ob 20.30 v dvorani gostilne Križman v Repnu
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Spored:
—	govor Marij Čuk
—	nastop gojencev glasbene vzgoje
—	recitatorji
—	domači pevski zbor Srečko Kumar
—	ansambel Glasbene matice s Proseka in ansambel A. Be-denčiča.
Vabljeni!
Razna obvestila
Osnovna šola Oton Župančič pri Sv. Ivanu prireja Prešernovo proslavo jutri. 10. t.m., . ob 16. uri v šolskih prostorih. Nastopajo osnovnošolski otroci in otroci iz otroškega vrtca.
Smučarski klub Union priredi v nedeljah, 11., 18, in 25. februarja t.l.. smučarski tečaj za otroke in o-drasle na Zoncolanu Ravasclettu. Informacije in vpisovanje v Ul. Val-riirivo 30/11. vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah.
ŠD Polet priredi na pustni torek ples v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vabila so na razpolago v trgovini keramike in sanitarij v Narodni ulici 160 na Opčinah.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PREŠERNOVA PROSLAVA
SODELUJEJO:
—	pisatelj CIRIL KOSMAČ	'*
—	pesniki BRUNA PERTOT, MIROSLAV KO^JA, ZORA TAVČAR, MARKO KRAVOS,,.. a,noinour'v.a nsunmoi:
—	interpretirajo člani Stalnega slovenskega gledališča
—	Baletna skupina LIDIJE SOTLAR iz Ljubljane
—	dekliški in moški zbor IGO GRUDEN
REŽIJA MARIJ URŠIČ Scena KLAVDIJ PALČIČ
V	nedeljo, 11. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
V	foyerju bo na ogled razstava o Černigojevem konstruktivizmu.
PROSVETNA DRUŠTVA IZ DOLINSKE OBČINE VABIJO NA
PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo jutri, 10. februarja, ob 20.30 v občinskem gledališču «F. Prešeren« v Boljuncu
Nastopajo učenci osnovne šole iz Boršta, recitatorji iz Doline in Ricmanj, pianistka Vihra Kodrič, violinist Žarko Hrvatič, mešani pevski zbor France Prešeren in moški pevski zbor Valentin Vodnik. Slavnostni govor bo imel pesnik Ace Mermolja.
PD SLOVENEC ■ BORŠT priredi danes, 9. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih
PREŠERNOVO PROSLAVO
še posebno občutljivo za probleme zaščite demokracije, svobode in kulture, proti katerim se danes zaganja terorizem z metodami pristnega fašističnega zrfačaja. V tem okviru so na včerajšnjem sestanku poudarili, da mora naša dežela dati kvaliteten prispevek rimskemu srečanju deželnih predsedstev.
Predsedstvo deželnega sveta je tudi razpravljalo o pobudah, ki naj jih dežele sprožijo v pričakovanju volitev evropskega parlamenta, in poudarilo važnost dogodka, ko bo 150 milijonov ljudi šlo na volišča za izvolitev 410 evropskih parlamentarcev. Temu problemu bo posvečeno današnje srečanje med predstavniki deželnega odbora, predsedstva deželnega sveta in ANCI (združenja italijanskih občin). Deželno predsedstvo se je izreklo za take pobude, ki naj upoštevajo posebno zemljepisno lego in mednarodno funkcijo naše dežele kot mostu med EGS, SEV in državami, ki ne pripadajo nobeni od obeh mednarodnih skupnosti, ter med območji Sredozemlja, Bližnjega vzhoda in tretjega sveta.
Kino
La Cappclla Undergrounil 18.00 - 20.00 - 22.00 «J'irai comme un cheval fou*. Režija Arabal.
Ariston 17.00—19.30—22.00 «Dodes’Ka-den*. Režija Akira Kurosawa.
Rltz 16.30 «Amori miei*. Monica Vit-ti, Johnny Dorelli, E. M. Salerno.
Eden 16.30 «L'amico sconosciuto*. El-liot Gould, Susanah York. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Graltacielo 16.30 «La pili bella av-ventura di Lassie*. Mike Curb, James Stewart, Pernell Roberts.
Excelsior 16.00 «Qualcuno vuole uc-cidere i piu grandi cuochi dEuro-pa». Barvni film.
Fenice 14.30—22.00 «Superman». Mar-lon Brando. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Questa č TAmerica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Gli zingari del mare».
Cristallo 16.30—19.00—21.30 «Assassi-nio sul Nilo*. Peter Ustinov, Mia Farrow. Barvni film.
Filodrammatico 16.00 «Toro e vergi-ne incontro pornoravvicinato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Convoy». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Aquila grigia, capo Cheyenne». A. Cord, Barvni film.
Capltol 16.00-—21.30 «La carica dei 101». Walt Disney.
Vittorio Veneto 16.15 «Kleinhoff Hotel*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta Milje 17.00 «La govemante di colore*. „ .Prepovedan mladini pod 18. letojp, ‘	. |
Izleti
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras obveščata izletnike, da bo odhod avtobusa v Ravascletto - Zoncolan v nedeljo, 11. 2. 1979, iz Zgonika ob 6. uri, iz Saleža ob 6.10 in iz Gabrovca ob 6.20.
ŠK Devin sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpade 4. trnovski mafraton, v nedeljo, 11. t.m. Avtobusni izlet pa bo preusmerjen v Ovčjo ves.
SPDT prireja v nedeljo, 18. t.m., avtobusni izlet V Ovčjo ves ob priliki tekmovanja za pokal «Lepi vrh*. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI še danes, 9. 2., od 11. do 12. ure.
POGOVOR S TAJNIKOM ZADRUGE EDIL ACLI 80 SCANDOLARO
Zadružna stanovanjska gradnja na Goriškem pomeni novo realnost na gradbenem področju
V treh letih so zgradili ali imajo v gradnji v naši pokrajini okrog 350 stanovanj ■ Kakšni so izgledi za bodočnost ob upoštevanju velikih zahtev?
V	zadnjem času je veliko govora o stanovanjski gradnji, o pravični stanarini, o pomanjkanju vseljivih stanovanj, o stotinah praznih stanovanj. Nočemo načenjati danes celotnega stanovanjskega vprašanja, ki ni tako enostavno rešljivo kot menijo nekateri, ki jim je predvsem za de-magoške prijeme. Želeli bi našem bralcem posredovati nekaj podatkov in ugotovitev o zadružni stanovanjski gradnji, o kateri je v zadnjem času veliko govora in od katere si nekateri, ki gledajo s preveliko lahkoto na stanovanjski problem, obetajo rešitev iz krize. Stvari niso tako enostavne.
Kaj je bilo doslej na tem področju napravljenega? Petrolejska kriza, zaradi česar se je vse podražilo, je povzročila podražitve in s tem tudi krizo v gradbeni dejavnosti. To je bilo v letih 1973-74. Zaradi tega so zasebniki gradili vedno manj. ker se je zdelo, da ni rentabilna investicija v stanovanja, prav tako se je precej zmanjšala gradbena dejavnost s strani države po zavodih za ljudska stanovanja. Prišlo je do krize na gradbenem področju in v vseh, ki so s tem povezani. Zato so državne oblasti skušale ubrati drugačno P°t: dajati prispevke stanovanjskim zadrugam. Posamezniki naj bi tako skušali nadoknaditi to kar državna uprava ni zmogla.
V	nekaterih deželah so se zbtidili že leta 1974. Med temi je bila tudi naša dežela, ki je nakazala sredstva za stanovanjske zadruge. Naslednje leto je država odobrila zakon o finansiranju teh zdrug. Sledili so si številni drugi zakoni. To-
krat je bila država hitrejša od dežele, kajti denar je dala bankam, te so imele in imajo vse nadzorstvo nad opravljenimi deli.
Z denarjem, ki ga je država nakazala v letu 1975 in tudi kasneje, smo že zgradili celo vrsto zadružnih stanovanj, nam je dejal zastopnik stanovanjske zadruge «Edil Acli 80» Scandolara, ker se zastopnik banke osebno prepriča o tem, kar je bilo zgrajenega in nam takoj nakaže denar, medtem ko je birokratska procedura deželne uprave zelo dolga in včasih izgubimo za navaden postopek tudi leto ali celo več.
V zadnjih štirih letih je bilo v sklad zadružne stanovanjske gradnje nakazanega precej denarja. Za vsako zadružno stanovanje dajo posojilo v višini 20 milijonov lir. To je plačljivo v dvajsetih letih, obresti se gibljeno, upoštevajoč razne zakone med enim in šestimi odstotki. Ostalo krije deželna uprava. Ker pa so se gradbene storitve podražile dajo za vsako stanovanje še enkratni prispevek v višini štirih milijonov lir. Kar pri tem manjka pa mora posameznik dodati sam. Ker pa so, vsaj v primeru stanovanjskih zadrug Acli, pazljivo spremljali gradbene cene, jim je vsaj v prvih primerih uspelo zgraditi večsobno stanovanje z nekaj manj kot dvajsetimi milijoni lir. Seveda so danes gradbene cene precej višje in kdor želi talko stanovanje bo moral imeti več lastnega denarja na razpolago.
Koliko stanovanj je bilo doslej na Goriškem zgrajenih s podporo teh zakonov? Zadruga Edil Acli 80 jih je članom že izročila 103, to v Gori-
OB DANAŠNJI MANIKSTACIJI V TRSTU
Pobude za odpravo krize v podgorski tovarni
Sinoči sestanek na deželi ■ Obveza odbora županov
■	mm ..
BA/ilCA 0( CREpnO Dl TRIESTE rlt ž A . S K A ' K R E d H M A BANKA
SiP. A
THBT - ULICA P,.nL?MO,- >2?	01-A*3B
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 8. 2. 1979
SPORED:
-	DOMAČI PEVSKI ZBOR SLOVENEC
-	RECITACIJE
-	DRAMSKA SKUPINA SPD TABOR Z DRAMO »PUŠKE GOSPE CARRAR*
Vabljeni!
Ameriški dolar	831.—
Funt šterling	1675.—
švicarski frank	492.—
Francoski frank	196.—
Belgijski frank	27,50
Nemška marka	445.-
Avstrijski šiling	61,—
Kanadski dolar	670,—
Holandski florint	413,-
Dahska krona	157.—
Švedska krona	185.—
Norveška krona	158,—
Drahma	18,50
Mali dinar	38,50
Veliki dinar	39,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Razstave
V Prosvetnem društvu na Opčinah
razstavlja Robert Hlavaty vsak dan do vključno nedelje od 17. do 19. ure.
Mali oglasi
riM renault TS 16 ali stanUart. lačilo v gotovini. Telefonirati na evilko 0481 - 77106 - Ronke.
IDAM dvobatni kompresor za ak, zmogljivost 100 litrov, 2 leti ar, malo rabljen. Ogled Doberdob, Metskg (Ul. Boneti) 2.
SOVINA posode in železnine Per-t Fioretta - Prosek št. 5 obveza svoje cenjene odjemalce, da v esecu februarju nudi 10 odst. polst na vsem blagu.
VKTOR EDRI) 2000	40 HP s 180
Javnimi urami. Ugodno prodam, slefon 200412.
\DN1CA išče majhno stanovanje najem v mestu. Tel. 411693 od L do 15. ure.
T 127 letnika 1972 prodam po u->dni ceni. Je Plave barve s črni pokrovom za motor Primeren i mladino, s športnim volanom, 'emakljiv avtoradio in prednja ideža z različnimi nakloni. Telefo-rati v popoldanskih in večernih
rah na štev. 825656.
MmiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiinmiiiiuiiiiiiiiimiiiimnmiiiiiiiitimiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiii
Včeraj-danes
Danes, PETEK, S. februarja
POLONA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.22 — Dolžina dneva 10.05 — Luna vzide ob 15.11 in zatone ob 5.22.
Jutri, SOBOTA 10. februarja
DUŠAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,8 stopinje, najnižja 4,6, ob 13. uri 6,8 stopinje, zračni tlak 1007,9 mb u-staljen, vlaga 67-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, padlo je 0,2 mm dežja, veter 8 km/h zahodnik, morje mimo, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. februarja 1979 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
RODILI SO SE: Patrizia Mariani, Maria Pia Ciardella, Serena Špan-gher, Roberto Vižintin, Samoa Mau-ro.	v
UMRLI SO: 98-letna Rosa Mejak. 54-letni Ado Molinari, 87-letni Angelo Lorenzut, 80-letni Giuseppe Giam-
metta, 87-letna Agnese Galic, 88-let-na Ida de Franceschi 76-letni Ermi-nio Bertocchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5; Čampo S. Gia-como L Ul. Soncini 179; Ul. Revol-teli a 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5: Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2.
Z zaostritvijo boja ža ohranitev 1.500 delovnih mest so podgorski tekstilna delavci, skupno s sindikalno federacijo CGIL, CISL. UIL, dosegli prvi pomembnejši uspeh: sinoči so se na deželnem odboroi-štvu za industrijo pogovarjal; o poteh, ki naj privedejo do zadovoljive rešitve. Sestanek je sklical deželni odbornik za industrijo Dario Rinaldi, udeležili’ pa so se ga predstavniki enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, tovarniškega sveta tekstilnega kolektiva, deželne finančne družbe Friulia in uprav nega sveta tovarne. O sestanku, k' se je pričel ob 19. uri, nimamo še nikakršnih poročil, da bi lahko presodili, ali so se pogovori zaključili z uspehom ali ne. Vsekakor sindikati ostajajo pri svoji odločitvi, da priredijo danes ob 10. uri sprevod tekstilnih delavcev po Trstu ter demonstracijo pred sedežem deželnega odbora. S tem hočejo Opo Ginekolog dr. Renato Pušnar je bil zoriti na skrajno nevzdržno stanje, v srccj0 zvečer gost ŽIO za Goriško, ki spravlja v negotovost sedanjo | y krožku Simon Gregorčič je preda-zaposlitveno raven v «Cotonificio va[ 0 anatomiji ženskega telesa, o
Malanija in podžupana Padovana, udeležil tudi poverjeni upravitelj ladjedelnice, Vittorio Fanfani. Slednji je pojasnil sedanji položaj in usmeritev v podjetju ter izrazil precejšen optimizem glede skorajšnje poživitve naročil. Po njegovem naj bi se obdobje krize bližalo h koncu in kmalu naj bi se pojavilo zopet zanimanje za gradnjo ladij velikank za prevoz nafte in plina, za kar so v Tržiču dosegli visoko specializacijo.
Žal so to le ugibanja, kajti dejansko stanje je precej drugačno, saj so v ladjedelnici skorajda brez naročil.
NA POVABILO ŽIO
Ginekolog Pušnar predaval v Gorici
Triestino*.
Mimo sinočnjega nenadnega sklicanja v sporu udeleženih strank na sedežu deželnega odborništva za in dustrijo pa je tudi goriški župan Pasquale De Simone v svojstvu predsednika pokrajinskega odbora za zavarovanje proizvodne ravni ter zaposlovanja v industrijskem sektorju priredil v. sejni dvorani občinskega sveta sestanek, na ka terem so se obvezali, da bodo posredovali v -sporu. De Simone je župane gorišklh občin, ki so člani tega odbora, seznanil s posamezni mi fazami razvoja krize v obratu v Podgori, ki so privedle do sedanjega zaskrbljujočega položaja.
V razpravo so posegli predsednik pokrajine Pagura. deželna svetovalca Battello in Brenčati, podžupan iz Tržiča Padovan, predstavniki strank Longo, Lodatti, Medeot ter sindikalisti Colautti, Colleoni in Bregant.
Sestanek so sklenili z obvezo, da bodo na politični ravni in z udeležbo dežele poiskali najbolj prikladni način, kako premagati tehnične, pravne in finančne ovire in kako odstraniti skrb, ki tare delavce, da bodo izgubili zaposlitev.
0 krizi v ladjedelnici bodo razpravljali v občinskem svetu
Prihodnji teden namerava tržiški župan sklicati izredno sejo občinskega sveta za obravnavo perečih vprašanj zaposlitve in reševanja gospodarske in proizvodne krize v ladjedelnici. V okviru priprav na sejo pa je bil te dni na županstvu sestanek, ki se ga je poleg župana
kontracepciji in splavu, o obolenjih rodil ter odgovarjal na vrsto vprašanj, ki so mu jih zastavile poslušalke.
Na žalost je bilo predstavnikov moškega spola bolj malo, najbrž zaradi neutemeljenih predsodkov, da kontracepcija in splav, po tudi druga vprašanja s tega področja zani majo predvsem ženske.
Natečaj za učbenik pedagogije
Deželno šolsko nadzo-mištvo je razpisalo natečaj za sestavo učbenika pedagogije za slovenski učiteljišči v Trstu in Gorici. Skrajni rok za predstavitev del poteče 31. januar-rja 1980.
Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo na šolskem skrbništvu, kjer so tudi na vpogled pogoji za sodelovanje v natečaju.
ci, Gradišču, Turjaku in Tržiču. V gradnji je nadaljnjih 142 stanovanj v Tržiču, Ronkah, Gorici, Krminu, Šempetru ob Soči, Turjaku, Ro-mansu.
Kaj so pa doslej zgradile druge stanovanjske zadruge, nas je zanimalo. V primerjavi s to zadrugo zelo malo. Neka levičarska zadruga v Krminu, ki je članica zadružne zveze (Lega) je zgradila devet stanovanj, v gradnji jih ima nadaljnjih šestdeset, druga levičarska zadruga v Ronkah pa ni, kljub raznim prošnjam, dobila denarja. Poleg teh obstajajo še nekatere samostojne stanovanjske zadruge, ki so v Gorici zgradile okrog dvajset stanovanj, v pripravi pa je gradnja nadaljnjih trideset stanovanj v Gorici s strani samostojnih zadrug.
Kakšni pa so obeti za prihodnost? Zadruga Edil Acli 80 meni. da bo v kratkem dobila še denar za nadaljnjih trideset stanovanj v Ločni-ku. Ni pa vložila prošenj za druga stanovanja v tem letu v roku, ki je zapadel letos 10. januarja. To ker hočejo najprej dokončati stanovanja, ki so v gradnji, da se ne bi obremenili z birokratskim aparatom. So pa prošnje vložile številne druge zadruge.
Koliko pa bo denarja na razpolago in kakšni so izgledi, da v tem; letu stanovanjske zadruge dobijo denar? Na deželo je do sedaj, upoštevajoč določila tako imenovanega desetletnega načrta za gradnjp stanovanj, priromalo 8.000 prošenj. Le malo jih bodo lahko ugodno rešili. V kratkem bodo na deželi razpravljali kam in komu dati denar. Na razpolago za prvo dveletno razdobje (1978-1979) imajo skupno 32 milijard lir. šest jih bodo namenili za obnovo starih hiš. 13 milijard bodo dali gradbenim podjetjem, da zgradijo stanovanja, ki bi jih morali potem prodajati po nižji ceni. Preostalih 13 milijard bodo dobile stanovanjske zadruge. S tem denarjem bo dobilo denar za gradnjo stanovanj 500 članov stanovanjskih zadrug. To v vsej deželi. To je vsekakor zelo malo v primerjavi s potrebami. V naslednjili letih pa bo za stanovanjske zadruge na razpolago denar za približno 400 stanovanj letno. To v vsej deželi.
Kdo bo torej dobil denar prve tran-še za lansko in letošnje leto? Ker So predpisi zakona zelo zahtevni, z gradnjo bi biilo treba začeti najkasneje do srede letošnjega decembra, je zelo verjetno, pravi Scandolara, da bosta gofiška in tržišta'občina zelo težko ugodili še v tem letu prosilcem v teh dveh" krajih. To ker je potrebno ‘ žbrdtf" pččcej' obšlftto dokumentacijo, napraviti vrsto sklepov, dati na razpolago zemljišča, gorička in tržiška občina pa sta znani, da sta zelo počasni kar se tega tiče. V Ločniku je n.pr. njihova zadruga že skoro zgradila skupino tridesetih stanovanj, nima pa [»vezav na električno, vodovodno in plinsko omrežje, še več, na gradbišče morajo voziti po zasebnem zemljišču, ki so ga vzeli začasno v najem. Kako bo s stanovalci?
Stanovanjska zadružna gradnja se je torej pričela migati, vendarle obstajajo precejšnje težave birokratskega značaja. Jle pa tudi res, da je na razpolago zelo malo denarja. Koliko od letošnjih 500 stanovanj bo prišlo v goriško pokrajino, in od teh koliko denarja bo šlo v posamezne občine? Bodo pri tem' dobile denar tiste občine, kjer se je že gradilo ali pa tiste, ki niso na tem področju še ničesar dobile?
USPEH ARDUINA ALTRANA
Fotografije Goričana Arduina Al-trana so prišle v italijansko nacionalno fototeko v Turinu. Gre za serijo slik z motivom «Ateljer», za katere je Altran že dobil svoj čas nagrade. Slike tega priznanega go-riškega fotografa, ki je tudi sodelavec našega lista, so v retrospek-
tivni sekciji, kjer so slike od leta 1934 do današnjih dni. čestitamo mu. posebno še ker je to edini Goričan, ki ga je doletela čast, da i-ma svoja dela na stalni razstavi najboljših italijanskih fotografov. Objavljamo eno od slik iz že omenjene serije «Atelien>.
IIIIIHIIIIimilllllllllMimiHMIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIMIIIlllltllMIHimilllllllllllllllllllllllllllinillllllllllKlllllliiMi
Z ENOTNIM SKLEPOM STRANK
Določen rok ustanovitve prevoznega konzorcija
Odločitev o konzorciju za vodo in jdin bodo sprejeli na podlagi poglobljene analize
Izgubljeno-najdeno
Poveljstvo goriških mestnih redarjev nam je te dni poslalo seznam najdenih predmetov, ki so še zmeraj na razpolago zakonitim lastnikom. V uradih v Mazzinijevi ulici hranijo: zapestnico iz drage kovine, štiri različne zneske denarja, ročno moško uro, dva para naočnikov za vid, moško torbico z različnimi predmeti, par ženskih rokavic, dve denarnici z zneskom denarja, dve prazni denarnici, moped in zložljivo kolo.
• Danes, 9 februarja, ob 21. uri bo seja rajonske skupščine za mestno središče. Razpravljali bodo o letošnjem proračunu občinske uprave.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228124; Bazovica:
tel. 228 165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141 Božje polje; Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200 121. Se.il.jan: tel 209 197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22, do 7, ure: teief štev. 732-627.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v sodelovanju z MLADINSKIM CENTROM v soboto, 10. februarja, ob 20.30 v avditoriju v Ulici Roma
PREŠERNOVO PROSLAVO
Program: priložnostni govor pesnika Miroslava Košute; branje iz del Damira Feigla; nagraditev zaslužnih prosvetnih delavcev; koncert dekliškega zbora iz Črnega vrha.
VABLJENI!
Stranke KD, KPI, PSI in PSDI ter sindikalna federacija CGIL, CI SL in UIL so preučile možnosti za nastanek pokrajinskega prevoznega konzorcija. Obvezale so se postopoma, vendar čimprej ustanoviti takšen konzorcij, da bi preprečile potrato denarja ter dosegle večjo smotrnost, te službe, ki naj ima javni značaj.,^ ; , 4A/1-a,	.	*
Politične sile so povabile predsednike APT, četrtega prevoznega bazena ter deželnega odbornika za prevoze, da pripravijo vse potrebno in da ustanovijo konzorcij do konca letošnjega marca.
Glede konzorcija za vodovod in plin so sindikalne organizacije mnenja, da bi moral spadati v enotno pokrajinsko podjetje. Politične stranke pa sodijo, da je potrebno stremeti k postopni racionalizaciji, pri tem pa upoštevati združevanje služb v bodočih komprenzorijih.
Ker politične sile različno ocenjujejo reševanje tega vprašanja, so pooblastile deželno ustanovo za prevoze CRIPEL, da v doglednem času pripravi gradivo o ustanovitvi enega podjetja ali več podjetij kon-zorcialnega značaja za vodo in plin. Na osnovi sociogospodarske in tehnične analize ter gospodarskega izračuna, ki bo upošteval stroške in dohodke, bodo sprejeli takšno po-iitično-upravno odločitev, ki bo najbolj ustrezala položaju in ki bo tudi dokočno sprejeta.
Vse na sestanku udeležene stranke so se sporazumele, da se ponovno sestanejo 20. marca ter uvelja-
GRANATA IZ PRVE VOJNE
• Pokrajinska sekcija društva za zaščito živali sporoča, da so pri nevmskem mostu našli črno psičko vTste «schnautzer» z rdečo ovratnico in jermenom. Lastnik naj se zglasi v občiskem pesjaku v UL degli Scogli 38.
vijo sklep o smotrnejši organizaciji poprej omenjenih storitev.
PD »JEZERO* - DOBERDOB priredi danes, 9. februarja,
PREŠERNOVO
PROSLAVO
na društvenem sedežu s pričetkom. ob 19.30.
Na sporedu so fotografska razstava, priložnostni govor, recital Prešernovih pesmi ter nastop dekliškega zbora PD Danica z Vrha.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici, vabi člane in prijatelje, da se udeležijo spominskega pohoda na Stol v Karavankah, ki bo 17. in 18. februarja letos. Izhodiščna točka je Valvasorjev dom pod Stolom. Dostop iz Žirovnice oziroma Most. Priporoča se dobra zimska oprema.
Slovensko planinsko društvo v Gorici razpisuje 18. februarja avtobusni izlet v Ovčjo ves, kjer bo tekmovanje za pokal »Lepi vrh*. Tekmovali bodo člani rojeni v letu 1958 in mlajši. Prijave za nastop sprejemajo na sedežu društva do vključno 12. t.m. Tisti, ki ne bodo tekmovali, se lahko prijavijo do srede, 14. t.m.
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub priredi v nedeljo. 11. t.m., avtobusni izlet na sneg. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice skozi Rupo, Doberdob in Ronke. Prijave sprejemata Barbara Rustja (telefon 81-585) in Aleš Doktorič.
Razna obvestila
Ženski iniciativni odbor bo 1. m 2. marca letos priredil tečaj ikebane za vsakogar. Prijave sprejemajo na sedežu v Ulici Malta 2, ali po
Včeraj dopoldne so na gradbišču gluhonemnice izkopali topovsko granato iz prve svetovne vojne. Izstrelek so našli med kopanjem temeljev za izgradnjo novega trakta te šole. Topovska granata ima premer 305 centimetrov, dolga pa je en meter; težka je več kot 500 kg. Delavec, ki je upravljal bager in je granato izkopal, jo je s strojem dvignil iz
jame in jo položil na njen rob. O najdbi so najprej obvestili kvesturo, ki je h granati postavila opozorilni napis, popoldne pa je iz Trsta prišel specializirani oddelek minercev. ki je orožje odpeljal z gradbišča. Podobne najdbe so na Goriškem zelo pogostne kar pomeni, da veliko med prvo vojno na Gorico izstreljenih granat ni eksplodiralo.
telefonu 26-44
Kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Amori miei*. M. Vitti. J. Dorelli in E. M. Salerno.
VERDI 17,15—22.00 «Convoy - trincea d'asfalto». Kris Kristofferson in A-li McGrawe. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 «L'infermiera di notte*. G. Guida, L. Banfi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Come per-dere una moglie e trovare un'a-mante*.
PRINCIPE 16.30 — 22.00 »Assassinio sul Nilo*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Divji zahod*. A-meriški film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 »Vrnitev tigra*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 »Valentino*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Carduc-cijeva ulica 38. tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale. Trg republike 26, tel. 72-341.
DVE POMEMBNI IZDAJI ZALOZBE «BOREC»
Spet Kajuhovo zbrano delo ter Ljudskofrontno gibanje
NA PROGRAMU ITALIJANSKE TELEVIZIJE
Pinotheje v Čile na italijanski TV
Pri založbi Borec je izšla tretja izdaja Kajuhovega zbranega dela v redakciji Emila Cesarja. Kajuhovo zbrano delo je pri isti založbi prvikrat izšlo leta 1966. Izdaja je bila zamišljena tako, da bo obsegala dve knjigi. Ker pa druga knjiga ni nikoli izšla, je izdaja ostala torzo in jc prinesla v glavnem samo Kajuhove pesmi in pa. seveda, obširno študijo urednika Emila Cesarja o Kajuhovem življenju in o pesniškem ter revolucionarnem delu, o njegovem pomenu za slovensko revolucionarno in sploh celotno poezijo. Ni pa doživel izdaje Kajuhov dramski prvenec Mati, ki sta ga napisala skupaj z Bojanom Štihom, ne obširna korespondenca, pomembna za proučevanje naprednega mladinskega gibanja na Slovenskem pred zadnjo vojno. To pomanjkljivost je odpravila druga izdaja zbranega dela. ki je pri isti založbi in v isti redakciji izšla leta 1971. Knjiga je v enem samem zvezku prinesla vse, kar naj bi vedeli o Kajuhu in spoznali vse, kar je napisal, vključno s korespondenco in nekaterimi spisi v prozi. Na uvodnem mestu je knjiga imela obširno študijo o Kajuhovem življenju in delu, zlasti pesniškem ustvarjanju. Ta študija je bila v bistvu enaka, kot v izdaji iz leta 1966, bila pa je dopolnjena in se je opirala na nekatere nove podatke. Osrednji del knjige je bil posvečen pesmim z novimi epigrami. Novost so bila pisma, predvsem pisma prijatelju Kostji Nachtigalu, ki so vir za spoznavanje Kajuhovega revolucionarnega delovanja in pa za zgodovino naprednega gibanja mladih Slovencev neposredno pred zadnjo vojno. V knjigi je bila priobčena drama Mati, izpopolnjeni so bili prozni prispevki, predvsem pa o-pombe, ki so obsegale nad 200 strani teksta. V njih je govor o dosedanjih izdajah Kajuhovega dela, pomembne pa so predvsem opombe k posameznim pesmim. V njih je urednik skušal zbrati vse, kar nam osvetljuje časovne in življenjske nagibe, ki so pesmi narekovali. Objavljene so bile tudi variante posameznih pesmi.
Knjiga Kajuhovega zbranega dela je v nekaj letih pošla in zdaj je založba Borec izdala zbrano delov v novi izdaji. Ta, že tretja izdaja, je po obsegu, vsebini in zunanji opremi docela enaka prejšnji izdaji, v njej so le nekatere dopolnitve, ki pa jih bo zasledil le tisti, ki bo skrbno primerjal obe khjigi. Nekaj novosti je v opombah in nekaj v uvodu, sicer pa gre dejansko za malo dopolnjen jKinatis druge izdaje. O pesniku in revolucionarnem borcu Kajuhu, ki je tako zgodaj končal svojo življenjsko pot, ni treba, da bi v poročilu o njegovi knjigi znova razpravljali. Vsi, mladi in stari, več
ali manj poznamo njegovo poezijo in njegov pomen za partizansko in sodobno slovensko liriko. Zato le o-pozarjamo na novo knjigo, novo izdajo njegovega zbranega dela, ki bo novim generacijam omogočala spoznavanje Kajuhovega življenja, osebnosti, dela in pomena.
Pok. Alenka Nedog pa je pri Borcu objavila svoje poslednje delo Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji, ki predstavlja pomemben prispevek k slovenskemu zgodovinopisju, zlasti, ker obravnava novejše obdobje slovenske zgodovine, čas pred zadnjo vojno. Alenka Nedog je kot sodelavka Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani objavila okoli osemdeset razprav, člankov in knjig, med njimi tudi monografijo o Tonetu Tomšiču.
Tokrat imamo pred seboj obsežno knjigo o ljudskofrontnem gibanju na Slovenskem, pri čemer pa je knjiga vsebinsko širša kot kaže njen naslov. V prvih poglavjih je avtorica dala pregled nastanka ljudskih front v Španiji, Franciji in dugih evropskih središčih, pri čemer ni prikazano samo njih delovanje, pač pa avtorica opozarja tudi na posamezne probleme, ki so se kazali.
Jedro knjige je v prikazu nastanka in dela ljudske fronte na Ravenskem, pri čemer je govor o nastanku, delu in nekaterih pojavih pri nas. ki so bili rezultat dela ljudske fronte. Pri tem je posebej obdelana vloga Komunistične partije Slovenije, ki jo je ta imela na delovanje vseh protifašističnih sil in pri njihovem povezovanju v e-notno fronto. V sklepnem poglavju ocenjuje razmerje sil revolucije in reakcije v usodnem trenutku neposredno pred vojno in utemeljuje nastanek osvobodilnega gibanja pri nas.
Knjiga ima uvodno besedo, ki jo je prispeval Janko Pleterski, ima spremno besedo Miroslava Siplov-ška. v kateri ta predstavlja avtorico, v uvodnem poglavju pa bo bralec našel razlago pojma ljudske fronte, ki ga marsikje preozko ali pa tudi preširoko pojmujejo.
Čeprav je avtorica nameravala svoje delo nadaljevati, a ji je to preprečila smrt, je knjiga sama po sebi zaokrožena celota. Njen pomen je. da osvetli delovanje vseh naprednih in demokratičnih sil v povezovanju s komunistično partijo proti fašistični reakciji. Prav to delovanje pa je prvikrat osvetljeno v knjigi tako temeljilo in obširno. Knjiga tako pomaga'razumeti začetek osvobodilnega boja in tako široko udeležbo v niem. Obenem predstavlja knjiga Alenke Nedog soliden prispevek k slovenskemu zgodovinopisju in izhodišče za nadaljnje zgodovinske študije.
Sl. Ru.
Slovito svetišče v nevarnosti
PALERMO - Sicilski deželni svet se je ukvarjal z vprašanjem termitov, ki so, napadli znano svetišče v Monrealu. Da se je celo deželni svet moral ukvarjati s tem vprašanjem, pomeni, da je zadeva resna, hkrati pa tudi, da gre za pomemben objekt, ki bi ga bilo treba rešiti. V poročilu, ki ga je s tem v zvezi izdal deželni svet, je govor, da «delovne skupine strokovnjakov so proučile stanje* in s tem v zvezi «bodo izvršena vsa dela, ki so potrebna za rešitev te-Pa slovitega spomenika stare umetnosti*. Svetišče, o katerem je govor, je bilo zgrajeno v 11. stoletju in spada med najbolje ohranjene objekte, ki so nastali na Siciliji v oni dobi. Stene cerkve in absida so v mozaiku, streha pa je lesena.
Sobotni ciklus petih Zanussijevih večerov
Jutri zvečer ob poldeseti uri se bo na prvem kanalu italijanske TV mreže začel ciklus filmov, ki jih je napravil poljski režiser srednje generacije Krzgsztof Zanussi. Ciklus bo nosil naslov «Pod Za-nussijevo lečo* in ga je pripravil Pietro Pintus.
Krzgsztof Zanussi je znano poljsko filmsko ime. Kot nakazuje ime, je veliki poljski režiser furlanskega rodu, pravzaprav je po rodu iz Pordenona, od koder se je v prvi polovici preteklega stoletja preselil na Poljsko njegov praded, furlanski delavec, ki je kot toliko drugih Furlanov odšel na Poljsko, ko so tam gradili železnice.
Ciklus poljskega filma se bo nadaljeval pet sobot zapored, vse do 10. marca. Prvi film, ki pride že jutri zvečer na vrsto, nosi naslov «Za steno» oziroma «Dietro la parete» v italijanščini in ga je Zanussi napravil pred osmimi leti. Po mnenju svetovne kritike je to «televizijsko vrhunsko delo poljskega režiserja». Film vsebuje vse vrline pa tudi vse napake te-
ga znanega filmarja. Film prikazuje zgodbo pustega in samotarskega profesorja kemije Jana, ki noče sprejeti ljubezni, ki mu jo nudi študentka Ana, ki prav tako kot on živi samotno življenje a si želi družbe. Mlada študentka skuša napraviti celo samomor, kar pa pustega in suhoparnega profesorja Jana nc gahe, s tem pa se Jan avtomatično obsodi na večno samotarsko življenje.
V	bistvu je to tema, ki jo Zanussi obravnava tudi sicer, saj se je tako rekoč opredelil na psihološka razglabljanja v svojih filmih.
V	naslednjih sobotah bodo predvajali na TV naslednje Zanussije-ve filme, ki jih bomo zabeležili kar v njihovih italijanskih naslo-vih. pod katerimi jih bodo predvajali. 17. februarja pride na vrsto film «La struttura di cristal-lo», 24. februarja rVilluminazio-ne», 3. marca «Bilancio trimestra-!e», 10. marca pa pridejo na vrsto kar trije krajši filmi in sicer «Lo sconasciutov, «iAl tramonto» ter «Visita al padre».
V ITALIJI POSTAJA ZDRAVJE ZELO DRAGO...
v
Ze letos za zdravstvo skoraj 16.000 milijard
Tokrat bo breme sicer nekoliko razdeljeno - Učinek «ticketa» je sicer pozitiven, a premalo - Vsi stroški za zdravstvo po 280 tisoč lir na državljana
Uradni vestnik Italijanske republike je dne 28.12.1978 objavil zakon o novi zdravstveni ureditvi v Italiji, ki je takoj stopil v veljavo. Tokrat se bomo ustavili le ob finančni plati nove zdravstvene u-reditve v Italiji.
Prvotno je kazalo, da bi namenili za zdravstvo 6,5 odstotka če-lotrtega narodnega dohodka, kot je v navadi v drugih državah Evropske skupnosti. Pozneje je postalo jasno, da taka vsota nikakor ne bo zadostovala, še zlasti ne v prvih letih, ko bodo stroški večji zaradi ustvarjanja novih zdravstvenih, struktur.
O finansiranju zdravstva v Italiji govori člen 51 zakona o vsedržavni zdravstveni službi, ki naznanja, da bo vsako leto država izdajala zakon o kritju, posebnega vsedržavnega zdravstvenega skla* da. Po tem zakonu bodo prejemale dežele vsake tri mesece potrebne dotacije,, s katerimi bodo morale kriti stroške krajevnih zdravstvenih enot. Višino tega sklada bo določila posebna vsedržavna komisija pri medministrskem odboru
MiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mali šolarji na obisku pri nas
Pred dnevi so obiskali »Primorski dnevnik* učenci slovenske šole iz Gorice, ki so,si ogledali, kot je razvidno z gornje slike, tiskarno, kjer se iz dneva v dan tiska naš list. Dijaki III. b razreda nabrežipske srednje šole »Igo Gruden* pa so se postavili za spominsko sliko kar pod rotacijo naše tiskarne
za gospodarsko načrtovanje. Predvideno je, da se predvideni letni sklad lahko poveča za 5 odstotkov letno in sicer v posebnih okoliščinah.
Posebej pa predvideva zakon «zdravstveni sklad za leto 1979», ki naj bi bil nekak seštevek vseh stroškov, ki so jih imele javne ustanove za zdravstvo v letu 1977 (država, dežele, pokrajine, občine, konzorciji, druge ustanove, blagajne in ostale ukinjene ustanove). Ta vsota se bo v letu 1979 zvišala in sicer za sorazmeren odstotek poviškov, ki jih je doseglo zdravstveno osebje, povrhu pa še za 7 odstotkov, kolikor naj bi znašala v letih 1978 in 1979 podražitev dobrin in premičnin, katere morajo kupitr* zdravstvene ustanove. Tej vsoti bo treba dodati tudi povišane obresti za dolgove, ki se nanašajo na-prejšnja leta.
Po teh računali naj bi potrošili v letu 1979 v Italiji za zdravstvo 1-4.348 milijard lir. Ker pa bo reforma uvedena postopoma, bodo skrbele to leto za zdravstvo še številne ustanove in ne še izključno dežele ter zdravstvene enote. Tako bodo dežele potrošile 110 milijard, občine 740 milijard, pokrajine 830, bolnice 6.650, blagajne 4.490, krajevne ustanove 30, država pa 68 milijard lir. Za bolniške podpore delavcem bo šlo 1.430 milijard.
Ta vsota 14.348 milijard lir pa za letos ne bo dovolj, ker je treba upoštevati tudi prehodne stroške pri uresničevanju zdravstvene reforme. V ta namen bo šlo letos še 1.500 milijard lir, kot je pred dnevi določila posebna komisija v poslanski zbornici. Tako bodo potrošili letos skupno za zdravstvo 15.848 milijard. Pri tem pa ni u-poštevan zakon o doplačilu za zdravila ali zakon o «ticketu». Po tem zakonu se je število prodanih zdravil v Italiji znatno zmanjšalo in sicer za 25-30 odstotkov. Zaradi «ticketa» bi se morali torej izdatki za zdravstvo nekoliko zmanjšati, kljub temu pa bodo sorazner-no zelo visoki, saj bodo znašali kar 280.000 lir na vsakega državljana. (ss)
Američani napovedujejo koruzo - trajnico
NEW YORK — Znanstveniki, ki zagovarjajo tezo, da je na Zemlji še veliko možnosti za nadaljnje milijarde ljudi in da človeštvu še dolgo ne bo zmanjkalo hrane, tudi tedaj ne, ko bo štirikrat več ljudi kot nas je danes, navajajo v potrjevanje svojih domnev vedno nove in nove kulture, konkretno nove sorte žitaric in drugih kultur, katerih donos se neprestano veča. Tako smo z raznimi križanji prišli do pšenice, ki daje tudi do 80 stotov zrnja na hektar, do novih sort koruze, ki dajejo tudi sto stotov zrnja na hektar, vtem ko krompir, sladkorna pesa in druge podobne kulture danes rodijo tudi pet in še več krat kot pred nekaj desetletji. Skratka, nove, bolj rodovi "ne sorte dajejp upati, da bo pridelek v bodoče neprimerno večji. Če k temu dodamo še to, da je na Zemlji še veliko slabo oziroma neobdelanih površin, se torej človeštvu vsaj za nekaj časa ni bati lakote.
Te dni pa je vzbudilo zanimanje med botaniki in tudi biologi odkritje skupine ameriških znanstvenikov. Grupa biologov in botanikov z univerze v državi Wi-sconsin je objavila podatke v svojem odkritju iz lanskega septembra. Na gorskem področju Siera ManantJan v Mehiki je ta skupina, ki jo vodi znani botanik prof. Hug Iltis, odkrila novo rastlino, ki bi mogla služiti za osnovo za novo sorto koruze. Praktično bi šlo za koruzo kot rastlino — trajnico. Gre
za novo obliko tako imenovane teoncinte, torej divje trajnice, ki jo smatrajo za davnega prednika današnje koruze
Le površno listanje po kakem strokovnem delu o botaniki nam pove, da se je današnja koruza močno razvila in da je današnji njen donos neverjetno večji od donosa koruze izpred nekaj desetletij. Toda današnja koruza ima tudi svoje velike zahteve, kajti donos 80 in tudi več stotov zrnja na hektar zahteva moderno agrotehniko, ki predvideva globoko oranje, selekcionirano seme, močno gnojenje in tudi primerno v' go. Vrhu tega koruza ne prenese višinskih leg in mraza, skratka ima koruza določene zahteve, ki jih mora kmet upoštevati, kajti sicer-bo njegov pridelek skromen. Novo od-kritjfc, o katerem govore ameriški botaniki in njihovi sodelavci biologi, pa bi mogli povsem sprevreči nekatere «zahteve» današnje koruze, kajti nova rastlina, ki naj bi jo prevzgoji h v sodobnejšo vrsto koruze, raste in se normalno razvija tudi na višini 3000 metrov, vrhu tega je močno odporna proti mrazu. Poleg tega je to rastlina trajnica, to se pravi, da jo sejemo enkrat in pobiramo ali obiramo več let zapored.
Ameriški strokovnjaki pravijo, da bi mogla «nova koruza* zelo dobro uspevati tako v severnih predelih ZDA kot tudi v južnih, kajti rekli smo že, da prenese tudi mraz, hkrati pa ameriški stiokovnjaki u-gotavljajo, da »teocinte in druge vrste, ki pripadajo tej sorti* »dobro koreninijo v vlažnem in tudi suhem terenu*.
Zanimiva je še ena lastnost po-pencialne nove sorte koruze. Kakor je znano, modeme sorte koruze sicer dajo zelo velik donos, a so hkrati zelo občutljive in vsa agrotehnika jim često ne more pomagati proti raznim boleznim, posebno na bolj vlažnih terenih. Nova potencialna sorta koruze pa je baje odporna proti vsem boleznim.
Čeprav so napovedi optimistične, je treba vendarle biti glede tega nekoliko previden, šele konkretna «praksa» bo povedala, kaj je na stvari. Ameriški strokovnjaki so konec lanskega septembra poslali seme nove rastline vsem znanstvenim inštitutom na svetu, seveda tistim, ki se konkretno ukvarjajo s to dejavnostjo, se pravi z vzgajanjem novih sort koruze
RIM — Režiser Silvio Maestran-zi snema te dni v neki vili mestne četrti EUR «reportažo», ki ji je dal naslov «Obleganje». Italijanska televizija jo bo predvajala v dveli nadaljevanjih,
Rekli smo, da gre za reportažo, lahko pa bi tudi rekli, da gre za raziskavo, za študijo ali pa tudi za romansirano zgodbo. V bistvu je «Obleganje» romansira-na zgodba, ki prikazuje dramatično stanje v Čilu takoj po državnem udaru ali pa tudi v današnjih dneh. Zgodba pripoveduje o tem. kaj se dogaja s čilskim človekom, ki ga Pinochejeve oblasti vzamejo na piko. Preko te zgodbe pa nam režiser Silvio , Mae-stranzi praktično opisuje razmere v deželi. Zgodba sama torej ni sama sebi namen, pač pa analizira razmere v deželi.
Režiser Silvio Maestranzi dobesedno pravi: «Je to zgodba skupine političnih beguncev, med ka-
Na današnji dan...
9. II. 1949
V Londonu začetek konference namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil glede mirovnih pogajanj z Avstrijo. Na dnevnem redu je najprej proučitev jugoslovanske zahteve po priključitvi Koroške, zaradi česar so se pogajanja septembra 1948 razbila. Sovjetski predstavnik je zahteval naj jugoslovanski zastopniki obrazložijo svoje stališče, medtem ko predstavniki zahodnih velesil predlagajo, da bi Avstriji priznali meje, ki jih je imela leta 1938.
9. II. 1959
Odprtje nove slovenske šole v Borštu. Iz govorov predstavnikov slovenskih organizacij in ustanov jasno izhaja zahteva po čimprejšnjem priznanju e-nakopravnosti slovenski šoli ter priznanju stalnosti slovenskim učiteljem.
terirni so tudi ženske z otroki, političnih beguncev, ki so se zatekli v neko vilo, na sedež italijanskega veleposlaništva ter v stanovanje samega veleposlanika Zgodba se vrši konec septembra 1973. leta, to se pravi le nekaj dn po Pinochejevem državnem uda ru, pri katerem je povsem legal no izvoljen Allende izgubil živ ljenje. Med begunci pa je tudi vrinjenec, to se pravi Pinochejev vohun, ki vohlja za Pinochejevo policijo. Posledica njegovega početja pa je smrt žene in hčerke enega izmed beguncev., pa bi vohunu preprečili nadaljnje nečedno početje in da bi ga razkrinkali, se vsi begunci, ki so se zatekli na ambasado, podvržejo nekakšnemu sodnemu procesu, pri katerem pa so sami hkrati obtoženci in sodniki. In ta proces privede do zanimivih razkritij*.
Bruno Di Geronimo pa v zvezi s tem delom pravi naslednje: «To televizijsko delo je prvo tovrstno delo, ki ga italijanska televizija vključuje v ambient Pinochejeve-ga Čila. Jedro, osnovna misel tega dela je nasilje, ki ga avtoritarna Pinochejeva policija vrši nad posameznikom, nad njegovim telesom in nad njegovo duševnostjo. Kaki preganjani osebi u-spe najti zatočišče v kaki ambasadi, ali pa v tujini, v izgnanstvu. So pa drugi, veliko številnejši prebivalci Čila, ki morajo to preganjanje prenašati, ker jim ni izhoda. In za mnoge take ljudi pomeni to preganjanje pravo osebno dezintegracijo, saj se policijske sile diktatorja Pinocheja ne omejijo le na fizično trpinčenje, pač pa z raznimi izsiljevanji skušajo človeka tudi duševno streti. Posebno velja to za tiste ljudi, ki nimajo izhoda v nobeno politično ali drugo zatočišče in ki jih ima policija pod stalnim nadzorstvom ali pa se ti ljudje tudi kam zatečejo, a ima policija v rokah kakega njihovega družinskega člana. In tem ljudem tedaj ne preostane drugega kot da se predajo na milost in nemilost oblastem, ali pa da napravijo samomor. V Čilu je prišlo že do več takšnih samomorov*.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Risanke .
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: francoščina
17.00	Zgodbe oziroma mala antologija:
Z Garibaldijem v Palermu, 1. nadalj.
17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di Feno
17.30	Mladina na smučeh, film
18.00	Argumenti Kemijska industrija
18.30	Kronike — Sever kliče Jug— Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja 19.20 Happy days — TV film
20.00	DNEVNIK 20.40 Tam-tam
AKTUALNOSTI 21.35 Risanke
22.00	Toto v Parizu, film Filmske novosti
Ob koncu DNEVNIK,
Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Vidim; slišim, govorim Knjige
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI _ 13.30. Človek in zemlja
Program za mladino
17.00	Buli in Bill, risanka
17.05	Viking Viki, risanka
17.30	Spazio dispari, dvotedenska rubrika
18.00	MLADINA IN KMETIJSTVO
18.30	Iz parlamenta in šport 18.50 Dober večer z . . .
LUCIANOM SALCEJEM Vmes TV film iz serije «Veseli zdravniki*
19.45	DNEVNIK 2 —
ODPRTI STUDIO
20.40 PORTOBELLO — petkov sejem
21.50	Zadnja scena
Pet zgodb iz gledališkega sveta
22.50	Je italijanska kultura podeželska kultura?
Ob koncu DNEVNIK,
Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00, 10.00, 15.00 TV v šoli
16.50	POROČILA
16.55	ZVERINICE IZ REZIJE
17.15	Poletje s Katko, otroška nadaljevanka
17.45	Rock koncert
18.35	Obzornik
18.45	ČLOVEK IN JADRAN -ribištvo
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Zabavno-glasbena oddaja
21.00	Lee Harwey Osvoald, nadalj.
21.45	DNEVNIK 22.20 Jazz
Koper
20.00	Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Poletje ljubezni 22.20 NIKOLAJ Omersa:
NOKTURNO
Zagreb
18.15	Družbena tema
20.00	Zabavno-glasbena oddaja
22.35	Dosje našega časa:
LETO 1968
ŠVICA
17.55	Oddaja za otroke
19.35	Un armadio pieno di panini, film
22.00	Gyklarmars Afton
TRST A
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Petkova glosa; 9.40 Disco mušic;
10.05	Koncert; 10.30 Jezik za zobe!; 11.00 Radio za šole; 11.35 Najpopularnejši motivi 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Iz operetnih partitur; 13.15 Z revije »Primorska poje 1978»; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Jugotonov express; 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Klasični album.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Pianist Horst Jankowski; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; tl.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.33 Pbje Edvin'Fliser;' 15.40 Mini juke box; 16.00 Izletnik; 16.05 La Vera Romagna; 17.00 Srečanja; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije; 18.35 Naši zbori pojo; 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki; 21.17 Dutch Swing Col-lege Band; 21.32 Simf. koncert.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Za dobro jutro; 9.00 in 10.35 Radio anch'io; 10.00 Poseb-
na oddaja; 14.05 Radiouno jazz '79; 14.30 šolska oddaja; 15.05 Politična tribuna; 15.55 Errepiuno, popoldanska srečanja; 17.05 La scelta, radijska priredba; 18.00 Glasbeno srečanje z Mino; 19.35. Jazz '79; 21.05 Simfonični koncert.
RADIO 2
7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 17.30, 18.30 Poročila; 8.00 Neki drug dan; 8.48 Kino: včeraj, danes, jutri; 9.32 Corinna in Adol-fo, 10. nadaljevanje; 10.12 Sala F, pogovor s poslušalci; 13.40 Romance; 15.00 Tukaj Radio 2, pogovor s poslušalci; 18.33 Spazio X.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 'Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri in solisti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pi-halne godbe; 13.00 Danes do 13.;
• 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.16 Naši umetniki mla dim poslušalcem; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.30 Napotki za turiste: 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Moment musical; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Z ansamblom Bratov Avsenik; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22,20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite v svojem delu bolj vztrajni. Ne zapravljajte za nepotrebne stvari.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Med o-biskom nekega tujca se vam bo nudila izredna priložnost. Ne kritizirajte svojih najbližjih.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ohn ranite svojo neodvisnost, od katere imate največ zadoščenja. Odločno spregovorite o neki čustveni zadevi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Izpolniti morate delikaten program, zato bodite oprezni. Ne prepuščajte se pesimizmu, čeprav bo kaj narobe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vnesli boste v svoje delo nekatere novosti, ne da bi s tem nasprotovali predsednikom. Prijeten obisk.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne bojte se gledati na stvari z večjo objektivnostjo. Zadoščenje za tiste, ki se ukvarjajo z umetnostjo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sklenili boste neko zavezništvo. Naj se kažejo še tako ugodne priložnosti, se svojemu negativnemu stališču ne odpovejte.
ŠKORPIJON (od 21.10. d0 22.11.) V zvezi z neko pogodbo so potrebna jasna zagotovila. Razvoj nekega čustvenega razmerja bo odvisen od vas.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Čeprav vam je sreča naklonjena, ne bodite preveč drzni. Posvetite večer prijateljstvu.
KOZOROG (od 21.12. d0 20.1.) Dan bo napet za vse, ki zavzemajo vodilne položaje. Odločite se za neko potovanje.
VODNAR (od 21,i; d0 19.2.) Ne odklanjajte podpore, ki vam jo nudi prijatelj. Deležni boste prijetnih drobnih pozornosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nastopil bo trenutek, ko boste potrebni pomoči. Prejeli boste od prijatelja zadoščenje.
r
MUKO ŠTOLFU
4.
KOMENSKA AKCIJA
. . ___________________s
(Odlomek iz še nedokončane monografije «Južnoprimorski odred»)
Nad 600 nedolžnih prebivalcev Rihemberka je bilo ta dan naloženih na kamione in odpeljanih v tujino. Ista usoda je zadela tudi prebivalce Komna.
Ko so se kamioni pomikali iz Rihemberka proti Komnu, so nesrečni Rihemberčani še videli, kako so na-cifašistične zveri ob pomoči belogardističnih zločinov rušili in požigali. Vsa dolina je bila v ognju in dimu. Slišali so eksplozije min, ki so rušile domove in gospodarska poslopja pridnih kmetov.
Nemških taborišč ni mogoče, popisati. Le tisti, ki jih je preživel, lahko pove, koliko ponižanja in trpljenja so morali prestati interniranci-’.
* * *
Komenska akcija, kakor jo običajno imenujemo, je bila za tiste začetke delovanja južnoprimorskega odreda izrednega pomena. Komaj dobro organiziran odred je izbojeval eno izmed največjih zmag partizanskega orožja na Primorskem. Partizanov je bilo ko listja in trave, so go-
vorili fašisti. Nemški, italijanski in slovenski časopisi ‘v J Trstu in Ljubljani so poročali o nadmočnih partizanskih silah, o težkem orožju, ki naj bi ga imeli partizani.
Dobro premišljena akcija, sodelovanje vsega okoliškega prebivalstva, izredna bojevitost mnogih še v boju neizkušenih borcev, izredna borbenost vodje akcije Antona Šibelje - Stjenke, so odločili izid bitke. Za žrtve je skoraj v vseh primerih kriva neizkušenost, zanos in želja po zmagi. V Tomačevici, kjer se je zadrževala I. četa in kamor je prihajala tudi III. četa, so vsi vedeli, da borci čakajo na kolono. Isto je veljalo za okoliške vasi. Posadka v Komnu za to ni zvedela. Borci in ljudstvo so bili eno. Med mladimi borci ni bilo omahljivca. Nekateri predrzni so drago plačali svojo neizkušenost.
Preplah, ki je nastal v Komnu, je preprečil, da bi napadeni koloni priskočili na pomoč. Razmerje sil v bitki v Dovcah ni bilo izraženo v številu napadajočih in napadenih, ampak v njihovi srčnosti, bojevitosti, zanosu in zavesti. Strah ima velike oči, zato so okupatorji videli v četi in vodu napadalcev tudi številčno premoč in težko orožje. Ce govorimo o razmerju sil, moramo ugotoviti, da je bila na partizanski strani absolutna premoč — ljudstva, ki se bori za svojo svobodo in neodločnost okupatorja, ki se v podzavesti zaveda svoje nemoči, a jo skuša prekriti z zverinstvom — pobijanjem in požiganjem.
Strah pred osvobodilnim bojem zasužnjenega naroda ima res velike oči. V splošnem poročilu za februar, fašistične federacije v Gorici ugotavljajo, da so partizani v vsej deželi v ofenzivi. Množe se teroristične akcije v Gorici, odločneje napadajo tudi nemške posadke v vsej deželi.	KONEC
^VlUCANJE
SLALOM ZA SP NA POHORJU
W enzlovi «Zlata lisica»
Predstavnica Liechtensteina je z včerajšnjo zmago zmanjšala zaostanek za vodečo Avstrijko Prollovo na lestvici za SP - Odlična organizacija
POHORJE — Hanni Wenzel (Liech-~astein) je drugič zaporedoma zma-°°valka slaloma za »Zlato lisico«, ki iu u 03 sPorec^u včeraj na Pohor-Wenzlova je s tem osvojila pov-jj®*1 dragocene točke za svetovni po-ln zmanjšala zaostanek za vo-Avstrijko Moser-Prollovo, ki °rvaj znaša le osem točk. Vsa pred-^evanja, ki so bila še pred krat-S? v korist Prollove, so se po zad-J™* odličnih uspehih Wenzlove bi-__\eri0 spremenila. Avstrijka je v "*dnjih časih zapravila dobršni del jj^foos.ti na lestvici za svetovni po-tako da je sedaj njena končna "oaga v velikem dvomu. Po polo-’ k‘ Sa je doživela druga velika **?tinja pred pričetkom tekmo-jaoj letošnjega pokala, Švicarka Ma-y*wese Nadig, kaže, da se je ■p11 Prollovi zataknilo, poleg tega ^ooa Hanni Wenzel na zadnjih (J^ovanjih izredno. Vsekakor je v {^trenutku vsaka napoved dokaj
Včeraj so se odlično izkazale ita-J^oske smučarke: Maria Rosa Qua-^ zmagovalka slaloma v Mellau, Wilma Gatta 6.,
; L-, "euvama sia
£ bila tokrat tretja, 'rera Mačehi pa 8.
____ pa ...
Claudia Giordani je tudi tokrat ‘**ala odstopiti zaradi napake 4e v jVl Vožnji, tako da je še vedno na ftJ?'es*u skupne lestvice. Tudi Ju-“Osiovanke so bile včeraj kar solid-• ■ najboljša je bila Zavadlalova, ki ^asedla končno 20. mesto.
^aj omenimo, da so se tudi letos 1 »anizatorji tekmovanja za »Zlato J®co» izredno potrudili, tako da je Jjraj potekalo vse v najboljšem J“ru- To naj bi bil še en dokaz in pZnanje smučarski prireditvi na HaW*U’ ie Ppstala nedvomno eno Joolj prestižnih tekmovanj svetovja pokala za ženske.
. Vrstni red slaloma:
Wenzel (Liecht.)
, Kinshofer (ZRN)
4	9Uario (It.)
5	^ackl (Av.)
»• Moesenlechner (Av.)
S’ ?atta (It.) j Solkner (Av.) o Mačehi (It.)
10 ?.ess «vi.) u' Sirch (ZRN)
. Lestvica za svetovni pokal: i’ Moser Proll (Av.)
» Wenzel (Liecht.)
4	gPPle (ZRN)
5	(Svi.)
« J^son (ZDA)
7 *“nshofer (ZRN)
' Sackl (Av.)
9'	(Fr.)
l0' Giordani (It.)
' pelen (Fr.)
92”71
93”52
93”82
93"97
94”00
94”25
94”49
94”63
94”73
95”39
211
203
150
129
115
110
105
91
85
77
sporedu italijansko prven-
V CORTINI D’AMPEZZO
Smrtna nesreča med pripravljanjem DP
Gortina d'ampezzo - vče-
v	je med urejevanjem proge
den	kra-iu' kjer bo prihodnji te
“vo ?
"‘sreča.
4n?^'nsk' uslužbenec Giulio Zar-SrJ, ie skupaj z dvema bivšema Alki takima prvakoma, Brunom ta£t‘*em in Gildom Siorpaesom z Ofov 001 Pripravljal smučarsko 0stis°' nena(loma pa je stroj na Ki‘‘ ^Petini odpovedal in se na-bi„ fPhstil v dolino. Vsi trije so if, skočiti z ratraka; Alberti W'°rpaes sta pristala ne mehkem "adei Sne8a' nesrečni Zardini pa je "ktev V prepad in bil na mestu
fa^ibb žalostnemu dogodku so vče-se ^adaljevali
J vpiaar__ si:' katerimi smučarji.
z deli. Tekmovanja le	pričela v nedeljo, doslej
^vpisanih že 130 tekmovalcev, vsi najboljši italijan-
mladega smučarja
GRMio — 16-letni Alberto Dei aierf56 včerai smrtno ponesrečil u!? smučarskim tekmovanjem v
M baju'
guJ.a<ii Dei Ca j j med smukom iz-1 .favnotežje in na ledeni progi z u več metrov navzdol in se k«ay° zaletel v drevo, pri čemer pr' Priči umrl
Miting v mjlanu
^vič prvi na 800 m
rijP^AN — Na mednarodnem dvo-Du 5kem atletskem mitingu v Mila-(j‘° dosegli nekaj dobrih izidov, tem tekmovanju so nastopili trije jugoslovanski atleti, med
3* SNEŽNE J* RAZMERE
^pEZZO 1SK(
GILBERTI
lit, ez;
>,.vejsko sedlo
e! ^°ltri
Er?! sopra
e5v?*ollo
g8”
o^aRje
|appadVaAS
vteAVALL0
5»ELANINA 4 G0RA
MNin
40 cm 60 cm 220 cm 10-30 cm 50-110 cm 120 cm 30 cm 130 cm 70 cm 20 cm 150 cm 20 cm 80-90 cm 60 cm 25 cm 70 cm 50 cm 20 cm 50 cm 215 cm 140-230 cm
katerimi je bil najuspešnejši Savič, ki je v teku na 800 m zmagal pred Italijanom Grippo :.
Izidi
MOŠKI
Hoja 1 milja: Di Nicola (It.) 5’59” (nov svetovni rekord); Troskok: Pia-pan (It.) 15,82 m; 800 m: 1. Savič (Jug.) 1'48”7. 2. Grippo (It.) 1’49”; 60 m ovire: 1. Buttari (It.) 7’98, 4. Pišič (Jug.) 8”06; krogla: Groppel-li (It.) 17,72 m; 60 m: 1. Cravvford (Trinidad) 6”70, 2. Williams (ZDA) 6’75”; višina: 1. Jambor (Madž.) 2,25 m, 2. Bruni (It.) 2,21 m.
ŽENSKE
60 m: Alise (Fr.) 7”38; 60 m o-vire: Lombardo (It.) 8”61; Daljina:
Bianchi (It.) 5’80 m; 200 m: Bor-ghi (It.) 25"60; išina: 1. Matai (Madž.) 1,92 m. 2. Fossati (It.) 1,80 m, 3. Hrepevnik (Jug) 1,80 m.
NOGOMET
Sovjeti v Italiji
MILAN — Včeraj je prispela na milansko letališče «Linate» sovjetska nogometna reprezentanca ,ki se je kmalu po prihodu preselila v Co-verciano.
Sovjeti bodo v Italiji odigrali vr- 'j sto prijateljskih tekem, med temi tudi dve z italijansko »eksperimentalno* reprezentanco.
►»”	v....v	'	• " -V-VL*...,
NAŠI PREDSTAVNIKI NA DVEH TEKMOVANJIH
SK Devin v Trbižu
Jutri bo consko tekmovanje v smučarskem teku V nedeljo veleslalom za «Trofejo Torvis»
Po uradnem obvestilu o prenosu
4.	Trnovskega maratona napovedanega za 11. februarja na poznejši datum, se je nemudoma sestal odbor SK Devin in poskrbel za nadomestilo.
Predvsem naj povemo, da je prijavil svoje tekmovalce na dve tekmovanji in sicer najmlajše, t.j. miške
Krasova odbojkarska ekipa, ki nastopa v 3. italijanski
OBVESTILU SK DEVIN
obvešča, da je zaradi preložitve Trnovskega maratona odpadel izlet v Črni vrh nad Idrijo. Vseeno pa lzlelniki v nedeljo ne bodo prikrajšani.
DRUŠTVO BO NAMREČ V NEDELJO PRIREDILO AVTOBUSNI IZLET V OVČJO VAS.

KOŠARKA
V RAZNIH EVROPSKIH POKALIH
ITALIJANI TOKRAT BOLJŠI
V Koračevem pokalu se obeta finalni spopad med Partizanom in Arrigonijem - Radnički LMK odpovedal v Bologni - Bosna poprečna
Tudi v tem tednu so odigrali vrsto tekem v raznih evropskih košarkarskih pokalih. V središču pozornosti je bil tokrat neposreden spopad med italijanskimi in jugoslovanskimi klubi.
No, če smo lahko pred nekaj tedni pisali o velikem uspehu jugoslovanskih moštev nad italijanskimi e-kipami, tokrat pa se je pripetilo prav obratno.
V neposrednem spopadu je bil tokrat izid 2:1 za Italijo.
Do največjega presenečenja je gotovo prišlo v Zagrebu, kjer je Ar-rigoni premagal Cibono. Podcenjevanja, slaba igra v prvem polčasu in slab odstotek pri metih: vse to se je Zagrebčanom bridko maščevalo in tako so izločeni iz polfinala tega tekmovanja.
Po predzadnjem kolu je v Koračevem pokalu že marsikaj jasno. Partizan je že matematično polfinalist: v Beogradu je z odličnim Kičanovičem na čelu premagal gorički Pagnossin. Drugi polfinalist bo
POKAL PRVAKOV
5.	kolo (finalna skupina)
Emerson Varese (Italija) * Real Madrid (Španija) 4,00:96; Bosna Sarajevo (Jugoslavija) - 01ympigkos Pirej (Grčija) 72:69; Juventud Ba-dalona (Španija) - Makabi (Izrael) nočna tekma.
Lestvica
Real Madrid, Bosna in Emerson 6; Makabi in Juventud 4; 01ympiakos 0.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
5. kolo (četrtfinale)
A SKUPINA
Sinudyne Bologna (Italija) - Radnički LMK Beograd (Jugoslavija) 94:81; UBSC Dunaj (Avstrija) - Barcelona (Španija) 84:91.
Lestvica
Barcelona 8; Sinudyne in Radnički LMK 6; UBSC Dunaj 0.
B SKUPINA
Slask Wroclaw (Poljska) - Gabet-H CanVi (Italija) 81:108; Villeur-banne (Francija) - Den Bosch (Nizozemska) 68:73.
Lestvica
Den Bosch in Gabetti 8; Villeur-banne 4; Slask 0.
verjetno splitska Jugoplastika, ki pa mora v zadnjem kolu nujno premagati v Pragi domačo Slavijo. Če bo Spličanom to uspelo, potem bomo priča jugoslovanskemu polfinalnemu srečanju, v katerem pa so, po mojem, favoriti Beograjčani, ki bodo drugo tekmo igrali doma.
Kaj pa z Iskro Olimpijo? Ljubljančani so v tem kolu doma zanesljivo premagali špansko peterko Cotonificia. Vseeno pa mislim, da jim bo velik podvig (uvrstitev v polfinale) le težko uspel, saj bodo morali v poslednjem kolu igrati proti neposrednemu nasprotniku, proti e-kipi Boule d’Or, v gosteh.
No. iz vsega tega sledi, da bi morala biti polfinalna para naslednja: Jugoplastika - Partizan in Ar-rigoni - Boule d’Or. Finale pa naj bi bil, po mojem, tale: Arrigoni -Partizan. Če pa dodamo, da bo letošnje finalno srečanje tega pokala v Beogradu, potem je jasno, da bodo imeli Kičanovič in tovariši izredno priložnost, da osvojijo letošnji prestižni pokal.
Od ostalih jugoslovanskih klubov, ki so igrali v tem tednu, je Radnički LMK v pokalu pokalnih prvakov gostoval v Bologni in po predvidevanju izgubil. Beograjčani imajo tako le teoretske možnosti, da v svoji skupini osvojiji eno od prvih dveh mest.
V	pokalu prvakov pa je Bosna iz Sarajeva le s težavo premagala skromnega grškega prvaka Olym-piakosa, kar seveda kaže, da se Sarajevčani še niso izvlekli iz hude krize.
Obračun jugoslovanskih ekip v tem tednu torej ni bil posebno obetaven. Na dlani pa je, da se vsem košarkarjem pozna utrujenost *non stop* igranja. Mirko Novosel
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Tesen poraz domovcev
Edera — Dom 83:81 (43:43)
DOM: U. Dornik 3, Hvalič (k) 33, Bresciani 4, Nanut 4, Semolič 14, čubej 4, Devetak 14, Kant 5.
V	soboto so v Gorici odigrali an-ticipirano tekmo 1. kola povratnega
dela promocijskega prvenstva. V mestnem derbiju sta se spoprijeli ekipi Edere in Doma. Srečanje je bilo izredno zanimivo in vzburljivo, saj sta si vodstvo obe ekipi kar naprej izmenjavali. Domovci so stopili na igrišče v izredno okrnjeni postavi, saj jim je manjkal «play-maker* Mauro Dornik, ki je v prejšnjem srečanju dobil enodnevno izključitev, manjkal pa je tudi iz neopravičljivih razlogov center Prinčič. Kljub temu pa so naši fantje prikazali izredno borbeno in zagrizeno igro, tako da jim je le za las ušla zmaga.
Tokrat je v Domovih vrstah popolnoma odpovedal Semolič. Odlično pa je zaigral trener domovcev Hvalič, ki je sam dosegel kar 33 točk.
Vse je že kazalo, da bo konec srečanja izredno razburljiv. In tako je tudi bilo, čeprav so naši fantje imeli že minuto in petdeset se-kud pred koncem srečanja priložnost, da si zagotovijo zmago. Vodili so namreč za pet točk, te prednosti pa niso znali ohraniti do konca. Res škoda, saj so bili po prikazani igri «belo-rdeči» tisti, ki bi si v tem srečanju zaslužili zmago.
M. C.
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Oif f*« • n •.
Danes v športni palači Hurlingham - Bor
Borovi mladinci bodo danes odigrali anticipirano tekmo s tržaškim Hurlinghamom, ki je trenutno skupno z Jadranom na vrhu lestvice.
Borovci, ki zasedajo odlično tretje mesto na lestvici, imajo le malo možnosti za uspeh. Če pa bo Pa-rovelova vrsta zaigrala, kot zna, bo lahko tudi proti tej ekipi zapustila dober vtis.
Tekma bo v športni palači (B) in se bo pričela ob 17.30.
Marko
Koristna tekma za jadranovc«
Včeraj sta se v Tržiču v prijateljski tekmi spoprijeli košarkarski ekipi Principe in Jadrana.
Srečanje je bilo pravzaprav trening, saj sta ekipi igrali kar dve uri in tudi nista vodili zapisnika. Izid pa je bil 127:116 za Tržičane, ki pa so v prvem delu tekme naletel; pri Jadranu na povsem enakovrednega nasprotnika.
Za naše košarkarje je bilo sreča-
nje pred pričetkom drugega dela promocijskega prvenstva zelo koristno.
»TROFEJA MARJAN«
Crvena zvezda uspešna
SPLIT — V. drugem kolu mednarodnega nogometnega turnirja za «Trofejo Marjan« ie včeraj beograjska Crvena zvezda premagala reprezentanco Romunije z 2:1 (2:0).
Za Beograjčane sta bila uspešna Muslin v 5. minuti in Savič v 19. min. iz enajstmetrovke.
Minuto pred koncem tekme je Jovanescu postavil končni izid na 1 proti 2.
PARIZ — Od danes do nedelje se bo odvijal v Parizu mednarodni plavalni miting »Arena«, na katerem bo tekmovalo več kot 344 tekmovalcev, med temi tudi Italijana Lalle in Guarducci.
Zaradi pomanjkanja snega v Črnem vrhu Trnovski maraton 18. februarja
Organizacijski komite Trnovskega maratona je zaradi pomanjkanja snega na Črnem vrhu sklenil, da bo Trnovski maraton, ki bi moral biti v nedeljo, 11. februarja, na Črnem vrhu nad Idrijo preložen na naslednjo nedeljo, to je 18. februarja.
Naj omenimo, da se je doslej za to veliko prireditev že prijavilo 3.000 tekmovalcev, kar je rekord za to manifestacijo.
NOGOMET,,
NOCERA INFERIORE - Po nedeljskem porazu s Palermom je trener moštva Nocerine, ki nastopa v italijanskem prvenstvu B lige, odstopil. Na njegovo mesto je včeraj vodstvo istega kluba imenovalo bivšega nogometaša Juventusa Bruna Mazzia.
Nocerina je v dosedanjih nastopih zbrala le 13 točk in zaseda tako v družbi Vareseja zadnje mesto na lestvici B lige.
MINIBASKET
V ORGANIZACIJI ŠZ BOR
Turnir za najmlajše
Prireditev bo jutri in v nedeljo na stadionu «Prvi maj»
ŠZ Bor bo jutri in v nedeljo priredilo turnir v minibasketu za najmlajše, to je za igralce letnikov 1969 in mlajše.
Na tem turnirju bodo sodelovale tri slovenske ekipe in sicer: Breg, Kontovel in Bor. Četrta ekipa pa bo Libertas iz Trsta.
Organizator je že izžrebal pare.
Spored
Jutri, sobota, 10. 2.
17.00: Bor - Breg 16.00: Libertas - Kontovel Nedelja, 11. februarja 10.00: finale za 3. mesto 11.00: finale za 1. mesto Vse tekme bodo odigrali na stadionu «Prvi maj« v Trstu.
Turnir bo za naše ekipe izredno koristen pred bližnjim pričetkom prvenstva za igralce v tej najmlajši kategoriji. Na dlani je, da ti najmlajši košarkarji izredno malo i-grajo in zato so za le te podobni turnirji izredno koristni in v veliko spodbudo za nadaljnje treniranje.
Govoriti o favoritu na Borovem turnirju je seveda odveč.

ODBOJKA
V 2. ZENSKI ITALIJANSKI LIGI
Naši ekipi dosle j poprečni
JL	.n'kr,n 'J. X
Po sedmih kolih ima Bor osem točk, Sokol pa le štiri točke - Pri naših šesterkah ni zaslediti napredka - Ponavljajo se stare napake
Po štirinajstdnevni prekinitvi prvenstva so odbojkarice v B ligi preteklo soboto odigrale 7. kolo. Medtem ko je Bor zmagal po izredno ogorčenem boju, je morala vrsta Sokola poražena z igrišča. Po sedmih odigranih tekmah ima Bor 8 točk, Sokol pa štiri manj.
Pred neposrednim obračunom med Borom in Libertssom iz Schia v dolinski občinski telovadnici je bilo pričakovati lahko zmago domačink. To pa se ni zgodilo. Tržačanke so spet razočarale in pokažale dokaj medlo, nezanesljivo in neorganizirano igro. Gostje se niso predstavile s kakšno posebno vizitko, da bi lahko zbegale naše zastopnice. V preteklih šestih nastopih je Libertas premagal v uvodnem srečanju Mantovo doma S 3:2 ter skromni Libertas sredi Pordenona. Igralke iz Schia pa so izgubile s Trevi-sem Cenatte Sotto, Castslgamber-tom ter Libertasom Fascino. Že ti skromni podatki dokazujejo, da je Libertas iz Schia eden od kandidatov za nazadovanje.
Nabrežinski Sokol, ki ima 4 točke
je najprej premagal Bor v Dolini i je le, da se bo v bližnji prihodnosti in sicer v tretjem kolu, v šestem kaj spremenilo.
V Konlovelovi uaraščajniški ekipi je Vassallo (med metom na koš) eden najboljših strelcev
pa že na izpad obsojeni Libertas j iz Pordenona. Tako ima štiri točke i poleg omenjenih dveh ekip še Ivi Colori iz Mantove. Verjetno bo tre-b.. iskati drugega zastopnika za nazadovanje poleg odbojkaric iz Pordenona prav med trojico Libertas Schio, Sokolom in Ivi Colori iz Mantove. Odločilni pa bodo slej ko prej prav neposredni obračuni med temi tremi zastopniki.
Z dosedanjimi prvenstvenimi razpleti z našima dvema ek‘pama res ne moremo biti zadovoljni. V skupini, ki šteje deset ekip bi posamezne šesterke lahko porazdelili glede kakovosti kar v štiri skupine. Edina nepremagana Fascina iz Fiume Veneta je razred zase. Ob vsem tem pa moramo poudariti, da je ta združena ekipa na prvem mestu lestvi- j ce zato, ker je moč ostalih tekme- j cev slaba ali pa celo poprečna.
V drugi jakostni skupini naj bi bili Cenatte Sotto, Barribi Brescia, Bor in Treviso. Tretjo skupino sestavljajo: Libertas Schio, Sokol in Iv-' Colori Mantova ter zadnjo, četrto Libertas iz Pordenona. Po zadnji reorganizaciji nekaterih prvenstvenih lig A-l, A-2 lahko mirne duše trdimo, da je sedanja B liga v resnici C, saj imamo v A-2 dve skupini z desetimi ekipami.
Vsi ti podatki pa našo ugotovitev samo potrjujejo, kar pač govorimo in pišemo že nekaj let, da naša odbojka, tako ženska kot tudi moška ne stagnirata, ampak krepko nazadujeta. Razlogov za tako stanje je več. Kot prvo bi omenili premajhno število kvalitetnih odbojkarjev in odbojkaric pri posameznih ekipah, tako da ne pride do notranje zdrave konkurence in s tem do kakovostnega skoka. Koncept dela je še naprej stihijski in nenačrten. Delo z najmlajšimi Se zdaleč ni tako, kot bi moralo biti, glede na sodobne metode treniranja. Pri posameznih ekipah pa bo prišlo do napredka samo takrat, ko bodo povečali volumen in intenzivnost na treningih. Igra naših šesterk je preveč enostavna. Tudi pri tistih ekipah, ki že nekaj let igrajo skupaj, ne zasledimo nobene igralne kombinacije, tako da je delo nasprotnikov v veliki meri olajšano, saj že po nekaj akcijah pogruntajo koncept igre in s tem pot do zmage in osvojitve dragocenih točk. Če se bomo tolažili z dejstvom, da je kvaliteta že igranje v določeni ligi in ne prikazana odbojka na samem igrišču, še zdaleč ne bomo mogli več doseči tistih uspehov, ki nam jih je igra ob mreži prinašala pred nekaj leti. T je pač realnost, s katero bi se morali te zdavnaj soočati
Če pri moških že dolgo let nismo imeli in skrbeli za naraščaj, pa kaj takega ne moremo reči za ženske. Kljub temu da je pri ženskah drugače, pa izidi tega na kažejo. Upati
G. F.
SPDT Vabi na
13. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
ki bedo 25, t. m. v Ovčji vasi (tek) ter 4. marca na Zonco-lanu - Ravascletto (veleslalom).
Vpisovanje je na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20 - 3. nadstropje) v torek, 20., in v sredo, 21. t. m., od 20. do 21. ure. Vpisnina znaša 2000 lif. Vpisujejo samo društva in ne posamezniki. Vsako društvo mora javiti (na dveh različnih polah — za tek in veleslalom) ime in priimek tekmovalca, spol ter letnik rojstva. Člane SPDT bomo prav tako vpisovali na sedežu društva.
Popolni pravilnik bomo objavili v PD v nedeljo, 18. t. m.
Važno je, da bodo jutri udeleženci te prireditve imeli možnost igranja in s tem tudi zdrave športne zabave.
bodo nastopile v nedeljo v Trbižu v veleslalom za nagrado Torvis. Starejši mladinci in mlad nke ter mlajši bodo na tekaški progi že v soboto, 10. t.m. in sicer n« conskem prvenstvu. Tudi to tekmovanje bo v Trbižu.
Glede avtobusnega izleta, ki je b:l predviden za Črni vrh je odbor o-dločil, naj odTei e v Kanalsko dolino, kjer bodo vsi lahko trenirali, saj jm čaka za prihodnjo nedeljo, t.j. 18. t.m. tekmovanje za 4. pokal Lepi vrh.
V NEDELJO V RABLJU
Naši zadovoljili
«ZIN I & ROSENWASSER»
CAMB B — Polet 37:29 (ti:12)
POLET: Fabi 3, Feri 8, Granier
2.	Košuta 10, Bellafontana 2, Jerič, Persi 2, Zajec 2, škerlavaj.
PM: 1:12
V zadnji tekmi skupine, v kateri igra openski Polet in ki je določila lestvico za vstop v naslednjo fazo prvenstva, so »oranžni« izgubili in tako zasedli končno tretje mesto. V lepem in razburljivem srečanju so bili Openci kos nasprotniku do pete minute zadnje četrtine, ko so zaostajali le za 2 točki. V poslednjih petih minutah jim ie pa v obrambi zmanjkalo sape, tako da so si lahko domačini priborili majhno prednost, ki so jo obdržali do konca.
Openci so tokrat pokazali dobro f-gro v napadu in požrtvovalnost v obrambi, zgrešili pa so neverjetno število metov izpod koša. Pripomniti pa je treba, da je več kot polovica igralcev komaj prebolela gripo, kar se je seveda poznalo v igri.
LOTA
NOGOMET.
NA SICILIJI
Dosmrtno izključili osem igralcev
CALTANISSETTA — Odvetnik Diego Argento, predsednik disciplinske komisije pri deželnem odboru nogometne zveze iz Caltanissette, je dosmrtno izključil osem nogometašev moštva Altarive, ki nastopa v prvenstvu 3. AL na Siciliji.
Argento je tako ukrepal; potem ko je pregledal zapisnik 22-letnega sodnika Lo Verdeja, univerzitetne- | ga študenta geologije, glede ne- j deljskega srečanja med ekipama Altariva in Libertas Gimmei.
Osem igralcev Altarive je v 25. minuti drugega polčasa, ko je bilo stanje na igrišču 1:3 v korist Libertasa. napadlo in preteplo sodnika. ko je ta hotel opomniti nogometaša Altarive Di Tavija. Na igrišču ni bilo varnostne službe, sodnik pa se je lahko izmuznil razjarjenim nogometašem le s pomočjo nekaterih gledalcev.
Po izključitvi osmih nogometašev je Lo Verde izjavil naslednje: »Odločitev disciplinske komisije je povsem točna, saj sodijo kriminalci v zapor ne pa na nogometno igrišče.«
V nedeljo je bilo v Rablju pariško občinsko prvenstvo v smuč»Pu v okviru mladinskih iger. Tekmovanja so se udeležili tudi učenci dveh slovenskih osnovnih šol v mestu, ki so dosegli nekaj dobrih izidov. IZIDI
Ženski slalom:
1 Damiana Makuc (OŠ »Serra«) Moški slalom:
1.	Dario Zollia (OŠ »N. Signora«)
2.	Valek Battello (Slovenska OŠ) 10. Dušan Košuta (SOŠ)
14. Mitja Rupel (SOŠ)
Tek moški:
1. Fabio Borghes (OŠ -»Leopardi«) 4. Saša Contin (SOŠ)
7. Marko Humar (SOŠ)
Tek ženske t
1.	Elisa Del Zotto (OŠ Fumagalli)
2.	Lara Bensa (SOŠ)
(pr)
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA EP
Visoka zmaga Anglije
LONDON — V 4. kolu prve kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo v nogometu je Anglija kar s 4:0 (1:0) premagala Severno Irsko.
Glavni junak tekme je bil Kevin Keegan, ki je bil nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo.
Strelci: v 25. min. Keegan, v 46. min. Latchford, v 50. min. Watson, v 64. min. Latchford.
Tekmi je prisostvovalo kar 90.000 gledalcev.
1. SKUPINE
LESTVICA
Anglija
Severna Irska Irska Danska Bolgarija
9:4 5 4:5 5 4:4 3 9:11 2 2:4 1
OBVKSTILA
"'■h- SPDT
obvešča vse tiste, ki se zanimajo za jamarstvo, naj se zglasijo danes, 9. februarja, na stadionu «1. maj«, kjer bo od 17. do 19. ure vadba vrvne tehnike.
» • •
SPDT
obvešča, da se na stadionu «1. maj« s pričetkom ob 20.30 nadaljuje predsmučarska telovadba /a starejše, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič.
* « #
SPDT
sklicuje v ponedeljek, 19. februarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20)
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	otvoritev in izvolitev delovnega odbora
2.	predsedniško poročilo
3.	tajniško poročilo
4.	blagajniško poročilo
poročilo načelnikov raznih odsekov
6.	poročilo in razrešniea nadzornega odbora
7.	pozdravi gostov in razprava
8.	volitev novega odbora
9.	razno
Na občnem zboru bo možno plačati članarino za leto 1979
Vabljeni!
DIJAKI IN DIJAKINJE »S. GREGORČIČA« IZ DOLINE V AUR0NZU
V ŠESTIH DNEH VELIK NAPREDEK
Zasluge smučarskih učiteljev - Tekmovanje v okviru Mladinskih iger
Dijaki in dijakinja nižje srednje šole «Simon Gregorčič« iz Doline so tudi letos preživeli teden dni na snegu v smučarskem centru Auronzu. Petinsedemdeset šolarjev je bilo porazdeljenih v štiri skupine glede na smučarsko znanje, ki so vsak dan vadili na hribu Agudu. Začetniki pa so se prva dva dni učili smučarsko abecedo na smučišču v samem mestu. Vsi tečajniki so pokazali v šestih dneh velik napredek in tudi izredno prizadevanji, za kar gre velika zasluga tudi smučarskim učiteljem, ki so tudi tokrat znali pritegniti in navdušiti pri sami vadbi. Ob koncu tečaja so morali opraviti testiranje in na podlagi pridobljenega ali pa utrjenega ter izpopolnjenega znanja sn dobili srebrne in zlate zvezdice.
Poleg tega pa ji bilo zadnji dan še tekmovanje v veleslalomu, ki je najbolje pokazalo, da so prav vsi napravili velik kakovostni skok pri dojemanju veščin bele opojnosti. Tekmovalo se je na dveh progah in boljši dve sta imeli nekoliko bolj zahtevno nalogo pri vijuganju med vratci.
Obenem pa so opravili še tekmovanje v okviru mladinskih iger, ki so se ga seveda udeležili samo najboljši v kategoriji fantov in deklet.
Le škoda, da si niso mogli nadeti »dilc« vsi, ker je gripa tokrat kar dobro pokapala zobe.
Za izredno uspešno opravljeno tek movanje zaslužijo prav vsi pohvalo, Izidi
1.	SKUPINA
1. Damjan Vodopivec 34 5 ; 2. Henrik Maver 34”8; 3. Boris Slavec 35'T; 4. Sabina Salvi 37"4; 5. Peter Žerjal 37”7; 6. Robert Tedesco, Tomaž Petaros in Elena Zobec 38"7; 9. David Pregare 39"9, 10. Franko Pečar 40”6; 11. Tamara Kocjančič 47"0; 12. Kristina Mauri 52 '2; 13. Boris Žerjal 57’'0.
2.	SKUPINA
1. Giuliano Di Donato 26"0; 2. Ma rino Milini 27"2; 3. Livio Salvi 27”3; 4. Milijam Berdon 28”0; 5. Franko Lovriha 28”2; 6. Robi Žerjal 28”4; 7. Boris Žerjal 28”5; 8. Mauro Mar-setti, Gabrijela Prodan in Edvin Žerjal 28”7; 11. Adriano,, Prasel 29”8; 12. Miloš Tul 30* 6; 13. Petaros 31”0; 14. Barbara Boneta 31”3.
3.	SKUPINA
L Mario Baruca 19"9; 2. Maja Zonta 20”1; 3. Nataša Prčenik 20"2;
4.	Dorian Smotlak 20''4; 5. Darja Sancin 21"5; 6. Gabrijela Scrocca-ro 23"3; 7. Lara Stranj 24"9; 8. E ster Smotlak 30 ”4.
4. SKUPINA
1. Andrej Smotlak L9”0; 2. Moira Fontanot 19”6; 3. Monica, Sturman 23”0; 4. Loredana Hrvatič 23'T; 5. Aleksander Sturman 24" 1; 6. Aleksandra Albertini 24"5; 7. Sara Merlak 24"8; 8. Ch.udia Zeriali 25'T; 9. Romina Maver 29"5; 10. Elena Milini 32"2; 11. Suzana. Zeriali 32"2; 12. Damjan Volk 1'44”0.
MLADINSKE IGRE
DEKLETA
L Sabina Salvi 31"2; 2. Elena Zobec 33"5; 3. Kristina Mauri 37"1; 4. Ariana Prašelj 37"7; 5. Gabrijela Prodan 39" 6.
FANTJE
1. Damjan Vodopivec 29"3- 2. Henrik Maver 29’'9; 3. Boris Slavec 30"7; 4. Tomaž Petaros 32”5; 5. Franko Pečar 33"5: 6. Davorin Bandi 33"6; 7. David Pregare 33”7; 8. Livio Salvi 34"9; 9. Franko Lovriha 35''3; 10. Viljam Berdon 35"5; 11. Robi Žerjal 36”6; 12. Mauro 'set-ti 36’'8; 3. Marino Mili .i 45 1.
V treh boljših skupinah so bili zmagovalci nagrajeni s pokali, ostala dva pa s kolajnami. Prvi trije v četrti skupini pa so dobili lične medalje. Udeležence mladinskih iger pa so nagradili z diplomami Naj-b" -• bodo nagradili tudi v tej konkurenci s kolajnami. G. Furlanič
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN«.
V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4.00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	9. februarja 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mini
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalj 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed0' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijsk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez® v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj J
in tiska
ZTT
Trst
Član italijanska 7veze časopisnih založnikov FIEG
1
PRED OBNOVITVIJO POGAJANJ V ČAMP DAVIDU
Egipt zahteva globalno rešitev za Palestince
Tel A vi v pa razpravlja o pooblastilih svojemu zunanjemu ministru
KAIRO — V egiptovski vladi so z zadovoljstvom sprejeli povabilo a-meriškega predsednika Carterja o tristranskem srečanju Egipt, Izrael in ZDA v Čamp Davidu, kjer bi nadaljevali pogajanja za rešitev bliž-njevzhodne krize. Ameriška pobuda dokazuje, da se je Washington za vzel za rešitev spornih vprašanj v najprimernejšem trenutku, ko bi lahko imelo vsako čakanje hude posledice, saj je razplet ali zaplet na Bližnjem vzhodu tesno povezan tudi z razvojem iranske krize.
Egipt pa skuša sedaj usmeriti bodoče razgovore h globalnim vprašanjem in ne k analizi posameznih spornih točk, ki še ovirajo mirovni sporazum o Sinajskem polotoku. S tega vidika je Sadatova vlada že pripravila tri točke, o katerih bodo razpravljali v Čamp Davidu, tri obdobja, ki naj bi dokončno rešila bližnjevzhodno vprašanje. V prvem bi morali razpisati volitve za notranjo avtonomijo Gaze in Cisjordani-je, ki naj zagotovi Palestincem u-pravno avtonomijo. Izvoljeni upravni organi bi se nato posvetovali z Izraelom, Egiptom in Jordanijo o usodi tistih Palestincev, ki so zapustili svoje kraje v letu 1967 (šestdnevna vojna). V tretji fazi bi skupaj s povratniki določili status beguncev iz prve arabsko - izraelske vojne v letu 1948. Z drugimi besedami bo moralo Palestinsko ljud stvo določiti, kdo se bo lahko vrnil v Gazo in Cisjordanijo, v duhu politične usmeritve Palestincev, ki niso zapustili svojih domov kljub izraelski zasedbi. To bi predstavljalo nagrado za tiste, ki so se uprli begunstvu, in tudi še kar uspešen način demobilizacije gverilskih gibanj.
Ameriško povabilo so sprejeli z zadovoljstvom tudi v Tel Avivu, čeprav ne prikrivajo, da se je v zadnjem obdobju nagrmadilo ogromno težav na poti mirovnega sporazuma. Predsednik izraelske vlade Begin je \čeraj sklical izredno sejo vlade, da bi določili »vozni red* svojih predlogov in zahtev. Vlada bo morala v prihodnjih dneh tudi določiti obseg pooblastil in zadržanje izraelskega zunanjega ministra Dajana na pogovorih v Čamp Davidu. Moše Dajan zahteva najširša pooblastila, kar pa ni sprejemljivo za izraelske jastrebe*, ki hočejo biti seznanjeni z vsebino pogovorov. Prav zato je Begin predlagal, da bi bil sedež pogajanj na Bližnjem vzhodu, a ZDA so zavrnile tak predlog, v u-panju, da jim bo uspelo okrniti vpliv izraelske vlade na neposredni potek pogajanj. Med oktobrskimi in novembrskimi pogajanji sta morala Dajan in Weizman ob vsakem problemu poleteti v Jeruzalem in večkrat je izraelska vlada podrla že sklenjene točke sporazuma.
Američani so torej napeli vse sile, da vrnejo zaupanje svoji politiki na Bližnjem vzhodu po neuspehu v Iranu, ki grozi, da jim bo odtujil vse morebitne zaveznike. Prav zato bo danes odpotoval na desetdnevni obisk v štiri države Bližnjega vzhoda ameriški obrambni minister Harold Brown. Skušal bo zamašiti luknje v zavezništvu, ki jih je povzročila iranska kriza. Najprej bo obiskal Saudovo Arabijo, nato Jordanijo, Izrael in končno Egipt. Bržkone bo Brown analiziral predvsem probleme v zvezi s padcem iranskega zavezništva in skušal vliti nekaj zaupanja zmernim arabskim državam, ki jih je pretresel ameriški neuspeh in nesposobnost, da bi rešili šahov režim, (voc)
Objavili bodo imm davčnih utajevalcev
RIM — Bliža se rok, ko bo treba predložiti izpolnjeni obrazec za prijavo dohodkov. Znano je, da se tega nekateri ne držijo, oziroma bolj ali manj pošteno prijavijo svoje dohodke. Saj, kdo pa ne bi rad prihranil. No, kaže da bo vsaj nekaterim utajevalcem od letos trda predla. S predsedniškim dekretom je namreč včeraj stopil v veljavo sklep, da bodo vsako leto objavljali imena nekaterih davkoplačevalcev, ki jih bodo izžrebali v sklopu letnega fiskalnega pregleda. Imena bodo izžrebali med tistimi kategorijami, v katerih domnevajo, da so tudi taki, ki se prav radi izmaknejo rednemu plačevanju davkov. Bolj ali manj namerna utajevanja bodo tako iskali med lastniki velikih avtomobilov, med profesionisti, trgovci in podjetniki, kategorije torej, ki niso vezane na gospodarja, podjetje ali državne službe.
PLENUM KULTURNIH DELAVCEV OF V LJUBLJANI
Boris Kidrič kot kulturni deluvec
Josip Vidmar: Bil je prisoten v osnovanju kulture in to nadarjeno, plodno in zavzeto za človečnost in za človeka
LJUBLJANA — Republiška konferenca SZDL Slovenije in plenum kulturnih delavcev OF sta na Prešernov dan in slovens. kulturni praznik 8. februarja sklicala 6. plenum kulturnih delavcev OF kot simpozij na temo «Prispevki Borisa Kidriča slovenski kulturi*.
Uvodno besedo je imel predsednik plenuma kulturnih delavcev OF Josip Vidmar, ki je med drugim dejal:
«V živem st:ku s kulturo, zlasti s slovensko, je bil Kidrič že po svojem izvoru — bil je sin univerzitetnega profesorja, znamenitega kutur-nega zgodovinarja iz časov slovenskega pismenstva in pomembnega raziskovalca Prešerna, o katerem je zbral in uredil obilo faktografskega in življenjepisnega gradiva, pa tudi obilo tolmačenj pesniških tekstov. To obsežno očetovo delo je Boris spremljal in tragična in povsem enkratna podoba pesnika Prešerna se mu je živo vtisnila v zavest. O tem priča vse njegovo delo, od njegovih prvih publicističnih spisov do mobilizacijskih gesel povzetih po Prešernovih stihih.*
V nadaljevanju svojega uvoda je Josip Vidmar navedel tudi nekaj ključnih misli o kulturi kot: »Prava kultura je po svoji prirodi človečansko svetovljanska. Prav zaradi
tega je po svoji naravi globoko demokratična. Drugačna ne more biti... in patriotična. Ta patriotizem narodov ne izključuje, ampak jih združuje: ima iste korenine s kulturo, ki je svetovljanska in človečanska. Majhni narodi, kot je naš, se lahko samo s tako kulturo uveljavijo. Da je majhen narod zmožen take resnične kulture, v tem je moč. Umetnost ali kultura, bodi v preobraženem življenju, zlasti v življenju preobraženega razumništva, hkrati visoka in ljudska slovenska in jugoslovanska, napredno človečanska in svetovljanska brez sence šovinizma, toda patriotična, svetovnonazorsko svobodna in živo zainteresirana za naše novo življenje, iz katerega lahko in izključno lahko črpa svojo ustvarjalno moč.»
Ko je Josip Vidmar v svojem nagovoru govoril o najrazličnejših pobudah Borisa Kidriča med narodnoosvobodilnim bojem, je dejal: «Dal je tudi pobudo za ustanovitev znanstvenega društva, ki naj bi o-mogočalo in pospeševalo znanstveno delo, med katerim je bila posebi.o važna določitev meja slovenskega o-zemlja, ki naj bi bila priprava za bodočo mirovno konferenco. Z živim Kidričevim sodelovanjem je bilo v Črnomlju ustanovljeno Slovensko narodno gledališče na osvoboje-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMmiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
V NAJBOLJ PROMETNI ULICI DUNAJSKEGA MESTNEGA SREDIŠČA
Zaradi nestrokovnega varjenja plameni uničili veleblagovnico
Nad 250 poklicnih gasilcev na delu - Stanovalce bližnjih zgradb so morah' nemudoma izseliti
DUNAJ — Celotna dunajska poklicna gasilska služba — okoli 250 gasilcev — se je včeraj ponoči spopadla s požarom, zaradi katerega so oblasti razglasile preplah najvišje stopnje: katastrofo. Požar je ponoči praktično do kraja uničil eno od največjih avstrijskih veleblagovnic v znani dunajski ulici nakupov, v Mariahilfestrasse, in se tako vpihal v seznam avstrijskih katastrof
■iMtiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiHiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiitiimiimiiiriii
ODPOR POL POTOVIH ENOT USPEŠNEJŠI
Vietnam poslal nova o j učenja v Kampučijo
Na južnokitajskem morju pa sc nahajajo enote sovjetske vojne mornarice
BANGKOK — »Glas demokratične Kampučije*, ki oddaja iz južne Kitajske po podatkih Pol Potovih enot v Kampučiji, je včeraj ponovno po; ročal o hudih spopadih na skoraj vsem kampučijskem ozemlju. Vietnamske invazijske sile in prov etnam ski kampučijskih oddelki se nahajajo v vedno hujši zagati, saj ne morejo več prikrivati, da jim ni uspelo streti odpora Pol Potu zvestih enot.
Iz dobro obveščenih ameriških krogov se je tudi izvedelo, da prihajajo na kampučijsko ozemlje nova vietnamska ojačenja .ki naj bi dokončno rešila kampučijsko vprašanje. V Bangkoku pa so prepričani, da jim ne bo uspelo, saj Pol Potovim gverilcem ne primanjkuje orožja in ne hrane, invazijske sile pa so v precejšnjih logističnih škripcih.
Opazovalci z zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov, saj je Kitajska zagrozila, da bo kaznovala vietnamsko invazijo. Kitajsko - vietnamski obmejni incidenti se iz dneva v dan stopnjujejo z obojestranskimi
napadi in očitki kršenja ozemeljske suverenosti. V tem napetem vzdušju je zaskrbljujoče dejstvo, da se nahajajo na Južnokitajskem morju pred vietnamskimi obalami enote sovjetske vojne mornarice, ki naj bi podprle svoje zaveznike ob morebitnem kitajskem napadu. Poleg rednih enot sovjetskega pacifiškega bro-dovja naj bi se nahajale tudi ladje črnomorskega brodovja. Vesti Pentagon ni potrdil in skuša omiliti vso zadevo, kot običajno rutino sovjetske vojne mornarice da Daljnem vzhodu, ki kdaj pa kdaj zapluje tudi proti jugu. Vsekakor pa je sovjetska prisotnost na indokitajskem prizorišču dovolj zgovoren dokaz, da se SZ na vse kriplje trudi, da bi utrdila svoj položaj na tem strateškem območju. Nedavno podpisani sovjetsko vietnamski sporazum o medsebojni pomoči lahko do neke mere prepreči kitajsko intervencijo, saj sovjetska prisotnost dokazuje, da je Moskva pripravljena priskočiti na pomoč svojemu zavezniku.
(voc)
kot najhujši požar v povojni avstrijski zgodovini.
Žrtev požara je veleblagovnica Gerngross, katastrofa pa se je začela predsinoči pri nestrokovnem varjenju na tekočih stopnicah: tako je vsaj sporočila dunajska policija. Pri varjenju so iskre preskočile na oblogo iz umetnih snovi, ki se je vnela: izvajalci del so bili predolgo prepričani, da bodo z ognjem lahko opravili sami in so poklicali poklicno gasilsko službo na pomoč šele nekaj pred enajsto uro zvečer, se pravi prepozno. Ker leži trgovina sredi gosto naseljenega okraja, so že skraja razglasili preplah tretje stopnje, vendar pa to ni bilo dovolj in je moralo poveljstvo dunajskih gasilcev poslati po še dodatne okrepitve, tako se je z ognjem že okoli polnoči bojevala praktično celotna dunajska poklicna gasilska služba. Zgodaj zjutraj so začeli pozivati v službo vse tiste svoje gasilske uslužbence, ki so na dopustih. Za rutinsko delo v posamičnih gasilskih postajah so morali spričo tega mobilizirati vajence gasilske šole, gasilske prostovoljce, pomagala pa je tudi enota vojaške protiletalske šole.
Gasilci so imeli ponoči izredno težavno delo, ker je požar zajel območje, katerega velikost je moč primerjati z velikostjo štirih nogometnih igrišč. Gašenje posamičnih žarišč ognja je bilo skrajno težavno, tako zaradi številnih zaprtih notranjih dvorišč v tem kompleksu stavb, kot tudi zaradi dejstva, da je bila trgovina grajena v različnih časovnih obdobjih; na novem in moderniziranem delu trgovine so bile na oknih kovinske zaščitne mreže, ki naj bi trgovino varovale pred tatovi. Gasilci spričo tega niso mogli napadati ognja skozi okna in pa tako, da bi zajeli večino žarišč hkrati, marveč so morali prodirali po stopnicah, zaradi tega pa se je dogajalo, da so, ko so pogasili eno žarišče, hitro nastajala nova. K temu je prišlo še do uhajanja plina, ki so ga ukrotili šele, ko so delavci dunajske plinarne odkopali plinovod. Dotatno je gasilce oviral močan dim, ki je nastajal pri gorenju o-preme, oblog in blaga.
Razen štirih gasilcev, ki so dobili lažje poškodbe, pa požar na srečo ni terjal žrtev. Duiiajski župan je že
ponoči zasegel okoli 200 hotelskih sob, kamor so preselili prebivalstvo iz okolice veleblagovnice, mimo tega pa so morali ulico, ki sodi med najbolj prometne žile Dunaja zapreti za ves promet. Gašenje požara bo trajalo še danes, škodo pa cenijo nad več milijard šilingov, okoli 800 uslužbencev veleblagovnice pa bo seveda ostalo začasno doma.
M. SEDMAK
nem ozemlju, ki je odigralo vrsto zglednih predstav in ki je bilo hkrati visoka šola za brigadna in frontna gledališča, njegova zamisel ali vsaj odločitev je bila uvedba zasega narodnega in kulturne - praznika, za katerega je bil določe dan Prešernove smrti ali 8. februar. Skratka lahko je trditi, da je bil Boris Kidrič, kakor v našem tedanjem družbenem, političnem in vojaškem življenju prisoten povsod, tako je bil prisoten tudi v osnovanju kulture in to nadarjeno, plodno in zavzeto za človečnost in človeka.*
O podobi Borisa Kidriča kot kul-nega delavca je za Josipom Vidmarjem spregovoril Filip Kalan z »besedo o nepragmatičnem politiku*, medtem ko je Marija Vilfanova govorila o Kidriču kot novinarju, publicistu in propagandistu. Boris Paternu je govoril o Borisu Kidriču in njegovem odnosu do umetnosti, medtem ko je Lojze Ude spregovoril o Kidriču in njegovem odnosu do znanosti.
V popoldanskem delu simpozija so govoril še Beno Zupančič, Božidar Jakac, Mitja Ribičič, France Vreg, Bojan Rus in drugi, vsi na tematiko simpozija »Prispevki Borisa Kidriča slovenski kulturi*. D. Ž.
Priznanje Josipu Vidmarju
V Angliji stavkajo tudi smetarji
LJUBLJANA — Ob slovenskem kulturnem prazniku je predsednik slovenske akademije znanosti in u-metnosti Janez Milčinski podelil spominsko plaketo akademije njenemu dolgoletnemu predsedniku Josipu Vidmarju. Plaketo so v treh primerkih skovali ob 40-letnici ustanove in so jo pred tem dodelili predsedniku Titu in Edvardu Kardelju.
Josip Vidmar je vodil slovensko akademijo znanosti in umetnosti 23 let in — kot je dejal njen predsednik Milčinski — akademija vedno bolj ugotavlja odločilni vpliv, ki ga je imel na njen razvoj. Josip Vidmar je zatrdil, da ji je še vedno zavezan in da bo z njo ohranjal u-stvarjalne stike tudi v prihodnje.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
CUFFARO V KOPRU
KOPER — Kot gost skupnosti Italijanov iz Kopra. Izole in Pirana se je nocoj mudil v Kopru sekretar komunistične partije Italije za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, Antonino Cuffaro. Uglednega gosta je na sedežu skupnosti Italijanov «Antonio Gramsci* v Kopru pozdravil predsednik konzulte Riccardo Giacuzzo, pogovora pa so se udeležili tudi številni obalni družbeni politični delavci — med njimi sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za obalno kra-ško področje Dino Pucer ir. predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram ter predstavniki tiska, radia in televizije.
Antonino Cuffaro je podrobno obrazložil sedanji politični trenutek Italije v povezavi z vladno krizo, odločnost komunistov, da neposredno sodelujejo v vladi ter njihova prizadevanja z uresničevanjem načel, ki jih vsebuje zgodovinski kompromis. V nadaljevanju pa je govoril tudi o nekaterih problemih, ki so specifični za Furlanijo - Ju lijsko krajino. Pri tem je grajal protiosimsko usmerjenost Liste za Trst ter poudaril podporo komunistične partije Italije pri urejanju problemov Slovencev v zamejstvu.
POLEMIKE V OKVIRU PREDVOLILNEGA BOJA
Koroški Heimatdienst se vključuje v kampanjo
Šovinisti nasprotujejo gospodarskemu sodelovanju med Avstrijo in SFR Jugoslavijo
Zal, zdravnikov je v Neaplju premalo
LONDON — Kot je iz slike prav gotovo razvidno, v Veliki Britaniji stavkajo tudi smetarji. Kupi kov se grmadijo na pločnikih, smeti pokrivajo tudi znane angleške travnike v središču Londona, prav Angleži še tako ljubijo svoje parke, so jih tokrat še prav posebno onesnažili (Telefoto
...............................................................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmiiiiiiiiitHUMMiiiiH'1"1"11*
CURCIO ZOPET OBSOJEN
MILAN — Po treh urah pos^ tavanja je milansko prizivno P* rotno sodišče obsodilo na 12 let pome kazni bivšega vodjo rde°*" brigad Renata Curcia v zvezi s *a. nivimi dejanji, ki jih je zagrp’' ko so ga organi javne varnosti r sledili in aretirali v Milanu. zivni sodniki so skoraj povsem svojih zahteve javnega tožilca dosodili Curciu znatno strožjo zen od prvostopenjskih sodni*0 (sedem let).	'
Ostalim obtožencem, Nadii M®1 tovani, Angelu Basoneju in GiuB nu Isi pa so sodniki v bistvu r trdih kazni prvostopenjskih sod1" kov.	,,
Med razpravo je Curcio, ki je . v sredo izzival incidente s sodo1*'1 skupno s pajdaši zapustil dvora0j' češ da gre za »režimski tribuna1' ki mu bo sodilo «ljudsko sodiš00’’
Sodnik zaslišal agente ki so stražili Vcnturo
CATANZARO - Sodnik Emilio V Donne, ki vodi preiskavo o pob%. fašističnega založnika Giovannfl Venture je včeraj zaslišal tri šestih policijskih agentov, ki so n dan pobega stražili pred zalo*" kovim domom. Obenem je dr. ne zaslišal tudi vrsto uradnikov 0 ke catanzarske banke, da bi Pr* veril, ali je osumljenec pokola 0 Trgu Fontana nekaj dni pred P0 begom res dobil iz Castelfran znatno denarno vsota.
S časnikarji sodnik ni hotel črn" ti besedice o rezultatih včerajšnJ, zasliševanj. Dejal je le, da bo n°| brž v kratkem pojasnil vse oko ščine bega, če bo preiskoval00' sreča vsaj nekoliko mila.
Karabinjerji preprečili ugrabitev industrijca
BERGAMO - Karabinjerjem ? je včeraj posrečilo zajeti šti-> 0 kovce, ki so verjetno načrtovali * ko ugrabitev. Zajeli so> jih z mi v... vreči, kjer so imeli P°' brzostrelke in samokresov, ne* , krink in vse priprave, s katef1 . so hoteli žrtev omamiti. Ni *na koga so nameravali ugrabiti, dar domnevajo, da je bil njin cilj predsednik petrolejske drU',(>. «Amoco Italia* in predsednik n°% metnega kluba Atalanta A0111 Bortolotti.
CELOVEC — V polemike, ki nastajajo na Koroškem v okviru predvolilnega boja, bo koroški Heimatdienst poskušal vključiti tudi tako imenovano vprašanje naseljevanja jugoslovanskih podjetij na južnoko-roškem ozemlju. To je moč sklepati iz poročila, ki so ga objavili v Celovcu in ki pravi, da ho vodstvo te skrajne nemškonacionalistične organizacije sklicalo sestanek, na katerem se bo lotilo tako imenovanega jugoslovanskega gospodarskega prodiranja na Koroško ter — in to zveni kot grožnja trem koroškim strankam — stališča, ki ga imajo koroške stranke do te zadeve.
Pii tem velja seveda povedati, da ta poskus Heimatdiensta ni prvi. Že minulo jesen so koroški nacionalisti skušah oiskvalificirati celoten kompleks gospodarskega sodelovanja med dvema sosednima državama na specifičnem obmejnem območju tako, da so ga predstavili kot »prodor jugoslovanskih podjetij* oziroma »jugoslovanskega kapitala*. Na tej j kampanji je počivalo tudi zadnje praznovanje obletnice koroškega plebiscita, vendar pa je prav ta kampanja sprožila izredno mešane občutke in tudi razslojevanje stališč v strankah in zunaj njih: sodobni razvoj meddržavnih gospodarskih odnosov je namreč takšen, da dobivajo obmejna območja v njem še posebno pomembno vlogo, po drugi plati pa velja južna Koroška za izrazito gospodarsko nerazvito območje. Tem procesom, ki so zabeleženi tudi v zaključnih aktih konference v Helsinkih, se je v zadnjem času na nekoliko drugačen način poskušala postaviti po robu tudi nemško-nacionalistična svobodnjaška stranka. Konec januarja je njen deželni vodja zahteval, naj bi dežela Ko-
roška novelirala zakon o prodaji nepremičnin tujcem, hkrati pa je menil, da bi morale o investicijah tujega kapitala na Koroškem odločati soglasno vse tri koroške stranke in ne le deželni glavar.
Četudi ni bilo nobenega dvoma, da ima vodja te najmanjše koroške stranke pri všSffi tem v mislih seveda jugoslovanske in ne zahodno-nemške ali ameriške investitorje, pa so temu predlogu popolno jasnost dala pisma bralcev, objavljena v celovški «Kleine Zeitung*, ki je, kot je znano, last katoliške cerkve, ki pa že nekaj časa deluje kot glasilo politike svobodnjaške stranke. O-menjena pisma bralcev so namreč kar naravnost spregovorila o tem, di je treba onemogočiti jugoslovansko gospodarsko navzočnost na južnem Koroškem, ne glede na to, da je južna Koroška slej ko prej med najbolj zaostalimi avstrijskimi območji.
M. SEDMAK
NEAPELJ - Naj bi delovali 24 ur na 24 zdravniški centri in pediatrične posvetovalnice, za katere je dala pobudo neapeljska občina. Ob vsaki uri naj bi torej bil na razpolago otroški zdravnik, ki bi nudil malim neapeljskim bolnikom prvo pomoč. Prav gotovo nujen načrt pa je zaenkrat neuresničljiv in to iz čisto enostavnega razloga, ker specializiranih zdravnikov ni dovolj. V celi Kampaniji je trenutno le 500 otroških zdravnikov, danes pa bi jih potrebovali najmanj
2.000. Nujno , namreč preventivno zdravljenje, zdravnik mora poseči takoj, ko se pri otroku zaznajo prvi simptomi bolezni. V največ primerih pripeljejo obupani starši o-tročičke v bolnišnico, ko so ti že v komi, ko je za vsako zdravljenje prepozno in ni praktično za dojenčke več nobenega upanja.
O zaskrbljujočem zdravstvenem stanju v Neaplju so se tudi včeraj popoldne pogovarjali v palači Chigi ministri De Mita, Stammati, An-selml in nekateri neapeljski poslan-
ci, ki so sklenili, da bodo zdravnikom v Neaplju takoj priskočili na pomoč nekateri rimski otroški zdravniki z rešilnimi avti
Pozno zvečer se je zvedelo, da je »skrivnostna bolezen« zopet terjala malo žrtev. Na oddelku za oživljanje v bolnišnici Santobono je namreč umrla enoletna • punčka Sara Barone, ki je bila že dva dni v komi.
Na sliki (telefoto ANSA) zaskrbljene matere v pediatrični posvetovalnici v Neaplju.
Šolski skrbnik nasprotuje sestankom med nemškimi in italijanskimi dijaki
MERAN — Zaradi boljšega med sebojnega spoznavanja so se dijaki italijanske in nemške gimnazije večkrat sestali in razpravljali o problemih, ki danes tarejo tako ene kot druge. Medsebojne stike so o-dobrili tako profesorski zbori kot starši, niso pa po godu šolskemu skrbniku za uj.uŠke zavode prof. Davidu Koflerju, ki jih je enostavno prepovedal. Temu so se uprli predvsem dijaki, posebno italijanskih šol, ki so sklicali protestno zborovanje, šovinistični sklep Ko-flerja so cžigosale tudi stranke in predvsem KPI, ki obtožuje šolske-I ga skrbnika, da vnaša razdor med dijake, ki so si z zanimivim poskusom zadah nalogo, da si z izmenjavo mnenj izpopolnjujejo izobrazbo in se med seboj boljše spoznajo.
Prijava italijanskim oblastem
Hamerjcvi zahtevajo sodni pregon savojskega princa
RIM — Oče Dirka Geerda Hamer-ja. katerega je Viktor Emanuel Savojski smrtno ranil s strelom iz puške na korzijskem otoku Cavallo, je vložil uradno prijavo zaradi umora proti princu in zaradi podpihovanja proti njegovi ženi Marini Dorii. Ha-merjev oče v prijavi zahteva sodni pregon savojskega princa v Italiji, ker je smrtno ranil mladega Dirka na jahti predsednika republike Gio-vannija Leoneja «Mapagia», to je na italijanskem ozemlju.
Od ponedeljka dražje lancie in autobianchiji
TURIN — S ponedeljkom, 12. februarja, bodo nekateri modeli lancie in autobianchija za 4 oziroma 4,5 odstotka dražji. Cene bodo naslednje (v oklepaju cena, v kateri ni vključena IVA): beta coupe 1.3 (6 mil. 550.000), s «ključi v rokah* 7 mil-935.600; beta coupe 1.6 (7.190.000) 8.690.700; beta coupe 2.0 (7.800.000) 9.410.500; HPE 1.6 (7.190.000) 8 mil. 690.700; HPE 2.0 (7.800.000) 9 mil. 410.500; A 112 normale (3.060.000) 3.799.600; A 112 elegant (3.480.000) 4.295.200; A 112 abarth (3.840.000) 4.720.000 lir.
BRESCIA — Neznanci so noč ugrabili znanega industrij ^ ■54-letnega Carla Alberta Pintijfi-% grabitve so se njegovi svojci *a dli šele včeraj zjutraj, ko so znanci po telefoni zahtevali od* . nino. Pinti je znan v Brescii, je med drugim tudi predsednik šarkarskega kluba «Pintinox».
• Parlamentarna komisija
(Nadaljevanje s 1. strani)
lamentarne komisije opredelili * » komunisti, ki so že vložili v o® domovih parlamenta ustrezen za|{lj» ski osnutek. Dejstvo dokazuje-je KPI že dalj časa razmišl.ia*®j]j tej pobudi, vendar se ni zanjo, ker se je bala, da bi ori0 sodstvo pri njegovem delu. P° y munističnem zakonskem osnutku-skoraj pikolovsko navaja vse. f jasne okoliščine, naj bi komisij0 mela iste pristojnosti kot sH^ p« poleg tega pa naj bi ji nihče smel odkloniti informacij. ^ Kot smo poročali, so tudi oS l,t-stranke že predložile podobne o5°U ke, ali se vsaj izrekle za ustan0' tev te posebne komisije. Ni zato, da bo parlament v naj*0, šem času odobril ustrezen