fnauom* plfci-a.ii* v gotovini. JRŽAVMO TOŽILSTVO v LJUBLJANI , ............. ini. iZHA.rA VSAK TOREK, ČETRTE! 2s:nn930 ,K IN SOBOTO. Cona posamezni Številki Din 1-ftU. TRTitIVSKI LIST O^piisopls trfjrovlno# fr&dtasfirffo lin. olart* « wr. v> XwwOBaWl ■ srnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. | tiništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIH. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 25. marca 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 36. sssimd»m,YXfm Trgovina med Jugoslavijo in Španijo, Sklep trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Španijo je svoj čas v Jugoslaviji povzročil odkrito zadovoljstvo. Napravil je konec položaju, ki je kljub veliki prodaji jugoslovanskega lesa v Španiji izključil neposredni jo trgovske stike med obema državama. Opetovano se je opozarjalo na to, kakšne možnosti otvarja nova trgovska pogodba preko te lesne kupčije. Jugoslavija je poskrbela tudi že za neposredno pomorsko zvezo s Španijo. Prizadevanja za praktično uporabo pogodbe ne manjka, kar se tiče namreč Jugoslavije. Tembolj obžalovanja vredno je, da nastajajo še zmeraj gotove ovire. Spomnimo se na vest o španski prepovedi na uvoz koruze in prav tako na poznejše poročilo, da je ta prepoved preklicana. Sedaj pa poroča španski konzulat v Zagrebu, da ta prepoved še zmeraj obstoji. Ker je izšlo tudi prejšnje poročilo o preklicu prepovedi od uradne španske strani, je stvarni položaj za jugoslovanskega eksporterja res zelo neroden. Izvoz koruze je sedaj za jugoslovansko trgovino, kaikor vemo, zelo važno vprašanje. Trgovina opravičeno želi, da bi v tej zadevi jasno videla. Kakor bi bila prepoved izvoza koruze v Španijo žalostna, je vendar bolje, če imamo polno gotovost kot pa da stojimo pred nasprotujočimi si poročili. Razveseljiv je odločen dementi, ki ga pravkar priobča španska vlada. Kakor vemo, so bile razširjene vesti, da bo uvoz lesa v Španijo kontingen-tiran. Smo tudi o tem že večkrat pisa- li, Ta monopolni načrt nekaterih španskih imiporterjev se je zaenkrat izjalovil. Sedaj so so one vesti menda zopet pojavile, in pravi španska vlada, da jih razširja zveza španskih lesnih trgovcev. Španska vlada je med tem ono zvezo razpustila. Jugoslovanski izvoz lesa v Španijo se vrši nemoteno. Dočim je izvoz lesa iz .Jugoslavije v Španijo dosegel po jugoslovanski statistiki v preteklem letu le nekaj malo milijonov dinarjev, bo letos izdatno večji, kar gre seveda v breme dosedanjega posredovalca, Italije. Po strokovnih cenitvah bo ta izvoz dosegel letos 60 do 80 milijonov dinarjev. Trgovska pogodba z Egiptom podaljšana. Pisali smo, da je Češkoslovaška podaljšala trgovsko pogodbo z Egiptom ter se tako otresla — vsaj zaenkrat — vseh slabih posledic, ki bi jih prineslo novo zvišanje carine v Egiptu. Sedaj beremo, da je podaljšana tudi trgovska pogodba med Egiptom in Jugoslavijo: Pogodbeno stanje med Egiptom in Jugoslavijo je na podlagi izmenjave dopisov o medsebojni uporabi največje ugodnosti podaljšano za eno leto. V teku leta bosta sklenili «5>o državi pravo trgovsko pogodbo. Izvoz cementa, lesa in v zadnjem času tudi živine in drugega blaga iz Jugoslavijo v Egipet je bil prav živahen in je neprestano rasel. Brezpo-godbeno stanje, ki bi bilo nastopilo, če bi se ne bilo posrečilo podaljšati dosedanjo pogodbo, bi bilo dovedlo do podvojitve egiptske uvozne carine ter bi bilo zelo bistveno otežkočilo izvoz v Egipet, ki je za Jugoslavijo tako važen. S podaljšanjem pogodbe je grozeča nevarnost zaenkrat odrezana in je naloga nove trgovske pogodbe, da dosežemo ugodnosti tudi še vnaprej. Glede izvoza našega cementa v Egipet smo že večkrat pisali in smo poročali o vznemirjenju, ki je je nastalo vsled novih egiptških carinskih poviškov zlasti v dalmatinski cementni industriji. Glede lesa moramo pa itak paziti na vsakega najmanjšega odjemalca; ruska konkurenca ogroža v zadnjem času vse dežele, ki izvažajo les, in zadene v veliki izmeri tudi nas. Zato moramo podaljšano pogodbo prav toplo pozdraviti. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Ob številni udeležbi delničarjev se je vršil 22. t. m. XXX. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom g. dr. Peter Defrance-schija, predsednika upravnega sveta zavoda. V pozdravnem govoru je predsednik poudarjal pomembnost današnjega dne za zavod, ker slavi 30 letnico svojega obstoja, ter važnost te čisto domače ustanove za naše gospodarstvo. Iz poročila o bilanci in poslovanju banke v minulem letu, ki ga je podal ravnatelj centrale, gosp. Hanuš Krofta, sledi, da je banka razvila v preteklem letu intenzivno delavnost in dosegla lepe uspehe. Skupni letni promet presega tudi tokrat 40 milijard dinarjev, brez podružnice Trst, ki je bila v letu 1929 likvidirana. Vloge na knjižice in vezane vloge v računu so narasle nad 287 milijonov dinarjev — dokaz, da uživa zavod v krogu vlagateljev veliko zaupanje. Enako ugodne so ostale bilančne postavke, ki izkazujejo, upoštevaje zločitev podružnice v Trstu, splošno napredovanje, kakor smo navedli že v svojem poročilu o bilančni seji upravnega sveta. Koncem leta 1929 je imela banka 14 podružnic, ki so poslovale vseskozi zadovoljivo. S 1. februarjem 1930 je bila otvorjena 15. podružnica v Zagrebu, ki se lepo razvija. Občni zbor je odobril bilanco in sprejel predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička per Din 5,365.87605 kakor sledi: za izplačilo 6% dividende Din 3,000.000, kot dotacijo rezervam Din 1,262.575, kot dotacijo pokojninskemu skladu nameščencev Din 500.000, za izplačilo Statutarne tantijeme upravnemu svetu Din 248.893, za izplačilo poslovne nagrade nadzorstvu Din 40.000 ter re-muneracije uradništvu Din 248.893. Za leto 1S29 odpadajoča dividenda po Din 9 na delnico se izplačuje po-čenši s 1. aprilom t. 1. pri 'blagajnah banke in njenih podružnic. Iz upravnega sveta sta izstopila med letom gg. Makso Antič in ing. Milan Lenarčič ter iz nadzorstva g. Bela Milič. Vsled poteka funkcijske dobe izstopajoči člani upravnega sveta, gg. Fr. Bonač, dr. Peter Defranceschi, Ivan Jelačin ml., Avgust Jenko, dr. Alojzij Kokalj, Ivan Korenčan, Ladislav Pečanka, dr. Ernest Rekar, dr. Edo Šlajmer in Herbert Woschnagg, so bili ponovno soglasno izvoljeni. Na novo pa je bil izvoljen v upravni svet g. Aleksander Kfnez iz Ljubljane. V nadzorstvo so bili soglasno izvoljeni gg.: dr. Ivan Bole, dr. Alojzij Kobal, Viktor Naglas, Anton škof in dr. Janko Kersnik. Bančne obrestne mere se umikajo obilici denarja. Novo znižanje angleške obrestne mere je od lanskega oktobra dalje že šesto. Predzadnje, od 4y2% na 4%, se je izvršilo G. t. m,, dočim so mesec prej znižali obrestno mero od 5 na 41/2%. Novo znižanje od 4 na 4'/2% je prišlo precej nepričakovano, razlagajo si ga pa iz položaja Ajngleške banke, ki se je v 'zadnjem času precej zboljšal; in zlate zaloge banke se bodo z nadaljnim pošiljkami iz Avstralije še pomnožile. Sedanji položaj na mednarodnem denarnem trgu pravi celo, da ne bo ostalo tudi pri tej nizki meri in da bo obrestna mera še nadalje padla. 0 Avstrijski Narodni banki beremo: Od 11. februarja do 21. marca je veljala v Avstriji obrestna mera 61/2%, sedaj je 6-odstotna. S tem je avstrijski novčni zavod sledil tendenci mednarodne pocenitve denarja, kar je bilo tem lažje, ker je v zadnjem času tudi Angleška banka opetovano svojo obrestno mero znižala. Poleg mednarodne pocenitve denarja je pripomoglo k tako hitremu znižanju tudi stanje Avstrijske Narodne banke; po zadnjem izkazu se je kritje banke po efektivnem zlatu in devizah dvignilo na skoraj 71 odstotkov, višina, ki že dalj časa ni bila dosežena. Znižanje v Avstriji je peto znižanje v zadnjem letu, s čimer so prišli od 8%% na 6%. Pravijo, da je s tem znižanje v Avstriji začasno končano in da v 'bližnjem času ni pričakovati nadaljnega znižanja. — Med tem, ko to pišemo, so gotovo tudi že druge banke znižale obrestno mero, in bomo o tem naknadno poročali. HOLANDCI OBIŠČEJO LJUBLJANO. Z ozirom na desetletnico mednarodnega velesejma v Ljubljani od 29. maja do 9. junija prirede Holandci izlet v Jugoslavijo, katere lepota in privlačnost jtim še ni dovolj znana. — Na podlagi sejmske legitimacije imajo na celem potovanju znižane vozne cene v skupni izmeri približno 30%. — Udeležnce te ekskurzije sprejmejo v Ljubljani krajevne oblasti, imeli pa bodo tudi priliko spoznati osebnosti iz industrijskih, bančnih in trgovskih krogov. Ekskurzijo organizira naš generalni konzulat v Rotterdamu. Predvideno je, da odpotujejo udeleženci 27. maja iz Amsterdama, Haaga ali Rotterdama preko Frankfurta o. M. in Miinchena v Ljubljano, kamor dospo 28. maja okoli 8. ure zvečer. 29. in 30. maj je namenjen velesejmu in Ljubljani, 31. maja obiščejo Bled, od kjer potujejo drugi dan v Zagreb. 3. junija se potem nameravajo vrniti iz Zagreba nazaj na Holandsko. REVIZIJA AGRARNIH DODELITEV V JUGOSLAVIJI. Po ministrski naredbi 90 pričeli z odvzemanjem onega po agrarni reformi dodeljenega sveta, kojega prejemniki se niso držali predpisov in so z zemljo špekulirali. Imenovane so tri komisije, ki bodo vršile svoje delo od banovine do banovine. IZVOZ PRAŠIČEV IZ JUGOSLAVIJE. Čeprav jo povpraševanje po prašičih iz Jugoslavije na evropskih trgih prav živahno, se je izvoz doslej le prav slabo razvijal. Manjka blaga. Ugotovili so, da je v zadnjih dneh kupil dunajski trg 2000 prašičev iz Jugoslavije. Na praškem trgu ni bilo posebnega povpraševanja, a tudi nobenega dovoza iz Jugoslavije. Velik prirastek zaznamuje izvoz prašičev iz Jugoslavije v Francijo. K ljubljanskemu občinskemu proračunu za leto 1930. Zveza industrijcev je dne 24. marca t. 1. naslovila na ljubljanski občinski svet pismo sledeče vsebine: Do sedaj nam ni bilo mogoče dobiti ločnega vpogleda v projekt občinskega proračuna za leio 1930, ki se naj ta teden razpravlja v mestnem občinskem svetu. V kolikor smo informirani, vsebuje ta projekt na strani dohodkov dve važni postavki, glede katerih moramo priglasili naše stvarne pomisleke. I. V finančnem odseku občinskega sveta se je po naših informacijah sestavila naredba in tarifa o občinski uvoznini in je donos te tarife preračunan na 16 do 20 milijonov dinarjev. Naredba sama ima v bistvu isto besedilo, kakor Uredba o opštinskoj trošarini grada Beograda, ki je bila dne 14. marca t. 1. objavljena v Službenih Novinah. Razumljivo je, da išče občinska uprava sredstva, ki so ji za njen proračun potrebna. Tudi bi bilo težko nadomestiti iz drugih virov visoki donos, kateri se pričakuje od nove uvoznine. Vendar pa moramo opozoriti na dejstvo, da so gospodarske prilike v velikih meslih, katerim se pritševa tudi Beograd, povsem drugačne, nego v razmeroma mali ljubljanski občini. Velemesta tvori'jo s svojim velikim konsumom neko samostojno gospodarsko enoto. V lastni občini imajo velemestne trgovine veliko tržišče in tudi industrijski obrati morejo znaten del svoje produkcije prodati na licu mesta. Popolnoma drugačen pa je položaj za manjše mesto. Tukaj namreč so veliki trgovski in industrijski obrati primorani iskati konsumente zunaj mestne občine. Nikakor pa ni ugodno niti umestno, da se taka manjša občina zagradi za lastnim carinskim zidovjem ter se tako izloči iz celotnega gospodarskega ozemlja. Če se tedaj ne more preprečiti Občinska uvozinina na vse uvozne predmete ter omejiti jo na poglavitne konsumne artikle, potem se mora vsaj strogo uveljaviti načelo: da se uvoznina ne pobira, odnosno da se pobrana uvoznina povrne pri blagu, katero se iz občinskega rajona izvozi. Ni dopustno obremeniti z občinsko uvoznino trgovsko robo, ki jo ljubljanske veletrgovine prodajajo izven pomerija mestne občine, niti se ne smejo z uvoznino obremeniti industrijski izdelki, ki se iz tega pomerija izvažajo. Vsled tega predlagamo, da se v na-redbo o občinski uvoznini vnesejo točna določila, s katerimi se od vseh uvoznih dajatev brezpogojno oprostijo vsi artikli in izdelki, ki se iz mestnega pomerija izvažajo. II. Glasom objavljenih vesli se namerava uvedba diferenciranih občinskih doklad k državnim direktnim davkom. Navaja se, da naj znašajo te doklade od zgradarine 35%, od zem-ljarine in rentnine 135%, od pridobili ne 40% in od družbenega davka 175%. Po našem naziranju je vsako diferenciranje občinskih doklad na državne neposredne davke pogreše-no, krivično in nedopustno. Tudi je kr. vlada v polnem obsegu usvojila Jteto načelo. Novi zakon o neposrednih davkih iz leta 1928 je odpravil dotedanje nevzdržno stanje in je v veliki meri dosegel enotnost in izenačenje obdačbe glavnih pridobitnih virov. Zal je bila Slovenija ves čas od leta 1919 sem pod bremenom previsokih davčnih predpisov, poostrenih po. neusmiljeni točnosti domačega ■mat davčno-upravnega aparata. Ne sme se zgoditi, da bi Slovenija zopet za-dobila sloves, da bas ona ruši koristne pridobitve, katere je vsej državi prinesel novi zakon o neposrednih davkih. Culi simo, da se diferenciranje občinskih doklad na direktne davke zagovarja s tako argumentacijo: pridob-nina je napram prejšnji splošni pri-dobnini v veliki meri narasla, do-čim je donos družbenega davka znatno padel. Ta zagovor nikakor ne more držati. Samo po sebi se razume, da je nova pridobnina večja od prejšnje splošne pridobnine, katera slednja je bila sploh neznatna. Zato pa se je preje plačevala dohodnina, ki je z novim zakonom odpadla. Neobhodno potrebno je bilo v interesu našega gospodarskega razvoja, da se davčna obremenitev družb, zavezanih javnemu polaganju računov, zniža na znosno mero. Brezdvomno pa bo donos družbenega davka še znatno zmanjšan, če se tem družbam nalagajo poleg raznih produkcijskih taks in drugih davščin še prekomerne samoupravne doklade. Kajti vse te davščine in doklade tvorijo odbitne postavke in znižujejo izkazani bilančni dobiček, kateri edini tvori podlago za odmero družbenega davka. Ne sme se pozabiti, da je mestna občina v letu 1929 pobirala 165% ^no doklado na ta davek, v prejšnjih letih pa ne dosti manj. Tako visoke samoupravne doklado morajo avtomatično konsumirati velik del bilančnega dobička. Naravna posledica je potem padanje donosa državnega družbenega davka. Ta pojav se pa ne sme navajati 'kot argument za zvišanje občinske doklade, marveč zgolj proti njemu. Upravičena je naša zahteva, da se občinske doklade k direktnim državnim davkom ne smejo diferencirati. V teni smislu predlagamo, ugledni občinsiki svet blagovoli izreči se proti diferenciranju teh doklad in skleniti enako doklado na vse vrste državnih direktnih davkov. Jugoslovanski denarni trg. Tildi v Jugoslaviji je likvidnost velika; pomnožena je še po kupčijski stagnaciji. »Jugoslovanski Lloyd« označa položaj z besedami: preobilica denarja in slaba kupčija. Konsumna moč širokih slojev prebivalstva v Jugoslaviji, torej kmečkih slojev, je vsled nazadujočih žitnih cen močno padla. Ker je bila zimska sezija slaba, preživlja trgovina krizo; v posebno težkem položaju se nahaja žitna trgovina. Najpomembnejša jugoslovanska industrija, lesna indusitri-ja, trpi sedaj vsled velikih prodajnih težkoe in slabih cen. Potreba po kratkoročnih kreditih je zato padla, opreznost bank je pa obratno postala še večja. — Na eni strani torej velike denarne zaloge, na drugi skrajna rezerviranost pri dovoljevanju kreditov. Pri tem bi se dala obilica denarja brez posebnih težkoč še izdatno pomnožiti. Z mednarodnim finančnim svetom v stiku se nahajajoče banke dobivajo skoraj vsak dan ponudbe od zunaj celo po tri odstotke. Nastala je torej neka gotova težkoča v pla-ciranju denarja. V tej zvezi ponovimo, kar smo že zadnjič omenili, da se zanima inozemski kapital sedaj za Jugoslavijo tako zelo, kot se ni še nikoli doslej. Francoski, angleški, ameriški, nemški in drugi finančniki povprašujejo po možnosti placiranja v Jugoslaviji. Po-eeb veliko je zanimanje za rudarstvo, ki je v Jugoslaviji še malo razvito in ki nudi velike možnosti. Od pričetka preteklega leta do danes je doteklo v Jugoslavijo več inozemskega kapitala, kakor v vsej dolgi dobi od leta 1918 do vštetega leta 1928. BREZPOSELNOST V ČEŠKOSLOVAŠKI. Na koncu januarja so našteli v Češkoslovaški 74.000 brezposelnih proti 53.000 na koncu januarja leta 1929 (torej za’ 40% več) in 57.000 leta 1928. Od konsolidacije gospodarstva v letu 1925 ni bilo še take brezposelnosti razen leta 1927, ko so našteli 83.000 ljudi brez dela; to je bilo v času, ko so se pognale še posledice depresije iz leta 1926. V januarju je naraslo število brezposelnih za 21.000. Dr. Cvetko Gregorič: Poljedelstvo in industrijski protekcijonizem. ii. Kolikor se more trditi, da sedaj veljavna carinska zaščita dejansko povzroča podražitev cen in zahteva iz tega naslova gotove žrtve od strani poljedelstva, se mora upoštevati, da ima poljedelstvo od teh žrtev koristi v raznih oblikah, deloma posredno, deloma neposredno. V industriji in obrti zaposleno osobje je konzument za poljedelske pridelke in pomenja najsigurnejši trg za te pridelke, kar je tem večje važnosti, ker je izvoz agrarnih produktov vedno težavnejši. Samo od osobja, zaposlenega v industriji, dobi poljdelstvo na leto do dve milijardi dinarjev za življenske potrebščine. Treba je samo površno proučiti prilike poljedelskega prebivalstva v okolici industrijskih podjetij, pa se mora uvideti, koliko koristi imajo kmetje od industrije, kakšne cene dosegajo poljedelski pridelki in koliko denarja dobijo in kako se dviga standard. Carine na poljedelske stroje in orodje, ki omogočavajo produkcijo teh doma, nudijo poljedelstvu garancijo, da jih more po potrebi takoj dati v popravilo ali dobiti nadomestne dele. Brez domačih delavnic bi bilo orodje ali stroj ravno v času naj-intenziivnejšega dela večkrat neporab-Ijivo na veliko škodo dotičnega poljedelca. Izkušnja nam dokazuje, da pri nabavi poljedelskih strojev nima toliko pomena cena, kakor vprašanje kredita. Industrija in obrt nosi velik del stroškov samoupravnih teles. Z dokladami, taksami itd. nosijo industrijska podjetja pogosto 90 odstotkov izdatkov v kmečkih občinah, delajo pota, grade šole itd. Agrarni krogi se pritožujejo nad preobremenitvijo davka na zemljišče, za katerega zahtevajo znižanje. Na drugi strani se zahteva ukinjenje carin, kar bi povzročilo propast industrije in Obrti. Kdo naj bi potem pravzaprav še plačeval državne davke in druge javne dajatve? Naša država je bogata na premogu in raznih rudah. Kdo naj bi te si-rovine pridobival, jih porabljal in predeloval, če ne bi bilo industrije. Od lastnih sirov in ima naša država največ koristi, če jih sama predela za svoj konzum ali jih 'izvodi predelane. Zakaj naj bi se odrekli temu izvoru narodnega blagostanja. Za našo trgovinsko bilanco in našo plačilno bilanco vrši industrija ^eminentno važno funkcijo za zmanjšanje uvoza finalnih produktov, ki znaša še vedno preko 70% od našega celega uvoza. Z nazadovanjem ali s propastjo naše industrije bi se uvoz zopet znatno povečal in več nego gotovo je, da bi se pod danimi razmerami izvoz poljedelskih produktov ne mogel toliko dvigniti, da bi pokril primanjkljaj naše trgovinske in plačilne bilance. Agrarni donos in vsakoletna letina nista stabilna faktorja, ker sta preveč odvisna od klimatič-nih in atmosferskih prilik, dočim predstavlja industrija in obrt stabilen element naše narodne produkcije. Ako hočemo privesti naš narod do blagostanja, moramo enako upoštevati napredek poljedelstva, kakor napredek industrije in obrta. Ni to samo fraza, na katero se naslanjajo prijatelji in interesenti industrijskega razvoja, marveč to dokazuje gospodarska zgodovina in vzgledi gotovo vseh držav na svetu. Treba nam je samo, da si pogledamo naše sosede, kako si prizadevajo in skrbe za povzdigo in napredek industrije. Brez razvoja naše industrije se ne moremo ž njimi kosati v splošnem napredku, materijel-nem in kulturnem. Da se brigamo za napredek nase industrije nam imperativno nalaga tudi gospodarska politika zapadnih industrijskih držav, ki se z vsemi sredstvi trudijo, da dvignejo svojo poljedelsko produkcijo in vedno bolj in bolj otežujejo naš agrarni izvoz. Te svoje politike one ne bodo opustite) čeprav jim mi žrtvujemo celo našo industrijo. Industrija, potrebna za narodno cbrambo, se ne moro ustvariti na način, kdkor si to zamišlja g. dr. Postič, ker bi ta način zahteval ogromne stroške in bremena, ki bi se v obliki davkov občutili mnogo težje nego sedanji način osnavljanja take industrije, ki je tak, kakor v vseh drugih državah. Za narodno obrambo je treba, da se v državi izdelujejo razni predmeti, katere v mirnem času rabijo vsi sloji prebivalstva, pa potemtakem tudi enakomerno nosi bremena, kolikor se o bremenih more v obče govoriti, cel narod, kakor to želi g. dr. Postič. Nazadnje moramo odgovoriti tudi na trditev, da naša carinska zaščita koristi samo industriji, češ da carine na poljedelske pridelke nimajo pomena, ker smo agrarno izvozna država in cene agrarnih produktov pri nas niso odvisne od uvoznih carin, temveč samo od cen na svetovnih tržiščih. Ta trditev se ne strinja, na primer s protesti agrarnih krogov proti zmanjšanju naše carine na vino v trgovinskih pogodbah. Protesti so bili ogorčeni, čeprav tudi znižana pogodbena carina znaša še vedno 100% od vrednosti v primeri s produkcijskimi stroški za dalmatinsko in vojvodinsko vino. Ako ne bi obstojale občutne uvozne carine na poljedelske pridelke bi naši takozvani pasivni in naši obmejni kraji ne porabljali domačih poljedelskih pridelkov, ampak bi se uvažali inozemski pridelki, posebno v Dalmacijo, Hercegovino in Črno goro. O tem ne more biti nikakega dvoma. Svoja izvajanja končujem s tem, da ponavljam ugotovitev, kojo je veliki angleški "državnik Lloyd Georges navedel v svojem članku o manifestu velikih svetovnih 'finansirjev in in-dustrijcev koncem leta 1926. V tem manifestu je označena za največjo oviro gospodarskemu razvoju evropskih narodov povojna razdelitev Evrope na veliko število novih carinskih [področij, zaradi česar se je zahtevalo ctvoritev obstoječih carinskih bari-jer. Na novo nastalim državam, v katerih industrija še ni razvita, se je s tem hotelo vzeti možnost razvoja in industrijskega udejstvovanja. Lloyd Georges je na to v navedenem članku ugotovil, »da so v svetovni vojski agrarne države brez razvite industrije jako slabo odrezale in da so bile v vsem odvisne od narodov z razvito industrijo. Ta izkušnja uči narode, ki so si v svetovni vojski izvojevali svojo politično samostojnost, da morajo, ako hočejo svojo pridobitev obdržati, posvetiti vso svojo pozornost industrijskemu razvoju svoje države, ki pa ni mogoč brez zadostne carinske zaščite.« Tvrdka »Kagaribi« Kabushiki Kaisha-©saka-Koraibashi Nomura Building-Ja- pon je uvoznik raznih vrst kemikalij ter prosi interesente, da ji pošljejo ofer-te in vzorce proizvodov, katere žele plasirati na Japonskem. Tvrdka »J. P. Top« Eisenwaren und Baumatemalien - Import- und Export-Apenrado — Diinemark, se initeresira za jasli za živino iz kamene maso (Vieh-krippen aus Steinzeug). Casa di rapprezentanze Carlo D’ Antonio, Milano, Via Castelfidardo 10, bi prevzela predstavništvo naše fabrike za obutev iz tkanine za Italijo. Tvrdka »Exclusivas Mayani Bilbao« (Španija) I., Plaze de Arriquibar želi prevzeti zastopstvo naših tvrdk. Intere-sira se za vse panoge. JUGOSLAVIJA IN ANGLIJA. Britanski konzulat v Zagrebu sprejema prijave onih jugoslovanskih imipor-terjev, ki hočejo stopiti v neposreden stik z angleškimi tovarnami in ekspor-terji. — N. Dimovič in dr. V. Reizer sta skupaj z angleškimi interesenti ustanovila v Londonu družbo Adriatic Over-sea Corporation Ltd.; naslov London, Heymarket House 24. Družba je namenjena trgovskemu premetu med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. ■■bbbbbbbbbbbbbbs Trgovska pogajanja Jugoslavije z Avstrijo, ki jih je konferenca v Ženevi prekinila, se te dni zopet pričnejo. Cemetna tovarna v Mojstrani izkazuje ob osnovni glavnici treh milijonov Din čisti dobiček 365.000 Din. 0 standardni zelenjavi in ovojnini za zelenjavo pri pošiljkah v Nemčijo pošilja jugoslovanski konzulat v Dusseldor-fu posebno poročilo. Interesenti se morejo o tem poučiti pri trgovskih zbornicah. Elektrifikacija v. Južni Srbiji napreduje; sedaj bodo dobile elektriko občine Ohrid, Struga in Prilep. Most čez Savo pri šabcu, ki bo vezal Mačvo in Srem, se bliža dogotovitvi. Sladkorno tovarno v Južni Srbiji, ki naj bo ena največjih v Jugoslaviji, namerava ustanoviti jugoslovansko-češko-slovaška skupina. Doslej sladkorne pese v Južni Srbiji niso pridelovali. Proga Niš—Kuršumlija bo izročena letos prometu v celoti; do leta 1933 bo pa dodelana vsa proga Prahovo—Niš—Priština. Vizum v Češkoslovaški je s 1. majem odpravljen v prometu z osmimi deželami; med njimi so Velika Britanija, Kanada in Južna Afrika. Brezposelnost v Avstriji je pričela v marcu hitro padati, tako na Dunaju, kot v posameznih zveznih deželah. V zaščitni konzorcij za turški funt je vstopilo pet novih bank in >se je s tem glavnica konsorcija zvišala na 1,750.000 1'untov. Dve milijardi lejev za financiranje ru-munskega pridelka je najela v Parizu rumunska vlada. Udeležena je tudi skupina rumunskih bank. Nove konkurzne določbe v Italiji je sklenil italijanski ministrski svet. So veliko strožje kot dosedanje. Ameriškim farmerjem bo nasivetovala ameriška vlada, naj sejejo letos 10 odstotkov manj žita kot lani. S tem sledijo Zedinjene države vzgledu Kanade. Vse grško telefonsko omrežje je za dobo 38 let prepustil grški parlament berlinski tvrdki Siemens-Halske in sicer izgradbo, upravo in obratovanje. Italijansko podjetje umetne svile Soie de Chatillon je imelo lani 16-9 milijonov lir čistega dobička in bo razdelilo 8-od-»totno dividendo. Tudi ameriška podružnica je dobro delala. Grška vlada hoče v Londonu in Parizu najeti posojilo 8 milijonov funtov in ga investirati pri novih državnih industrijskih podjetjih. Nadaljnjih 600.000 funtov bodo porabili za izdelovanje umetnih gnojil. Promet na Odri in Labi je zopet vzpostavljen. Gre do Hamburga in Stettina. Ogrsko-italijanska banka d. d. v Budimpešti bo razdelila iz čistega dobička v znesku 2,925.000 pengo 10-odstotno dividendo ali 5 pengo na delnico. »Broda«, holandsko podjetje umetne svile, ne bo izplačalo letos nobene dividende. Za srednjo in fino pločevino so določili mednarodne minimalne cene; pravijo, da bodo odstranjene kmalu vse zapreke, ki ovirajo kartelizacijo vseli vrst pločevine. Predlog vlade za zvišanje uvozno carine na sladkor na Švedskem je švedski parlament odklonil, dovolil je pa za pridelovanje sladkorne pese državno podporo v znesku 3,800.000 švedskih kron. »Ilapag« bo razdelila 7-odstotno dividendo. »Danat« (Darmstadter- und National-bank) predlaga 12-odstotno dividendo. Ameriški Woolworthov koncern bo združil svoje inozemske interese v posebni družbi. Bilančna vrednost njegovih inozemskih naprav je narasla v treh letih od 14-5 na 27-5 milijonov dolarjev. Samo v Nemčiji je koncern število svojih podružnic dvignil v lanskem letu od 26 na 49. Finančni položaj Turčijo je po izjavah inozemskih strokovnjakov slabši kot se je doslej mislilo. Državni davki v Ameriki bodo po uradni cenitvi prinesli letos v državno blagajno 400 milijonov dolarjev manj kot lani. Odgovorni za to so po mnenju zakladnega urada izključno le katastrofalni padci na borzah z njih posledicami. Zborovanje tesarskih in studenčarskih mojstrov v Mariboru. Na Jožefovo so zborovali v Mariboru tesarski in studenčarski mojstri, včlanjeni v svoji strokovni zadrugi, katera obsega vse sreze bivše mariborske oblasti in šteje 66 članov, od teh 6 vodnjakarjev. Zadruga je bila ustanovljena že davno pred svetovno vojno, vendar prvotno v njej niso bili včlanjeni tesarji sreza ljutomerskega in mariborskega mesta, pa tudi ne studenčarji izven mariborskega sodnega okraja. Zadrugo je v povojni dobi zelo skrbno vodil kot načelnik g. Franjo Špes, ki je z odlično vnemo zastopal interese včlanjenih strok pred oblastvi in se mu je po trdem boju posrečilo, ne-le obdržati v Mariboru strokovno organizacijo, čeprav je obstojala v Ljubljani posebna tesarska^ zadruga za celo Slovenijo, marveč tudi delokrog razširiti na Prekmurje in ljutomerski srez, kjer je ta strdka povzročala zadrugi največ dela. Zadružnega zbora so se člani udeležili v razmeroma malem jštevilu; bilo jih je samo 22 navzočih, a izmed teh 12 'vl Prekmurja in Ljutomera. Ta slučajna večina prekmurskih članov je imela za posledico čisto nepričakovan sklep, da sta se izvolila načelnikom g. Pečar Leopold, tesarski mojster iz Ljutomera, podnačelnikom pa g. Bratina Vekoslav, studencar od ravno tam, a tudi v odbor 4 člani iz Prekmurja in le 2 iz Celja, oziroma Mežice. Temu izidu volitev je sledil še nadaljnji sklep, da se sedež zadruge prenese^ iz Maribora v Ljutomer. Novi načelnik g. Pečar je mlad, podjeten in delaven obrtnik in ne dvomimo, da bodo te njegove lastnosti tudi zadrugi lahko prišle zelo v prid. Ali je bilo umestno, zaradi tega prenesti sedež iz Maribora, in ali take notranje spremembe v zadružnem življenju niso zadrugam poprej v škodo nego v korist, kakor se je na-glašalo iz raznih strani tudi na zadružnem zboru, o tem danes nočemo soditi. Upamo, da se bo novemu odboru posrečilo sprijazniti vse zadružne člane s spremenjenim položajem. To je tembolj želeti v sedanjem stanju obrtništva, ko je treba z največjo skrbnostjo paziti, da ne bo trpelo škode in -zapostavljanja pri važinih novih zakonih, ki se izdelujejo, posebno v obrtnih in socijalnih zakonih. 1 KOLINSKA TVORNKA (IKORIJE LJUBLJANA lili PRAVA KOLINSKA CIKORIJA! Poslovanje Privilegirane agrarne banke. Upravni odbor Privilegirane agrarne 'banke je imel te dni sejo, na kateri je bilio podano poročilo o dosedanjem poslovanju. Banka razpolaga z zadostnimi sredstvi tako, da je mogla vplačilo tretjega in četrtega obroka za akcije odgoditi na jesen letošnjega leta. Na seji se je dalje razpravljalo vprašanje financiranja vodnih zadrug in je dobil izvršilni odbor pooblastilo, da izdela program za akcijo banke glede finansiranja dela vodnih zadrug. Sklenilo se je nadalje, da se v doglednem času skliče seja odbora, na kateri naj bi se izključno razpravljalo o pospeševanju produkcije in trgovine z makom. Predsednik upravnega odbora je na tej' seji podal pregled o odobrenih posojilih banke. Za Srbijo je bilo dovoljenih 8458 posojil v znesku 47,328.700 Din, za Južno Srbijo 1018 posojil v znesku 6,168.200 Din, za Črno goro 627 posojil v znesku 9,575.000 Din, za Bosno in Hercegovino 1089 posojil v znesku 13,740.050 Din, za Vojvodino in Srem 1648 posojil v znesku 49,608.200 Din, za Hrvateko in Slavonijo 512 posojil v znesku 13,815.434 Din, za Dalmacijo 403 posojila v znesku 6,443.400 Din. Za Slovenijo je bilo dovoljeno samo eno posojilo v znesku 35.000 Din. V Srbiji so interesenti prosili za več manjših zadružnih kreditov in manj za hipotekarne kredite, v Vojvodini in Sremu pa so se iskali bolj hipotekarni krediti, manj pa zadružni krediti. V pogledu zadružnih kreditov se utegne položaj v doglednem času izpreme-niti, ker se je zadrugarstvo pričelo še le v zadnjem času zanimati za kredite. Za zadružništvo ima banka še rezerviran kredit 90 milijonov Din. V celoti je bilo odobrenih 108 meničnih posojil za Din 2,300.000, 2825 hipotekarnih posojil za 107,952.000 Din in 10.990 zadružnih posojil s 339 zadrugami v znesku 43,164.000 milijonov Din, skupaj 13.913 posojil v skupni vsoti 153,416.000. Namen ‘banke je, da razvije pod povoljnimi pogoji poljedelski kredit, to je ako je mogoče in kolikor je to mogoče preko poljedelskih kreditnih zadrug. Alko to ni mogoče, daje banka kredite tudi individualnim osebam, zmožnim kredite. Poročilo je zaključil predsednik uprav, odbora z ugotovi- tvijo, da je bil neposredni povod za ustanovitev banke potreba, osvoboditi poljedelca težkih dolgov, težkih po roku vračanja in po obrestni meri. Poljedelci niso preveč zadolženi, pač pa so zadolženi pod pretežkimi pogoji. Prva naloga banke je bila konverzija teh dolgov, ki naj olajša rok in obrestno mero. Dalje si je banka nadela nalogo, da menična kratkoročna posojila pretvori v dolgoročna posojila z ugodno obrestno mero. Svojo nalogo je banka izpolnjevala v tej smeri v glavnem z dovoljevanjem hipotekarnih kreditov. Njeni hipotekarni krediti znašajo povprečno po 35.000 Din, kar predstavlja kredit za najvej 8 ha zemlje. Banka se smatra za finančno matico zadružnega po-kreta in za finančno središče zadovoljivega poljedelskega kredita. V svoji finančni politiki bo banka tudi nadalje šla v tej smeri, da na ta način pomaga širokim narodnim masam, sebi pa zasigura bodočnost velike in močne kreditne ustanove. Zunanja trgovina Avstrije v mesecu februarju izkazuje vrednost izvoza v znesku 160-1 milijona šilingov, vrednost uvoza v znesku 231-1 milijona šilingov, torej pasivnost 71 milijonov šilingov, 'la pasivnost je za 9-6 milijona manjša kot v januarju in za 11-2 milijona šilingov manjša kot v lanskem februarju. Gremij trgovcev v Radovljici vabi na 10. slavnostni redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 30. marca t. 1. ob pol 3. uri popoldne v kavarni v Radovljici. — Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo o desetletnem delovanju gramija; govori gospod Černe Boris. 3. Sklepanje o ustanovi za nagrade najboljšim vajencem. 4. Predložitev letnega računa. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Proračun za leto 1930. 7. Sprememba gremijalnih pravil. 8. Odobritev pravilnika za vajeniške preskuš-nje in volitev predsednika, namestnika in imenovanje prisednikov preskuše-valne komisje. 9. Slučajnosti. — Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. !Rai>Liue>rimi Permanentna pisarna za prireditev državne šumarske in lovske razstave v Ljubljani, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra 1930 v okrilju jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma, se nahaja na Ljubljanskem velesejmu, kjer je strankam na razpolago tudi predsednik razstavnega odbora gospod dvorni svetnik ing. Rustia, predsednik lovskega razstavnega odbora višji inšpektor dr. Bevk in tajnik odbora gospod Vladimir Kapus. 0 ustanovitvi modernega velesejma v Beogradu se bodo posvetovali 27. it. m. gospodarski zastopniki. Sestanek je sklical beograjski župan. »IPA« Mednarodna razstava za kožuhovine, ki se vrši v Lipskem od maja do septembra, vzlbuja naj,večje zanimanje med trgovci kož. Prijavni termin za raz-stavljalce se zaključi 30. aprila t. 1. I. Mednarodni semenj v Bariju (Italija) se vrši od 6. do 21. septembra t. I. Za primer, da se prijavi več tvrdk iz Jugoslavije, bo tem tvrdkam rezerviran poseben prostor, ki ga uprava semnja našim razstavljalcem da na razpolago. Mednarodni semenj v Padovi se vrši od 7. do 22. junija 1930. Semnja se običajno udeležijo tudi mnoge jugoslovanske tvrdke. VI. mednarodni semenj na Reki se vrši od 6. do 21. septembra 1930. V okrilju mednarodnega vzorčnega semnja se bo vršila tudi velika razstava za plovbo, mednarodna razstava lesa in lesnih izdelkov ter druge mednarodne gospodarske prireditve. Zaščitna carina ali prosta trgovina. Londonski dopisnik »Neue Freie Presse« piše o tem važnem in perečem vprašanju med drugim sledeče: Na Angleškem je nastala nova stranka, United Empire Party. Konservativci so iskali zato novo volivno parolo, hoteč obenem obnoviti vodsitvo in avtoriteto Baldwina. Volivni program konservativne stranke bi bil nekako sledeči: Nadaljna postopna izgradba industrijske zaščitne carino pod plaščem zaščite določenih industrij proti umazani konkurenci inozemstva, a nobene zaščitne carine na živila, dokler bi se narod drugače ne izrekel. To geslo so konservativci že večkrat porabili, če so se hoteli njih voditelji rešiti iz zadrege. Sedaj bodo na Baldwina zelo pazili, če bo svojo obljubo res izpolnil — seveda le v slučaju možnosti, ki je pa po zadnjih poročilih o sporazumu med liberalci in labouristi zaenkrat ni. Liberalci zastopajo staro stališče proste trgovine; tudi s tem, da so proti premogovnemu zakonu, ki je izveden v smislu zaščitne carine. Kaj pa labouristi? Ali se more njih premogovni zakon tudi pri največji prizanesljivosti kriti s praporom proste trgovine? Omejitev produkcije, izvozne premije potom samoobdavčenja industrije, vse to pod avtoriteto države, ali je to še prosta trgovina? In odredba državne podpore za sladkor iz britanske pese, izišla na pobudo konservativcev, a sprejeta in naprej oblikovana od prve vlade labouristov? — Ali je to prosta trgovina? Ves kompleks vprašanj, to je gotovo, bo prišel v razpravo pri bodočih volitvah, in marsikdo, ki se drži še znamke ^prosta trgovina«, misli bolj na znamko kot na to, kar zadaj tiči. INS0LVENCE V ČEŠKOSLOVAŠKI RASTEJO. V februarju so otvorili v Češkoslovaški 354 poravnalnih postopanj, v januarju 365. Od povojnega rekorda v februarju 1923 s 360 poravnavami še ni bila dosežena tako visoka številka. Na-praim januarju se je pasivnost zelo poslabšala in je narasla od 134 na 167 milijonov Kč. Februarska pasiva prekašajo pasivnost let 1927 in 1928 za skoraj 200 odstotkov. Sanacija angleške ladjegradbene industrije. Že dalj časa se pogajajo velike angleške ladjedelnice o odredbah za sanacijo in racionalizacijo njih obratov. Fuzijo so velike ladjedelnice vseskozi odklonile. Sedaj so napravili posebno družbo z imenom National Shipbuilding Security Ltd., ki ima namen, da odvišne in zastarele ladjedelnice pokupi, odmon-tira in likvidira. Na ta način naj bi se dosegla sanacija vsega angleškega ladjedelništva. Pripomniti je, da je angleško ladjedelništvo sedaj sicer precej zadovoljivo zaposleno, a da se tudi v Angliji poznajo veliko manjša naročila vojne mornarice v primeri s predvojno dobo. Prej so tvorila naročila angleškega vojnega brodovja Četrtino vseh naročil angleškega ladjedelništva, sedaj tvorijo samo še sedmino. Angleško ladjedelništvo predstavlja pa sicer skoraj polovico vseh svetovnih naročil. Omenjena nova organizacija bo nastopila samo kot kreditna skupnost večine angleških ladjedelnic, dočim bodo potrebno glavnico nabrale ladjedelnice same pri finančnih zavodih. Zaenkrat je dobila druižba pooblastilo za nabavo kredita v znesku treh milijonov funtov. Največja banka sveta. Fuzionirale so se tri ameriške velebanke Equitable Trust Co., Chase National Bank in Interstate Trust Co. ter je nastala s to fuzijo banka, ki je največja na svetu. Razpolaga z glavnico in rezervami v znesku več kot 2800 milijonov dolarjev. Fuzijski načrt določa zamenjavo 4 delnic Chase za 5 delnic Equitable in za 2 K> delnici Interstate. Imenovala se bo banka najbrž Chase National bank. Racionalizacija poljedelstva v Albaniji. V svrho uvedbe modemih racijonal-nih metod v albanskem poljedelstvu je sklenila vlada, da se uredijo v središčih agrarnih okrajev tečaji enega meseca do šest mesecev za poljedelstvo in živinorejo. Poseben zakon bo kmete obvezal, da bodo morali svoje sinove, ki se posvetijo poljedelstvu, poslaiti k tein tečajem. Stroške pouka plača država. Borzo jajec so ustanovili na produktni borzi v Pragi. Cena srebra se je nekoliko zboljšala, in sicer všled nakupov od strani Kitajske. X|iililj.iii5ha boru Tečaj 24. marca U30. Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZH: Amsterdam 1 h. gobi. . . Berlin 1 M 13-49 22-70 13 52 7-8905 Budimpešta 1 pengS . . Curih 100 Ir 1094-40 9-8905 1097 40 7-9570 7-9876 Londom 1 funt «••#**• 274-96 276 76 Mewyork 1 dolar 56-38 5B-58 Parii 100 fr 220-50 222-50 Praga 100 kron Tr^ 100 Ur 107-28 295-25 168 08 297-25 Veletrgovina . » Si. Šarabon v Jljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na nutpolag*. ‘Gelefon it. 2666. Zbornica za trgovino, obrt jn industrijo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je umrla njena marljiva in vestna uradnica, gospodična Jelica Kavčič dne 23. marca 1930 ob 12. uri opoldne. Zbornica bo ohranila blago pokojnico v prijaznem in trajnem spominu. Ljubljana, 24. marca 1930. Uradništvo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani javlja žalostno vest o smrti svoje koleginje, gospodične Jelice Kavčič uradnice zbornice za TOI ki je preminula dne 23. marca 1930 ob 12. uri opoldne. Blago pokojnico ohranimo v prijaznem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 24. marca 1930. MERKUR Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - lndustrij»ko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiikarja: O MICHALEK, Ljubljana. Naročajte in razširjajte TRGOVSKI LIST UMETNIŠKI SALON MIHA M ALEŠ. Po zgledu umetniških salonov in delavnic velikih evropskih centrov ise je otvoril v Sloveniji prvi zavod za umetniško trgovino in obrt s stalno razstavo najodličnejših reprezentantov naše likovne umetnosti brez razlike srtruj in tendenc. Lastnik salona je naš mladi umetnik Miha Maleš. Umetniška dela\-nica Salona bo izdelovala vsa v podo-barstvo, rezbarstvo in pozlatarstvo spadajoča dela in pri tem obračala posebno pažnjo cerkveni umetnosti (izdelovanje in renoviranje starih slik, okvii-jev in soh). — Dekorativno kiparstvo, okvirji vseli vrst in po načrtih Salona ali pa stranke (za diplome, umetniške slike, fotografije itd.). Poleg najmodernejših vzorcev po lastnih načrtih bo imel stalno tudi tovarniške izdelke. — Skratka: izdeloval bo vsa v umetno obrt spadajoča dela s sodelovanjem kompanijona podobarja Lojzeta Kozjeka, prvovrstnega špecijalista za rezbarstvo in pozlatarstvo. Poleg delavnice bo tudi trgovina z umetninami, katero bo vodil g. Maleš osebno. S prodajo umetnin bo /vezana stalna umetniška razstava vseh domačih in tujih slikarjev in kiparjev. Tudi se bodo prodajale, kupovale, renovirale in ocenjevale umetniške antikvitete. Keramika bo v Salonu zastopana v glavnem po slovenskih keramikih. Brezdvomno bodo izdelki naših mojstrov cenejši in -zanimivejši, ker so domači. — Salon se bo bavil tudi z umetniško propagando in založbo. V kratkem izide serija razglednic auto-portretov naših slikarjev in kiparjev. Umetniški salon Miha Maleš je bil otvorjen 20. t. m. Nahaja se na Kongresnem trgu štev. 3, poleg Državne dvorazredne trgovske šole. * * * LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1SOO Delniška glavnica: Din 50,000.000*— Skupne rezerve tca. Din 10,000.000*- CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovii, Navisasl, Novomesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenja««*®6* SP1'*« Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle USTANOVLJENA ‘1930 Brzojavni naslov: Brzojavni naslov podrušn.: Ljubljanska feanka Telefonske Številke: 2861, 2413, 2502, 2593 LJUB UAN A - GREGORČIČEVA 23 ------------TsSefon 2552------------ O Knjige, Zasoplse, raeuna, vizlSke, memoranda' kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice w jioEcih s poljubnim številom listov, bar»stiska, cenike kakor tudi vsa druge tiskovine (bb^vlja titro in po zmam h canaii. Za velja Karošila :3tiia«djta pro