Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemau, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ) \ Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/>6. uri popoludne. ž^tev. 45. 7 Ljubljani, v četrtek 25. februvarija 1892. Letmils; XX. Prvi slovenski katoliški shod. Dvoboj se bije i v sedanjih daeh med vero in nevero. Ta dvoboj je silen, ker odloči človeški družbi ali življenje ali smrt. Na jedni strani dviga med-narodna framasonska loža svojo zastavo j z blestečim napisom: N e Boga, ne kralja! — Pod to zastavo so zbrani raznovrstni zastopniki brezverstva, nekateri vedoč, mnogi pa nevedoč, kakšne namene da ima njih vojskovodja. — Vojska, ta zdi se opazovalcu, je skoro vsemogočna. Vse sile na svetu duševne in gmotne znala si je pridobiti v svoje nakane. V njeni oblasti je vzgoja človeštva, njej se vklanjajo postavodajalni zbori, po njenih spletkah koljejo se med seboj razni narodi, njej služite veda in umetnost, pod njenim vplivom je svetovno časopisje, na njeni strani je — denar in pesti Tej brezverski, človeški družbi sovražni sili se je posrečila v dobi takozvane reformacije revolucija na verskem polju, pred sto leti revolucija na političnem polju in sedaj vspešno pripravlja tla za revolucijo na socijalnem polju. Tej na videz vsemogočni sili nasprotuje na drugi strani mednarodna katoliška cerkev, kot jedina zastopnica pravega krščanstva. Ta se bori pod zastavo križa z napisom:V tem znamenju zmagaš! Cerkev se bori pod zastavo božjo. In to je njena nepremagljiva moč. Brezverska mednarodna zveza čuti to nepremagljivo silo katoliške cerkve in zato velja ves njen boj uprav katoliški cerkvi in njenim spoznavalcem duhovnim in svetnim. — Ta boj pa se ne bojuje jednako po vseh državah. Brezverska zveza dobro pozna razmere posameznih dežel, natanko prerdari, kje treba delovati o č i t o in kje skrito, kje treba nastopiti s s i 1 o in kje m i 1 o. Ona se poniža, ako ji kaže, ter cerkvi poljublja noge, da ji tem trdneje veže v onemoglost njene roke. Ako pa vidi, da se črtajo njeni nameni, tedaj sika ves pekel, časopisje rohni, kakor z jeduega grla, javno muenje govori besedo in jo večinoma, žal, tudi — odloči, ker ima svoje niti napeljane po vsem svetu in ker njen vpliv sega skoro do zadnje selske koče. A vendar vkljub tej na videz vsemogočni brezverski sili napreduje katoliška cerkev, zatirana je ona, a zatrta nikdar. Pomlajena vsikdar vstaja iz boja, prenavlja se v moči in milosti božji in sovražnikov je — strah I — Cerkev zbira svoje drage okrog sebe, podučuje jih, razdeljuje njih moči, postavlja bojne roje na primerne kraje, z besedo cerkev organizuje svoje čete in lega se najbolj boji brezverstvo, ki samo vsled lastnih skušenj najbolje ve, koliko premore dobra, smeri primerna organizacija. V ta namen v novejšem času rabi katoliška cerkev posebno vspešno katoliške shode. Koliko da premorejo katoliški shodi, to vidimo vzlasti na Nemškem, to se posebno v najnovejšem času kaže tudi na Francoskem. Tudi pri nas v Avstriji sta katoliška shoda na Dunaju mnogo pripomogla, a i v naši državi prodirajo krščanska načela ter se narodi vedno bolj zavedajo svojih krščanskih dolž-nostij in pravic. Uprav glede na Avstrijo je loža izrekla osode-poluo besedo: Avstrijo moramo razrušiti in uničiti z narodnostnimi prepiri in boji. Sedanje razmere v naši državi kažejo pre-jasno, kako da loži bujno zori ta sad, kako da se razdor vedno hujši javlja med posameznimi narodi, kako da trpi pri tem Avstrije moč in ugled. Zunanje sovražne sile niso mogle zatreti Avstrije, a v skrajno nevarnost ji je črv, katerega je zaredila loža v osrčju naše države. — To opasnost odvrno od nas jedinole krščanska načela pravice in bratoljubja, kakor jih zagovarja katoliška cerkev. In jedino na podlagi krščanskih načel zagotovljen je tudi nam Slovencem naš obstanek.. Da pa katoliška cerkev osramoti pogubne na- kane nasprotnikov naše države, podpirati jo morajo vsi avstrijski narodi ter delovati na to, da krščanska načela prevladajo v Avstriji tudi v javnem življenju. To dolžnost imamo tudi mi Slovenci. Žal, da se tudi med našim narodom, vzlasti med omikanimi stanovi kažejo osodepolni nasledki napačnega liberalizma. Kakor povsod je ta liberalizem tudi med Slovence zasejal obžalovanja vredni razpor, ki slabi naše že itak skromne moči v največje veselje nasprotnikov našega naroda. Ta liberalizem je za Slovence največja nevarnost, zato se mu treba pravočasno upreti z vsemi silami, in sicer treba, da se pogubnemu liberalizmu Slovenci upremo je d i n i, združeni v vspešni katoliški organizaciji. — Posameznih poskusov, pojedinih odporov proti liberalizmu, hvala Bogu, ne pogrešamo v nobeni slovenski pokrajini. Toda vspehov ni pravih, ker razdeljeno delo je vsikdar malovspešno delo. — Združiti moči, po jednotnem načrtu jih primerno razdeliti, to je sedaj katoliškim Slovencem najvažnejša naloga. In to nalogo vspešno pričeti, to je namen prvemu katoliškemu shodu, ki se namerava za vse slovenske pokrajine sklicati še to leto v belo Ljubljano. Misel za katoliški shod pojavlja se med Slovenci od leta do leta vedno glasneje, skoro da se jej ni več moči ustavljati. Iz zelene Štajerske, iz pobratimBke Koroške, iz solnčne Gorice in od sinjih obal slovenskega morja adrijanskega, od povsod javljajo se želje po katoliškem shodu za vse slovenska pokrajine. In opravičene so take želje, Eazkosani Slovenci teže po zjedinjenju, ker čutijo, da je v edinosti moč. Zbirati, spoznavati, bratiti, dogovarjati, vnemati se žele Slovenci skupno za večno prava katoliška načela, od katerih je zavisno i časno naše blagostanje. V ta namen zbral se je v Ljubljani pripravlja-ven odbor za I. slovenski katoliški shod. Ta odbor LISTEK Slovensko gledišče, m. Tretje dejanje: Markiza naznani svojemu sinu Arturju trden sklep, da se mora poročiti z bogato ia čislano pl. Elbée. Artur sicer spoštljivo pa odločno zavrne, da si je izbral drugo nevesto po svojem srcu. Markiza razžaljena ukaže sinu, da pride pred dvornim balom v njeno družbo, kjer naj se vrši zaroka z določeno mu plemenito nevesto. K tej domači veselici je bila po zvijači komandêrjevi povabljena tudi nič hudega ne sluteča Marija. Družba se snide, Marija nastopi z mandolino, spremlja jo udani rojak Pierrot s trianglom. Stari grešnik komander hoče Marijo osamiti, pošlje Pierrota v kuhinjo, kjer naj se poživi, svojemu strežniku pa ukaže, naj Pierrota s silo zapro. Th vstopi mladi markiz Artur, katerega je dobra Marija poznala le kot revnega Savojca Andreja. Ta se jej namreč v poštenih svojih naklepih ni izdal kot markizin sin, ker bi se ga bila sicer Marija varno ogibala. Marija spozna Arturja kot svojega prijatelja Andreja, kateremu je bila zd-se že obljubila srce za življenje, glas jej zastane , naposled zaupije: André, ali me več ne poznaš ? — Pretresujoč prizor brez vsake nespodobnosti 1 Marija omahne v omedleviui na kanape, vsa gospoda iznenadena odide na dvorni bal, le smrdljivi kozel komander ostane na odru z nezavestno Marijo, kateri se bliža, govoreč besede, katerih se mora vsak olikan človek sramovati v količkaj pošteni družbi. To je prvi gnili madež, kakor se zove tehniški izraz, ki bi se na našem odru nikdar ne smel videti. Cez mero bi zadoščalo tudi za starejše gledalce, kakor se navadno zbirajo v ozadju čitalniške dvorane, da je komander odpodil hišine, govoril jeden, dva stavka in da takoj prihiti Chonchon ter priloži starcu — zaušnico. To bi bilo zdnj najboljše svarilo. A pride še hujše. Komander povabi mladi deklici na večerjo. Miza se pripravlja, mejtem uide Pierrot iz kleti, kamor so ga bili zaprli, ter skozi okno skoči k deklicama, da ju reši iz brloga. Pierrot se skrije pod mizo, da v sili priskoči na pomoč, strežnika pogrneta mizo, prineseta šampanjca, v katerega je komandor nasul makovega soka, da deklici omami. Komander se usede za mizo, prične se večerja, pri kateri bogato teče šampanjec. A Marija podaje polne kozarce Pierrotu pod mizo, ki jih pridno prazni. Komander doseže svoj namen, Chonchon in Pierrot sta upija-njena fer zaspita, Marija ostane sama s komanderjem za zaprtimi vrati. Marija spozna skrajno nevarnost ter teka v največjem strahu okolu mize in stolov pred proganjajočim jo starcem. Ker je hudobnež, kateremu se opletajo kolena, ne more vjeti, pozvoni, dva strežaja vstopita ter s silo Marijo odneseta za komanderjem v stransko sobo. Ta prizor je toli grozen , da človeku kri zastane po žilah, ka vidi nedolžno golobico v krempljih silovitega jastreba. Oddahneš se, ko mladi markiz Artur s strežajem svojim razbije stranska vrata ter z golo sabljo v roki hiti Mariji na pomoč. S tem prizorom je pisatelj obsojen, delo uničeno, kajti kdor ne spoštuje najplemenitejših čutov človeških, kdor čast človeško, osobito mlade slabe deklice tepta z nogami v blato, ta je sam grši od živali, ki se valja po blatu. Odločno moramo obsojati drznost, da se kaj tacega predstavlja pred očmi poštenih naših mater, ki s svojimi hčerkami sede pred odrom. Taki prizori — to je moje prepričanje — več škodijo mladini v moralnem oziru, kakor sto nagih kipov na glediški palači. Oni kamen je mrtev in le slaba narava najde ondi pašo za oči, a tu na odru je živa podoba, ki govori in deluje z ognjem očij in drhtečim srcem. Tu se takorekoč legitimuje ostudna pregreha pod tvrdko slovenske dramatike, katera je in mora težiti za idejalnimi nameni slovstvenega napredka, poštenega razvedrila in finega ukusa, ne pa za edino naslado človeških najslabših strastij. je pričel svoje delovanje ter razposlal mnogim zaupnikom pism», v katerih jih prosi dobrih svetov in vsestranske podporo. Nadejamo se, da bo odbor dobil od vseh stranij prijazen, soglasen odmoi ter da bo povsod našel preputrebno podporo. Katoliški Slovenci naj pokažemo na tem shodu, da smo bili in da vedno ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu iu svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, skupno io jednotno delovati na podlagi načel naše katoliške vere za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda! Domovinski zakon. Na Dunaju, 16. febr. II. Češki poslanec dr. Pacik nasvetuje, da bi dobil vsakateri, ki biva skozi vrsto let v k«bi občin', domovinsko pravico, ako 1. ni bil kaznovan zaradi dejanj ali prestopkov, vsled katerih se zgubi volilna pravica; 2. ni bil kaznovan zaradi prosjačenja ali vla-čugarstva ; 3. ako ni bil še odvisen od podpore dotične občine. Dotična občina mora pač paziti na to, da so vsi njeni opravičeni občani zavarovani pri zavarovalnici za slučaj bolezni ali nezgod ter splošne onemoglosti. Ogromni več,ni občin, n. pr. na Kranjskem, bilo bi s tem pač izdatno pomagano, a prikrivati no smemo, da bi posebno nekatere občine kmetijske, v katerih so velike tovarne, bile silno prizadete. Vzom;mo n. pr. občino Device Marije v Polju, v kateri ja papirnica v Vevčah. V teh vas^h živi veliko ljudij. ki v tovarno hodijo iskat ti zaslužka. Prav tako n. pr. v Medvodah, v L;tiji, v Tržiču itd. Za take občine bo ueobhodno potrebno, da se izjeme napravijo ter da take občine dobivajo okra;ne, oziroma deželno podporo v svrho oskrbovanja občinskih revežev. Ako se tedaj take izjeme v novi nasvetovani postavi sprejmo, in č« se bo strogo skrbelo, da bo sleherni delavec zavarovan proti nezgodam in vpisan v zadrugi za priskrbijeuje za čas bolezni, bo tudi tem občinam mogoče shajati; iu če dosežemo, da se bo tudi osnovala deželna ali državna zavarovalnica za čis onemoglosti sli starosti delavčeve, bo vsakatera težkoča odstranjena. Iz govora poslanca Paciika je posneti, kako s luo je naraslo število občinarjev, ki nimajo domo-viuske pravice. So v naši državi občine, ki imajo večje število članov, ki nimajo domovinske pravice v dotični občini, v kateri živijo. Ia kako so dandanes razmere različne od nekdanjih, ko ni bilo še železnic, ko ni bilo tako velikih tovarn, ko je še čvetel domači mali obrt, nam kažejo sledeči statistični zaznamki: Lita 1854 se je vršilo ljudsko štetje in našteli so na Češkem 4,155.183 ljudij z domovinsko pravico in 523.230, ki niso imeli nikjer prave domovinske pravice. V letu 1868 so našteli 3,698.000 z domovinsko pravico in že 1,370.340 ljudij brez domovinske pravice. V letu 1880 našteli so pa poleg 3.314.257 ljudij z domovinsko pravico že 2,366.326 ljudij brez domovinske pravice. Izmed 100 prebivalcev imelo je na Češkem 1869. leta 67, 1880 leta 54 in leta 1890 le 51 oseb domovinsko pravico, torej skoro polovica ljudij ni mogla izkazati se z domovinsko pravico. Še neugodnejša razmera je na Nižje-Avstrijskem, kjer od 100 oseb ioia le 41 domovinsko pravico. Na Zgornje-Avstrijskem 48, na Solnograškem 49, na Štajerskem 47, na Koroškem 53, v Trstu 45, na Kranjskem 77, na Goriškem 80, v Istri 82, na Tirolskem 70, v Galiciji 84, v Dalmaciji 93; torej še najbolj ostaja ljudstvo v rojstnih svojih občinah v Dalmaciji. Jako nerazmerno veliko je število ljudij, ki nimajo domovinske pravice, v Pragi, kjer spada na sto v praški mestni občini domovinsko opravičenih prebivalcev 242 ljudij, ki. nimajo oudi domovinske pravice. V Toplicah (na Češkem) znaša z domovinsko pravico le 21 odstotkov ljudij, v Kladnem celo le 14, v Ljubnem 11, v Smihovu 9, v vinohradskem predmestju le 1 in v mestu Žižkov je med 1000 ondotn h prebivalcev samo 65 domovinsko opravičenih. Kolikor so d A posneti iz dosedanjih še ne dovršenih zapisnikov o zadnjem štetju ljudstva (leta 1890), je od 23,895 413 prebivalcev v C.slitvaniji le 15,241.854 ljudij z domovinsko pravico in 8 mil. 653.559 brez te pravice, torej gotovo ogromno število, katero pač jako jasno govori za to, da se morajo te nenaravne zmedene razmere zopet času primerno spraviti v red, in to z modro novo domovinsko postavo. Z vso pravico p;še statistični mesečnik, da se sme in mora trd ti, da dom iu domovinstvo nista več isto izražujoča pojmova. Nekdaj, ko ja osobito kmatsko ljudstvo se držalo domačega ognjišča in domače ljubljene zemlje, veljalo je: Kjer si domd, ondi imaš tudi domovinsko pravico. Sedaj pa je drugače, čiovek biva morda že desetletja v kakem kraju, ter tudi pravi, ako ga vprašaš, kjo si domd: v tej vasi, kjer živi on in njegova rodbina. A temu postavno ni tako; tu le prebiva, domovinske pravice tu pa nima, ampak tam, odkoder je bil njega oče, morda stari ded ! To so nezdrave razmere, to so zmedene stvari! Kolikor imoyitejša in bolj obrtnijsko-tovarniško razvita je kaka dežela, toliko večja in hujša je ta nedostatnost, ki je v posameznih okrajih razna po omenjenik tovarniških razmerah. V imovitejših okrajih, v katerih je mnogo obrtnij in tovarn, je razmerje najočividnejše, in spričuje ali kaže, kako tu sem prihaja mnogo ljudij iz revnejših okrajev in dežel, ki nimajo nikake, ali la pičlo obrtnijo. To hočem poljudno v kratkih poteiah pojasniti. Znano je, koliko naših ljudij gre n. pr. v Trst, kjer celi čas svojega krepkega življenja ostanejo, ondi bogatinom služijo. A ko onemorejo, pošljejo jih borni kmetski rojstni občni nazuj, da jih pre- živi! Ali je to pravo, da velika podjetja — navajam osobito železnice — onemogle mnogoletne delavce meni nič tebi nič kakor izžmeto limono vržejo proč, in kmetska občina ima potem dolžnost, skrbeti za reveža, ki je s svojimi žuljavimi rokami služil podjetju in mu pripomogel do bogastva? Pa tudi iz drugih temeljitih vzrokov mora se domovinska postava vrediti. Naši župani pač le predobro vedo in prepogostoma skušajo, kolike stroške morajo plačevati za kakega domačinca, ki je v daljni tujini služboval ter zbolel ali onemogel, za bolnišnice itd. Občina, ki je začasno morala sprejeti v bolnišnico tujega bolnika, pač ne gleda na to, koliko bodo znašali bolnišnični stroški, saj jih bode morala plačati občina, v kateri ima po postavi dotični bolnik domovinsko pravico. Ko bi dotični revež bil v pravi svoji domovni občini, bi ta vedela zanj in moder župan bi gledal, da ne bi ostal po nepotrebnem v bolnišnici, ampak bi poskrbel, da ga doma preskrbé s potrebnim živežem, ali bi ga pa iz drage velike bolnišnice dali takoj prepeliati v domačo deželno bolnišnico, kjer so stroški pogostoma mnogo manjši. Tako pa bolnik sam ne vé, kje ima domovinsko pravico ter poizvedujejo oblastnije, dokler doženo, da je dotičnega oče bil doma v občini it,, pri. A. in župan te občine A. prejme račun, ki znaša včasih kar sto in več goldinarjev, s pozivom, da naj ga izplača v 14 dneh! Župan poprašuje, kdo bi bil ta človek, nihče ne vé, nihče se ne spominja, tudi stari možje ne, da bi bil v tej občini ked&j živel človek takega imena, in še-le v krstni knjigi najdejo, da je bila pred 50 in več leti tu dekle, ki je šla služit v daljno mesto, in od te izvira sin, sedaj osiromašen, katerega mora preskrbeti občina, v kateri je njega mati imela domovinsko- pravico ! Pa tudi to je resnično,1 da človek, ki je osiromašil, pa bil skozi desetletja priden in delaven, in ga kot takega vsi poznajo, bo dokaj lužje našel usmiljena srca pri znancih, kakor če ga iztirajo v daljno občino, v kateri ima ta revež po državni postavi domovinsko pravico, kjer ga nihče ne pozna, ter morda ta revež še jezika te občine ne zna, ker je vedno živel v tujiui! Vlemeljena je torej zahteva, da se domovinska postava pravično- prenaredi, morda s tem, da se določi: kdor skozi 8 do 10 let stalno biva v kakem ¿raju in ondi izvršuje kako obrtnijo, kupčijo ali delo ter je neoinadeievan ga življenja, mora v do-tičui občini dobiti domovinsko pravico, kamero po-deluje občinski odbor proti postavno vrejouim zahtevam. Vsekako pa naj bi se takoj država lotila še naloge, da postavno prisili vsa velika tovarniška in železniška podjetja, da strogo izvršujejo zavarovanje vseh delavcev, ter naj tudi vpelje zavarovanje za čas onemoglosti, takozvano starostno preskrbovanje. S takimi naredbami bi se še-le dale razbremeniti občine res mnogokrat 'neznosnih bremen in plačil za občinske siromake. Seveda bi morala cesarska oblastva strogo paziti na to, da so vsi delavci V knjigi se marsikaj čita drugače, nego se vidi na odru. Ko nam Herodot pripoveduje o babilonskih ženah, ki pred templjem boginje Mylitte prodajejo žensko najsvetejšo čast tujim možem, ko Svetonij opisuje razkošnost rimskih cesarjev, ko Brantome sl.ka moralno propalost francosk h dam za časa Henrika III. — tu ne moremo grajati pisateljev, kajti pisali so za čitatelje, kateri se zanimajo za kulturno zgodoviuo tujih narodov. Tudi novelistom in romanopiscem moremo marsikaj pregledati, toda dobrega gledišča namen ni, da bi se gledalec tudi seznanjal z novimi znanostmi ali čudovitimi dogodki. Vsaka beseda na odru s primernim kretaujem ima trikrat večji vpliv na gledalčevo domišljijo, na odru se sliši in vidi. Pisatelj ja imel pravo, da nam ja pokazal tacega udaba, kakeršen je (rohneli komandor, toda do gotove meje, ki ne preseza dostojnosti. Ta oseba, ki pred našimi očmi skoraj stori tako zločinstvo, na bi vzbudila ni-kakega usmiljenja, tudi ko bi jej pisatelj odmeril najhujšo kazen, k večjemu pomilovanj». Kaj tacega ne trpi oder, ki imi dobro oči, pazljiva ušesa in v veliki družbi tudi sramožljivost in glasno ve8t. To je živalska podlost, katere pred občinstvom ne očisti niti naravna smrt, kajti umreti moramo vsi. In ravno tega pogrešamo v igri — osvete in kazni za hudobijo. A komaoder je pisa- telju storil svojo dolžnost, ne pošlje ga več na oder ter ga pusti mirno laziti za drugimi žrtvami. A to je jedna glavnih nedostatkov v tej igri. In vendar, kako ganljiva iu ravno za naš oder primerna bi bila sicer ta igra, da nesta tako živo in odkrito predstavljana ona dva prizora ! Igra so itak vrši skoraj tri ure in kako lahko bi se bilo črtalo nekaj vrstic, opustilo ali maskiralo nekaj ko-rak'.v ! V četrtem dejanju ob;šče Artur Marijo v nje-n< m stanovanju ter jej, kar pa je nenaravno, pri-krna svojo bližnjo poroko s pl. Elbče. Prosi jo tudi, naj ne hodi na balkon ali k oknu, da je nihče ne zapazi v skrivališču, katero jej je preskrbel. Najde jo njen oče Loustalost, potrt žalosti in uboštva; videč jo v krasni obleki, pahne jo od sebe, češ, da je onečeščena. Maj tem se pomikajo vrste k poroki Arturjevi, katerega je prisilila mati markiia. Marija stopi k oknu, spozna Arturja, zgrudi so na tla, Pierrot jo dvigne iz omadlevice — blodno, zblaznelo, rodi se mu srečna misel, igrfi na orgij ce, katere je Marija tolikokrat slišala v svoji domovini, in tako vedno hodeč pred njo mnogo milj daleč, pripelje Marijo na njen revni dom, vso utrujeno in zmučono. Pač prefantastično! Oče so ustraši blaznice; S ivojci, došli i i Pariza, »pričujejo Marijino nedolžnost, pri- bliža se tresoč mati Marjeta, Marija jo spozna, omedli iu vzbudi se zdrave pameti kakor iz dolgih mučnih sanj. V tem trenotku vstopi Artur, ki je, zagledavši Mirijo pri okuu, odstopil pred poroko. Mati je umrla in tako jo nekdanji André sedaj sam svoj gospod markiz Artur in soprog Marijin pred Bogom in svetom. Marijo je predstavljala gospa Borštnikova v resnici izborno v vseli mučnih in ganljivih momentih; prav dobro sta predstavljali gspdč. Ni-g r i n o v a veselo Ohotichon in gospa Danilova ponosno markizo. Gspdč. SI a vč o va jo bila sicer premlada za mater Marjeto, pa pogodla je svojo vlogo izborno, kakor g. Verovšek vlogo skrbnega očeta. Gosp. Borštnik j« predstavljal kotnandêrja prav dovršeno, žal, po pisatelju prerealistično. Prav fino in dostojno je g. D a n i 1 o igral vlogo mkdega markiza Arturja; gosp. Perdan je imel dol^o in prav hvaležno vlogo Pierrola ter jo tudi prav po-voljno zvršil, le v zadnjem dejanju proti koncu se mu je v besedah malo štrena zmešala. G. Sršen jà krajšo župnikovo vlogo dobro pogodil. Gjvorili smo o tej igri obširneje iz gori označenih uzrokov in le z uajboljš.m namenom, ne ho-teč kôga žaliti. Želimo pa v imenu mnogih obiskovalcev, da se odpravijo laki uedostatki. Ig. Žm' zavezniki Nemci v en rog, da smo Slovani nižja vrsta ljudij, in da imajo le oni pravico gospodovati. Dokler bodo Slovani tako ravnali, kakor omenjeni list, bomo Slovani zares morali podložni ostati. Ali nadejamo se, da se bode tudi pri Slo- je sicer jedi zastonj dajala, ali so bile tako spri dene, da so jo morali zapreti iz zdravstvenih ozirov. Vse bolnišnice so z bolniki prenapolnjene. Portugalsko. Bivši upravni svetnik portug. železnic Rodrigues Vasconcellos si je prirezal vrat. Ta samomor je pač tudi v zvezi z mnogoštevilnimi sleparijami pri želernicah. Izvirni dopisi, Iz Zagreba, 20. februvarija. Že v zadnjem dopisu sem omenil, da je med vsemi na novo izvoljenimi poslanci na ogerskem državnem zboru najstarejši Hrvat pl. Vukotinovič. Po saborskem poslovniku ima pri odpretju sabora predsedovati vselej najstarejši član izmed vseh izvoljenih poslancev. V tem slučaju je doletela tedaj ta čast Hrvata pl. Vukotinoviča. Ko se je to zvedelo, začelo se je o tem razpravljati po vseh ogerskih in hrvatskih časopisih, ali more sploh biti predsednik na ogerskem saboru Hrvat. Veči del ogerskih časopisov je trdilo, da Hrvat ne more biti predsednik na ogerskem saboru, češ, da je delokrog hrvatskih poslancev na ogerskem saboru omejen, ker oni sodelujejo samo pri onih razpravah, ki se tičejo celo vkupne države. Da so taki dokazi v vsakem pogledu jalovi, more vsakdo razvideti, in je celo sam ministerski predsednik Szapary, priznal j pravo Hrvatom v tem pogledu, saj drugače tudi ni mogel ravnati, da se pred svetom ne osmeši. Vidi se pa iz vsega, kako malo cenijo Madjari prijateljstvo s Hrvati, da celo v takej zadevi nočejo biti pravični, nego svoj nesrečni šovinizem povsodi po-kazujejo. Pri vsem tem bi bil morda pl. Vnkotinovič veudar le prevzel čast starostnega predsednika, da ni hrvatska opozicija v tem vprašanju prišla še z neko drugo zadevo na dan. Le td je namreč zahtevala, da mora pl. Vukotinovič, ako bode starostni predsednik, spregovoriti v svojem govoru vsaj en del v hrvatskem jeziku, kajti to zahteva čast in dostojanstvo hrvatskega naroda. Po nagodbi je hrvatski narod političen narod ter v vsem ravnopraven z madjarskim, tedaj tudi v jezičnem pogledu. Če vihrd s parlamentne palače poleg madjarske tudi hrvatska zastava, potem je nedvojbeno, da se sme tudi s predsednikove stolice govoriti v hrvatskem jeziku. Sploh pa je Hrvatom po nagodbi dovoljeno govoriti hrvatski pri vseh razpravah na ogerskem saboru. Ta zahteva hrvatske opozicije pa je spravila vse Madjare na noge. Po časopisih njihovih se je dokazovalo, da ni mogoče niti misliti na kaj takega, da bi se s predsedniške stolice govorilo hrvatski. Ko bi tudi po postavi kaj takega dovoljeno bilo, ne vanib sčasoma iztrebil plevel, ki nam zdaj škodo dela. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. februvarija. (Štajerski deželni zbor) se bode v prvi vrsti posvetoval o vprašanju, ali naj dežela prevzame na svoje troške oskrbovališča po deželi, dalje o deželnem agrarnem uradu in o uredbi zdravstvene službe. Vlada bode predložila premembo zakona o šolskem nadzorstvu in nov lovski zakon. (Poročil) se je gospod Leopold Dekle v a iz fare košanske z gospodično Viktorijo De-Linz na Razdrtem. (Osebna vest.) Deželnega sodišča svetovalec pri okrožnem sodišču v Celju, gosp. Fran Lulek, je poklican k graškemu nadsodišču kot pomočni poročevalec. (Nov list.) Poroča se nam, da bode s 1. dnem prihodnjega meseca začel izhajati nov, dijaški list z imenom „Vesna", leposlovno-znanstvene vsebine ne izključujoč dnevnih vprašanj, ako so združena s kulturnim napredkom Slovanov. V vabilu se jako mnogo obeta, kaj bode vse donašal novi list za 1 gld. 20 kr. na leto v dvanajstih številkah. Vederemo. Mislimo pa, da imamo raznovrstnih listov Slovenci prav dovolj, če ne preveč. Vredništvo temu listu bode na Dunaju, spise sprejema drd. Fran Göstel, Wien, VIII. Schlösselgasse 10, naročnino pa upravništvo v Celju pri g. Drag. Hribarju. (Iz Klevelanda) v Ameriki nam piše rojak: „Tukajšnji Kočevci so vsled prošnje č. g. župnika na Topli Rebri nabrali za popravo tamošnje župne cerkve 187 gld. ter ga takoj odposlali. — Tukaj so delavci žo jeden drugemu na poti, industrija nekako zastaja in mnogi naši rojaki so grozni reveži v duševnem in telesnem oziru. Mnogi so oženjeni, tode otroci rastejo brez vsacega pouka v veri. Svarite torej ljudi, naj ne hodijo v Ameriko, ker na tisoče jih je, ki se hudo kesajo, da so zapustili svojo domovino. Naj bi tudi oblastva strogo ovirala izseljevanja v Ameriko. Tudi jaz se v kratkem vrnem, če mi Bog zdravje dd. (Z Razdrtega) se nam piše: Tukaj so trije trafikantje, vsem trem je nedavno finančni nadzornik ukazal, da morajo imeti vsako nedeljo dopoldne in popoldne (udi v stran od ceste odprto svoje trafike, ker se je pritožil neki potnik, da neko nedeljo med božjo službo ui mogel dobiti smodk. Zapretil jim je tudi, da zgube trafike, če ne izvršujejo ukaza. Tako mor» vsako nedeljo jeden biti brez maše, navadno pa moški, ker se ženska ne upa sama ostati doma. Vprašamo torej, kaj pravi zakon o posvečevanju nedelj? Ali nam ni dovoljeno med božjo službo zapirati vrat? Gotovo pride k večjemu dvakrat na leto ravno med božjo službo kak tujec tu mimo. Dotično oblastvo prosimo, naj ukrene potrebno v tem oziru. (Prijatelje umetnega petja in godbe) še jeden-krat opozarjamo na današnji koncert gospice WoIske in gosp. celista Juffe-a. Začetek ob 7,8. uri v čitaluiški dvorani. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 14. do 20. t. m.: Novorojencev 21, mrličev 30, in sicer so umrli 3 za pljučnico, 1 za jetiko, 1 vsled samomora, 25 za različnimi boleznimi. Med mrtvimi je bilo 14 tujcev, 15 iz zavodov. Zbolelo je 64 oseb za hripo. (Elizabetne otroške bolnišnice) občni zbor bode v četrtek, dne 3. marca, ob 3. uri popoldue v mestni dvorani. (Ifripa.) Zdravstveno poročilo trdi, da je na Štajerskem meseca januvarija za hripo zbolelo 19,63-3 oseb, umrlo pa 497. (Tržaško podporno in bralno društvo) je imelo v m;nolem letu 313 članov. Društvo je podpiralo 137 bolnikov in izplačalo 1758 gld. 26 kr. podpore. 289 gld. 92 kr. za zdravilo, 245 gld. 79 kr. za zdravnike, 55 gld. 20 kr. bolniških in 55 gld. pogrebnih troškov. Prebitek je znesel 80 gld. 46 kr. Bralni oddelek šteje 30 članov, knjižnica šteje 300 zvezkov, več listov ima naročenih, nekatere pa dobiva brezplačno. Občni zbor tega društva bode v nedeljo, due 6. marca, ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so računska poročila in volitev novega odbor». Raznoterosti. — Toliko časa jo je iskal, da jo je staknil. Dunajski pesnik Ignacij Castelli je bil šaljiv mož; njegovi dovtipi pa so bili čestokrat predebeli. Marsikatero sitnost si je nakopal ž njimi po raznih družbah. Da so ga tu ali tam vrgli iz družbe pod kap ter ga pošteno namlatili, to zanj ni bilo nič novega, a ga tudi ui zmodrilo, da bi bil v prihodnje drugače delal. — Na svojem popotovanju pride ta pesnik v neko gorsko vas co, kjer je tudi ponočeval. Ti daj pa je bila še navada, da so se tudi svetni gospodje brili na gladko. Zato tudi Castelli drugi dan poišče brivca v vasi. Ta mojster-brivee je bil ob enem ponočni čuvaj, občinski pisar in, ker je znal dobro trobiti, bil je vrh tega tudi vaški pastir. Ni čuda, da pesnik s tolikimi posli obloženega brivca ni dobil doma. Toda mojster je imel doma ženo, staro iti čmerikavo baburo, ki ga je doma namestovala in je tudi obrila, ako je kdo v tem času prišel v hišo. — Tudi tega tujca se žena ne ustraši. Reče mu, naj sede ua stol; ona pa vzame že precej umazan predpasnik ter ga ovije pesn ku okoli vrata. Na to ga začne z velikim čopičem mazati z milom po obrazu. B;stro oko umet-nice-brivke pa je med tem poslom zapazilo, da imajo nagrbančena lica tujega gospoda globoke vdore v sredi na obeh straneh. Zato vzame raz okno jabolko, razjasni ves položaj pesniku ter mu izroči jabolko, uaj je vtakne v usta, da mu bode lice gladko, ko bode brila po njem. Za tem se je pričelo delo. Tako gladko gorski brivki seveda ni šlo, kakor brivcem po mestu, a šlo je vendar le. Ni se dosti zmenila, da se je tu pa tam prikazala kri, tudi je ni motilo, da je tujec večkrat vzdihnil pod njenim nožem. Ko ie bil obrit na jedni strani, preložiti je moral jabolko na drugo stran, da je zravnal udor na licu. Ko je žena dovršila svoj posel ter šla v stran brisat svojo britev, zagrozil ji je pesnik natiboma rekoč: „Le čakaj, stara coprnica, do sedaj si bila ti na vrsti, sedaj pridem pa jaz. Maščevati se moram nad teboj." V naglici zgrize in poje jabolko, katero mu je brivka dala za vravnavo njegovih razoranih lic. Ponosen, da jo ženi nagodel, plača svoj dolg in moško odide iz sobe. „Kam greste, gospod?" zavpije umetnica za njim, kara ste pa mo;'e jabolko dali?" „Ej, draga ženica, tega že ne bote več videli, ker sem ga pojedel, he, he." „Nisem vedela, da ste gospodje iz mesta tako sne-deni! Že trinajst kmetov sem ž njegovo pomočjo obrila, pa nobeden mi ga ni pojedel." Tedaj pa se je sicer vedno veselemu pesniku zmračilo čelo, jabolko se mu je pristudilo, a bilo je prepozno, ker jabolka ui bilo moči priklicati nazaj. Nekaj dnij, so pravili, da pesniku ni dišala nobena jed. — Koliko vendar zaleže drobno jabolko! Telegrami. Budimpešta, 25. februvarija. Predsednikom zbornice poslancev je izvoljen Dezider ]3anfy z 243 glasovi, skupna opozicija je oddala 158 glasov za prejšnjega predsednika Pechy-ja. Carjigrad, 25. februvarija. Bolgarski agent Vulkovič je bil predsinočnjim od neznane ooebe z nožem ranjen. Uzrok napada ni znan, najbrž osebna osveta; rana ni nevarna. London, 24. februvarija. Spodnja zbornica jo z 267 glasovi proti 220 odklonila predlog Samuela Smitha, da se v Valesu cerkev loči od države. — Govori se, da italijanski kralj Humbert v juliju obišče Anglijo. Vremensko »poročilo. Srednja temperatura 2-3°, za 2'0° nad nonnalom Razprodajajo se muzikalije in knjige pok. Vojteha Valente na Cojzovi cesti št. 10 vsak dan od 11. do 1. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. 107 3—2 i 114 1 4) £ © t i © fiS H3 0 h h Tužnoga srca naznanjamo vsom sorodnikom prijateljem in znancoin žalostno vest o smrti našo ljubljene matere, oziroma tašče in stare matere, gospo JERICE GREBENC zasebnicc in posestnicc kafctra je v sredo dno 24. t. m. ob 4. uri popoludne, previdena s svototajstvi za umirajočo, v 0G. letu svojo dobo mirno v Gospodu zaspala Pogreb bode v potok ob 9. uri dopoludne. Drago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev. Velike Lašče, dno 25 februvarija 1892. Alojzij Grebene, trgovec v Trstu: Fran Ks. Grebene, trgovoa in posestnik v Velikih Laščah; Franja Sche-tina, vdova c. kr. državnega pravdnika, otroci. — Terezina Grebene roj. Facini sina h a. — Kristina, Milan, Olga, Gabrijela, Pavol Schetina, unuki. Posebni parte se ne bodo Izdajali. Acliliii zaloga vina Dominik Trojanšek, p pekovski mojster, Bj S v Gorici, štev. 8, H J se priporoča posebno častiti duhovščini S in drugim gosoodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo ||f jj' dobro vino, belo in črno. Kdor si enkrat pri meni naroči vino, gotovo se ne kesa in ga zopet naroči. Belo vino je iz goriške okolce. V zalogi imam posebno dobro istri-jansko vino „teran" in izvrsten „re-fosko" v steklen cah iz 1. 1889. Vsa ta vina razpošiljam po najnižji ceni in zagotavljam najboljše blago. Priporočam se torej si. občinstvu. 77 16—5 Natorni istrijanski črni teran. ts P i® I» F t iS. » ja in?ml V gozdnem Trtu v Gradiš! pri Ljubljani oddd se prihodnjo spomlad okoln štiri milijone drevesnih sadik proti temu, da se za vsak tisoč z zavijanjem in odneskom do železnice ali do pošte vplača in sicer: za triletne smreke, dvoletne črne in bele borovce 2 gld., dalje za dvoletne macesne 2 gld. 20 kr. in za enoletne vrbove količke vsake vrste 1 gld. Naročila — dokler zaloga znaša — sprejema proti vplačilu spadajočega zneska c. kr. deželno gozdno nadzorništvo za Kranjsko v Ljubljani. Od e. kr. deželno-gozdarskega nadzorništva za Kranjsko. 113 2-1 D ii ii a j s k a 1> o r z a. PfKäT Dne 25. februvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... Srebrna renta 5%, 16% davka .... 94 Zlata renta 4%, davka prosta.....110 Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 Akcije avstro-ogerske banko, 600 gld. . . 1040 Kreditne akcijo, 160 gld........3u9 London, 10 funtov stri........118 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100...... . . 57 94 gld. 85 kr. 30 „ 80 „ 60 „ 75 " 25 „ 37'/,. 56 „ 92'/, „ Dn6 24. februvarija. Ogerska zlata renta i%.......107 gld. 85 Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ ,, „ n „ 41/, % St. Genois srečke, 40 gld Ljubljanske srečko, 20 gld..............22 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 30 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 75 „ Salmove srečke, 40 gld........61 n — „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....57 „ 50 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 157 „ 20 Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2855 „ — „ Akcije južne želoznice, 200 gld. sr. . . . 86 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 imenjarnična delniška au^ivuii družba na Dunaju, J L. Wollzeile štev. 10. Najkulantnejso se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila lzvršč se nnjtočncje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnloe. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10$ premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. polovico i?!a' ti } l» SO k°lcIi- Žrebanje že dne 1. marca. "^BlJ Glavni dobitek 150.000 gld. av. velj. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeži. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik ik ke Tiskarne" v Ljubljani.