it. 10.
V Gorici, v soboto dne 4. februvarja 1905.
Tečaj XXXV.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto
ob 1!. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »KaZipotom« ob novem leto vred po pošti preje mana ali v Gorici na dom pošiljana: ' vse leto    .......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 » 60  »   »    »   3-30
četrt leta.......3  » 40  »   »    »   1-70
PosamiCne štovilke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Štev. 7. v Gorici v »Goriški- Tiskarni« A. GjvbssCeJ^ vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zve&er; ob nedeljah, pa od S. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat ? kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črk« po prostoru.
—  Reklamo ir.  spisi v uredniškem delu'15 kr. vrsla.'
—  Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od .2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od !). do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na levo v tiskarni.
HaroCnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne sptdajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvo,
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sckvvarz v Šolski ulici in TeTlersTtz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrcnčifi na trgu della Caserma.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavee) tiska in zal.
Večna sreča onkraj groba
Na Jesenicah na  Gorenjskem  se  bije hud narodnosten  boj,  ker je nevarnost,   da utegnejo Jesenice, ta velevažna  točka,  pasti danes aH jutri v nemške  roke.  So pa gori narodnjaki,   ki   bijejo  čist   narodnostni   boj, katerim je namen edino ta, zagotoviti v Jesenicah  slovenskemu  življu premoč,  da ne bo nikdar imel   tujec te  lepe občine  v  svojih krempljih.  Poleg teh pa se nahajajo na Jesenicah   tudi   klerikalci,   ki   se   seveda   tudi bojujejo, pa tako, kakor je njih navada,  Navidezno   se  obračajo tudi  proti Nemcem, v resnici   pa   se  bojujejo,   pač  brez   pravega vzroka, le proti naprednjakom.  Bojni klic je: vera!  In s tem bojnim klicem sleparijo na Jesenicah,   kakor  sieparijo jednako  povsodi okoli. Če je res kje vera v nevarnosti, prav, da se bojujejo,  saj so katoliški duhovniki, in vsakdo  se bojuje  za svojo   stvar.. Ali v to svrho je cerkev tu, ne pa politično polje. Tam kjer ni nikakega govora o veri, kjer se bije le trd   narodnosten  boj, tam  se  imajo združiti vsi  Slovenci pač le v ta namen, da odbijejo naskoke  požrešnih tujcev,  ki hočejo zadušiti slovenski živelj.  Vera nima tu vmes nič opraviti.   Ako  bi  imel  bojeviti jeseniški župnik Zabukovec kaj  slovenskega  čuta,   bi ločil vero m politiko ter se  bojeval kot duhovnik  za vero v cerkvi  in   tudi   primerno izven nje,   ako je  dana   taka  okolnost,  kot Slovenec  pa  bi  moral stati v vrstah drugih Slovencev  ter se skupno  boriti  proti  nevarnemu  tujcu.   Toda  ne.   Jeseniški   duhovniki bijejo boj naprej  na svojo  pest,  in ta boj je na tako  gorečih  tleh  v Jesenicah obrneu v glavnem proti sorojakom - Slovencem.  Župnik Zabukovec pravi v „Slovencu".   ,,da mu je ljubši katoliški Nemec kakor liberalen   Slovenec. V prvi vrsti mu je mar,  da ostanejo Jesenice  katoliške"  —  če so potem slovenske ali  nemške, to mu je deveta briga!
To je pač znamenita izpoved, ki kaže, kakšen je program „katoliško-narodne" stranke. Župnik   Zabukovec je  povedal odkritosrčno,
da njemu je mar le za to, da so Jesenice katoliške in da ljudje dosežejo večno srečo onkraj groba. Za slovenstvo mu torej ni nič mar. Je pač učil raujki kardinal, da je narodnost paganstvo in da so naši narodni boji utopije! Politikujoči duhovniki med nami se ravnajo točno po njegovih naukih.
Tista večna sreča onkraj groba je le pretveza, za katero skrivajo svoje posvetne namene. Gospodovati hočejo, gospodovati na vsak način že na tem svetu, zategadel pa begajo ljudi z vero in s peklom, naganjajo hudiče na nje, vse one, ki nočejo biti ponižni farovški kužki, pa proglašajo za liberalce, katere vrag žive pohrusta. Tako je povsodi, tako je tudi na Jesenicah. In ker je tam že mogočna nemška pest, se zaganja katoliški politikujoči duhovnik navidezno tudi v njo, toda če reče Nemec, da se zveze ž njim, pa se mu takoj poda, da bi le ostal na vrhu, in prav lahko je videti katoliškega duhovnika združenega z nemškim kapitalistom proti Slovencem - da ostane le on na površju s svojimi mameluki. Narodnost jim je deveta briga. Klerikalna stranka hoče imeti besedo na Jesenicah, in do te hoče priti, pa naj bo po tej ali oni poti, samo z naprednimi Slovenci v družbi ne. Oe bi par Nemcev na Jesenicah prihlinilo klerikalno nagnenje, jih hitro priklopi župnik svoji čredi, tla bi se bil skupen boj proti onim Slovencem, ki se trudijo le za tem, da ostanejo Jesenice slovenske. Seveda se vsi ti nič ne vtikajo v vero, ter je ne mešajo med politiko, so pa morda boljši kristjani kakor marsikateri farovški gospod 1
Iu če ti omagajo v boju, če padejo Jesenice kedaj res v nemške roke, bo imela na tem nemalo „zaslngo" klerikalna stranka. Jest tiski župnik išče zveličanje duš, iztreblja pa narodnostni čut. Katoliško mora biti vse ¦-- to je njegm.i parola! Potem pa če so Jesenice nemške ali slovenske, je vseeno!
Večna sreča onkraj groba! to je za ljudstvo, za gospode, v farovžih pa gospodo-vanje že na tem svetu, seveda pri polnih skledah in polnih čašah v prijetni družbi. Narodnost je paganstvo — sveta katoliška cerkev naj vlada s svojo vero povsodi po zemlji 1
Slučaj ua Jesenicah kaže v pravi luči vse stremljenje klerikalcev, kaže, kako, so v prvi vrsti breznarodni. Tako je tudi pri nas na Goriškem. Kar naenkrat so iznašli, da je vera v nevarnosti, in ko so prodrli pri zadnjih volitvah, je bilo prvo, kar so opustili: n a r o d u o s t n i bo j! Po dolu jih spoznavamo.
DOPISI.
Iz Doberdoba. — Pretekli ponedeljek smo imeli spet boj v naši vaši, ljut volilni boj, ka-koršnih se malo bojuje po vaseh. Volilna doba sedanjega županstva jo minula že v jeseni 1. 1 !)<>•}. Župan je nategnil svojo vlado do aprila l'.)04, ,. Zmagal" je v dveh razredih s pomočjo nasilstva -¦• mož je kapitalist, in kaj pome-nja kapitalist na kmetih, posebno kapitalist s kosmato vestjo, ve vsakdo in je bilo še posebej v doberdobskih dopisih pojasnjeno —-„zmagal" je s pomočjo tako očitnih sleparij, da je namestništvo vsled utokn volitve razveljavilo. In v ponedeljek se je volitev ponovila. Ztlaj je bil mož bolj previden. Zrahljal je malce bolj svojo mošnjieo in potrosil nekaj več od poprej. Čemu se toliko poteguje za županski stol, bo vedel on najbolje, ta stolček ni kar si bodi, ta stolček nese...
Pokupil je par bolj omahljivih glasov, pri volitvi jo imel sam škarje in platno v rokah, in tako si je zagotovil „ zmago" v 3. razredu. Mnogo ga je stala ta „zmaga" borih C> glasov. Zahtevala je tudi žrtve; naš župan ne izbira sredstev. Osemdesetletnega starčka, ki se je ves tresel bolezni in starosti, je pustil privleči na volišče. Še več, moža nasprotne stranke je na zvit način spravil na svojo stran, in pustil, da se je popolnoma upijanil ter da so ga v takem stanju zavlekli v njegovo stalo spat. Mož je ponoči žalostno poginil. Našega župana ni kar nič ganil ta dogodek, je pač utrjen v takih rečeh. Rezal je mirno dalje platno pravice. Sebi velike kose, nasprotnikom odpadke. V drugem razredu ste bili stranki enako močni.
Odločilo bi torej žrebanje. Zgodilo bi se pa lahko, da bi župan obsedel, ker je sam kandidiral v 2. razredu. Mož si je pomagal iz prav   jednostavno.  Zbrisal je enega
naših volilcev iz listine in opravičeval potem to s tem, da dotičnik že dalje časa ni plačeval davkov, da torej ni volilec. Nič ne dc$, da se je pred volitvami sam zanj potegoval in ga skušal pridobiti za svojo stranko, Če bi se bil dal podkupiti, bi bil volilec, tako pa ni smel voliti. Naš župan je navihan, kaj ne V Toda božji mlini počasi meljejo in tudi naš župan pride na vrsto. V 1, razredu je zmagala naša stranka. Proti drugemu podamo seveda utok,
Iz Št. Andreža. ¦— Povsod poprašujejo, da zakaj je nastalo tako sovraštvo med »Bralnim in pevskim društvom" in županom v Št. Au-drežu. Mnogi si želijo tudi pravih podatkov o tem. Evo jih: Ko se je 1. 1897, ustanovilo »Bralno iu pevsko društvo", je tedaj župu-noval v Št, Andrežu pokojni g. Jožef Lutman, stric sedanjega župana. Pokojnik je sicer bil star in kot tak tudi včasih nekoliko raztresen, ali vendar ni sovražil našega druStvo, temuč šel jo še istemu na roko. Ko jo pa zašel sedanji župan Županski »tolčejo k začetka tudi ta ugodil par prošnjam temu društvu. Sednj se je pa stvar predriigačila. Zakaj V Sedanji župan je še mlad, in ima neko slabo lastnost, da ceni svoj trebuh čez vse; in iz tega izvira vse sovraštvo nasproti omenjenemu društvu. Iz začetka mu je naše društvo parkrat napolnilo trebuh, ako je hotelo, kaj imeti od njega. Potem pa je društvo spoznalo, da tako ne gre prav ter vse to odklonilo, in s tem je društvo prišlo v nemilost pri županu. Prvič po teh dogodkih je imelo društvo javno tombolo. Župan pa ni dovolil, da bi se oder za klicanje številk postavil na javni ali občinski prostor, ter je šel tudi na c. kr. okrajno glavarstvo, da bi tombolo prepovedalo. Ali ua glavarstvu so bili drugačnega mnenja ter so župana kar odslovili zaradi te zadeve. Ko je župan sprevidel, da iz te moke ne bo kruha za svoj trebuh, je klical t. č. predsednika in tajnika v občinsko pisarnico, ter zahteval od njih, da mora biti on iu eden podžupan na odru ob času tombole, in da- se mora njima izročiti denar. Tedanji g. predsednik jima je dovolil, da smeta biti na odru on in tudi njegov pobočnik, t, j. tretji podžupan H. s tem pogojem, da denarja ne izroči v njih roke. Tako je tudi bilo. Pri tem pa vprašamo župana in njegovega kolego, s kako pra-
Brez dognie8
Roman.
Spisa! H. Sienktevvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dajje.)
Dne" 11. velikega srpana. Prišlo mi je v glavo, di jaz nimam pravice zahtevati in pričakovati od nje, naj bi mi žrtvovala vse. To ni res, da se za ljubezen žrtvuje vse. Ko bi imel! na primer jaz nekak prepir s Kromickim in ko bi mi ona v imenu najine ljubezni zapovedala, poklekniti | pred njim in ga prositi odpuščanja, ne bi storil tega za noben denar. To je kaj nespametno in fantastično dopuščanje, a vendar mi že pri samem pomisleku na to kri sili v glavo. Ne, Angelica, ti imaš prav, da se shajajo reči, katere radi ljubezni in za ljubezen ni m^i žrtvovati.
Dne" 12. velikega srpana. Danes rano smo bili na Windischgraetzhoehe. Pešpot potraja tje tri Četrt ure, torej sem oskrbel Angelici konja, katerega sem peljal za uzdo. Korakajo sem imel oprto eno roko ob konjski vrat, pri čemur sem se dotikal njenega krila. Pri zasedanju se je za hip opria n&me in takoj se je oglasil v meni nekdanji Človek. Ko bi ga hotel v sebi zamoriti, moral bi ugonobiti lastno telo in ostati samo duh. Zavezal sem se držati svoje občutke na uzdi — in držim jih, toda nisem so zavezal, ne imeti jih, prav tako, kakor bi se ne mogel zavezati, da ne bom več dihal.  Ko bi me
dotika Angeličine roke ne pretresla močneje nego do-i tika kosa lesa, bi bilo to znamenje, da je več ne lju-l bim, in tedaj bi vse dolžnosti bile nepotrebna. Govore" j Angelici, da sem se pod njenim vplivom prerodil, nisem hotel lagati, toda nisem še očrtal temeljito tega, ka1- se je godilo z menoj. Res, jaz sem se zgolj pre-j mugal. Odrekel sem se popolne sreče, da dosežem odi nje vsaj polovico. Rajše sem hotel imeti Angelico na! ta način, nego biti povsem brez nje, in mislim si, da| slednji, ki ve\ kaj je to ljubiti žensko, me bo lahko! razumel. Ako so strasti, kakor pravijo pesniki, psi, j pa sem jaz te pse povezal in hočem jih moriti z gladom, nikakor pa nisem zmožen zabranitijim, da ne bi trgali vrvi in ne tulili.
Dobro vem, kaj sem obljubil, in tudi ostanem mož-beseda, kar v ostalem moram. VspriČo Angeličine odločnosti ni več prostora za mojo dobro ali slabo vr ljo. Za zavoro mi zadoščuje celo bojazen, da se mi ne bi odvzelo to, kar mi je priznano. Rajše pretiravam sedaj v previdnosti, da ne splašim tega ptiča, kateremu je ime po mojem pojmu: duševna ljubezen, po njenem pa: prijaznost. Spominjam se tega njenega izraza, zakaj bil je majhen zbodljaj, kateri iz početka neznaten, začenja se pozneje gnojiti. Iz početka se mi je ta izraz zdel premajhen, sedaj pa se mi zdi preveč oprezen in prepoln pridržajev. Kako čudno znamenje človeške narave je ta strah pred nazivanjem nekake reči po imenu. Jaz sem vendar jasno povedal Angelici, za kaj jo prosim, in ona je razumela takisto jasno, a vendar je imenovala to čutilo prijaznost, kakor bi se hotela v danem slučaju zakovarlti pred seboj in pred Bogom.
Na drugi strani pa je tudi res, da tako, od zemlje odtrgano čutilo je mogoče krstiti kakor je to komu drago. Pa je tudi mnogo grenkobe in otožnosti v tej misli. Ta pozornost, ki je lastna ženskam zelo čistim, izvira brezdvomno iz njih velike sramežljivosti, toda ne dopušča jim biti velikodušnimi. Zamogel bi priti k Angelici ter ji reči: »Naj si je, kakor hoče, jaL sem se odrekel radi tebe polovici svojega bitja, a ti me za to nagrajaš z izrazi: ali je to prilično ?« In v duhu ji govorim to z veliko žalostjo. Saj ljubezni* si je težavno misliti brez velikodušnosti, brez kake doprine-šene žrtve.
Danes sva se na Windischgraetzhoehe razgovar-jala kakor dvoje bližnjih bitij, prijazno, in ljubeče se, toda v ostalem se morejo tako razgovarjati ljubeči se sorodniki. Ko bi bila šla na tak izlet pred najinim dogovorom pri Schreckbrucke, bi bil poskusil polju-bo.vati njene roke, noge, bil bi se brezdvomno potrudil, objeti jo za trenutek z rokami — danes pa sem šel mirno, zroč ji v oči, kakor Človek, ki se boji najmanjšega naježenja obrvi. Kar je še več, nisem govoril prav ničesar, niti o tej naši duševni ljubezni. Deloma sam se krotil nalašč, mislč si, da si s tem pridobim njeno zaupanje in ljubezen. S tem molčanjem sem ji hotel reči: »Ne prekaniš se glede" merfe: rajši si dovoljujem manj, nego mi je dovoljeno — kakor bi imel prelomiti najin dogovor, t
Človek se vendar čuti nekoliko poškodovanega, kadar se njegova žrtev enako rado in urno sprejme, kakor jo prinaša. Nehote se govori takrat v duši ljubljenega bitja: »Sedaj se vendar ne daš prekositi.<
Tudi jaz sem govoril to — toda zamšn.
vico smeta to od društva zahtevati in zakaj sta prišla na oder V Ko je zaradi te zadeve neki drušivenik protestiral, ga je potem župan klicat v občinsko pisarnico, in mu ni dopustil niti spregovoriti o tem, ampak grozil se mu je, da ga hitro aretira, ako zine eno samo besedo. Potem je še tega društvenika tožil na c. kr. okrajno sodnijo, rezultat pa je bil ta, da je župan prijel od g. sodnika tako lekcijo, katere si ni nadejal.
Pri veselici 15. februarja 1. 1903. se je društvo fotografiralo ter naročilo za vsakega društvenika eno podobo, tedaj se je dal fotografirati tudi župan, dasi ni bil društvenik, in ko so bile podobe izgotovljeneje bil on eden prvih, kateri je prišel po podobo ali brez denarja, in še danes je ni plačal
Pri veselici 4. oktobra istega 1. se je tudi župana prosilo za javni ples, ali ga ni dovolil, pač pa je hotel veselico vničiti na čuden uačin. Tedaj je t. č. predsednik g. An. Zavadlav poslal glavarstvu nazuanilo, kakor po navadi. Naznanilo je glavarstvo prijelo v sredo popoldne, odgovorilo je pa glavarstvo ter poslalo odlok v petek dopoludue, torej je društvo movalo prejeti odlok že istega dne. Kakor smo se pa prepričali, je župan sprejel odlok ter ga ni izročil predsedništvu, pač pa je vsem pravil, da veselice ne bo, in je šel tudi na orožniško postajo ter prosil asistenco, katera mu je bila pa odklenjena. V nedeljo kadar se je imela vršiti veselica in je bilo že mnogo občinstva zbranega, da se veselice vde-leži, pošlje po občinskem rsdarju neki spis predsedniku ob 3. popoldne, naj hitro gre v občinsko pisarnico. Nato sta šla predsednik in tajnik v pisarnico, kjer jim je župan povedal, da glavarstvo ne dovoli veselice za isti dan. Potem sta se predsednik in tajnik z vsu hitrostjo odpeljala na glavarstvo, ter prosila av-dijenco h g. dvornemu svetniku, katero sta tudi s posredovanjem policijskega g. načelnika vdobila, in po dobrohotnosti g. c. kr. dvornega svetovalca vdobila tudi dovoljenje, da se je veselica vršila. Vprašanje je, s kako pravico si sme Župan pridržati take odloke, kateri se njega ne tičejo ?
V lanskem predpustu je društveni odbor sklenil, da ne priredi veselice, in sicer zato, ker se je društvu očitalo, da društvo prireja le zato veselice, samo da pleše. Na mesto da bi imelo društvo| veselico, so istega dne plesali naši možaki, in župan je bil na čelu temu plesa. Kar se tiče tega plesa, nočem ničesar omeniti, ker me je sram, da se v Št. An-drežu dogajajo taM slučaji, ie to bodi omenjeno, da je eden, kakor pravijo županov kolega plesal z odprtimi hlačami. Kar se pa tiče gonje župana nasproti društvu v minolemletu in tudi sedaj, je večinoma že vsem znano, tako, da moramo reči: nšibe, lakote in takega župana, reši nas, o Gospod!"
IZ Vrtojbe. — V sobotni številki „SočeL-je bilo omenjeno, da so pokopali B. Mermolja, kateri se je obesil— kakor psa, ker ni imel cveuka.
Ta članek je gotovo napravil na vsakega čitateha utis, ki ni mogel biti v prilog našemu preč. gosp. vikarju. Da bi se ne sodilo napačno gosp. vikarja, ki je pri nas v obče spoštovan —- ker zasluži spoštovanje, dovoKte malo pojasnilo k omenjenemu članku.
Ko se je izvedelo o smrti B. M., se je na sploh mislilo, da ga je pripravil obup do tega nesrečnega koraka, ter so bili njegovi otročiči predmet splošnega pomilovanja. Gosp. vikarij Štrekelj je šel takoj na f1 >fijo prosit, da bi se ga dostojno pokopalo, kar se je tudi g. vikarju dovolilo za slučaj, da se izkaže, da ni bil pokojnik zdrave pameti, ko je izvršil ta čin. Gosp. župan je pa šel na sodnijo naznanit vso stvar ter prosit, da bi prišla uradna komisija na lice mesta. Ker j:>a ni bilo nikakega suma, da bi se bil izvršil kak zločin, se ni odposlalo uradne komisije, ampak se je reklo g. županu pri drž. pravdništvu, naj se povabi posebno komisijo, katera bi imela dognati, aH je bil pokojni pri zdravi pameti ali ne, ko se je obesil, drugače naj se ga pa pokoplje kakor je bil pokopan.
Obvestilo se je o tem njegovega bogatega strica v Šempetru, kateri pa ni maral napravljati novih stroškov za komisijo, in tako se ga je pokopalo -   kakor psa.
Dostavim, da se je našlo v njegovem stanovanju raznih poljskih pridelkov precejšne vrednogti in 135 K gotovega denarja. Toliko
Dostavek uredništva: Naša notica ni bila naperjena naravnost proti č. g. vik. v Vrtojbi, pač pa proti cerkvi. Cerkev se je postavila na to stališče, da naj se izkaže, ali je bil M. pri zdravi pameti ali ne, ko se je obesil; če se izkaže, da je storil to zmešan, se ga pokoplje cerkveno. Ali izkazalo se ni ne eno ne drugo, M. je bil pa vendarle pokopan kakor pes! Kdo je kriv na tem, ni dvoma več!
Domače in razne novice.
Pevskemu in glasbenemu društvu je daroval g.
N. iz G. 1 krono. Srčna mu hvala!
OS&lna MSt — Okrajni komisar v Poreču g. dr. Fran SkabertuS je prideljen v službovanje naučnemu ministerstvu.
Sirtna kOSa. — Umrla je g. Rozina Poniž, soproga g. vadn. učitelja v pokoju B. Poniža. Preostalim naše sožalje!
Delavske \i podporno društvo priredi svoj ples
dne 19. t. m. v dvorani „Trgovskega doma". Vabi se člane in prijatelje društva na mnogo-brojno udeležbo, zlasti še, ker se bo vršil ples v krasni novi dvorani. Poleg plesalcev pa je dosti prostora tudi za gledalce na galeriji. Za pijačo in jed bo poskrbljeno v spodnji restavraciji. Kar se tiče obleke, se ne stavi nobenih posebnih zahtev; zahteva se Ie čedna navadna nedeljska obleka. Dohodek je namenjen društveni podporni blagajni. Pričakujemo obile udeležbe zlasti od delavske strani.
OlČlt Zbor „SokOla" se bo vršil v soboto dne 11. t. m. v hotelu „Pri zlatem jelenu" v prostorih poleg kegljišča ob 8. uri zvečer. Ako bi ta ne bil sklepčen, se vrši drugi uro pozneje brez ozira na število navzočih članov.
Dnevni red: Pozdrav staroste, poročila tajnikovo, blagajnikovo, in načelnikovo, volitev staroste, podstaroste in 5 odbornikov, načelnika, preglednikov računov in 3 razsodnikov. Raznoterosti.
0 pisarniških uradnikih na sodnijah v Sorici pišejo kaj radi po laških listih. Včeraj smo či-tali v EGazzettmu" dolgo jeremijado, kako da se protežira Slovence na takih mestih ter dani zadosti takih uslužbencev, ki bi mogli pisati protokole po laško, itd. Kdor to čuje pa pozna razmere na naši sodniji, se mora smejati takim lažem. ftesnica je ravno obratna. — Začudili pa smo se, ko smo čitali, da je obljubil lani g. predsednik in dvorni svetnik, da se bodo odslej sprejemali v take službe le Goričani, to je Lahi! To bi bilo nekaj goro-stasnega! Že tako jih je pol preveč in niso za nobeno rabo! Goriški sodniji imata pač le malo posla z Lahi, 90% dela je slovenskega, sodniji sta tu v glavnem za Slovence, zategadel pa se mora ravnati po tem tudi število uradnikov, to je slovenskih bi moralo biti DO , 10% pa laških. Kako pa je sedaj razmerje V Ravno narobe!
Govorice O VO]«i Z Italijo se razuašajo vedno bolj med ljudmi, ker se pomnoži tukajšnja gamizija ter se sploh posadi nekoliko več vojaštva na mejo proti Italiji. Na to omenjamo, da je bilo doslej na mejah proti Italiji izredno malo vojaštva; na primer pri nas v Gorici smo imeli doslej le en pešpolk, malo topničarjev in domobraucev, v Trstu je le en pešpolk, malo domobrancev, potem pa je še le v Pulju zopet en pešpolk. To je pač malo. V Galiciji pa so se vršili leto zaletom veliki kavalerijski manevri, in garnizij je vse polno. Pa se vendar ni bilo bati ničesar od Rusije. — Italija pa ima na mejah proti Avstriji vedno dosti vojaštva. V Vidmu je cel voj; vojake vseh vrst se vidi tam, in veliki manevri se vršijo leto za letom ob avstrijski meji. Da bi pa Italija mislila ob sedanjih razmerah na kako vojno, ko si išče drugodi vpliva, je pač težko misliti.
Nesreča. — Na dvorišču gostilničarja Bense v ulici Cordaiuoli so se igrali domači otroci. 2 letna Lojzika je prišla med igranjem, menda se je hotela- skriti, čez dvorišče proti kraju, kjer se nagiblje svet proti Soči, padla ter se pridrsaln do roba skale, kjer se je vjela v grmičevje iti tam obvisela. Padla je na sence ob kamen ter se poškodovala tako, da je umrla, ko so jo prenesli v sobo, še preden je mogel priti zdravnik.
Pevsko in tamburaško drušivo „Podgora" sklicuje
občni zbor dne 11. t. m. ob 8. uri v društvenih prostorih g. F. Benini v Podgori. Dnevni red po pravilih.
Mesarji v Gorici se počasi udajajo. Svojim dobrim strankam popuščajo namreč na ceni po
4 do 8 vinarjev ali Še več pri kili, da jih tako obdrže, ter jim dajejo dobro meso. Mestna mesnica deluje dobro. Baje postavijo še eno na Starem trgu.
Huzar|i pridejo v Gorico meseca aprila. Magistrat išče za nje primerne prostore.
Tefiaj za Čevljarje. — V tečaj za čevljarje, ki se danes 'Otvori po inicijativi društva za pospeševanje obrti, se je vpisalo 30 čevljarjev.
Izgnali SO v preteklem mesecu iz Gorice 28 oseb.
Umrlo je V Gorici v preteklem mesecu 11C oseb, to je tako visoko število, kakoršnega ni bilo že od leta 1891., ko je divjala prvič in-fluenca po mestu. Pa takrat je umrlo le 9(> oseb, torej letos 20 več. Bolnišnice so polne.
PreskUŠevanje mleka pri mitnicah jri Gorici in v mestu se nadaljuje. Tržni komisar dobiva le še malo „krščenega" mleka, vsi drugi prinašajo dobro mleko meščanom.
Prvi ples v »Trgovskem domu" dne" i. t. m.
je bil sijajen dokaz vsestranskega napredka goriških Slovence/. - Številna družba je prihitela v najkrasnejše prostore goriškega mesta, da se prvič raduje ondi vspehov naše narodne in gospodarske žilavosti, ki je postavila „T r-govski dom" na najlepšem mestu glavnega mesta naše dežele v imponujoč viden znak lepše bodočnosti. — Ples je trajal do 41/* zjutraj. Skoro vsi gostje so ostali do konca. — Restavracijo je oskrbel konsorcij v veliko zadovoljnost občinstva. Elegantni restavracijski prostori z vso opravo so napravili vtis kakega najfinejšega dunajskega restavranta. To je danes najlepša restavracija v Gorici. — Buffet pa je izborno oskrbela kavarna Central.
Plesni venček kolesarskega društva »Gorica" se
bo vršil jutri 5. t. m. v „Trgovskem Domu". Pričetek ob 8'/f.
Pevske Vaje „pevsk. in glasb, društva" bodo za možki zbor v torek, v potok pa za mešan zbor.
Sleparjenje z občinskim redom se nadaljuje po
obeh farovških listih. Pa tako nesramno in lažnjivo, da mora obiti jeza vsakega človeka, kdor pozna razmere pobližje ter ve, kako grdo vlogo so igrali klerikalci v tem vprašanju. „Gorica" je navedla iz „Soče" po poročilu o seji, v kateri je bil na dnevnem redu občinski red, kaj je dr. Gregorčič storil, - noče pa povedati tega, česar ni storil, pa je bil dolžan storiti. Povedali smo, in dr. Treo je to tudi razložil v Sežani na shodu, kako so se zmenili v s i poslanci pred sejo, da se ima zahtevati čitanje, in da to stori dr. Gregorčič, ako pade predlog, da naj se vrne obč. red deželnemu odboru. Dr. Gregorčič pa je snedel besedo, povdarjamo ponovno, in ni imel nič proti en bloc-sprejetju zakonskega načrta. Taka je resnica. V „Gorici" pa mrgoli lažij na vse strani o razpravi o občinskem redu, ali vse te laži bodo še tako odkrite, da bo klerikalce strah! —- Za danes omenjamo, da jih izdaja tudi sklicevanje na opravilni red, da ako odsekov
(Dalje u prilogi.)
Kaj sledi iz tega? Evo. gotova prevara zame, Mislil sem si, ko nastane podobna pogodba med nama, pa bom v njenem okolišu prost kakor ptič, da bom ponavljal besedo: »ljubim te« od jutra do večera in jo slišal od jutra do večera, da mi bodo takrat poplačane vse muke, za ves ta čas trpljenja, da bom kralj v tem svojem kraljestvu; med tem pa se vse sklada nekako tako, da moje obzorje postaja tesnejše in v duši nastane dvom, osredotočen v vprašanju: kaj si si pridobil?
Toda prizadevam si odstraniti ga. Ne! nekaj sem vendar pridobil. Pridobil sem si to, da sem gledal njeno srečno in plamteče lice, pridobil si njen nasmeb, pridobil to, da se njene oči drzno zaglabljajo v moie poglede. Ako mi je doslej še tesno in neprilično v tej novi hiši, se godi to, ker še ne znam v njej bivati.
V ostalem sem bil nekdaj brez strehe nad glavo — in ako ne vidim jasno, kaj sem pridobil, vem iz-borno, da ničesar nisem mogel izgubiti.' Tega ne pozabim nikdar.
Dne 14. velikega srpana.
Teta je jela govoriti o vrnitvi, CJmdalje bolj se dolgočasi brez Ploševa. Vprašal sem Angelico, če se rada vrne. Odgovorila mi je, da rada •— torej se tudi meni že mudi. Nekdaj sem navezoval nekake čudne in nepojasnive nadeje na premembo kraja. Sedaj se ničesar več ne nadejam, toda v tem Ploševu je toliko . prijetnih spominov, da ga z radostjo vidim.
Dne 16. velikega srpana. Dnevi mi jamejo minevati kaj jednostavno. Premišljujem in počivam. Moje premišljevanje je pogo-sloma otožno, časih ni prosto grenkote, toda moja duša je 2e tako utrujena, da mi močno ugaja ta počitek.   Radi njega tudi poglavitno čutim:  za koliko.
mi je sedaj bolje, nego mi je bilo poprej. Sedaj prebivava z Angelico več časa skupaj; čitava in se raz-govarjava o tem, kar sva čitala. Vse, kar govorim, je zgolj očrt najine ljubezni, njen razvoj, vse se tiče nje, toda čudna stvar, da ^apažam, da prav nikdar ne govorim naravnost o njej, kakor bi ta ženski strah, imenovati stvar po imenu, se polastil tudi mene. Sam ne vem, čemu je tako, toda v resnici je tako. In žali me to, časih celo močno žali — toda obenem me veseli, ker vidim, da je Angelica s tem zadovoljna in — kar je še ves — čutim, da me za to ljubi. Hot§ vstvariti med nama čim najtesnejšo duševno zvezo, sem jel ž njo govoriti o sebi; mislil sem si, da po najinem dogovoru ne smem imeti ničesar skritega pred njo. Zamolčal sem pred njo zgolj take reči, katere bi mogle Žaliti nežnost občutkov in čistost njenih misli j, nasprotno pa sem poskušal uvesti jo v to mojo notranjo dramo, ki Izvira iz skepticizma in iz pomanjkanja vsa-koršne životne podpore. Povedal sem ji odkritosrčno, da nimam na svetu ničesar razun njene duše. Pri tem sem ji pravil, kaj se je godilo z menoj po tem, ko se je omožila, kake premembe in potrese je doživel moj duh in moje srce od časa vrnitve v Plošev, a pripovedoval sem ji tem rajše, ker je to bila navidezno cela vrsta izpovedi ljubezni, ker je vse to značilo ljubil sem te in ljubim te zmerom nad vse. Njo je omamila ta navideznost zaupljivosti, in poslušala je to, kakor bi ne bil govor o njej — z ganutjem, sočutjem in morda z nezavestnim razkošjem. Videl sem, kako so se ji oči večkrat napolnile s aokami, kako so ji prsi kipele, kako je vse njeno duševno bitje šlo z razprostrtimi rokami proti moni, kakor bi mi hotelo reči: »Pojdi, ker tudi ti zaslužiš nekoliko sreče!« Ko sem to videl, sem ji govoril z očmi: »Jaz že ničesar več ne zahtevam in prepuščam vse tvoji prijaznosti.«
Zaupal sem ji te skrivnosti tudi radi tega, da spravim med naju ta običaj, da vcepim v Angelico prepričanje, da v najinem položaju mora biti tako. Hotel sem jo nekako prisiliti, naj bi mi poplačala z vzajemrto zaupljivostjo tor mi takisto povedala, kaj se je godilo ves ta Čas v njeni glavi in srcu. Vendar to se mi ni posrečilo. Poskušal sem vprašati, toda besede so ji s tako težavo šle preko ust, da je bila njena prisi-ljenost očividna, da sem to rajše opustil. Ona, hote biti povsem odkritosrčna, bi morala povedati, kar je čutila do mene, in kak je bil njen odnosa j do moža. Jaz sem prav hotel privesti jo k temu, ~- toda v to ni privolila prvič njena sramežljivost, drugič čutilo lojalnosti glede" Kromickega.
Razumem to stvar izborno, ali vendar se ne morem ubraniti velike zopernosti: moj pesimizem mi namreč pravi: iLe izjemno nosiš ti v teh odnošajih vse stroške; ti ji daješ vse v zameno, pa za to no dobiš ničesar; mamiš se, češ, da je njena duša tvoja, med tem pa je celo ta duša ostala zate zaprta — kaj torej imaš pravzaprav ?«
Pkhmavam istinitost tega glasu — ter računam samo še i a bodočnost.
Dnč 17. velikega srpana.
Pogonoma mi silijo sedaj v spomin besede Mi-ckiewicza: »In začutil ^w, gorjč! le pol odrešenja.« Toda ko bi celo v tem p 1-odrešenju ne videl teh številnih nedostatkov, katere vidim, vendar še ne bi dospel do popolnega mini. To bi bilo mogoče samo v tem slučaju, ko ne bi poželel ničesar več, to je, ko. bi nehal ljubiti. Čimdalje pogosteje prihajajo, nfime trenutki nezadovoljnosti, v katerih pravim sam sebi, da se nahajam zopet v novi blodnji. Res je, da sem dosegel olajšavo v tej muki, katere že nisem mogel več prenašati'? Toda olajšava v bolečini še ni odstranitev.
Priloga „Softe" it. 10. z dne 4, lebr>w)a 1905.
predlog ni zawnjen, pride v razpravo, kar predlaga poročevalec. Poročevalec dr. Marani je bil proti temu, da se vrne načrt deželnemu odboru, rekel pa je po izvršenem glasovanju o Greg. predlogu: o leggere o ac-cogliere! Ali citati ali sprejeti! Zakaj pač se ni oglasil dr. Gregorčič ali pa kateri njegovih, tovarišev, če jim je res toliko za občinski red ? Zakaj šo molčali •?- Gregorli&f | je pač snedel svojo besedo, dano pred sejo, zato, ker si je hotel prihraniti okolnost z občinskimi redom za poznejšo gonjo proti naprednim poslancem. Načrt obč. reda bi bil sprejet vseeno, če je glasoval zanj kak slove.nski^pO; slane ali ne, ker so glasovali vsi Lahi — ali proti Lahom se oglašajo v farovških listih jako počasno in previdno, gonja gre le proti trem naprednim poslancem, katere drugače de-vajo v nič, ali sedaj v tem slučaju jih pa tako poveličujejo, da jim pripisujejo kar celo krivdo radi sprejetja občinskega reda. - Kakor rečeno, je poročevalec sam rekel, da naj se čita ali sprejme, kar bije klerikalce po zobeh v njihovih trditvah, ali bije jih tudi ta okolnost, da zadostuje, da en sam poslanec zahteva čitanje celega zakona, pa se mora to zgoditi. Zakaj niso tega zahtevali?! - Zanemarili so na celi črti svojo dolžnost, sedaj si pa pustijo peti slavo po farovških listih, kako da so storili svojo dolžnost. Take sleparije se še uiso nikdar uganjale z volilci, kakor dandanašnji od strani klerikalcev.
„PrImMSM 6OS|l0daru. — V Gorici v »Narodni tiskarni" je začel izhajati nov gospodarski list pod gorenjim naslovom. Urejuje in" izdaja ga veščak g. Anton Štrekelj, drž. potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
Tečaj Z8 krojače* — V sredo je bil otvor-jen po iuicijativi društva za pospeševanje obrti tečaj za krojače, ki bo trajal do 11. marca 1.1. Vršil se bo v delavnikih od 4. do 8. zvečer. Poučuje g. M. K u n c iz Ljubljane.
Radi taljenja Veličanstva so zaprli nekega d.
Simonija, SM> let starega, doma iz Italijo, Ponoči je v neki gostilni na Korau žalil našega cesarja.
Brez Sredstev. — Na policijo je prišel neki 11) letni An. Malini iz Italije, brez "•dokumentov, brez sredstev, pa jako lačen. Poslali so ga v zapore.
Blclkelj Ukradel, - Ivau Tomažič iz Vrho-velj na Vipavskem je prišel v Gorico v sredo zjutraj ter šel na Travniku v neko gostilno. Svoj bičikelj je postavil na dvorišče tik gostilne. Ko se je odpravljal, zapazi da biciklja ni nikjeri. Hitro je naznanil tatvino na policijo, sam pa moral peš domov.
Izpred SOdnije, -- Itozaiija Humar iz Kala je bila obtožena tatvine na škodo Fr. Sovič iz Gorenjevasi. Dokazalo se je pa le to, da je bila ukradla zlat prstan. Dobila je 14 dnij zapora.
22 letni Peter Frankovič iz Št. Lovrenca pri Moši je poškodoval težko v pretepu nekega Emilija Burnika. Dobil je 3 mesece ječe.
Dne 28. oktobra lani je šlo nekaj goriških godcev gost v Št. Ferjan. Ko so se vračali ponoči v Gorico, sta zaostala malo za drugimi Jos. Stopar in Audr. Jež, katera sta napadla dva domačna, neki B. Mužina in Mi-zerit. Baje sta se hotela polastiti inštrumentov. Mužina je udaril Stoparja tako, da je čutil ta bolečine 40 dnij. Mužina je obsojen na 4-^^seeg^^H^č^.^.iiggtpin vsak mesec.
Iz Blljane nam poročajo, da tamkajšnji župnik izliva svoj strup na nekatere mladeniče, katerim pa se sicer ne more nič^ slabega reči. Zmerja jih s šmrkovci, češ, če le malo čitajo, pa hočejo ,reč vedeti, kakor duhoven, ki je študiral IG let. To je pač grdo, v cerkvi tako govoriti, zlasti še, ker ni res, da bi se kdo postavljal s svojim znanjem tako, kakor pravi on. Grdo je, ko jih zmerja z brezverci, ferku-lini, šmrkci itd. ter šunta druge ljudi, da naj se obrnejo od njih, kakor od psov, da so kakor gnila jajca, ki razširjajo svoj liberalen smrad okoli. Napredne časopise imenuje kugo, ter naj se jih vrže na gnoj, Nekateri se nad takim« besedami zgražajo, drugi se pa smejejo, pravijo pa: naj bi bi imel župnik svoje ljudi pri sebi, ne pa tujih, pa bi ne bilo govorjenja altroehe gnila jajca! V nedeljo je neko Oletno deklico tako vdaril po glavi, da je ta trčila v zraven stoječo, 8 leta staro, da je le s težavo zadržala jok. To ni bil prvi udarec! Ljudje pri nas so mirni, verni ter spoštujejo duhovne še preveč in se ne marajo prepirati. Župnik pa je unet za /dražbo ter se zaganja v nekatere vsako nedeljo, toliko da jih ne imenuje. Jasno je, da sam spleta in hoče prepir.
Žrtev volilne agitacije v Doberdobu.      Pišejo
nam: Pri občinskih volitvah v pondeljek se je pripetil grozno žalosfen slučaj, ki nam kaže posledice neukročene in zaslepljene človeške strasti. Naš župan hoče na vsak način še nadalje vladati v občini, naj velja kar hoče, in naj je občinarjom prav ali ne. Med njegovimi ukupljenimi volilci je bil tudi že bolj postaren mož, ki je v zadnjem času služboval v Gorici. Da si ga bolj gotovo priveze na-se, je posredoval naš župan, da je dobil dotičnik službo pri enem svojih pristašev v domači vasi. V nedeljo tik pred volitvami je ta revež dobil toliko denarja na roko, da se je ž njim oprostil od svojih dosedanjih prijateljev, katerim je kaj dolgoval. Šel je potem v županovo oštarijo pit. Bil je že drugače prijatelj vinske kapljice, kaj še-le, če se je je dobilo tako po ceni. Pil je za žive in mrtve z drugimi županovimi ukupljenei pozno v noč. Priče pravijo, da so gospod župan ob eni po polnoči sami napajali vo-lilce s šnopsom. Oni revež se že ni mogel več ganiti z mesta. Morali so ga odnesti, ne domov, na njegovo posteljo, ampak.v¦— županovo stalo. Menda za to, da bi drugi dan toliko bolj gotovo volil za gospoda župana. Zjutraj s(. šli moža klicat, ali ni se odzval več. Našli so ga z obrazom zaritega v listje, že trdega. Sodi se, da se je nesrečnež zadušil, ker se ni mogel obrniti.   Mrtveca so
potem odnesli v njegovo stanovanje, kjer je ležala bolna v postelji ediua mu hčerka.... Kdo je kri' te smrti, vprašamo, kdo je kriv te grozne žrtve?! Vprašamo posebno slavno politično gosposko v Gradišču, ki gre našemu neslavnemu županu toliko na roko!
Zmrznenega SO našli 33 letnega Ivana Primožiča iz Podgore. Šel je od doma, ko se pa ni vrnil, ga je šel iskat brat/ner-irasel zmrznenega v Italiji na Podlanščeku; r- Na lice mesta so prišli takoj karabinjeri iz Št. Petra ter sodnik iz Čedada.
Pomota. ~~ V notici, v kateri smo poročali, da dobivajo tukajšnje vojaštvo sedaj meso iz Trsta, se nam je minila pomota. Mesc ni po 58 -vin., marveč po I K 58 v za kg, kar so si pa cenj. čitatelji gotovo že sami popravili.
Nevaren tiček iz Italije.    - Jos. Apoiionio
iz Italije dela v Bromovih opekarnah. Te dni zvečer se je vrnil na svoje stanovanje ter začel groziti svojim tovarišem in se spravil nad nekoga Zuccola tako, da se je bilo bati, da se pripeti kaka nesreča. Bekel je, da hoče koga ubiti. Poklicali so redarje, ki so tega laškega bandita spravili na varno. Kakor se vidi, smo v Gorici dobro založeni z nevarnimi elementi iz Italije,
Zaprli SO 251etnega A. Collasante iz Italije, ker ga imajo na sunm,da je kradel. Jed-naka usoda je zadela 14letnega Al. Pertota.
Odprti lekarni, ~- Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich,
Zlata Zapestnica se je zgubila od „ Trgovskega Doma" do Gosposke ulice v četrtek zjutraj. Kdor jo je našel, naj se oglasi v našem upravništvu, kjer '1°M lopo nagrado.
Našlo Se je na velikem plesu v .»Trgovskem Domu": 1 piknika, 1 igla za v lase, J rjava torbica z ruto in malo svoto, Oglasiti se je v „Trgovskem Domu".
Fantje V Vrtojbi priredijo jutri 5. februarja ples v prostorih g. Maraža.
Kobarldskl fantje In dekleta vabijo na ples v
nedeljo 5. t, m. v dobro znano Žganovo gostilno, kjer bode svirala češka godba na lok. Začetek ob 8. zvečer.
Mučno trpljenje sta protin in trganje, vendar se ni treba bati, da mi moral kdo zaradi teh bolezni ležati po več mesecev ali pa obiskovati kopališča, ker rabijo zdravniške avtoritete poslednji čas tako zaslovelo Zoltanovo mazilo in trdijo soglasno, da služi to mazilo prav dobro celo za težke obolelosti in da so celo taki, ki so trpeli 10-15 let .in brezuspešno rabili kopališča, po večkratni porabi tega izredno dobrodejnega mazila, bili te zoprne bolezni docela prosti. Ker je to mazilo postalo vseobči zaklad, se zatorej dobiva po vseh večjih lekarnah.
0 bojih v Mandžuriji
sta poslala- oba vrhovna poveljaika, ruski in japoski, poročila, iz katerih se vidi, da vojne operacije, pričete v zadnjem času, še niso prenehale. Rusi se držijo na levem bregu reke Hunho. Prezgodaj je, govoriti" o zmagah in porazili.
Tretja in četrta ruska eskadra.
Kodanjski list „Politiken" je izvedel iz zanesljivega vira iz Libave: Potem ko meseca februvarja odpluje od tukaj tretja eskadra pod poveljstvom admirala Negobatova, odide meseca aprila iz Kronstadta četrta eskadra. Obe ..e^M.Jto-lbmbnržko^.ameriSka-pa]Abrodiia--družba preskrbovala s premogom, v to svrho je ista najela več pamikov, med temi tudi nekoliko danskih.
Kuropatklnova ofenziva ponesrečila?
„Daily Telegraph" poroča iz Tokya od 31. januvarja: Kuropatkinov poskus, da bi na bokih objel japonsko armado, se ni posrečil, Njegova glavna pozicija napravjja tukaj utis, da je verjetno, da se bo moral z vso armado umakniti do preko Miikdena, Pozitiven vspeh japonskega prodiranja je, da je moral Kuro-patkin v okrogu približno i) milj od Heikon-taja ostaviti vse pozicije. Vsled zamrznjene zemlje in silnega mraza ni sedaj možno graditi nove vtrdbe oziroma bivališča. Ruske iz-gube v bojih od 25. do 29. t, m, se ceni sedaj na 30 do 42 tisoč, zgube Japoncev na 700. Rusi so ostavili na bojišču 10.000 mrtvih.
0 zadnjih bojih poroča Kuropatkin, in sicer da so Japonci 28, pr. m. ob 7. url zvečer pričeli z ofenzivo, ali so bili prisiljeni, umakniti se. Istočasno so prodirali proti Sandiozi, pa so tudi morali prenehati z ofenzivo. Rusi so zavzeli kraj San-tajce ter veči del vasi Labataj, Ruske izgube so bilo neznatne. Dno 27. so m morali Japonci zopet umakniti. General Grippenberg poroča, da so vzeli Rusi celo vrsto utrjenih vasij. Vsi sovražnikovi napadi so bili vsled hrabrofiti ruskih vojakov odbiti, Generala Mi-ščenko in Kondratovič sta dobila lahke rane. Vas Bajtajce so skušali Japonci dvakrat vzeti, pa so bili vselej odbiti. Ruske izgube v času od 25. do 28. m. m. znašajo baje okoli 10.000, japonske pa so šo mnogo veče. — Japonci so se umaknili iz dveh vasij, katere so zasedli Rusi. 28. pr. m. se je nadaljeval boj, in Japonci so se umaknili proti jup. Ruska konjenica se je po ruskih poročilih pomaknila za 17 km dalje proti jugu.
Zadnje vesti.
Boji pri Mukdenu se nadaljujejo. Rusi so vzeli Cant4intenan ter preguali Japonce, ki imajo vel m,,  izgube.
Bi skup Strosmajer
obhaja danes svoj 90. rojstni dan. Ne le Hrvatska, marveč vse Slovanstvo se spominja danes vrlega moža in velikega mecona Jugoslovanov. Slava mu!
Kadar žejen Arab v puščavi jemlje v usta kamenčke namesto vode, si s tem ne ugasi Žeje, marveč se zgolj prevara. Vprašanje je, če morda jaz ne varam sebe ? Znovič tičita v meni dva Človeka: gledalec iu igralec, in znovič začenja prvi drugega kritikovati ter pogostoma šale zbijati ž njim. Ta Floševski, skeptik, ta Ploševski^ ki nima popolne in neomahljive vere v bistvo duše, ali je zaljubljen samo v dušo, se mi dozdeva v resnici smešen. Kaj je ta najin odnošaj? časih vidim v njem zgolj umetni plod moje boleha ve vneme. Sedaj šele sem v resnici tak, kakor oni ptič, ki vleče eno perutnico po tleh. Obsodil sem na kap polovico .lastnega bitja, živim zgolj pol Življenja ter naročam ljubiti me le s polovico ljubezni! Prazno naročilo! Ločiti poželjenje od ljubezni, je takisto nemogoče kakor ločiti mišljenje od življenja. Morem misliti le kot človek, prav tako zamorem tudi le ljubiti kot Človek.! Celo verski občutki, najbolj idealni izmed vseh, sel javljajo z besedami, poklekovanjem in poljubovanjem j svetih rečij; jaz pa sem hotel, naj bi se ljubezen do ženske odrekla vsakoršnega učlovečenja, vsakoršne zveze z zemljo ter bivala na svetu na nadzemljski način.
Kaj je ona? — poželjenje in koprnenje. Kaj sem se trudil ji odvzeti ? — poželjenje in koprnenje. Prav j tako bi mogel stopiti k Angelici in ji reči: ker te lju-l °ini nad vse, ti obljubujem, da te ne bom ljubil.
V tem tiči nekaka velik« pomota. Bil sem v istini I tako zabiodel kakor v nekaki puščavi, zato ni nič! čudnega, da sem zagledal prikazen »fata morgana«. DnS 18. velikega srpana.
Včeraj so me mučile in me potrle razne misli. Nisem mogel spati; ne hote" pa se razburjati dalje, sem nehal vgrezati se v globel pesimizma, in jel sem misliti na Angelico ter si jo predstavljati. To mi pri-
naša zmerom olajšavo. Napeta domišljija mi predstavlja Angelico kakor živo, tako, da me kar mika spregovoriti ž njo. Spomnil sem se one zabave, ob času katere sem jo prvič zagledal kot odrastlo gospodično. V moj spomin se je vtisnila njena slika tako temeljito, kakor bi to bilo včeraj. Spominjam se belega krila, ozalšanega z vijolicami, golih rok, tega lica, nekoliko predrobnega, toda svežega kakor rano jutro, ter tako originalnega vsled drznega obrisa obrvij, nenavadne dolžine trepalnic in obilice mahu na obeh licih! Zdi se mi, da še čujem njen vprašajoči glas: »Ali mene poznaš, Leon?« Ob svojem času sem zapisal, da je to lice napravilo name vtis godbe, pre-tolmačene na človeške črte. Tičala je v njih obenem dekličja mičnost in ženska Čarobnost. Nikdar me še nobena ni vabila tako močno k sebi, in treba je bilo zares take Oirke, kakor je Lavra, da sem dopustil vzeti si to svojo izvoljenko in že zaročnico.
Nihče na svetu ne čuti bolje nego jaz, da besede: »Tvoj čar traja nad menoj,« ne morejo pripadati poetični izmišljotini, marveč biti težka istihitost. Njen čar traja nad menoj. Jaz je ne le ljubim, ne le želim, marveč jo najmočneje ljubim ; ona napolnuje do roba posode moje dopadajenje, vse predstave o ženski čarobnosti in mičnosti; ona me vleče k sebi s tako nepojasnivo močjo, s kakoršho magnet vleče železo. In ne more biti drugače: saj je vendar to ona in ista Angelica; prav nič se ni spremenila! To je to isto dekličje lice z žensko čarobnostjo; oni isti pogled, one iste trepalnice, obrvi, usta, roke, ona ista vitka postava. Sedaj ima ona samo eno mičnost več: mičnost izgubljenega raja.
toda kako orjaško brezno se nahaja med najinimi nekdanjimi in današnjimi! odnošaji!
Kadar se spomnim one nekdanje Angelice, katera je pričakovala kakor rešitve, mojih besed »Bodi m6ja«. se mi ne ljubi verjeti, da bi bili mogli biti kedaj taki časi. Misle* na to, začutim nekaj takega, kar mora čutiti, prišedši na boben velikaš, kateri je v letih bleska metal na vse strani naokrog denar, da se mu je čudil svet in kateremu je pozneje prišlo Živeti ob miloščini.
To noč, ko sem premišljeval o Angelici in se zagledal vanjo z očmi svoje duše, mi je prišlo v glavo, da še nimam nobene njene slike, in nakrat me je nad-vladala nepremagljiva volja: dobiti v last njeno sliko.
Te misli sem se oprijel z obema rokama in ta me je tako osrečila, da je vspričo nje zbežal spanec popolnoma od mene. »Imel te bom«, sem si mislil, »mogel bom priti, poljubovati tvoje roke, oči, usta — in ti me ne zapodiš od sebe.« In jel sem takoj misliti, kako to izvesti? Nisem mogel stopiti k Angelici in ji reči: »Naroči si svojo sliko na moje stroške,« toda s teto sem storil zmerom, kar sem hotel, in jo mogel pripraviti do tega, da ona izreče željo po Angeličini sliki. V Ploševu se nahaja cela galerija rodbinskih portretov, na katere je teta kaj ponosna, ker njej je mnogo do tega, da bi ondi ne manjkalo nobenega bližnjega. Spomnivši se njene velike naklonjenosti do Angelice, sem bil prepričan, da jo celo razveselim, ko jo dovedem do misli na portretiranje Angelice. Od te strani je pet minut razgovora zadoščevalo in zadeva se je mogla smatrati za dovršeno; jel sem samo misliti na to, komu naj zaupam izgotovljenje portreta. Z globokim zrlihljajem sem si mislil, da v nobenem slučaju ne spravim teh gospej v Pariz, kjer bi lahko izbiral med t&neljitostjo in objektivnostjo Bonnata, med drznim vzletom Karola Durana in milino Chaplaina.
(Dalje pridei)
Razgled po suefu. Dogodki na Ruskem.
Maksim Gorkije bil zaprt v Peterpavlovi trdnjavi. Dne 30. pr. m. je bil zaslišan prvič. Dolžijo ga, da je sestavil proklamacijo proti rnskiin častnikom ter se sploh močno deležil nemirov.
V  Varšavi je proglašeno obsedno stanje. 15oji po ulicah se nadaljujejo, ljudska kri teče. Neka dama je videla z balkona svoje hiše pretep delavcev z vojaki radi voza kruha. Šla je po revolver ter vstrelila med vojake. Stekla sta v hišo dva orožnika ter pobila damo na tla. Ko sta se vrnila naulico, so ju ljudje raztrgali.
V  Petrogradu in Moskvi je mir, *V Ba-tmnu je nekdo iz množice vstrelil nekega višjega policrj&kega uradnika. V Sebastopolu je položaj Še vedno jako resen.
Časnikarska društva v raznih mestih so pričela akcijo, da bi rešili Gorkega. Sklepajo se izjave, ki merijo na oproščenje velikega pisatelja.       *
Minister notranjih del, neprUjuMijeraknez Mlrski, je odstopil. Car je sprejel demisjjo.
Uradno se poroča, da je bilo v Petro gradu dne" 22. pr. m. ubitih 96 oseb, ranjenih pa 3S3.
Varšavsko-duuajsko železnico čujejo čete. Prevažanje vozov od Varšave do Visle so vstavili. Naznanila policije po ulicah je množica potrgala.
V  Iibavi je prišla depntacija delavcev h guvernerju ter mu sporočila svoje zahteve. Guverner je pozval delavce, naj prenehajo s štrajkom, ker bi bil drugače vsak dogovor nemogoč. Delavci so rekli, da so bili zapeljani.
1 V Kalešu je ustavljeno delo po vseh tovarnah. Tudi časopisi ne izhajajo.
O štrajku v Mitavi poročajo, da se bliža koncu. Tovarne so nekoliko ugodile zahtevam delavcev, pa tudi guverner je izjavil, da vlada hoče olajšati bedo delavcev, samo naj ne provzročajo vladi težav.
Londonski listi poročajo, da je car podpisal ukaz, v katerem je naročeno predsedniku ministerskega sveta Witteju, da razširi reforme, napovedane z ukazom 27. dec. 1904. Car je odredil, da se pozove ljudstvo, da se udeležuje vladanja po načinu, ki ga Witte določi. Preostalim na dan 22. pr. m. ubitih se odkaže renta, tudi ranjencem. Proglasiti se ima svoboda tiska. To bi bila magjia charta Rusije. Proglas društva tovarnarjev v Petrogradu o štrajku delavcev se glasi' Ker zbo-iDvalci priznavajo, da so biii delavci po zu-uanjih negospodarskih vzrokih zavedeni, kon-štatujejo soglasuo, da ue obstoja medsebojna mržnja med njimi iu delavci, ter sklenejo, da hočejo ugoditi delavcem v nastopnih tockali; Določitev kazni. Kadi zamude časa se ne sme nobenega kaznovati. Ukreniti se nima ničesar, da bi se izvedelo za povzročitelje in voditelje štrajka, Nabirati se morajo sredstva, ki se uporabijo za podporo delavskih obitelji, oškodovanih dne 22. pr. m. V tem ozira se ne sme delati aikake razlike med delavci, M so svojevoljno pričeli štrajkati, in med delavci, ki so bili v to prisiljeni. Zborovale! so .-Menili, da ne izplačajo (Mavcem za dobo štrajka nikakoršne dnine, potrebni!:* delavcem pa po-deie podporo, M je ne bo treba vračati.
Poročilo iz Petrograda javlja, da je Maksim Gorki izpuščen iz zaporov.
V  Varšavi je bilo povodom zadnjih nemirov ubitih 600 oseb, ranjenih pa 1000.
Iz več krajev, kakor iz Libave/ Sanjari, Kijeva itd. prihajajo poročila, da je štrajk končan.
Car je sprejel v Carskojem Selu depu-tacijo delavcev, obstoječo iz 36 članov. Spremljal jih je finančni minister in guverner Trepov. Car je nagovoril deputacijo: Zdrav-stvujte rebjata (otroci)! Odposlanci so odgovorili: Zdravstvujte Vaše Veličestvo! Na to pa je govoril car tako-le:
„Jaz sem Vas pozval semkaj, da slišite moje besede iz mojih lastnih ust ter jih priobčite vašim drugom. Prišlo je do obžalovanja vredmh dogodkih z vsemi žalostnimi in neizogibnimi posledicami, ker ste se dali zapeljati in varati od izdajalcev in sovražnikov naše domovine, ko so vas isti pozvali, da odpošljete meni prošnjo o svojih potrebah. Ti ljudje so provzročili s tem upor proti meni in moji vladi, ker so vas prisilili, da prenehate z delom, in to v času, ko morajo vsi pravi Rusi delati, da moremo našega trdovratnega sovražnika poraziti. Ustajain uporne demonstracije zavajajo vedno   množico do nemirov, M od
svoje strani vedno prisilijo oblastnije, da rabijo orožje, vsled česar padejo potem tudi nedolžne žrtve. Vem, da življenje delavca ni lahko; mnogo jo treba še organizovati in poboljšati; toda potrpite! Vi veste, da je treba biti nasproti mojstrom pravični, da je treba imeti obzira glede na naše industrijalne razmere — a da meni pojasnite Vaše potrebe potom uporne množice, to je zločin. Skrbe 2a blagor delavcev hočem podvzeti mere, da storim vse mogoče za zboljšanje njihove osode ter da jim zavarujem zakonito pot, po kateri se bo njihove zahteve preiskovalo. Zaupam na lojalna čutstva delavcev in na njih vdanost do mene ter jim njihovo hudobijo odpirš Č imr.~ Povrnite se nr svoje deUv ter vršite s svojimi drug! svojo dolžnost, da VfiiA pomaga Bog!"*
V Lodzu je bilo prišlo do spopada med štrajkovei hi vojaštvom. Del delavcev se je hotel vrniti na delo, drugi pa so jih odvračali. Prišlo je vojaštvo ter streljalo. Štrajkujoči so streljali z revolverji.
Car je sprejel še drugo deputacijo delavcev. -    Popa Gapona su zaprli.
Državni tim. — K seji 31. pr. m. imamo še omenjati, da je pasi. Rizzi predlagal zakon, s katerim naj se omeji izdelovanje umetnega in na pol vina. Posl. Žitnik je interpeliral radi jezikovnih razmer na utrakvističnih šolah na Koroškem. Potem je prišel na vrsto znani nujni predlog Vsenemcev zaradi kaplana Pe-trana. — Predlog je utemeljeval posl. Berger, ki je opisal, v kako sumljivem položaju so našli mrtvega Petrana v duhovski kaznilnici v Mitterbergu. Bil je ves opraskan, napol slečen in raztrgan, a vendar ga ni nobena komisija pregledala, niti preoblekli ga niso. Duhovnik Pe-tran je prišel v kaznilnico poglavitno zaradi tega, ker so mu bila znana zelo delikatna razmerja škofa Doppelbauraz raznimi linškimi damami. Nadalje je opisovat, kako kruto se postopa z duhovniki v imenovani kaznilnici. Neki duhovnik je tam že 17 let; mnogo zaprtih je zblaznelo, drugi so umrli nenadne smrti. Govornik je nastopil proti premoči*kle-rikalizma ter opozarjal, da član duhovništva skoraj nikoli ne prestoji kazni, ako ga obsodijo državne oblasti. Tako je bil neki duhovnik kot urednik „Neue Warte" zaradi obrekovanja in žaljenja na časti obsojen v enomesečno iečo. Škof Doppelbauer pa mu je poslal sveto podobico z napisom: „Siadko je zaradi Jezusa trpeti preganjanja." Iz pisarne prestolonaslednikove je dobil isti duhovnik priznalno pismo, v katerem se mu izreka zu patriotično postopanje zahvala. Kaj čudu, da se mu je tudi kazen spremenila v globo, ki so jo drugi zanj plačali.
Oemisija ogrskega ministsrsfva. — Mmisterski
predsednik Tisza je bil 1. t. m. v avdijenci pri cesarju ter mu je formalno izročil demi-sijo ogrskega ministerstva. Nasvetoval je, naj cesar pokliče grofa Jul, Andrassvja, da mu poroča o položaju. — Baje pride v avdijenco k cesarju tudi Košut.
Na občnem zboru pol. društva »Edinost" t Trstu
so sprejeli tako-le resolucijo:
„Občni zbor in javni shod sklican od pol. društva »Edinost" na 21). januvarja 1905. v Sokolovo telovadnico v Trstu poživlja vse slovenske poslance, naj idkar ne privolijo v samolaško vseučilišče v Trstu in naj sedanji moment porabijo v to, da se tržaškim Slovencem preskrbi v Trstu slov. ljudsko in srednješolstvo,  zlasti pa trgovsko in obrtno."
PrODrtsanOSt, — Neki nemški kmet je hotel poslati sinu, H je bil pri vojakih, nek&j jest-vin za božične praznike. Spravil je gnjat, različne klobase, reberca, nekaj potvic itd. v koš, našil skrbno pokrov in ne^el sam pošiljatev na pošto. Uradnik mu vrne koš, da mu listek z naročilom, naj zapiše nanj naslov in naj ga obesi. Po eni uri se vrne nemški kmet k uradniku, ki pa ni mogel na noben način opaziti pritrjenega naslova. „Saj sem rekol". je rekel uradnik „da morate obesiti naslov". — „Sem tudi storil" mu je odvrnil kmet, nasmehnil se je prebrisano in je pokazal na svoj vrat, na katerem je visel naslov.
Ponočna služba notarjev. — Najvišji sodni
dvor je te dni razsodil, da je kriv disciplinarnega prestopka notar, ki po svojih uradnih urah zapusti kraj svojega uradovanja. Neki notar je bil obsojen na globo, ker je odhajal pop. ob 5. uri iz uradnega kraja v drugi kraj, kjer je imel svojo družino, ter prihajal dop. ob 10. uri v svojo pisarno. Notar mora biti pristopen za stranke v svojem uradnem kraju v vsakem času, torej tudi ponoči, v nujnih Blučajih. — Da bi se moglo prisiliti zdravnika, da gre ponoči k bolniku, za to še ni nikake postavne določbe.
RatOntlM imida. — V republiki Panama (Amerika) je poveljnik armade Estebau Huer-tas prosil vlado, naj armadi izplača za dva meseca in naj jo potem razpusti. Zagotovil je mirno razoroženje in dejal, da je vzdržanje čisto nepotrebno, ker je v urejenih razmerah, da popolnoma zadostuje zadostuje za red stra-žarstvo. Vlada je nasvet in željo odbila. Čez nekaj časa je vsa nomada obkolila vladno palačo — in vlada je iz strahu po posredovanju poslanika Združenih držav dovolila vendarle, kar bi bila morala poprej storiti.
Deliiskj štrajk in Japonci. — ituski generalni štab je dobil iz iz Pariza to-le poročilo: ^Londonski dopisniki tukajšnjih listov zatrjujejo, da so nemire in stavko v pomorskih zavodih v Petrogradu, Libavi in Sebastopolu, kakor tudi štrajk v premogokopih na Vestfal-skem, kjer stavka okoli 200.000 premogarjev, provzročili angleško-japonski provokaterji, da M s tem preprečili, da bi ne moglo odpluti ;J brodovje iz Libave in črnomorsko ladjevje iz Sebastopola. Za to agitacijo so izdane ogromne vsote. Povejte ruskemu narodu resnico! Zbog tega so vse simpatije Francije na strani svoje zaveznice Rusije t14 K temu dostavljajo pariški listi, da so nemiri v Rusiji brez dvoma delo Japoncev, a ne delo božje previdnosti, kakor zatrjuje maršal Ojama v svoji proklamaciji.
VolHve na Ogrskem, Izvoljenih je v ogrski državni zbor 1UO liberalcev, 16# Košuto v c e v, 20 zastopnikov ljudske stranke, 24 disidentov, 12 pristašev Runffva, T nacionalistov, 4 „ divjaki" in 2 soc. demokrata. 14 ožjih volitev je razpisanih,
Poslano.*)
Izjaua.
Vsled dopisa v »Soči« od dne 30. decembra 1904 izjavljam, da se vsebina mojih okrožnic ni nanašala na v gor navedenem  dopisu podpisane  trgovce.
Ajdovščina, 3J. jati. lilO«.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Anton Krušic
krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št 33
izdeluje
vsakovrstne obleke = ¦ za vsak stan,
kakor tudi
za civilne, vojaške In držav, uradnika.
Posebno priporoča
fino črno blago
za salone, frack, smo-king, jakete in sako,
atere obleke  se  rabijo posebno na  plesih v predpustnem času.
Cene zmerne.
Društvo  svobodomiselnih  slovenskih- akademikov
„Sava" na Dunaju priredi svoj V. redni občni zbor dne 8. svečana 1905. ob '/. 8 zvečer v prostorih: Spodnja Budjevička VIII. Alser-strasse 7. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli.
Najmanjše armade na svetu, — Luksemburg
ima\ 185 orožnikov, 170 prostovoljcev in 39 godcev. Za slučaj vojne se lahko pomnoži Število prostovoljcev celo na 250 mož! V republiki San Marino so uvedli splošno vojno dolžnost, tako da ima devet kompanij, in sicer 950 in 38 častnikov pod enim maršalom. To pa le v vojnem času, drugače šteje armada le eno kompanijo t. j. 00 mož. Čudno je razmerje med številom častnikov in med številom navadnih vojakov v republiki Liberija, kjer je častnikov «00, prostakov pa 700.
Papež Pij trguje z redovi.   - Reški nNovi
List" piše: Te dni je dobila gospa Ana Mi-lišič iz Makarske od sv. očeta Pija X. red „pro Keclesia ot Pontefice", No, ali veste, kaj je ta gospa storila za cerkev in državo V Darovala je papežu 140.000 kron, katero vsoto je te dni njen nečak; spljetskl kanonik Poldo Ivauiševič, odštel v Vatikanu. V času, ko je ta plemenita gospa storila to krščansko" delo, so naši Zagorel v okolici Makarske umirali gladu. Pa pravijo, da se ne pre-rojujemo v KristuV!"
Japonska agitacija na Ruskem, ......o tej agitaciji je priobčil „Ruski Invalid" nastopno poročilo: Vojnemu ministru je došla iz Pariza sledeča brzojavka: Londonski dopisnik jo br-zojavil, da je japonska vlada razdelila meri ruske socijal i stiske revolucijomirje, liberalce in delavce 18 milijone rubljev, da bi vprizorili neredov v Rusiji. Nameravalo se je uničiti vse pomorske zavode, onemogočiti, da bi se baltiška in črnomorska eskadra odpravili na skrajni Vztok, preprečiti, da bi se generalu Ktiropatkinu pošiljala ojnčenja, strelivo in provijant, iu tako rusko vlado prisiliti, da sklene mir, ki je neobhodno potreben Japonski, nahajajoči se pred bankerotom,
Ure na nihalo
so zadnja novost. Te f.'ram'0-.ko miniaturne uro na nibalo so'c|ol»;<» 70 em,"skatlja je iz oiehove^a Iesa,f fino Ipolitiraiiu. Z umetno izrezljanimi obkladki tei itfi.i VsakO uro najlepše koračnice in plese. (lena z zibojem iu ml-po^iljanjeni le 8 grld. Ntu ura liiez godbe, a bij« pol in eele ure. z zabojem in odposiljanjem samo 6 gld. Da bije kakor ura zvonika grld. 6-50. Te ure niso samo zanesljivo točno idoče, ampak tudi lep okras vsake sobe. tturiilkn z .".onoeni iu po ncč-i so
m-oHl-co tablico s številkami jtkl. 1-70. Budilka ; gorita).
igra me-.to zvoni {>ld. (>•—
Ka/poMlja po povzetju. Kar no ugaja vino denar. Cenik ur, verižic, prstanov itd. zastonj in franko.
Josip Spleging, Dunaj I.
Postgraais št. 2-93
Sveže meso I. vrste.
Izvozna hiša na debelo.
Uazpošiljam   vsak  dan   sveže   zaklano meso prve vrste, goveje, telečje in tudi mastno perutnino po nizkih cenah v košu f> kg franko proti povzetju: 5 kg sveže goveje meso v zadnjem delu   K 4"8U
»„     „   teletina     .......„ 4-«0
5 ,. mastna vr). Aa piščeta .    .    .    .    „ 7" -
Ignac Herbst    Bohoma Z.
^Galicija.
Med. univ. dr. E. Dereani
prične s ^^rr l. februarjem ^^-
zviševati splošno zdravniško prakso.
Brezplačno zdravljenje za uboge bolne na očeh in ušesih, tudt nadalje od 10,—11. ure dopoludne.
• • • •   §roh)i h»g šf. Z J. nadstropje.   • • • •
Naznanilo.
Valjčni inlht Vinkota Majdiča v Kranju naznanja svojim cenjenim odjemalcem in ostalemu občinstvu, da je oddal zastopstvo in zalogo lastnih izdelkov za Gorico in okolico tvrdki
C Sicherle & C^o^Gorici.
Nadaljni naklonjenosti se toplo priporoča.   ;            4     -.-^«^,...
Zalogo
Gledališka ulica št.
Ivan  Kravo s
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
—   ulica Vstturini it, 3.  —
Išče se
učenca =
za knjigarno in trgovino z muzikalijami •                  in umetninami.                ~
Ponudbe na:
Goriška Tiskarna fl.Gabršček.
¦|tJt|t|titJtjF|t
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Gapsici comp.
Nadomestek za
Paln-Exp9ller
je spir.Sno priznano kot lafrstno bol Itlsžojoeu luunllo; cena 80 vin., K 140 in K 2 se dobiva v vseh lekarn; h.
Pri nakupovanju tega povsed priljubljenega domaČega srrd.-tva, naj se Jemlje le originalne steklenice v *>katljali z n šo zaščitno znamko „81dro* iz liichtorjou* lekarne, pot^m se ie grtovo prejelo originalni izdelek. ™ RICHTBRJEVA LEKARNA |~-^ <&%             k ..zlatem levu" v Pragi            f ¦$.
1 4j       Eiisabothgasst' št. f> nova.        tj,
^ži                Dnevno razpošiljanje.                \iSw
F« j                 iz Seg-edlna
aprikasss JL                                    tirano pristna,
priznano izvrstne vrsto. Lastni pridelek kg za K fi. Razpošilja po povzetju od \% k«- dalje franko. Kar ne ugaja se sprejme nazaj, IJzorci na zahtevo zastonj in franko. Poslovnica za razpošiljanje deželnih pridelkov H^upt; A. Ruioir Budimpešta, VIL Ovo-dag. 22. G Z L
Lekama  Cristofoletti   v 6orici na f ravniku.
Trskino (Štokfiievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez
nim In splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barvo po K140, belo barve K. 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosobno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
jo,—........— »-j- »v -v—-----4------^.   w .v,., „^.„ ov zdravijo v kratkem času in z gotovostjo
vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
Cena ene steklen ce je l krono 40 vinarjev.----------
Opomba.  Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem   kcm.
laboratoriju p red no se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemaleeni
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
4K   Cristofolettijeva pijača iz kine fn želeja   H^
« jboljšl pripomoček pri z-inrvljenlu s «rs* ni m oljem. Ena steklenica stane 1  krono GO  vinarjev.
jirskim ictrno olje se železnim jodecem.   S tem olj*
\se kostno bole/.ni, žle/.ni otoki,
Banka JSlavija"
razpisuje nekaj mest potovalnih uradnikov. Reflek-tantje naj's prošnjami predlože tudi reference svojega dosedanjega službovanja.               #
Generalni zas'op banke »Slavije" v Ljubljani.
------Mihael  Ussai------
kovaška in ključavničarska delavnica   »>
Židovska ulica št* 7.
Zaloga štedilnikov, sesuik in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov.   <*«**^«**r
DIJAMANTI za rezanje stekla
od K 1-80, 2-40, 3*—, 4-—, 5-—, 6'—, 8-—, 10'—» 12-—, 15.—, 20'—, 30-—
«—- nad 10,000 komadov ima v zalogi —— ANGELO CASAGRANDE v Trstu
trtici di Chioza 1,      Razpošiljatev tudi posameznih komadov po povzetju.      Telefon 994
Nova trgovina v Gorici.
OtvoriU.jyno,,noyo trgovino, ki ima:
knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine. (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)_______
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust.
Slike: zgodovinsko, posvetne in nabožne, slovanskih umclni&ov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi * Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrnjena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut.
Roj;ikom v mestu in na deželi se loplo priporočamo
Jsriška Tiskarna" A, Gahršček.
POZOR!
Boleh nI m zdravje.
POZOR I
Slabotnim moč.
Pakraške kapljice in slavonska biljovina sla danes najbolj priljubljena ljudska loka' ker delujeta gotovo in z najboljšim vspohom ter sta si odprla pot v vso kraje sveta,,
Puktotko IranlHpo • 'l'0 delujejo izvrstno pri vedi že-rdKIdbKB Hd|ll|II«6 . lodčnih in črevesnih bolc/.nih, odstranjujejo grčeve bolezni v želodcu, gonijo vetrov« tor čistijo kri, pospešujejo prebavo, uničujejo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge iz to izvirajoče bolezni.
Zdravijo vse jetrne bolezni; najbolje sredstvo proti boleznim maternice in madrona, radi tega ne bi smela manjkati v nobeni mestni ne kmečki hiši. Vsakdo naj naroča in naslovi:
Peter Jurišič, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija).
Cena je sledeča franko na vsako pošto:
12 steklenic (l ducat)........5 kron — vin.
24        „         (2     „    )........8     „     (50    „
36        „         (3     „   )........12     „     40    „
48        „         (4     „   >.......16     „     -    „
60        „         (a     „   )........18    „     —    „
Manj nego 12 steklenic se ne pošilja, viumariu preaoeirje Kmetom moc                                                                                  ... . ...   ,
praških kapljic in s vonske bi jevine. SlaVOBSlO 61^81 !!$$Lv%Z™LŠ3™SZ rejeniu kašlju, prsoboli, hrapavosti v grlu, težkemu dihanju, naduhi, kataru, odstranja goste sline ter deluje izvrstno pri vseh najstarejih prsnih in pljučnih boleznih.
Cena je sledeča franko na vsako pošto: 2 originalni steklenici 3 K 40 v., 4 originalni steklenici 5 K 80 v., 6 originalu, steklenic 8 K 20 v. Man je nego 2 steklenici se ne pošilja. Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Priporočam, da naroča vsakdo izključno le pod naslovom :
Manje nego i
> ---¦   «--?-¦  roga
Peter Jurišič, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija).
Dožnja
Ameriko
za gld. 100.
^^^Pl
Dožnja
u
Ameriko
za gld. 100.
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 100
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Monfana, Cilifornija itd. toliko viSje kolikor je tarifua cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki 'dražbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov:
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
)\nton 3vanov pečenko - Gorica
TEKJMLlSČE JOSIPA VERDIJA št. 26.
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin » lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»Delniške družbe združenih pivo-varen Zaleo-laški Trg in pttenjskega piva »prazdroj* iz sloveče češke »me-Seunske pivovarne"-
Zaloga ledu,  karerega se oddaja 1   na debele od 100 kg naprej.
Gane zmorns. Postrsžba poštena In točna.
m
Karol prasčiH,
pekovski mojster in  sladeičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače zs birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Potatzky v Corici.
Xr sredi RaStelJa 7.
TR60V1NA NA DROBNO IN D^tl.O.
Na|c8nei«yityp9VtlSČ8 ilraberikeia la drobnega bta|a t«r tkaili, praja 1* nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše in Seotjarje.
STetlnjlce. — Rožni venel. — Masne knjižico.
tišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi,   t    35-8
Fine dunajske salame
razpošilja v zavojih po 5 kg proti povzetju za K 6-20, fine klobase iz šunke 1 kg K t-SO, fino posušeno meso * kg K 1-50.
J. «OU#ftW,
touarna klobas, Dunaj XDI. Oialiasfrasse 111.
sin
Gorica — na Travnikn štev. 23. ZaVoga:
vsakovrstnega stekla, steklene in porcelanaste posode, nožev, vilic, steklenic itd.
Izdela katerokoli steklarsko delo. Izbira svetilk,   električnih,   na plin ali
petrolej. Električne žepne svetilke. Posebnost:  izdelki  iz aluminija za
3        Prva koncesijonirana delavnica z mo-  Z.
<  tornim obratom za lino mehaniko^ Szifcor ma.  .> "J  tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd   L -4  Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih  h-•*§  telefonov, plina in vode.                               p
<      Poprave se izvršnjejo hitro in p^-oen!      >
i Ivan Fotočnilc & A. Hfigel I
1              Gorica, za vojašnico.             t 3  Precizijska Mamica preimeliv [za merjenji.  L
<J       t             Bogata zaloga                    >
5  raznih predmetov za razsvetljavo za plluovo  >
3                    in električno luč.                     *.
^  Oprave za  kopelji,  sesalke vseh  sistemov. —  »
2  Popravhjalnica automobilov, motociklov in dvo-  > 2  kole*. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje   ? ^  — Pnmpe, železne in kovinske cevi. Zaloga  > ^  mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih  > "5                           britev, škarij itd.                      c
•VvVVVVVV
BožjasL
Kdor trpi na bc-Jjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži o. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Schwannen-Apoteke, Frankfnrt a. M.
Caalkl aahtavaaa trazplaiaa.
©0
Namizno orodje in posodje vseh vrst.
Priznano težko posrebrnjene
najlepše forme.
Kompletne kasete mtiniz-iicgii orodja, posodja za omako, karo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele,  restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
¦¦ - ....... =      dinjstvo itd.      — - „ - _
C. kr. dvorni založniki
Ch. istofle & C." - Dunaj
I. Opernring 5 (Heinriclishof).
—   Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V  vseh mestih  zastopano po  prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelk gornjo tovarniško znamko in ime Christoflie
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
(C. VECCHIET) =   Corso 47 - TRST - Čorso 47   =
Priporoča   svojo   prodajalničo   zlafanine,   srabrnino   ter   žepnih, zlatih in srabrnlh ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter Žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. Cana zmerne.   ==
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom,
Naealatva in nadzorstvo je sklenilo v Bkupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4l/»%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%,
Stanja 31. dee. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojila 1,471.650-42 — Vrednost hiS 162.162*93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125-85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79.
^mmmmimmm^mmmmmmmm^^^š
et' Mizarska zadruga ^
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojcviiiin obratom na parno in rodno silo
naznanja, da izdoluje
naj različnejša pohištva
useh slogou
_____—------- ter sprejema v delo vsa večja>tavbena dela.___• „: ~~-----—
Podružnica v Trstu Via d) Piazza vecrjiia 1.   Zastopstvo Y Splfetu tor Orljentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Kerševani & Ul
¦ v Gorici       -~
StcInitrgšt.S (PiaizaDuomo)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov,
za umetno vezenje(rekamiranje)
Zaloga dvokotes.
Mehanična  delavnica  konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov.
Šivalne stroje in  poprave jamčiva od 5-10 let.

,tL
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Markaj
Te glasovite in nenadkriljive kapljice
sv. Marka se uporabljajo za notranje
in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje ;in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prelene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse boleznilnajjet-rib in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse '.z.jnje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki nisi. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naroeujejo točno pod naslovom ;
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj  kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 S, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate-(36 steklenic) U K, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic)117 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepnn Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
ustanovljena 1.1360.     niesfna lekarna, Zagreb,
Fflarkou trg šteu. 96, poleg cerkue su. marka. ¦—¦            Zdravje je največje bogastvo!            ¦¦-¦