Številka 295 Trst v sredo 25. oktobra 1905. Tečaj XXX, Edinost filuili ptlittčMfi iruitva „riimf* za Pnmrtki. V •dimoma Je moč t Izhaja vmmMl dan I. il ot> nedelian m o razni kiti od 5. an or» jut edeljkih oo an ziutrai. »nične oroasjajo po 3 hot6. f6 stotnik) aro/ih totmkarnan v Trutu in okolic:. JLjnohani, Gorici, i:'. Šriniu. Mariboru. Celovcu. Idriji, tn. Pftru, Sežani, Stbreimi. >oTemmwtu ita. 1b ssro/be sDreiema u o m v« iisu ,E Uont", tilm j trrio Ualattl *t. IS. — Frada* mre so ol 2. pop. 4« i s-cier. — v^ane f>y!»cnm 16 bi n« vrsto ieit: poslanice, «cartDice. '»vne ran vaje in domaći oiin« I o iofodbL —- TELEFON itn. 11&7. ok^^^rk««? laroinlM znaša is Tse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira, Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo tista, Ifefrankovana pisna se ae sprejemajo la rokopict se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo liata UREDNIŠTVO: ol. (Morvto Galattl 18. (Narodni dost.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik Eonaorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarns konsorcija lista „Edinost** v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti It. i*. Peitao-hraallaldnl račun št. 6&2.841. Pol. društvo „Edinost44 u Trstu. Vabilo j na redni občni zbor ki ga priredi politično društvo „Edinost" v Trstn dne 5. novembra t. I- ob 4. uri popol. v Sokolovi dvorani v „Nar. domu". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 't. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Odbor. I __ Brzojavne vesti. <*rof Pavel Szapary. reški guverner. BUDIMPEŠTA 24 Uradni list je pri-obSil cesarje.-o pismo, s katerim je na predlog mioistera&ega predsednika in min stra za trgovino imenovan guvernerjem na Reki ogrsic-hrvat*kem Pnmorju grof Pavel Sza-pary. Izrečeno u u je ob enem Ludi predsedstvo reške p »mornke oblestmje. Dalmatinski deželni zbor. ZADER 24. Na današnji »eji deželnega zrora je \ eč pcslaneev ulož io interpelacije, med temi prti. Maj»trov <5 (hrvat-ka ttranka) glede onisenja m( fivir a v dolini Narente, nidalje poa'. PanČ (Hrvat) glede ceuš»Dja 1» jc.nekega j* zera v okraju Makarska in po si. Vuk< t <5 (Sr' 1 glede po-paAitve gradnje r»e-.i8 z Budae v Špiei) v južai Dilcaaciji in g!ede pov š nja zit) piel mmiraa h letnih obrokov za grarJojn. ZADER 24. Zikoaski naSrt gled- ao-v« gs rfeželntga posojila v znesku tJOO.OOO kron za deieini melijoraoijsk: f ni je bil Vfprejet v drugem in trHem čitanju. Ist~-tafco so bili V9prejeti proračuni penaij^Rega fonda ljudskih učitel ev >;i leta 1905. in ItKMJ. Nekoliko drug h predlog je l> lo deloma rešen h, delno:a izročenih tozadevnim o :sekf m. Bukovinski deželni zbor. ĆERNOVICE 24. Na današnji seji deželnega zbora je imel rieielni glavar barcn j \Vaasiliko govor, v katerem je omenil razmere na Ogrskem. zborne« je energidn » protestirala proti vsakemu poskusu, ako bi se bolelo rušiti jed n?tvo arirale in siupne institucij«. Nemiri v rile. 8T. J AGO DK CHIL.E 24. Tukajšnji mesarji straikajo. Ker so čet», ki bo na ma- nevrih, odsotne, je štrajk zadobil značaj 1 rpan h nemirov. Vfieraj je morala policija vtČkrat streljati na druhal, ki je botčla ple- j 0 t> po bieab. Sedem o-eb je bilo uhit.h, mnogo pa : ranjenih. V podporo policiji so pozvani na pomoč gasilci. Isti patrulirajo po mestu oboroženi s puškami. Nemiri trajajo d*lje. D; n«s je ubil h pet o*eb. Vojni minister je izdal tujoo povelje da se povrneta z manever dva batali ona. Vendar je, kakor se poroča, pok varjt n tir železnice, da se zakasnijo četa. Trgovina miruje popolnoma. Predsednik Loubet * Madridu. MADRID 24. Predsednik Loubet je dospel včeraj semkaj ter je bil vsprejet od kralja, prinčev i a načelnikov vlad. MADRID 24. Kralj Alfonz je prired-l danes na čast predsednika Loubeta svečan diner, katerega so se vdeležli členi kraljeve obitelj', dvorni in državni dostojanstva ni ki. MADRID 34. Predpoludne ee je pred kraljem Aifjnzom in predsednikom I.oubetom vršila revija vojaških čtt. MADRID 24. SinoSi ob 6. uri je predsednik L. u bet vsprejel člene diplomatičnega zbora. Posamezne člene je predsedniku pred-s.a v i 1 fraacoski poslanik Cainbon. Loubet 1 89 je z vs kim razgovarjal. PARIZ 24. Predsednik Loubet je ba , varskemu princu Ferdinandu Mariji podelil veliki križ častne legije, razna druga odli-i kovanja pa španskim ministrom in drugim visokim dostojanstvenikom. MADRID 24. Republikanci, katerim se je zabranilo izročiti odreeo predsedniku Lou-becu, isto priobčili v listih. Adreea, ki so i jo podp sali republikanski pos'anci in seoa-to tj i ( slavi predsednika kakor zastopnika i .Francije, ki je aavstje svobode in demo kracije. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 24. Uradni list je pr-1 občil, ria je poslanec in urednik Josip Veppi*,T imetovan liti?arnim ministerijalnim ! svetovalcem v mimsterskem predsedstvu, i K&kor ee govori, bo miniaterijalnenau sve-tovaicu izročeno vodstvo tiskovnega oddelka. BUDIMPEŠTA 24. (Ogr. biro) Govori se, da bo ministerski predsednik F<-jerv:,rv i kandidiral v budimpešiaoskem II. okraju, | minister za trgovino Voio« pa v III. okraju, , in n&učni min ster Jurij Lukacs v Levcš i kem okraju. V teh okrajih so izpr&žnjcni mandati poslancev za državni zbor. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 24. Splošno se sidi, da b) ttkom tega tedna sestavljeno ministsistvo z \Vittejem na čela. HARKOV 24. Delavci so oplenili včeraj prodajalnice orožja ter so ss oborožili. j L'ati ne izhajajo. Ei del pekarii je razdejan, v diu^h j»s ustavljeno delo. Ž a dtnas je primanjkovalo kruha in živil. Za danes ob 10. uri dopoludne je pozvan shod v tovarno i za lokomc t ve. Bati ee je, da pride do krvavih spopalov. Štavilo o»eb, ki so bile včeraj j ranjene, je veliko. JEKATERINOSLAV 24. Železniški brzojav je poškodovan in kolodvor straži jo vojaki. Sodi se, da prično danes štrajkati roko lelaki in trgovski pomočniki. Zaleznidki in brz'javni uslužbenci so že ustavili delo.; Promet na mestni železnici je u:tavljen. j Kočije popolnoma primanjkujejo. Kolodvor in ekladišča so v temi. Tovarniški delavci J so se odpeljali v predmestja na vlakih, ki ^ so si jih sami sestavili ; vsled tega praznujejo . tudi tovarne. HARKOV 24. S več se je vršil shod, j j katerega se je vdehžilo 20.000 delavcev, : dijakov, učencev in meščanov. Klic : »Kozaki prihajajo !« je provziočil paniko, vsled katere je bilo mnogo ljudi poškodovanih. Ko je bil vzpostavljen aopet re.i, se je zbo- ^ rovanje nadaljevalo. Ko se je shod razišel, je množici zadela na oddelek konjaništva, j Mncžica je streljala z revolverji in je metala petardv. Ćete so trikrat streljale, dvakrat slepo. Na obeh Straneh je bilo mnogo os»b ranjenih. MOSKVA 24. (Petrogr. brz. agentura.) Ker je poštai promet vsled štrajka železniških uslužbencev vstavljen, se trgovinska korespendeaca mesta Muskve z dtžalo izvršuje brzojavnim pot^m. Moskva ima Živine še za osem dni, za tri tedne okajenega mesa i i za pet dni mlekarskih produktov. Cenej metu raste. o. Meko primanjkuje skoraj 1 povsod. Minister za promet knez Hilkov smatra položttj resnim. Gospodarsko poroč.lo predvidja, da Ee Živila čimdalje bolj podraže. Moskovski ] župan je bil obveščen, d* nameravajo pričeti šorajKati meseni delavci, ako se njihovim I zahtevam ne ugodi do 28. t. m. PETROGRAD 24. (Petrogr. brz. agent.) Vprašanje glede štrajka Železniških urada -i kov v P< trogradu nt še odločeno. Agentje smatrajo, da je potreben splošen štrajk, izlatt brzojavnih uradnikov, ker bi bilo potem mežno prekiniti premst vlakov, i Kcnečne odločitve ee pričakuje najpozneje do iobote. i - Štrajk ljudskih učiteljev. Z dežele. i. Štrajk je postal epidemifina boleeen, ki se širi v vse sloje. Pričeli so štrajkati delavci po rudnikih in tvornica h. Ufetavjjali so z delom in počivali so delavci, a počivalo je tudi delo v ridaikih in tvornicab. Zgubo fo trpeli v prvi vrsti revni delavci, ki ee preživljajo od daneB do jutri z delom svojih rok. Ali vsled zapostav- ljenega dela s* trpeli škodo tudi bogati lfstoiki rudnikov in tvornic. Delavci in njihove družine so trpele pomanjkanja, a delodajalci so t peli na mošojičkih, ki se niso polnili v čaeu, ko je počivalo delo. Š^odo sta trpe i obe stranki in nasledek je bil, da je navadno odnehala vsaka stranka nekoliko in delo se je nadaljevalo. Delavci so do neke mere dosegli svoj namen: znižanje delavnega Časa in zvišanje zaslužka. Štrajka pa so «e poprijeli tudi drugi < sloji, celo razne zbornice: deželni in [državni zbori. Račun tacih štrajkov : bo navadno plačali narodi, ker so se vršili na ! njihov račun. Sicer se je z abstinetc^, ali obstrukcijo tu pa tam tudi dosegel namen, i t. j.: poslanci so dosjgli raznih pravic narodom ' in strankam, z% katere so štrajkali. Nekaj nenavadnega in novega pa je štrajk ljudskih učiteljev. Zanimiv je tak pojav na Kranjskem. Viaaa in deželni zbor sta zapostavljala ž vljenske interese ljudskega uč.t?ljatva. Niso pomagale 1 svakojake prošnje; zato je prišel na vrsto ' štrajk na deželni učiteljski konferenci. Će tudi je tak nastop sam na sebi kaj krotek pojav, vendar je značiien. Značilno pa je tudi dejstvo, da ga vsa slovenska javnost spremlja z nekakim odobravanjem. Umevamo sicer tako odobravanje, ker je naperjeno v prvi vrsti proti vladi, ki ni naklonjena tudi s ovanskim splošnim zahtevam ; a posebej še ni naklonjena učiteljskim. Krivda, da je uSiteljstvo zapostavljeno, 'spada več na deželni zbor, nego na vb do. i Neivržoo dejBtvo je, da je državni zbor ' vsprejel sklep, po katerem spada deželam skrb za girotno vprašanje ljudskega ioistva. ! Krivda pada torej na državni zbor v toliko, i da je sklenil drž. š >lski zakon 1. 1869, ki je ! dežalam naložil bremena. Krivi pa so tudi 1 deželni zbori, ki so molče veprejeli deželne Šolske eakone 1. 1870. in s temi bremena, naložena deželam od države. Žahstno stanje ljudsko šolskega u5itelj-stva izreka obsodbo državnemu zboru in deželnim zborom, ako niBO vedeli, da bodo mogli najti sredBtvo v pokritje novih bremen. Kočljive razmere so posebno v južnih ; deželah, t. j. na Kranjskem, v Istri in na Goriškem. SlovenBki poslano; na Goriškem so zvra-čevali dosedaj vso krivdo na Bpecijaliteto v deželi, na okrajne šolske zaloge, mesto deželnega. Kjer imajo deželne šolske zalaga — in to je povaodi, ievzemši Gorleso — nosijo breme ljudskega šoletva več noma deželni zalogi, v katere Be stekajo dohodki ne le iz doklad na vse izredne davke, ampak tudi ;z onih na užitn oo. In ravno užitnina je precejšen vir dohodkom deželnim zalogom. Na Goriškem pa imajo, po krivdi slo-vecskih poslancev 1. 1870., mesto deželnega — okrajne šolske zaloge, kateri dobivajo PODLISTEK. 318 Prokletstvo. Szodovtaaki roman AfftaU i—a- — Nadaljeval la dovršil X. B. ToalA. Privel M. O—d. =— — Res je, je potrdil stražar, sedaj vidim. Nekdo se bliža semkaj. Je-li to duh pokojaike, je-li kak razbojnik, je rekel stražar, naperivši svojo sul oo pred-se. — Pusti to svojo sekiro, je rekel gro-bokop, to ni niti dub, n ti razbojnik, to je — ikot. — Kaj, škcf? se je začudil nočni stražar. — Da, nesrečni škof Ivan, je po no vi grobokop. To pa tam se mu mtii, kakor da ga je obsedel zli dob. Ko prihaja ta nesrečna ura, prihaja semkaj ter vprašaje, grede med grobovi. p< kojnike o svoji bodoči sreči. Daj, da se skrijeva za te-le prizidek, da naju ne opazi. Videl sem ga tu že večkrat, ali vsakokrat se preplaš m. Grobokop je skočil is jame in poletel v skrivališče, a za njim je skočil tudi junaški stražar. Za nekoliko trenotkov se je primaknila čudna prikaz*n, ikof Ivao. Ni bil mesečen,; ali prepir z banom D^trikcm mu je zmotil pamet, razburil živce. Stopal je počasi, ob« tirno med grobDvi, nikjer se mu ni aadela j noga. Raki je bil rasiiril, srepi očesi oprl v1 bakljo, a sivi obraz mu je bil kakor od ka-1 mena. Hirata sa je zaustavil pred grobom,' v kateri je bila zatakneaa baklja ter aprego-' voril svečano : — Mir in pokoj dnii tvoji, pokojnik aesaani! Vidiš, priiel sem k tebi v obiske, da te sekaj vprašam. Jaz eem Ivan, umeješ li, ikof Ivan. Nad tvojim grobom gori loč, to se mi vidi dobro aaameaje. Ti, ki si sve-tleji, meraš več vedeti. Povej mi, kski bodo moji prihodnji dnevi: ali črni, ali svetli ? Ne odgovarjtš? Odgovori, je zakl.cal jezno, na vrata tvojega groba trka škof Ivan, ki ti more pomagati z molitvijo, ako ti duša ni še prišla v raj. Rici, o I nese m li srečno svoje srebro in zlato, ali mi ga ne ugrabi kdo, reci ? Škof je nagnil uho proti grobu kakor da prisluškuje. — Dobro šepečeš neznani pokojnik, dobro. Fortuna se mi torej ae izneveri. Hoho! Meje zlato bo raatlo. Hvala ti, neznani pokojnik ! Molil bom sa tvojo dušo. Škof je blagoslovil grob in hotel je dalje. Ali noga se mu je zaustavila. Stal je pred praznim grobom. Stresel se je nekoliko in rekel: — Glej, tu zeva nov grob. Ta hiša še nima gosta. Škoda, da ga ni tu, da bi tndi njega vprašal za bodočnost. Sej je tndi ta pokojnik že dospel na drugi svet. Škoda! Škoda! Sedaj ae je Ivanovo oko obrnilo na zavito truplo. ' — Ha ! je vskriknil škof, tu si pokojni brat! Pa ts niso lepo spravili. Bog, v cunjah ! Prav ljubo mi je. Da čujemo, kaj mi porečeš ti, da ugibljem iz tvojega obraza ! Ivan je pokleknil poleg trupla, razmotal slamo, razgrnil platno. Baklja je sevala močneje in oiarila modri obraz Nikole Gre-gorov.es, obliti s črno krvjo, a is obraza sta mu buljili dve mrtvi očesi. — Jezus! Bog! Kri! Kri! Kri ! je zakričal Ivan, odakočivš', kakor da ga je kača pičila in sklenivši roki nad glavo. Oiesi sta se mu savrteli, ustnici zadrhtali in odletel je v temi med grobovi. Is skrivališča ne je izvlskel grobokop, izvlekel tudi stražar. — Ha I je menil grobokop, jaz pravim, da mi je ljubša moja lopata, nego Ivanova škofovska paliea. — Tudi meni moja snlioa. Lahko noč ! I — Lahko noč ! tvoje d' bodke jedino cd doklad na izravne davke pce&mien h okraje-. To je sioer krivično, h kak »r kaf• vzrok, da te ljudsko sol. vprašan ui redilo ugodno. Kajti tudi na Kranjskem, kjer imajo d-ž. šo1. zalog, je šo'-iko vprašanje nerešen , kakor na Goriškem, kjer »o se doslej zastonj bojevali za to, kar ie imajo od prvega početka na Kranjskem, a jim ni pomogla do ugodne rešitve. Logični tklepi iz tega so sledeči : Ali je bil nad četrtet «letni boj sovenskih deželnih poslancev za dosego deželnega šil. zaloga boj za prazen n;č, torej slepilo, da se ni reš lo pereče s )!sko vprašanje ; »li pa so irgovori deželnih poslancev na Kranjskem in drugod, kjer že imajo deželne šolske zaloge, z trte izviti. Resnica je namreč, da ono, za kar se je bojevalo na G jr skem, a že imj-jo na Kran skem, ni tam pomoglo do rešitve šol. vprašanja. K?sn:ca je, da je kranjsko š lako vpraštnje — kljubu dež. šoU zalogu— ravno tako zanemarjeno, kakor na Goriškem, kjer n majo deželnega šol. zaloga. Ono, na kar so se (pirali na Goriškem, ni dižalo na Kranj- i skem ! Torej je bil bo; na Goriškem ne le brezvapešen, ker so mu tili Lahi nasprotni, arcptK ttd po skLŠaji na Kranjskem brezpredmeten. Če ni pomagal tam, ne bi mogel pomagati nit tukaj. Zdaj, ko se je izjalovil b )j za dtž. šolski za'og ca Goriškem, r prijeli so se slovenski poslanci . . . Ta naj bi bila sredstvo, ki ut>j bi leČilo vse rane, torej tudi š.jleko vprašanje. Smešno, ako bi ne biio tuJi resLo — žalostno. Ali se ne pravi t): levi.i slepe miši z življen^kimi mU-res. učiteljstva ? ! Ali n; ue taljBtvo ob takem pr stopanju upravičeno — štrajkati ? Kdor trezno študira reševanje — boljše : zavlačevanje rešitve šal. vprašanja, mora priti do prepričanja, da je temu kriva malomarnost, ali nenaklonjen st, ali antipatija deželnih zborov na Kranjskem n G r.šiem do ugodne rešitve £o - tega vprašanja. R.š tve ni, ker se je ne mara. Pr zaavam >, da bi s* to vprešanje naj-1 ž e n najh.treje reševalo, ako bi država diU sredstva. No, tako rtševanje ni težko. Tako oi znal reševati vaakdo tudi najtežje probleme. Za tako reševanje ne bi treba o ubijat se na volitvah, ampak bi lahko volili vsaceg* bulaka, ker bi bil zmožen dovolj za reševanje vpraštnja na račen — k o g a d r u z e g f. In vendar grajo naš: poslanci večkrat viego Micke kovačeve: pl bi gi . . . plačal pa nič! Tudi pripres*) ljudstvo uvidevatako in jednako delovanje poslancev, zato pa marsikje ne mara n č več al šati o njih, če tudi je sa pred leti stavilo vanje vse zaupanje. Ne le šolsko, ampak tudi draga vprašaja apć spanje pravičnega, ker poslanci so taki, kakorani bo in kakoršne smo volili. Kdaj bo drugačs ? Deželni zbor istrski. — Odstop tržaškega namestnika? Dunajska »Icformatkn« beleži a.cer že znano dejstvo, da ee deželni zbor istraki ne snide v tem deželcosborskem zasedanju ter pripominja k dejstvo, da so se pogajanja med večino in manjšino razbila : Ako ee hoče prav oceniti ta spor, treSa vedeti, da manjšina de/alnega zbora predstavlja večino prebivalstva v d*želi. Taka manjšina more pač zahtevati vse tiste pravice ki jjjb uživa večica deželnega zbora — ki je večina ie po zaslugi slabega volilnega reda ia nečist, h \olitev!! V resnici pa je ni v nobenem deželnem zboru I bolj brezpravne man š ne, nego je hrvatske-slovenska v deželnem zooru istrskem. Tu opisuje »laformation« dosedanjo krivično ia nezakonito prakso vladnih zastopnikov v tem deželnem zboru, ki so le italijanski jezik priznavali kakor razpravni jez k zbornice. Princ Hohenlohe je skcšil dovesti do kakega sporazumljenja glede jezikovnega vprašanja, ali njegova prizadevanja niso imela vapeha. Ali ča Italijani nočejo, da oBtanejo deželno-zborska vrata zaprta za vedno, bodo morali odnehati. Pulski »Ounibus« poroča, da je izvedel iz zanesljivega vira, da namestnik tržaški, princ Hohenlohe, misli na odstop. VzroK temu da je v prvi vrsti v dejstvu, da eo pogajanja med večno in manjšino deželnega zbora istrskega, ki so se višla < b posredovanju namestnika, ostala brezvspešna in se razbila, vrled č^sar se tudi ne govori več o sklicanju dežekega zbora ittrske^a. K tej vesti pa pripominja »Onnibu?«, i da se mu zdi nekoliko dvomljiva. Njegovo i mnenje marveč je tako, da namestnik bi moral ostati in delati, da reši pravičnost, česar niso mogli rešiti poskusi za sporazumljenje med deželnozborsko večino in — vlado. Namestaik bi moral jasno povedati, na kateri st-ani je pravo in da deželni zbor, ki sloni na krivih podlagah, ne odgovarja ne pravici, ne zdravemu razumu. Princ Hohenlohe bi moral delati na to, da bo sedanji deželni zbor razpnščen in da se t imena pravice In v»eh tlačenih nvede za de-želnozborske volitve direktna, tajna in enaka volilna pravica. Potem bi videl princ Hohenlohe in bi videli tudi drugi, da večina deželnega zbora ne bi imela n č proti temu, da te na slovaneke interpelacije slo-va.sii odgovarja in da ne bi tako posto-papje ni malo oviralo delovanja deželnega' zbora. Vatikan in reška resolucija. Pa trijotizem madjarske duhovščine. Reškemu »Novemu listu« javljajo iz Spljeta: »Iz zanesljivega vira doznajemo, da je prišlo dalmat nakira fcurijam navodilo, naj se duhovšč.ne pr,zadeva privatnim potom odvračati vernike, da se ne bodo postavljali na stran Ogrske v sedanji krizi avstro-ogr-ske monarhije. Duhovščina naj razlaga vernikom, kako da verski in narodni interesi zahtevajo od dalmatinskih Hrvatov, da vstra-jajo na strani Avstr.je. List »Dan« se je že oglaeil proti reški resoluciji ie »verskih razlogov«, a čuje se, da aaderska kurija skoro postane središče velikohrvatske akcije sa — kamarilo. Zares čudne koincidencije! Te dni je »Corriere della Sera« prinesel dopis od svojega dobro informiranega rimskega dopisnika, v katerem pripoveduje, kako da v tej krisi papež stoji 1 na strani Avstrije, ker bi po privoljenju v madjarske zahteve naj veča katol ška vlast na Balkanu in njena akcija preti s zmatizmu postale mnogo slabeje — a rasu a tega je madjarska duhovščina bolj narodna, nego-li rimska in Rim zapira radi tega često obe očesi. Avstrija se ne more težiti radi nehvaležnosti papeža Pija X.!« V najeklatantneji dokaz za resničnost tega, kar se t di tu gori o madjarski duhovščini, nam more služiti dejstvo, da je na velikem shodu madjarske koalicije minole nedelje predsednik katoliške ljudske stranke slovesno obljubil, da bo njegova stranka v tej krizi puščala na strani svoje strankarske koristi ter ae bo brezpogojno pokorila vodstvu vrhnih voditeljev koalicije, Košutu in Apponyi ju. Tako delajo Mad^ri, kadar gre za skupni interes narodne stvari : Tako delajo Madjari, da si razlike v političnem ozi-roma verskem naziranju, ki ločujejo njihove stranke, gotovo niso nič manje, nego v nas Slovencih ! Takov iigled madjarskega patr -jotizma nam dajejo sedaj madjarBki klerikalci : brezpogojno se pridružujejo istej borb;, ki jo R m obsoja kakor nevarno za katoliški interes!! Pri nas pa je »načelo« stranke tako visoko, da pred njim izginja vse tudi v časih in ob vprašanjih, ki so uaodepolna za skupni narodni intereB. In ker mi vedno nagl&šamo š&odo, izvirajočo iz tega dejstva za narodno ttvar, moramo vsaki hip poslušati očitanje, da emo »brez načel« ia »brez programa« ! Pulski »Omnibus« bele ž , kako se iz-vestne novine trudijo, da bi radi reške resolucije zanesle razdor med pcslance v Dalmaciji. Zastonj jim ves ta trud — pravi pul-ssi list. Četudi niso vsi dalmatinski poslanci podpisali reške resjlucije, Be ni bati piav nič, da bi prišlo do razdora med njimi. To dokazuje najbolje »Narodni list«, čegar lastnik (Biankim) ni pedpisal resolucije, a jo sedej krepko in izdatno brani. Sluge kama r.ls — pravi pulski list — ee zastonj mučijo : hr^ataki poslanci v Dalmaciji jim ne sedejo na limanice ! Drobne politične vesti. Košut v Dalmaciji. Glasom vesti iz Zadra, je posl. dr. Pero Čmgrija prejel od Košuta pismo, v katerem inu isti javlja, da pride v kratkem v spremstvu | še nekega drugega (grškega poslanca v Dalmacijo. Vatikan i n F r a n c i j Na prihodnjem kunaiatoriju, ki se bo vršil v prvi polovici meseea novembra, bo, kakor javljajo iz Parita, imel paptž Z9I0 važen gover o razmerah med Francijo in Vatikanom. Češko vseučiliščno vprašanje na Moravske m. V neieljo je zveza češko-slovanBkih dijakov imela shod, na katerem se js zahtevala ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. Shod se je Evršil z manifestacijo proti mladočeški politiki. P c 1 j s k a takulteta v Varšavi. VBeučiliščni svet je sklenil ustanoviti novo poljsko fakulteto s štirimi stoli-cimi : za Blovstvo, zgodovino, pravo in poljski jezik. Korejci proti Japonski. V Koreji se pripravljajo na revolucijo, tako poroči'o pr.haja iz New York». Revolucijo-narci hočejo pregnati s prestola sedanjo dinastijo in vzpostaviti neodvisnost Koreje od Japonske. V Saulu je bilo že aretovanih radi tega nekoliko oseb. Židovski klub v državni dumi. Iz Varšave poročajo, da so Židje v Varšavi, G rodnem, Vilni in drugih mestih organizirali lastne odbore, ki so si postavili za princip, da morajo vsi židovski členi na bodoči državni dumi tvoriti skupen klub v varitvo pravic in interesov židovstva ca Ruskem. Revija japonskega bro-d o v j a. Kakor javljajo iz Tokija od 23 t. m., je bila tamkaj v prisotnosti mi kada in admirala Togo revija japonskega brodovja, med katerim so bile tući ruske ladije, ki so se udale v bitki pri Tsušimi, oziroma, ki so jih Japonci dvignili iz morja. Po reviji je mikado na oklopni krlžarki »Asama« vsprejel aagležke in ameriške častnike. Za reško resolucijo. Shod hrvatskih vseučiliščnih dijakov v Gradcu je odobril r<ško resolucijo. Na d u n a j e k e m vseučilišču so včeraj nemški naeijonalci priredili velike | dem c natracijo proti profesorju dru. Wick-hoffu, ki je docenta dra.. Dve raka priporoč&l za izredno prefesuro. Dvcrak je Čeh in zato ' eo bile demonstracije. Srbsko vseučilišče — zaprto. Iz B;legagrada javljajo, da so vse-učiliščni dijaki na ovoji skupšSini sklen li, da ne bodo hodili na predavanja, dokler akade-miški senat ne ugodi njihovim zahtevam ter jim ne dopuBti več akademiške svobode. Na temelju tega sklepa sta v ponedeljek prišla na predavanja samo dva dijaka. Na to je rektor preglasil, da je vseučilišče zaprto. Iz Mandžurije. Iz Harbiza javljajo, da se premesčenje ruskih čet vrši naglo. Ganeral L nev;Č se poda v Vlaitvo-stok. General Danilov ima povelje, da nadzoruje prevažanje vojnih vjetnikov v Nagasaki. Rusko-kitajska banka namerava odpreti svojo podružnico v južni Mandžuriji. Železniška družba namesti zopet avoje agente v Daljnem, Port Arturju, Inkavu, Mukdenu in Tielingu. Amursko želeen co popravijo do B agoveščenska in Habarovska. Novi norveški kralj. Danski princ Kristijan Friderik K a r o 1, ki ima pod imenom Hakon IX. zase sli norveški prestol, je drugi sin danskega prestolonaslednik«, rojen 3 avgusta 1872. mlad je vstopil v dansko vojno mornarico in je sedaj pomorski kapitan. Dne 29. oktobra 1896. te je princ Karoi porofiil s s;ojo sestru; no angležko princesinjo Maud, hčerjo an -ležkega kralja Edvarda, ki je štiri leta etareja nego njen to prog. Domače vesti. Poziv na nuročbo spominske knjige prve gorenjske razstave. — Kakor je č -tateljem slovenskih listov dobro v spominu, vršila te je lansko jeien v naii lepi Gorenjski prva razstavr. To je bila sadna razstava v Radovljici, ki je ž li o1 ilo priznanja od Btrani vsakega nepristranskega rodo1] u'-a, kakor tudi s strani o^liČDih vnanjih gostov. Da bi se tej lepi razstavi postavil trajen spomenik, sklenilo se je izdati Spominsko knjigo, v kateri bo zbran ves zanimivi ra7Stavui matenj .1 in ka e?a knjiga bo poučno izvestje zir zjtavce pr;r«ditve tudi po drugih krajih domovine A ne Bamo to ! Knjiga bo temveč praktičnega pomena za vsakogar, ki se količsaj peča sadjarstvom, ali ki se le zanima zanje. Ker knjigi to pridejana priloga slik v barvah od dvanajsterih, za kupčijo najprikladnijih vrst jabolk, ki bi Be naj na splošno vzga ala v nsših e&dovnjakih. Slikam bo pridejtn natančen strokovni opis dotičnih jabolčnih vrst, a slike so pristno po naravi tako umetniško izvedene, da ee iz n ih na prvi pogled izpoznava dotično sade o vrito. S to knjigo v roki bo slovenski saljar lahko sao pravilno zasnamoval dotično eaije na svojem vrtu, Česar do eedaj, v svojo veliko škodo! — ni nar gel in je ogromna večina nfcšaga ssd,a še brez p.rao-logičoega znaka. V radovljiški sadni razstavi so bile zastopale blizo vse poglavitne moderne eadne vrste, došle iz vseh pokrajin naše sadonosne domovine. Na temelju tega, v spominski knjigi zbranega sadnega materijala pa bode naš sadjar iz lahka našel vire, iz katerih mu bo možno dobiti cepičt od najbol ših vrst jabolk in hrušek. A tudi za trgovca s sidjem bo knjiga velepraktičnega pcmena kakor navodilo, po katerem ee mu bo možao ravnati ob nakupovanju sadja. KoriBt knjige bo torej obojestr«n-s k a in v njih lastnem interesu je, da se sadjarji in trgovci obilo nanjo naroče. Priporočati je izlasti, da se naroče rasna posebno gospodarska društva, čast ta duhovščina ter slavna eolska vodstva. Ker pa je potrebno znati v naprej vsaj približno število naročnikov »Spominske knjige«, eo raprošeni isti, da najdalje v teku enega meseca dopcšljejo naročnino načelništvu sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem, da bo knjiga mogla iziti pred t božičnimi prazniki. Cana broš rani knjigi bo 6 kron, v elegantno trdo platno vezani pa 8 kron. Narodni davek. Za T»t in okolico je prevzel nabiranje narodnega davka gospod Josip J a d 1 o w 8 k i. pravnik. Se svoje strani-priporočamo rodoljubom, da se četudi ! e malim darom spomnijo uboge Istre, ki je ' potrebna tolike pomoči. — Izlasti pa opo- XXXV. I Ker »e reka Cetina, prihitevši s severa ca jug in zaobrnivši okoli Motor-planine, izliva v sinje morje, stoji tik reke, tik morja, Omiš, a v njem gospodarski grad nad mestom. Trdnjavice in zidine so p(S!vele od etaroati, po stenah se vije bršljan, a iz rae-poklin je na mnog h mestih vzrastlo zelenje. Nu, grad je močan, stoji kakor .izklesan ia živega kamena, a okolo njega ee je razvila bujna šumica. Tu je sedaj gospodar Ivsniš Horvat, bivši bun mačvanaki, eedaj ban ee-tinski, ki ga je že začetsom leta 1390 kralj Tvrdfeo postavil kakor novega aameetaika svojega za Hrvatsko ia Dalmac jo, ker je bil pnial čas, da se železna kccka usode vrže zadnjikrat med mlačsežem luksenburžc m ia junakom boaansKim. Tvrdko je ob več prilikah počastil Ivanina pred svetom. Napravil ga j« sa vlastelina bosanskega bana eetieskega, dal mu je v dar lepe zemlje v Bosni ia Oaii aa ustju reke Cetine. Tu je junak Ivan>š stal zopet na trdnih tleh ter je izbral okolo sebe mile si glave in je vsaj za trenotke ž;vel pod mirno etreho, ker ga je plemenita duši grela bret prestanka, da sj maščuje radi porasa svojega rodu in uftaljenja prava domovine. Staro mu dedičino v banovini, lepa imetja v Ceraiku, v Orabovic:, v kr ževski in vukovski župa aiji so mu nevsmiljeno oropali z ognjem in mečem, a potem so jih pograbili kraljevi ljubljenci. Tako se je tudi slavno pleme Horvatov preselilo v zibel hrvatskih kraljev, aa obal dalmatinske, kamor se je bil preeelil ravno poprej rod Paleinikov. Slavna Dalma-e ja, kjer je nekdaj sevalo ieslo Držislava in sijala krone Zvonimirova, je imela biti ona trdajava, od koder naj bi se v Posavino zopet povrnila stara svoboda hrvatska, ki jo je stari Oger Arpsdovec Kolomaa moral potrdit, m katero ja spletkar Lukseoburgovec začel gasit:. To je hila trdna misel baaa Ivaniia, o tem je rasmiiljal noč ia dan, kar brez ta misli ni mogel aiti šivati. (Prida ie.) zarja g. Jedlow-'ki hrvatske roJoljube, da polfg Istre kličejo za pomcč tiso*! hrvatske deca u Medjumorja, Reke, I' «ne a Hercegovine. To je v§e naša kri, uašs uiia-dike eo to in nade, ki jim preti nevarnost raznarodenja. Saj ne bo torej tsžko tukajšnjim H r to to žrtvovat eno krono, ki jo zahteva od njih domovina. V ©pozorjenje. Prejeli smo: Te dni je tudi »Edinost« pitala o nekem kamenoee-škem delavcu, k* je ponesrečil na delu ter zapustil družino bedi. »Eiinost« je ob tej priliki apelirala ca dobra srca, ki naj se usmilijo te rodbine. Nihče n.ma nič proti temu in le hvalevredno je. ako je kdo dotični rodbini naalonii kako p dporo. Samota nekaj bi opozorili. Po zakonu so delavci v kameco i mih brez z eme obvezani v zavarovanje prot nezg idam in v elučttjU nezgode morajo dobivati oni, & i nj hova rodbina (v slučaju smrti) det 5no delr čano podporo od zavarovalnice proti nezgodam. Ca b 83 pa pripetil s 'ičaj, da ponesrečsn c ni bil zavarovan, p tem e stvar zavarovalnice, da se diž laetLika dot čnega podjet'a. Vdova pa mora na vsaki način dobiti provizjo, ki jej gre. Proti patenju Imen. Več aanovalcsv na $zor*lji je svojedobno u ožilo pritožoo na tiaaačno oblast rndi krivega pisanja imen. Sedaj so dob;li nastopno raši ev od strani c. kr. davčne adm.n st ac je : Št. 31*6^6/05. (JbvešSuejo se gg. pr 'tožniki, da se je. shod so naredilo, da se po mogr čno^ti nebi v prihoda em » onovile tsfcšie neug< dne p mu e. Mora se i a omeniti, da ova c. kr. l davčna uprava v obče neželi nikoga žali v, : in najmam da ie b la njena namera, 7. a 1 i t i ' gg. pri to / n i k e v njihovih narodnih čustvih, srnjak da ie za- ' pala v t > le p rnotj !e radi tega, Ser so imesa tabo pc m t io bila p sena v zbstančnih izktz h, sestavljenih r d mestne davkarije, iz &ttšr:h se n: moglo doseči, da tiče slovanskih strank. D v. Na našem ljud tvu je. da se povajd: m vsikdar rsvc« po tem cd.oku nasproti orginom finanč-nin orila-f . Petje io zdravje V tovarišuc f.ttm i : Petje ugodno vpliva na glebokost dihanja. raeširja s tem d haae in Krepi mišice. S "em, da ^e v p- množem meri menjaje zrak n z loč a voda, se povz'iga splc šna preosnova ; tik in žeja sa pomni ž ta : henoo-tri tiinsKa vs»bria mrtvih krvnih telesc raste ; izdatno g baaje prečne mrene in trebušne st«na podpira prebavo. Tc.di ni razvoj hrhija samega, ca nos in ca goltanec vpliva pttje jako ug jdno, sluh sa poostri itd. Zveze med ji€t em in splošn m zdravjem so vsakovrstne, tano, da emitra dr. B irth petje kakor obrambo proti kroničnim pljučnim boleznim, kakor nadomestilo pneu matične terapije, kakor vafen f a k t o r v zdravljenju srčnih bolezni itd. Nov hotel t Ljubljani. V acb )to otvorio v L;u ljaui nov hotel »Ujirn«. Na dan otvoritve državnega zbora nameravalo socijalni r'emokratje, kakor poročajo z Duraja, prirediti pred parlamentom vel.ko demonstracijo za splošno in enako volilno i>r»\ieo. Prvemu vojaškemu veteranskemu dro-tTU za Trst in okolieo je c. kr. na a.e?tn š'VO — kak( r nam sporočajo — B odi. št. 29M4 potrdilo preosnovo društvenih prav:!, po katerih se bo odslej posebno marljivo gojilo streljanje. i Po zimi bodo vsako soboto ob 7. uri zvečer strelske vajs s sobnimi puškami v i dvi rani resravranta »Laon t." oro« via Stadion : spomiaii se prična streljanje z ar maio'i juŠ4o. Goepcd namestnik princ Hohenlohe je obljubil, da peseti svoječasno prireditev stresan; a ca dobitke. Ker je uvedlo društvo takoimenovano »Jrtovojn ško kolono«, more vstopiti ▼ dru- štvo kakor strelec vsakdo, četudi ai bil vojak. Letne uinine plačujejo »veterani« 6 K, »strelci« 5 K. Društvena pravila se vsak dan lahko upogledajo v društveni pisarni via dei Gelsi štev. 12. Cena mlademu vinu je letos nizka. Za vipavsko belo vino se suče med 28 in 34 kronami za hektoliter, za briško belo vino od 32 do 3t> K. Kam je šla i Gospod Emil Mu l;r, stanujoči na Greti st. 313, je priiavil včeraj predpoludne na policijskem komisarijatu v ulici Luigi R cai, da je njegova 61-let^a mati Alice še ob 7. uri zjutraj š'a od doma, popoln ms Da lahko oblečena, in da se ni več vrnila domov ter da se ne ve, kam da je šla. Okradel je svojo lastno mater. Fran* č ška Bassa stanuje v ulic Dante Aligbieri š . 5. Pri njej je stanoval tudi nje sin 22-letai Fran Bissa. Predvčira šnjem predpoludne je šla miti od drma, da nakupi, kar je potrebno za kosilo. Doma je pustila sca. Vrnivša se domov, pa ni sina našla več doma. Ko e pozneje pregledovala po omari, je konstatovala, da eo izgin le iz iste vse dragocenost*, in sicer prstani, uhan", veriž ce, žepna ura in broša, v Bkupni vrednosti 300 kron. AretOTan je bil \«";ara: pradpolulne Josip P., doma iz Novega mesta, in s car na zahtevo Bvojega gospodarja. J s;p P. je bil nacarfč v tlužbi pri jestvinčarju, ki inra Bvojo prodajalnicD v ul cl D >mtnico Roiee'ti št. 29. Včeraj predpoludne ga je pa gnspo-der zalotil, ko si je prdešSal ea kilogram kave. Kakor že rečeno, ga je dal gospodar jaretovati. Na pol e ji je pa Jjsip P. Drizaal, da je že večkrat kaj ukral svojemu gospodarju, a ukradene btzari da ja potam proda v drugih prodajalnioah jestvio. Seveda so ga djali pol ključ. Nesrečen je b i včeraj 58 letni polje delec Andrej Kozm na, doma iz Gorjacskega (okraj Sežana) Prišel je bil v Trst po opravilih. Oprav.vši svoja opravila ee je pa spravil na vino. Izpraenil ga je več kozarcev. Tako nekol ko via ea je šel ob 7. uri zvečer mimo javnega vrt? »Muiio Tommaein'«. Ravno v isti hip, ko je on šel Črez tram* wav ki tir pred vrtrm, je pa pridirjal tram-wev.ski voz in ga podrl na tl8. K ereči je bil on ž<9 pr šil tiliko črez t:r, da ga je voz radel le < b s rani. Padši na tla, je rev*ž oblež.il na mestu. Pr h teli so k njemu m:-moid či in ga preajsli v bi.ž jo lekarno Ijeitenburg, < d koier «■> t^lefoaiČ .ina potom pozvali ca pomoč zdravnika se z travniške pestaje. Prieedši k ajemu je zdravn k ken-statovsl, da ima preca šnjo rano na čelu, katero mu je izpral in obvezii t r ga potem dal odvesti v mestno boln šc c >. Pasje meso namesto teletine — V Frosobheimu pri Solnognsdu ji> me-ar Moeer že več čara kupoval pse. j h klel in njihovo mefo prodajal delavcem k h gram po 50 sto tick za tt letino. Slednjič je pri£ a stvar na dan in me§ar se bo moral zt>g:jver,at: pred Bodiščtm. Presneta veverica ! K i» ne pozoa gospo Kramaic i ? P^ena jo ve^ i-lovanski Trst. V Rojanu je imela j-rodaja aico juzf ki dospe v Berolin dae 6. novembra, ;mel sliv^ien vhod v nemško pr»poieoni n. 1^.14 — 19.16 anglSfk« ltra K -do —.—j Liouo > kr«..-* tfaiaun K. 240 35—i40 00 Francija K. S6.55—^5 65 Italija t — -6.85 alijansci banlor^ fc -.—--■ m a 117.50--117.60— nemiri bankovci K---- - r—Tir-j**-- - k 100.15 10J3o. J^.JI Kroonca Mik u. t o.^o S0, n»* . nu» —.— —. — ucij« 677.— — oVJ.— drttTM _ — — —. i-asao«. 124.--126.--, jLaur^-'c 785.— 795 BMćke. IM E 331.75—335.75, Kmdtt K 496 — do 483—, Bodankzei'it 133C K 302 — 310.— Fo denkreuu 1380 302 — 310— Tu St s '.l 146.— do 148. - S'^-V---dn---- Ounajska borza ob 2. url noo včerai danes Državni df. s; v pHpirin 101.05 —. — - 101.90 —.— Avstrijska re-it» v > 119.05 —.— , „ ir- 4*'„ 100.20 —.— Avst. inveatici ;«ka r - • i92.05 — Ognka renta v zlatu «r/ 114.25 — „ „ „ trun*,. 1°-:, 95.70 .— „ 3'/. 86.50 —. - Akcije nacijonalne banke 1 '>4 i.— —.— Kreditne akcije 676.25 —- London, 10 Latr. 240.2'i — 100 državnih mare 117.45 —.— 20 mark 23.48 —.— 20 frankov " 19.14 —.— 100 ital. lir 95.65 —.— Cesarski cekini 11.33 —.— Parižka In ion Jonska oor^a. Pariz. (Sklep ) — Fraacoz<» renta 99 60, italijanska renta —.— Španski esterieur 92 77, akcije otomanake banke 608— Menjice na Lonion 251.60. furit. (Rtr—O.- Av4trl*dt* dv^Hvatt iL- --Licabard 132. — tu^Ma raat 9067, a uviri aka aiau. r. u 99 50 o»?aic* - - r?pf i<7—, LUnJorb.-. 432— tarSters e 133 75 t»ar£ba b'infci. 15 79, if-i'-ans^^ ra»rb-jonamfe akcij«1 —•— hi-t :e 15.98. Mirua (jop a • / . Mai^-" tihuoU ». LomDardi 5— i*ebro 287/8 špaaek- .«s»it 92' H lijanaka li4l/s 4. —1 a • Dunaju 24.3!. S;alua. j<: 24. oktobra. Bu^'rap'' »u. » -j ■ 16 +6 ' K 16.48, rž za okt. K 13.50 do 13.52, ves za okt od K 14 80 Jo 14 9u, konica :a maj K 13 4o .ti. u 13 42 i*56LiiC». r>ou'Ute slabotne, povpraševanje pičlo, tendenca mirna. Prodaja 15.000 met. stotov, nespremenjeno. Oves trdno. Druga žita nespremenjeno. — Vreme : lepo. H a - t d Kava no > fdfo — ».a* tjosm.- jio 1 Ig 4 frk, d°C 46.3/4. Sta'no. ^©v*-york. «Uv> Kn"* »4t< t«. C? dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink nižje. Prodaja : 5'. 00 vreč. d MMI U U i < l?4" "OOP- - gOOi aver^s za oktober 37.3/4 za 37.3/„ za iu*rec za ' aJ Mirno. Kava L... a 39 - 40. - - 41-42"» ^ +3 -45 Hamburg- (Skleo ) Sla lior za <»kc. »5ar 165) za nov-raber 16 55. za de'. 16.69, za janivar 16 tiO, za febr 16.95, n marec 17.05. Mirno. Vreme: megla. S 1 a d k o r tu?em ki Centritugal 5 rromn. fled K 70— do 72.—, za no v.-avgust lv 65 5') do 66 50 Concasse in Melisitl promptno K 72.5J, za nov. ivgust K 67.50 do 68*—- nm'liof ie ttijt. rnjfstv 8'/,, "h. Stalno. Pariz. Rž ra teteoči 5 5", november 15.50, za nov.-februvar 75 januvar-april 12.S5 (mirno) — -niča •' '» 22.^, zi november 23—, J •» november febru^ar 23.25. za ja^.-april 23.60 (mirno >1uf» z* -mesec 3170, a nov. 3).o0 nov.-februvar 0.«0 za jfn. april 31.15 mirno). — KtpiCu oii« ; H l\A glavni cesti v veliki vasi <>«"e za Trst in okolico spretnega zastopnika oziroma založnika. — Reflektantje, ki imajo gostilno in ledenico imajo prednost. — Ponudbe je vložiti do '2~>. t. m. Nnva nakarna Podi>i8Bni «• v nUVct jJCKdrild. prijetno dolžnost nazri: niti slav. -lovanskemu občinstvu Trsta in okolice, da jo odprl NOVO PEKARHO v ulici I ž ivodere št. .">7. Prodajam kruh, cd 24 > otink naprej in vsakovrstne sladf-ice, vse v» i!qo sveže ;n jm» najnižjih cenah, — Do-n: s<- tudi ca dom. — Priporof-a se udani Lovrenc Rebula, pek. Bs rvarnica. pralnica in čistilnica na suho ===== na parno moč ===== Albin Boegan Trst - ul. Farneto št. n - Trst. Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na >uho očisti /. največjo točnostjo. Barva, pere in I.ka se pregrinjala, bla^o od pohištva, pokrivala itd — Xa par se mo<-i suknjeno blago. Pisarna dr. jregorina in dr. Slavika sprejme pisarniškega vajenca, j Zovarna s zalogo pohištva; : svetlega in temnega : j kak«>r tudi jKij>olne kuhinje v najmodernejšem J rl'igTi po konkurenčnih cenah priporoča j V. Doplicher ! - ulica Cbiozza št. S pri tleh = ^nasproti dvorani .,Tersicore")< Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pe- ! sek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati kon- ; k u renče, pri t vrdki ===^^=== Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). I Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia štv. 5. Velik h bor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske. = •V Brez konkurenčne cene '■i Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medieinalna sj>ecij ali teta naše jMtkrajine. PASTIGLIE PRENDINI (od ogolunjene sladke skorje* I/najditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mej narodnih razstavah. P. »čašćene se zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadol>fc čist in svež glas. XB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu ' ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. : Autorizovana šola : za plapjs izpita mM prostovolcev enega leta. TRST — ulica Nuova št. 55 — TRST. šobi se vn.li M pninaKiialufua prof. Bitaerđa Micka so RxlelovuDieiii fuejra c. kr. majorja v [nikoju k.a kurj.-ulenta v vojaških sud^vah ur alem efektivnih profesorjev in cr.rja naduČitelja. vši v :ikti«ui *iožM. — V štirih pret« črt.ih letih j« hi cdMUtur gcjmi** te Sole položilo ir|>it r. riiu u»peli»m za vo-ja*kc iirnsUikoife. ITA/ JEZIK JE ITALIJANSKI IN NEMŠKI. PROSPEKTI BREZPLAČNO IV FRANKO. In zopet gre glas po deželi da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin ŽniderŠič & Valenčič iz II. Bistrice vdobe v vseh boljših proda-jalnicah jestvin po mestih in po deželi. „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Frarelli COSULICH. Sova redna, hitra in direktna alniba za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in eletrantni novi brzoparobrod GERT Y odpluje dne 2S. oktobru t. 1. v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan »vež kruh in mesoi dobro vino, zdravniške službe. Parniki ao električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na dr.ištvo v Trstu, ulica Molin niccolo št. 2 Svoji k svojim I ^ Svoji k svojim ! t-- Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga „Croa.Ua." e stoječa pod pokrovlteljatvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovaDje proti ognjn in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tnjino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst - ULICA TORRE BI AN CA 20 " Zastopniki za v?**« —to, trg m večje vasi (Primorske. Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprv,- .. * pod ugodnimi pogoji. Tržaški grafični zavod n. G. Salom TR8T ^ Corso štev. 2 Telefon 742 Pečati od kavčuka, kovine ali claatike. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pripadlo. Napisi in črke od eina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliografičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrv »o. Pumpe akoravno mno- gokoristne in nialih stroškov so pri nas le malo upeljane. ker gospodarji ne znajo katerih bi poireoovali in kako jih nastaviti. — O tein »laja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. 2 IT 10 I DR.I TRST, trg. ulica št. 2 Pozor * Važno za vsakega brez izjeme. Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani prodajalnici ugotovljenih oblek v ul. Arcata I. VIKTOR PIŠKUR. Velik Izbor in popolnoma konkurenčne cene. Bogata salona tu- la luoMmakega. blaga, barvan aga ln črnega ln zadnje novosti. POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke j„Svetoivansko kons. društvo4' razpisuje službo If fl £fe Oziralo sc bo le A.1 WXUCtXJČt. na prosilce, ki do- kažejo, <1ji so popolnoma zmožni krčmarske ol»rti. — Prošnje se sprejema do dne 1. no vembru t. 1. — Zahteva se kavcija 500 K. Informacije in vse druge podrobnosti sc pa i izve vsako sredo v društveni krčmi (»Narodni J dom") ob 0. uri zvečer. Prošnje je pošiljati na j odbor »Kons. d uštva« pri sv. Ivanu (»Narodni dom«) pri Trstu. Odbor ---s VFflrova tovan M^m. izdeluje in priporoča: Vydrovo žitnn kavo. Jubnt pridatek znamka »Vvdra«. Johne konserve 1 grahov?, iećne, gobove in ri/ev?). Oblati 1 specijaliteta ■ Insert il.'li^it. in uiasteni oblati . Sumeči limoaadni bonboni AinKo.. Dišava za pecivo *BuhUn«. NAPRA VITE POSKUS ! Kolekcija vseh teh izdelkev 3 krone 20 stot in poštnina. ----J Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo ? ^o^tilno ^ ki se nahaja v ul. Giovani Bocaccio, vogal Via Gazzoletti (ul. Mlramar, vis-a-via jahallščaEachschmit). Toži vino prve vrste in pivo, ter kuhinja je preskrbljena z irorkimi in mrzlimi jedili. Priporoči vši za obilen obisk bilježi spo-[ štovanjem MARIJA vdova ČOKE L J. 1 "Kemično preskusen i in najden oblastveno koži popolnoma neškodljivi „uničevalec lasi j" odpravi pri damah nelepe in sitne asi na obrazu popolnoma s korenikami ter podeli koži tudi se naravno sve/.ost, nežnost ter pjladkobo. — Cena 7 kron. — Pošilja povsod diskretno I. SCHMIDEK. Budapest Vil. Nyar-utca 18. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste mzz prodaja pod jamstvom po tovarniški eeni Zaloga lesa - Miclauz ^r^ /-- ~ ulicu Fouderia M. 7 Hejnaroflno suedicijsko posredovanje ® Caro & Jellinek ® I Trst ul. Romagna št. 2 Trst. — TELEFON it. 1637 ——— Podrnžnice: Dunaj, Budapešt in • Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih - tu- in inozemstva. = Se priporoča za preskrbljenje seljenj sfc zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu. Pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in === državne ^uradnike ===== Poffljatre rsaie Trste p stalni nizki prevoznim. •w Proračuni brezplačno. K. grof Strarssoldo v Strassoldo na Primorskem, -pričuje, da je želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti. odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) želoično tinkturo G. PICC0LUA, dvornega za-lagateija Njega Svetosti in = lekarja v Ljubljani. = 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno —— izvršujejo. —— „S I a v i j a" najemna zafimalia tata ? Prac. — Rezemi M 31,865.386 80 L izplačane ottkoiiiie: 82,737.159'67 K. Po velikomu drug* vx*jcmn* zavarovalnic* naše države m vsemkomi slovansko-narod no upravo. Cinnlli attfp V Ljlrtrijani, Čeg&r pisarne so v lastni bančni hiši v Gospod Sk i h Ulicah 12 »SLAVU!" sprejema zavarovanja člo-Te^kega življenja po najraraovr«mej5ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanjtajočimi se vplačili. Vsak čian po preteku petih let pravic? do dividende, socccce Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenab. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokiristne iscsssic^^s: namene.