GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
Jesenska setev Dobra poslovna poročila
uspešno opravljena
Vreme kmetijskim proizvajalcem celo leto ni bilo posebej naklonjeno, zato so pridelki slabši, pa tudi vsa dela na polju so kasnila. Zaradi kasnejšega spravila pridelkov je kasnila tudi jesenska setev, vendar pa je bila kljub temu uspešno zaključena ob koncu oktobra.
Obveznost po republiškem programu, ki predvideva v občini Vrhnika posejati pšenico na 40 ha, je izpolnjena in presežena, saj je pšenica posejana na 65 ha, od tega na 50ha pogodbeno.
Predvsem na tistih površinah, kjer je bila setev pravočasna, posevki dobro kažejo, seveda pa morajo le-ti tudi dobro prezimiti.
Pospeševalca pri Kmetijski zadrugi Vrhnika pravita, da je kmete za setev pšenice teže navdušiti, da saj za setev pšenice ne odločajo zaradi finančnih rezultatov, zaradi cenovnih nesorazmerij in neugodnih vremenskih pogojev za setev oziroma nizkega hektarskega donosa glede na žitorodne predele, ampak predvsem zaradi kolobarja.
ŠTEFKA SUHADOLNIK
O gospodarjenju v prvih devetih mesecih so na posvetu, ki ga je sklical sindikat, spregovorili tudi predsedniki delavskih svetov in predsedniki izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. Analizirali in ocenili so razprave in zaključili, da so bila poslovna poročila v večini primerov pravočasno in strokovno pripravljena ter hkrati tudi razumljiva.
Tako pravočasno in vsebinsko pripravljena poročila so omogočila v večini primerov razprave o rezultatih gospodarjenja po sindikalnih skupinah oziroma po samoupravnih jedrih.
»Skupna ugotovitev je bila tudi, da so bili v vseh organizacijah delavci seznanjeni z vsemi problemi in težavami, ki so jih spremljali in ki jih še spremljajo. Razprave o teh težavah so bile poglobljene, v njih pa izražena pripravljenost delavcev, da z boljšim delom, z racionalnejšo izrabo surovin in materialov, z večizmenskim delom, z nadurnim sobotnim delom ter nenazadnje z boljšo delovno disciplino premostijo oziroma ublažijo težave ter tako zagotovijo doseganje predvidenih gospodarskih rezultatov,« ocenjuje Marjan Kopina, predsednik občinskega sveta.
Ugotavljali so, da so doseženi rezultati v večini primerov v skladu s planskimi opredelitvami, razen izvoza. Pri doseženem dohodku pa, da je le-ta v največji meri rezultat povečanih cen.
Finančni učinek izvajanja varčevalnih ukrepov je ob 9-mesečnih rezultatih podalo le nekaj organizacij. V večini primerov ocenjujejo, da jih je težko
ovrednotiti, kakor tudi, da učinki zbledijo ob velikem povečevanju cen surovin in energije.
O dograjevanju sistema delitve po delu in rezultatih dela so ugotavljali, da v letošnjem letu ni bilo veliko storjenega, da se je preveč čakalo na branžne sporazume, ki so v določenih panogah v kar precejšnji zamudi. Ocenjujejo, da bodo v večini OZD branžni sporazumi sprejeti do konca leta, nato pa se bodo nadaljevale aktivnosti vgrajevanja njihove vsebine v lastne samoupravne akte.
Poudarjeno je bilo, da se v zadnjem času teži k linearni delitvi osebnih dohodkov, da pa bo potrebno boljše, prizadevnejše ter strokovnejše delavce v bodoče bistveno boljše nagraditi oziroma stimulirati kot ostale povprečne delavce.
Glede zagotavljanja socialne varnosti so ugotavljali, da so v vseh organizacija ustvarjeni pogoji za zagotavljanje socialne varnosti delavcev na osnovi njihovega lastnega dela.
Pričetek melioracijskih del v Podlipski dolini
Prva faza melioracijskih del v Podlipski dolini obsega 75 hektarov — pod Veliko in Malo Ll-gojno. Investitor del je Kmetijska zadruga Vrhnika. Z deli so že pričeli letos jeseni. Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo do konca leta očistila oziroma obnovila glavne odvodni-ke.
Celotna predračunska vrednost znaša 25.952.528 din. Sredstva zagotavljata Zveza vodnih skupnosti in Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabo hrane občine Vrhnika, lastniki zemljišč pa bodo svoj delež prispevali s posekom zarasti ter s preoravanjem in fertilizacijo me-lioriziranih zemljišč. Investitor del je izmed zainteresiranih izvajalcev že iskal najugodnejšega ponudnika za izvajanje melioracijskih del, to je Slovenija ceste Tehnika Ljubljana.
Menimo, da bodo dela zaključena do maja 1985, tako da bomo v naslednjem letu na teh površinah že lahko organizirali skupno proizvodnjo, lastnikom zemljišč pa bodo dana zemljišča v začasno uporabo do izvedbe komasacijskega postopka v jeseni 1985.
ŠTEFKA SUHADOLNIK
Nov dosežek, nova delovna zmaga, je vedno najlepša čestitka. Zaželimo si čim več takih čestitk.
Ob dnevu
republike
— 29. novembru,
iskreno čestitamo
delovnim ljudem
in občanom
naše občine
SKUPŠČINA, IZVRŠNI SVET, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE VRHNIKA
Na Pokojišču nadaljujejo z gradnjo zajetja za nov vodovod. Teren v Kožlješkem grabnu zahteva precej naporov in strokovnosti pri gradnji. Hkrati pa, pravijo na Komunalnem podjetju, skrbijo, da bi čim manj okrnili naravo.
Sindikat bo imel precej dela
Pred sindikalnimi aktivisti in pred izvršnimi odbori sindikata je do konca leta veliko aktivnosti in obveznosti: obravnave planskih dokumentov, sprejemanje branžnih sporazumov,
Usmeritve in stališča za pripravo volitev 1986. leta
Svet za politični sistem in predsedstvo OK SZDL sta na svojih sejah večkrat obravnavala poročilo o delovanju delegatskega sistema v občini ter sprejela stališča in usmeritve za boljše delo v prihodnje. Stališča so bila posredovana delegatom vseh treh zborov SO Vrhnika. Ob obravnavi gradiva za sejo skupščine občine Vrhnika 25. 10.1984 se je na podlagi sprejetih pripomb oblikovalo stališče, da je potrebno takoj pristopiti k aktivnostim za vodenje politične akcije v pripravah na volitve 86.
Svet za politični sistem je oblikoval določene usmeritve in stališča ter zato predlaga predsedstvu OK SZDL Vrhnika, da predlagane usmeritve obravnava in sprejme za čimbolj usklajene priprave za izvajanje aktivnosti v pripravah na volitve 1986.
Izkušnje iz dosedanjih volilnih aktivnosti kakor tudi izdelane ocene in analize o delovanju političnega sistema — ter v okviru le-tega delegatskega sistema in delegatskih odnosov — morajo biti v sleherni sredini pomemben usmerjevalec priprav na volitve v letu 1986.
Odgovorna naloga v zvezi z volitvami so ostale kadrovske priprave, ki morajo potekati nepretrgano, v skladu z dogovorom o kadrovski politiki, od volitev do volitev in morajo izhajati iz načela, da jih ne smemo voditi odtrgano od družbenoekonomskih in družbenopolitičnih nalog.
V sredinah, kjer pa ni bilo stalnega evidenti-
ranja, je potrebno takoj pričeti s postopkom evidentiranja vseh, ki so pripravljeni sodelovati pri delovanju delegatskega sistema. Posebna pozornost pa mora biti usmerjena v 1985, leto, ko je načrtovana večina aktivnosti v pripravah na volitve.
Le s takim pristopom oziroma stalnim in sprotnim evidentiranjem možnih kandidatov za družbene funkcije bomo omogočili delovnim ljudem in občanom, povezanim v raznih organiziranih oblikah združevanja in delovanja, da se neposredno in aktivno vključijo v vse faze kadrovanja ljudi na posamezne družbene funkcije.
Z družbenopolitično in samoupravno aktivnostjo moramo zagotoviti tako sestavo delegacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih in SIS ter njihovih izvršilnih organih, ki bodo zagotavljale učinkovito delovanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov Zato moramo za delegate v temeljnih delegacijah in za nosilce odgovornih delegatskih in družbenih dolžnosti v občini, republiki in federaciji, evidentirati in predlagati družbeno najbolj aktivne občane, pri čemer moramo biti posebno pozorni na mlajše kadre, predvsem pa na kadre, ki bodo pripravljeni in sposobni, predani in odločni pri izvjanju nalog socialističnega samoupravljanja.
Trajna naloga kadrovske politike so priprave in vključevanje novih miadih kadrov v politični sistem. Pri evidentiranju bi morali črpati možne kandidate iz ustreznih institucij političnega si-
stema, samoupravnih organov, družbenih organizacij in društev.
Predlagatelji možnih kandidatov morajo upoštevati, da za predlagane ne zadostuje samo življenjepis, temveč je potrebna tudi ustrezna utemeljitev predloga. Sredina, ki evidentira možnega kandidata, je dolžna sodelovati tudi v nadaljnjih postopkih priprav na volitve.
V skladu s pripombami in stališči delegatov in na osnovi analize delovanja posameznih delegacij in delegatov predlagajo oblikovanje združenih delegacij za skupščine SIS družbenih dejavnosti. Delegacije za zbor ZD in zbor KS ostanejo nespremenjene.
Delegacije za skupščine SIS materialne proizvodnje so v glavnem delavski sveti TOZD in DS oziroma sveti KS.
Preseči pa je potrebno slabost, ki se kaže v zborih uporabnikov SIS, v katere se ponekod delegira tudi delegate iz vrst izvajalcev.
Nosilca priprav na volitve sta SZDL in sindikat, kar z ozirom na frontno vlogo teh organizacij pomeni, da neposredno odgovornost za volitve prevzemajo tudi ostale družbenopolitične in družbene organizacije ter ostale samoupravne strukture na vseh ravneh.
Zato morata SZDL in sindikat v krajevnih skupnostih oziroma v organizacijah združenega dela takoj ustanoviti ustrezne koordinacijske odbore, ki bodo vodili-vse postopke v pri-pravah na volitve 1986.
priprave na zaključne račune, uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije in varčevalnih ukrepov. Ravno zato bodo tudi letne seje podredili tem problemom ter jih izpostavili kot vsebinske zasnove za pripravo poročila o delovanju in aktivnosti osnovnih organizacij sindikata v enoletnem obdobju.
Letne seje OOS morajo biti zaključene do 1Q. decembra, ker je predviden sklic občinskega sindikalnega sveta že 18. decembra, kjer bi strnili in ocenili letne seje OOS in delo občinskega sveta ter vseh njegovih organov.
Pri pripravi programskih aktivnosti posameznih OOS pa bi morali upoštevati tudi analizo razgovorov z IO OOS, kjer so nakazani problemi in aktivnosti delovanja sindikalnih aktivistov za reševanje najaktualnejših problemov v vseh sredinah.
Krvodajalska akcija —14. 12. 1984
Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika obvešča vse občane, da bo po programu RK Slovenije potekala jesenska krvodajalska akcija na Vrhniki, in sicer v PETEK, 14. DECEMBRA 1984, OD 7. DO 13. URE V MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI.
Vabimo vse, da se kot prostovoljni krvodajalci akcije Udeležite, saj govorimo o krvodajalstvu kot vrednoti, ki v samoupravni socialistični družbi pomeni tisto dejavnost, s katero se na
zelo konkreten način odraža človeška solidarnost.
00 RK VRHNIKA
Poslovanje v Liku
Devetmesečni obračun nudi solidno osnovo za oceno izvajanja letnega plana in daje izhodišče za pripravo plana za naslednje leto. Temu pomenu ustrezata tudi obseg in vsebina obravnav poslovanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta.
S težiščem na pripravi in sprejemu potrebnih dopolnilnih ukrepov za izvedbo najpomembnejših planskih nalog v letošnjem letu. Sprejete naloge so zahtevne, saj je predvidena rast produktivnosti 7 odstotka, povečanje izvoza za 20 odstotkov in zadržanje visokega mesta, ki ga ima LIKO v lesni panogi, glede na kazalce uspešnosti poslovanja (delež izvoza v celotnem prihodku, dohodek in osebni dohodki na delavca, delež dohodka za akumulacijo). Obračun in sprejete ocene poslovanja so pokazali, da bistvene planske cilje dosegamo s hkratno oceno, da je mogoče — in potrebno, z dodatnimi ukrepi, do konca leta dosežene rezultate še izboljšati.
Pomemben rezultat razprav ob sprejemanju ocene poslovanja je tudi enotno spoznanje, da je potrebno vse zmogljivosti in sile usmeriti k optimalni izrabi tistih vzvodov gospodarjenja, na katere še lahko vpliva delovna organizacija. Kljub drugačnim opredelitvam v številnih dokumentih je bilo namreč ugotovljeno, da se še nadalje zmanjšuje vpliv posamezne delovne organizacije na ugotovljene poslovne rezultate.
Politika tečaja dinarja, cenovna politika, možnosti uvoza opreme, ukrepi za spodbujanje izvoza itd., niso tako spodbudno delovali pri poslovanju LIKO, kot je bilo glede na sprejete družbene usmeritve pričakovati za proizvajalce končnih izdelkov z velikim deležem izvoza izdelkov visoke stopnje obdelave na konvertibilna tržišča. Posebej se kaže delovanje tekoče ekonomske politike v škodo proizvajalca in izvoznika končnih izdelkov z ustvarjanjem ugodnejšega položaja proizvajalcem surovin in reprodukcijskega materiala. V pogojih neenotnega — in za uvoz zaprtega — jugoslovanskega trga ni nobene pripravljenosti, da bi dobavitelji surovin in reprodukcijskega materiala delili usodo z udeležbo na skupnem prihodku, ki ga ustvarimo na zahtevnem ameriškem in zahodnoevropskem tržišču končnih izdelkov
V letošnjem letu imajo še vedno veliko naročil domačih in tujih kupcev. Stanje na tržišču pa že kaže, da se povpraševanje zmanjšuje, kar je narekovalo zahtevnejšo, raznovrst-nejšo proizvodnjo v manjših serijah in izboljšanje kvalitete te proizvodnje. V LIKU je dolgoročna poslovna politika naravnana v usposobitev proizvodnje zahtevnejših izdelkov v manjših serijah s hitrim prilagajanjem različnim zahtevam. Ker pa že trenutne razmere pogosto zahtevajo takšno proizvodnjo, je bila potrebna tehnološka opremljenost nadomeščena z nadurnim delom, delom v prostih sobotah ter pogosto tudi z uvajanjem nočne izmene. Zadnje tri mesece letošnjega leta bo obseg dodatnega dela še povečan s tem, da bodo tudi vsi režijski delavci delali en delavnik v proizvodnji za izvoz. Tako se bomo približali realizaciji plana izvoza — 13 milijonov dolarjev. V letošnjem izvozu se povečuje delež izvoza vrat, saj bo izvoženo preko 40.000 enot.
Od tega izvoza bo 35 odstotkov porabljenih za uvoz surovin ter reprodukcijskega materiala.
Le v neznatnem obsegu pa je bilo mogoče uvoziti prepotrebno opremo za zamenjavo obstoječe in posodobitev proizvodnje, in to ne tudi za tisto proizvodnjo, ki je v celoti usmerjena v izvoz in je visoko devizno aktivna. V zvezi z vlaganji kaže omeniti, da so bili letos že doseženi načrtovani rezultati vlaganj v posodobitev stolarne in novo decimirnico na Verdu. Letos bodo zgrajene nove površine za Tovarno vrat v Borovnici, most na Verdu ter nabavljeno del opreme za proizvodnjo furniranih podbojev.
Ob povečanem izvozu surovin in reprodukcijskih materialov, ki ga dela uspešnega tako naša kratkovidna tekoča ekonomska politika, kot tudi vspodbujalna uvozna politika razvitih držav zaradi lastnih ekonomskih, socialnih in ekoloških razlogov; se tudi v letu 1984 poslabšujejo pogoji za zagotovitev potrebnih materialov za nemoteno proizvodnjo. To se kaže v pomanjkanju določenih vrst materialov, izsiljevanju cen in slabši kvaliteti materiala. Zamrznitev v prvem polletju je obvladovala le cena končnih izdelkov, ne pa cene surovin in polizdelkov. LIKO želi z vlaganji v surovinsko osnovo
zagotoviti dolgoročno oskrbo, vendar ugotavljamo, da so le redke organizacije, ki sprejmejo dolgoročno sodelovanje Kljub vsem navedenim problemom pa je bila povečana fizična produktivnost za 6,4 odstotka. K temu ji je pripomoglo tudi izboljšanje izkoriščanja delovnega časa, saj so se že odsotnosti z dela zaradi bolezni zmanjšale za 7 odstotkov.
Celotni prihodek v prvih devetih mesecih je za dobrih 109 odstotkov večji od lanskega v istem obdobju, porabljena sredstva pa beležijo povečanje za 123 odstotkov. Poleg navedenih razlogov je vzrok za razkorak med povečanjem prihodka in stroški tudi v počasni rasti vrednosti dolarja v prvem polletju letošnjega leta. Tako se je dohodek povečal za 75 odstotkov.
Ugotavljamo, da za iztrženi dolar za stol, kateremu smo tudi v letu 1984 uspeli dvigniti dolarsko ceno na ameriškem tržišču, dobimo vsako leto manj osnovnih surovin ter materialov. Tako so osebni dohodki v LIKU, ki se uvršča v delovno zahtevno industrijo, padli že pod 8 odstotkov ustvarjenega dohodka Čeprav v tej ugotovitvi odsevajo splošni gospodarski pogoji, ostajajo določene možnosti tudi v sami delovni organizaciji za zmanjšanje stroškov oz. čim racionalnejšo izrabo vseh proizvodnih sredstev. Ukrepe na tem področju bo potrebno še dopolniti v planu za leto 1985. Osebni dohodki so se povečali za dobrih 33 % in se je povečalo zaostajanje za povprečjem gospodarstva v republiki. Glede na dosežene rezultate so bili sprejeti sklepi o povečanju akontacije za zadnje trimesečje v povezavi z ugotovljenim doseganjem plana izvoza. Akumulacija v dohodku je presegla delež 32% in je ta delež 33% večji od deleža v istem obdobju 1983. Že takoj pa je treba tudi povedati, da kljub povečani akumulaciji, v ta namen razporejena sredstva ne zadoščajo za pokrivanje povečanja vrednosti zalog surovin in polizdelkov (zaradi rasti cen).
Ob že opisanih razmerah pri prodaji in nabavi blaga so se slabšali pogoji plačevanja za prodane izdelke ob hkratnih zahtevah za skrajševanje rokov plačil pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala. Pri izvozu se je povečal delež kupcev z daljšimi plačilnimi roki. Krediti za zaloge za pripravo proizvodnje za izvoz in za terjatve od tujih kupcev se niso ustrezno povečali. Posebej zaskrbljuje tekoča bančna politika, ki zagotavlja kredite za izvozne terjatve le do 6 mesecev, medtem ko je potrebno v izvozu pristajati tudi na kreditiranje do 12 mesecev. Ugotavljamo, da le Gospodarska banka ne spremlja takšne prodaje s krediti po znižani obrestni meri, medtem ko imajo druge temeljne banke v Sloveniji ugodnejšo kreditno politiko do izvoznikov. Kljub
navedenemu je LIKO le v manjši smeri odvisen od bančnih kreditov pri vzdrževanju likvidnosti in je zato tudi obremenitev dohodka z obrestmi podpovprečna.
Ko načrtujemo naloge in cilje za leto 1985, izhajamo iz ocene, da se bodo pogoji na tržišču, posebno na domačem, še poslabšali. Zato bo glavna naloga kvalitetno dograjevanje bistvenih elementov dolgoročne poslovne orientacije LIK-a. Tako načrtujemo nadaljnje povečanje izvoza na osnovi kvalitetne proizvodnje zahtevnejših programov tudi v manjših serijah in ohranjevanje doseženih izvoznih cen. Predvidevamo nadaljnje povečanje izvoza vrat. V letu 1985 je načrtovano tudi bistveno povečanje proizvodnje lesnoobdelo-valnih strojev, ki je že začeta v letošnjem letu. V naslednjem letu name-
ravamo še povečati proizvodnjo računalniških sklopov in tako še povečati že v letu 1984 doseženi pomemben delež te proizvodnje v celotnem prihodku. Glede na pričakovane tržne pogoje bo še več pozornosti posvečeno boljšemu izkoriščanju materialov, predvsem osnovnim surovinam. '*
Zaposlenost naj bi ostala na ravni letošnjega leta, s tem da načrtujemo rast fizične produktivnosti za najmanj 4 odstotke. Uresničevanje teh ciljev naj bi zagotovilo takšno razporejanje sredstev za osebne dohodke, ki bo spodbujalo prizadevanja za doseganje planiranih ciljev, na drugi strani pa vsaj ustvarilo zmanjševanje njihove realne vrednosti.
V naslednjem letu tudi načrtujemo večja vlaganja, predvsem v nabavo opreme, za modernizacijo in rekonstrukcijo delovne organizacije. Celotni učinki teh vlaganj pa bodo vidni šele v letu 1986. Pri načrtovanju nalog za naslednje leto pa tudi pričakujemo, da bodo ukrepi tekoče ekonomske politike za izvoznike na konvertibilno tržišče bolj vzpodbudni in bližji sprejetim ukrepom dolgoročne gospodarske stabilizacije.
Pre|inji mesec so rezervni vojaški starešine imeli redni letni preizkus znanja. V domu JLA so opravili teoretični del preizkusa.
V Razorski dolini pa so jim fantje z občinskega štaba teritorialne obrambe prikazali novejše lahko pehotno orožje, potem pa so se preizkusili še v streljanju.
Čimprej spet trgovino v Zaplani
Na seji predsedstva KK SZDL v Zaplani so ob pripravah na letno sejo Socialistične zveze obravnavali tudi problem, ki je nastal, ko je Mercator ukinil prodajalno v Zaplani, ker niso imeli dovolj prometa. Krajani morajo po petnajstih letih spet po vso »špecerijo« na Vrhniko. Krajevna skupnost in komite za družbenoekonomski razvoj si prizadevata, da bi prodajalna spet delovala.. Dejstvo je, da morajo poskrbeti vsaj za najnujnejšo preskrbo starejših ljudi, ki težko pridejo peš do Vrhnike. Upajo, da bodo trgovino čimprej odprli.
IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA
Največja pozornost planskim dokumentom
Osrednjo temo na sejah v mesecu OKTOBRU je izvršni svet namenil razpravi o analizi uresničevanja načrtov zaposlovanja v obdobju januar—junij 1984 v občini Vrhnika. Izvršni svet je tako kot »predlagatelj analize« Samoupravna skupnost za zaposlovanje ugotavljal, da je stopnja rasti zaposlovanja ob polletju precej višja od opredeljene v resoluciji (2,6 %), saj znaša po podatkih 4,3 %. Iz analize je bilo tudi razvidno, da pogodbeno in nadurno delo narašča. Kot najpogostejši razlog za sklepanje pogodb o delu navajajo OZD premajhen obseg dela za polno zaposlitev delavca oz. stroškovno neracionalnost pokrivanja teh del z rednimi zaposlitvami, pomanjkanje delavcev določenih poklicev, bolniške, itd. Med OZD, ki so imele največje število opravljenih ur na delih in nalogah po pogodbi, so: Kmetijska zadruga (7917), IUV (2851), LIKO DSSS (1096), Glasbena šola (2569), Hotel Mantova (1404), Fenolit (934), itd.
V občini Vrhnika je v prvem polletju povprečno mesečno 1873 delavcev opravljalo delo preko polnega delovnega časa (nadure).
V gospodarstvu je bilo opravljenih 91836 ur nadur, v negospodarstvu pa 1053 ur nadur (za 20,3% manj kot lani).
V gospodarstvu se je število opravljenih nadur v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečalo, razen v trgovini ter v finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah, kjer se je zmanjšalo. V negospodarstvu se je število opravljenih nadur zmanjšalo na račun občutnega zmanjšanja v zdravstvu in socialnem varstvu, (kar za ok. 60%), medtem ko se je v ostalih panogah negospodarstva povsod povečalo, najbolj v DPO in SIS (za 96%).
Največ nadur je bilo opravljenih v naslednjih OZD: Elektro (2004), LIKO, TOZD Primarna predelava, Verd (6388), LIKO, TOZD Tovarna stolov, Verd (14019), LIKO TOZD Tovarna vrat, Borovnica (3014), IUV, TOZD Usnjarna (27160), Kmetijska zadruga (3360), Ig rad (10833), LIKO, TOZD Servisi energetika, Borovnica (5693), Komunalno podjetje (3325), itd.
Za uvedbo nadurnega dela so
se OZD najpogosteje odločale zaradi premajhnega obsega dela za polno zaposlitev, zaradi izrednih del, bolniških izostankov in drugih vzrokov.
Obseg nadurnega dela se je tudi po podatkih SDK povečal, saj je bilo v obdobju januar-junij izplačanih za 47 % več nadur kot v enakem obdobju lani.
Izvršni svet je od Skupnih strokovnih služb SIS zahteval, da podajo obrazložitev k povečanemu številu opravljenih nadur (za 96%) in jih opozoril, da je že na seji v mesecu marcu * ugotavljal, da je število nadur previsoko v družbenih dejavnostih in zahteval, da upoštevajo zakonske možnosti za zmanjšanje števila nadur.
V mesecu novembru je izvršni svet predvsem obravnaval gradiva, ki so na dnevnem redu sej zborov občinske skupščine v mesecu novembru in največ pozornosti posvetil planskim dokumentom:
— analizi izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1984 in poročilu o izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1985 in osnutku smernic za pripravo srednjeročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986—90.
Z realizacijo ciljev, opredeljenih v osnutku resolucije, za zadnje leto tega srednjeročnega obdobja, bo potrebno nadaljevati z odpravljanjem vzrokov neugodnih gospodarskih razmer ter ustvariti pogoje za nadaljnjo krepitev ekonomskega in družbenega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov. Izvršni svet je — vzporedno z občinsko resolucijo — obravnaval tudi republiško resolucijo in ob obravnavi politike ekonomskih odnosov s tujino ugotavljal, da bo nujno potrebno izvozno naravnanost bolje stimulirati, predvsem s svobodnejšim razpolaganjem s tistim deležem deviz, ki ostane
OZD, po izpolnitvi obveznosti za zadovoljevanje splošnih, družbenih in proizvodnih potreb v republiki. Omogočiti bi bilo potrebno uvoz potrebne opreme vsaj na tistem delu izvoza, ki postavlja preseganje realno zastavljenih planov, obenem pa zagotoviti, da se pospešijo oz. poenostavijo postopki za uvoz te opreme, ki je nujno potrebna za tehnološko uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela.
Vzporedno z obravnavo finančnih in drugih gibanj na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti za obdobje devetih mesecev 1984 je izvršni svet sprejel tudi ugotovitveni sklep o 26,3 %-ni rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v devetih mesecih leta 1984, kar pomeni, da lahko do navedene višine izplačajo sredstva za osebne dohodke tudi delavci na področju negospodarstva v občini, v kolikor so plani o svobodni menjavi dela izvršeni in če so zagotovljena sredstva. Oceno rasti sredstev za OD v gospodarstvu do konca teta 1984 bo izvršni svet sprejel do konca meseca novembra.
A. N.
KS DRAGOMER-LUKOVICA
Kako vzdrževati zgrajeno
Ureditvena dela na avtobusni postaji v Borovnici gredo h kraju. Delavci Komunalnega podjetja so položili asfalt, zavetišče pa bodo zgradili Borovničani sami.
»Če človek ve, kaj mora opraviti, potem opravi tisto,« sta bila enotnih misli Janez Kralj, predsednik sveta krajevne skupnosti Dragomer, in član sveta Bojan Vidmar, ko smo pri Vidmarjevih sedeli ob kavi. »Ravno tako je v krajevni skupnosti. Najprej moraš prisluhniti, kaj krajani želijo in koliko bodo tudi sami pripravljeni pomagati pri uresničevanju teh želja, potem se lahko lotimo dela. Doslej smo bili v naši krajevni skupnosti kar uspešni. Referendumski program se uresničuje.«
Praktično so asfaltirali vse ceste, napeljali javno razsvetljavo (te dni bodo zasvetile luči tudi ob cesti do šole), letos so uredili kanalizacijo, napravili športno igrišče, precej truda so vložili tudi v avtobusno postajo in v ureditev okolice pri gasilskem domu in trgovini. Naštevala sta le glavna opravljena dela in ob tem poudarila, da so jim šle »na roko« tudi pristojne občinske strokovne službe. Poleg tega so
krajani sami postorili še veliko drugih del.
Njihova krajevna skupnost dobiva končno podobo. Pravita,
Janez Kralj in Bojan Vidmar: >
da se bo dalo zgraditi še trideset novih hiš, potem pa bo krajevna skupnost »polna«. Seveda pa bodo morali nekatere stvari še postoriti. Mednje gotovo sodi tudi pokopališče, saj imajo zanj že leto in pol pripravljena sredstva, vendar čakajo na gradbeno dovoljenje.
»Letos poleti je bila v višje ležečih predelih Dragomera precej
motena oskrba z vodo. Zato se v naši krajevni skupnosti zavzemamo za čimprejšnjo realizacijo II. faze oskrbe z vodo z Borovni-
Doslej smo kar uspešno delali.«
škega vršaja. Tudi telefonov je pri nas malo in upamo, da bomo skupaj s PTT rešili tudi ta problem, ki ni tako enostaven, kot mogoče izgleda na prvi pogled,« razmišljata o nadaljnjih nalogah. Mednje sodi tudi razmišljanje, da bi uredili 0,3- ali 0,4-odstotni krajevni samoprispevek, namenjen samo za vzdrževanje doslej zgrajenega.
NOVEMBER 1384__._NAŠ ČASOPIS_3
Družbenopolitične organizacije, zlasti ZK, imajo v SLO in DS nadvse pomembno mesto. Na sliki je Prehrana med vajo je potekala na način, ki ustreza izjemnim pogojem delovanja. Kuharji so se del OK za SLO in DS, ki je vodil vojaško vajo. izredno potrudili, tako da so bili udeleženci vaje s prehrano zelo zadovoljni.
POGOVOR S
Z NEDAVNE VOJAŠKE VAJE OBČINSKIH VODSTEV DPO, RESORNIH ORGANOV IN ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE NA POKOJIŠKI PLANOTI
_KOMANDANTOM TO OBČINE, JOZETOM PRVINŠKOM, KI JE OCENIL VAJO _
Vloga teritorialne obrambe v sistemu družbene samozaščite uspešna le enotno z ostalimi dejavniki
SLO in DS
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VRHNIKA
RAZPISUJE
za delovne organizacije in skupnosti ter raziskovalne in razvojne organizacije
RAZISKOVALNE NALOGE ZA LETO 1985,
ki jih bo sofinancirala Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika v letu 1985.
Naloge naj bi predvsem obravnavale naslednja področja:
— izkoriščanje surovinskih in energetskih virov
— varčevanje energije pri neposredni uporabi
— povečanje proizvodnje hrane in živinske krme
— nadomeščanje uvoženih surovin in materialov.
Prijave naj vsebujejo:
prijavljalca naloge naziv naloge
izvajalca naloge (imena nosilca in sodelavcev) vsebina naloge s cilji izhodišča in metode dela program dela s terminskim planom
7. finančni predračun za leto 1985 in za celotno nalogo
8. aplikativnost naloge
9. strukturo financiranja naloge:
— lastna sredstva
— drugi možni sovlagatelji
— Občinska raziskovalna-skupnost Vrhnika
— Raziskovalna skupnost Slovenije. Rok za prijavo je 31. 12. 1984.
Prijave pošljite na naslov: DS Skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika, Vrhnika, Cesta 6. maja 1.
Razpis nagrad inovatorjem in izumiteljem za leto 1984
Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v občini Vrhnika, da do 31 januarja 1985 prijavijo svoje kandidate za nagrade inovatorjem in izumiteljem v letu 1984.
Predlog naj poleg splošnih podatkov vsebuje še:
1. podroben opis inovacije oziroma izuma,
2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe,
3. ocena finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma.
Prispele predloge bo ocenjevala posebna komisija pri skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika.
Predloge pošljite na DS Skupne strokovne službe, SIS občine Vrhnika, Vrhnika, Ulica 6. maja 1.
Občinska konferenca SZDL je že začela s pregledom vseh spomenikov in obeležij NOB. Imenovali so posebno komisijo, ki ugotavlja,v kakšnem stanju so le-ti, hkrati pa bo izdelala celovit pregled vseh spomenikov in obeležij in jih označila na preglednem zemeljevidu občine.
»Tujega nočemo, svojega ne damo«, je eno od temeljnih načel, ki je vtkano v naš sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V skladu s tem načelom trajno Izvajamo obrambne priprave, med katere sodijo tudi občasne vojaške vaje na terenu. Eno od takšnih vaj za katero lahko rečemo, da je bila specifična in v mnogočem drugačna od dosedanjih, je nedavno Izvedlo občinsko vodstvo za SLO in DS, štab TO ter poveljstvo Dolomitskega odreda TO.
Preden spregovorimo o vaji, še nekaj besed za pravilno pojmovanje sistema SLO in družbene samozaščite. Tega izvajamo vsi delovni ljudje in občani s tem, da uresničujemo določene akcije in ukrepe, zaradi izboljšanja splošne varnosti in zaščite pred vsemi nevarnimi posledicami, kot jih lahko prinesejo vojne razmere, naravne nesreče in podobno.
Tako široko zasnovan sistem samozaščitnega delovanja se je prekalil v NOB in kasnejši graditvi socialistične samoupravne Jugoslavije. Potrebujemo pa ga tudi danes, ko smo obremenjeni s težavnimi gospodarskimi razmerami, ki zahtevajo
izvajanja vaje so ob spomeniku, ki je postavljen v spomin na ta dogodek, pripadniki TO držali častno stražo.
Udeležence vaje so prebivalci Po-kojišča in okolice izredno lepo sprejeli, pri čemer so pokazali visoko zavest in požrtvovalnost pri zagotovitvi najugodnejših življenjskih in delovnih pogojev. Radodarno so odstopili svoje hiše in druge objekte, v katere so se vselili udeleženci vaje.
Težiščno vprašanje, ki ga je bilo na vaji potrebno obdelati, je bilo delovanje civilnih in vojaških struktur v pogojih začasne zasedenosti ozemlja.
O tem. kako uspešna je bila celotna vaja, pa je več povedal Jože
pokrajinskem, občinskem, krajevnem).
Poudariti moram, da smo letos prvič izvedli tako usposabljanje skupaj z vodstvi DPO občine in njenimi resornimi organi in da to pomeni velik korak naprej pri praktičnem preverjanju določenih vprašanj obrambnega in samozaščitnega načrtovanja.
Kot je bilo že omenjeno, je vaja potekala v pogojih začasno zasedenega ozemlja, kar pomeni najtežjo obliko agresije v vseh pogledih, posebno pa še v pogledu kompletne zaledne oskrbe enot TO in JLA, ki delujejo na določenem območju, ki je začasno zasedeno. Na vaji smo uskladili in preverili organiziranost in delovanje ustanov partizanske baze in pregledali nekatere bilance občinskih blagovnih rezerv. Poleg tega pa smo s političnimi in resornimi organi rešili še celo vrsto skupnih nalog v pogledu načrtovanja in izvajanja bojnih delovanj v pogojih začasno
lepo sprejeli in nam nudili skoraj idealne pogoje za delo in bivanje. Lahko rečem, da so se zaselki Poko-jišča, Padeža in Zavrha popolnoma vživeli v »vojno stanje«.
Na koncu vaje je bila na nivoju OK za SLO in DS narejena tudi analiza dela vseh sodelujočih struktur. V tej analizi so bile poleg pozitivnih ugotovitev izpostavljene tudi določene napake, ki so se pokazale v času izvajanje vaje, vendar je bila končna ocena vaje zelo pozitivna.
Želim poudariti, da so tako pripadniki štaba TO kot poveljstva odreda TO do popolnosti izvršili svoje naloge, kar velja seveda tudi za vse enote TO, ki so sodelovale na vaji.
Take oblike usposabljanja so za nadaljevanje obrambnega načrtovanja izredno koristne, saj je praktično usklajevanje določenih vprašanj ogroženih in neogroženih struktur SLO in DS nujno potrebno za uspešno načrtovanje in vodenje oboroženega boja.
Za hiter prenos povelj, podatkov in informacij skrbijo dobro izurjene in opremljene enote za zveze.
Del občinskega štaba TO pri proučevanju novo nastalih razmer in načrtovanju bojnih akcij.
od nas precejšnje napore, povezane s programom gospodarske stabilizacije.
Omenjena vaja, ki jo je vodil OK za SLO in DS, je sovpadala s 40-oblet-nico prvega spopada Sercerjeve brigade z neko italijansko vojaško enoto. Vaja je bila skoraj na istem mestu, kjer je bil ta spopad. V času
Prvinšek, komandant TO občine Vrhnika, ki je dejal:
Vaja, ki smo jo izvedli v oktobru na širšem območju Pokojišča, sodi v sklop vodstveno-štabnih vojaških vaj, ki so ena izmed oblik praktičnega usposabljanja štabov TO in vseh ostalih struktur SLO in DS na določenem   nivoju (republiškem,
zasedenega ozemlja.
Ker je vaja potekala istočasno v vseh občinah ljubljanske pokrajine, so se določena vprašanja lahko usklajevala tudi s sosednjimi občinami, predvsem z občino Logatec.
Ob tej priliki bi želel posebej pohvaliti gostoljubnost prebivalcev Po-kojiške planote, ki so nas izredno
V naslednjem letu nas čaka podobna vaja, ki bo potekala na nivoju občina —KS—OZD. Preizkusiti moramo vse oblike povezovanja in usklajevanja obrambne in samozaščitne dejavnosti v bazi. Slednji preizkus bo najbolj konkreten in bo rešil veliko vprašanj iz varnostnega in obrambnega načrta občine Vrhnika.
Tudi nov dom obrtnikov bo pospešil razvoj obrti
Mislim, da ga ni potrebno posebej predstavljati. Vedno je tam, kjer ga kdo potrebuje in kjer lahko pomaga. Poln energije in tudi znanja — Andrej Ocepek, predsednik Obrtnega združenja Vrhnika.
»Društvo obrti je bilo leta 1976 ustanovljeno na Vrhniki, po letu 1979 pa smo se preimenovali v Obrtno združenje, ki je zbornična organizacija,« pravi duša obrtnega združenja.
In kakšne naloge izpolnjuje društvo?
»Raznolikel Največkrat se obrtniki oglasijo, ko potrebujejo potrdilo za potovanje v tujino za nabavo repromateriala, kadar opravljajo preizkuse znanja; ko odpirajo novo obrt, iščejo različne nasvete, pa še kdaj «
Vaše združenje je kar številno. Koliko vas je?
»V društvu j« 340 obrtnikov, 316 obratovalnic in 280 delavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih «
Glede na to, kar ste povedali, je vaš delež v občinskem proračunu verjetno precejšen!
»Ni ne vem kako velik, pa vendar. Od davka za obrtne dejavnosti se v občinskem proračunu zbere skoraj četrtina vseh sredstev.«
Verjetno imate tudi v vaši občini deficitarne dejavnosti. Poskušate pokriti ta primanjkljaj?
»Seveda imamo celo vrsto deficitarnih dejavnosti, med katerimi prednjačijo storitvene panoge, kot na primer: čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, servisna dejavnost za gospodinjske aprate, popravilo kmetijskih strojev, vodoinsta-
laterska dela, pa avtomehanika, mizarstvo in še kaj bi se našlo. Problem rešujemo le s kreditno dejavnostjo in še kakšno olajšavo pri teh obrteh«
Vaši obrtniki se dobro predstavljajo tudi na sejmih, še posebej na sejmih domače in umetne obrti
»Tri obrtnike^ imamo, ki so si pridobili naziv mojstra. Eden na področju svečarstva, eden je zlatar, ena pa čičkarica «
Obrtniki radi povedo, da jih vse prevečkrat ocenjujemo, čeprav o njihovem delovanju ne vemo kaj dosti. Mislite da to drži?
»O obrtnikih govorimo običajno brez njih, pri tem pa ne znamo gledati z njihovimi očmi. Ne poznamo jih in vseh spremljajočih težav in vsak ob besedi obrtnik pomisli le na kup denarja!«
Pa je morda ta misel neupravičena?
»Zagotovo! Obrtnik, ki ima povprečni mesečni dohodek 5 starih milijonov, je že zadovoljen«
Kaj pa gostinci? O njih se večkrat pogovarjamo kot o »občinskih revežih«, z minimalnimi prihodki.
»Morda je to edina dejavnost, kjer se da malo znajti. Toda čudno, kaj — gostinci v privatnem sektorju naj bi imeli ogromno dobička, v družbenem pa imajo najnižje osebne dohodke!?!«
Pripravljene imate načrte za obrtno cono v Sinji Gorici. Kdo bo deloval na tem območju?
»Ne vem. Načrtovali smo avtomehaniko, av-toličarstvo, avtoelektričarje, pa še kakšnega obrtnika, ki ima hrupno obrt. Toda problem je že pri nakupu zemljišča. Večje komunalno opremljeno zemljišče velja 10 milijonov dinarjev! Mislite, da si bo lahko še kdo drug kot morda vračajoči sezdomec kupil to zemljišče? Dvomim!«
Vaši stanovski kolegi trdijo, da je zanje izvoz nestimulativen Se s tem strinjate?
»Se Obrtniki izvažamo preko OZD-ov. Glede na šfevilo zaposlenih delavcev v obrti pa lahko koristimo uvoz. Seveda pa vsoto za izvožene artikle dobimo izplačano v dinarjih. Tako ima marsikatera OZD precej koristi od posameznih obrtnikov «
Odprli ste nov dom obrtnikov. To je opravljena naloga, ki ste si jo zastavili v preteklem letu.
»To je investicija, ki po predračunih velja 75 milijonov dinarjev Seveda bi bila dosti dražja, če bi se obrtniki ne odzvali in opravili toliko prostovoljnih delovnih ur.«
Je namembnost tega doma že znana?
»Tja se bo preselilo Obrtno združenje, saj si zasluži malo več prostora, kot ga imamo tukaj. Imamo dve pisarni, pa sejno sobo, v pritličju je š& en prostor za srečanja obrtnikov. Kdo pa se bo vselil v ostale prostore, se še nismo odločili Omeniti moram še podstreho, kjer bo razstavni prostor. Prvo razstavo so pripravili osnovno.;o' ci, na temo obrti.« MAJDA HOSTNIK
OB OBLETNICI SMRTI IVANA CANKARJA
Smisel življenja
»Zavil je na Ljubljanski grad in si tam na odprti jasi, na ,šaneah' našel v zavetju, v travi prostor, kamor je položil knjige in sedel nanje.
In potem je gledal in opazoval in razmišljal, kajti tam je šele opazil, koliko neslutenega življenja je bilo okoli njega. Vse je gomazelo po zemlji, vse hitelo med bilkami. Te male poti so se križale, se prepletale, da je slišal ta šum in strmel v to brezmejno vnemo vseh vrst majhnih bitij, ki samo izpolnjujejo večno postavo, nikjer napisano, a v srcih slehernega živega bitja pričujočo, to nepotešeno slo in to večno hrepenenje po nečem daljnem, nedosegljivem.
,Je to smisel življenja?'
In nadaljeval je, kako je opazoval rast, to neskončno morje zelenila, ki vre iz zemlje samo navzgor, samo k soncu in svetlobi. Koliko čudovitih stebelc kipi in se vzpenja navzgor, koliko različnih listov pije in požira svetlobo in koliko prožnosti in občutka za ravnovesje je v tem stvarstvu, da se tako varno in samozavestno poganja navzgor, še više navzgor na poti k svetlobi in soncu. In vse to živi in vse to neskončno zeleno morje diha in poje in valovi in se giblje, kakor bi nihalo v plesu in melodiji. Ali ni to velika parada razkošja, oblik in gibanja?
,Sta mar ta boj in težnja k svetlobi tisto večno hrepenenje in smisel življenja?'«
Res: Kaj je smisel življenja? Kaj je bil smisel življenjske poti Ivanu Cankarju? Je bil to boj za narod, za pravo umetnost in pravega umetnika, za dosego vsaj majhne sreče? Je bil smisel v obstajanju samem?
Ko danes prebiramo Cankarjeva dela, ob vsakem posebej ugotavljamo, da je vedno globoko iz sebe potegnil žalost, razočaranje, kritiko. Vendar pa je znal v vsaki stvari najti tudi nekaj svetlega, upanje in vero, da je nekje še lepo in dobro. In da bo to dobro in lepo poiskalo nekoč njega, njegov narod. Živel je premalo časa, da bi našel srečo in lepoto sebi. Kljub temu pa je doživel, da so Slovenci dobili tisto, kar je zanje hotel doseči: dobili so svobodo. Če je bil to eden od smislov njegovega kratkega življenja — in misli m, daje bil — potem je moral biti srečen, ko je vedel, da po slovenski zemlji ne bodo več hodili Jerneji, Francke, Šimni Sirotniki.
Njegovo osebno življenje pa ni bilo srečno že od vsega začetka. Bil je otrok Klanca in Klanec ga je spremljal ves čas do smrti. Iskal je srečo, iskal ljubezen, vendar pa obojega tudi zaradi svojega značaja ni našel. Pa je vseeno v življenju znal najti lepot, znal je upati tako, kot v svojih literarnih stvaritvah. Dano mu je bilo tisto, kar je dano redkim ljudem: znal je opazovati in najti v majhnih, za nekatere tako nepomembnih rečeh: lepoto, življenje. Temu se je čudil in to je občudoval:
»In potem barve, ti čudoviti mavrični žarki, ki se prelivajo in mešajo v prostoru, kakor bi jih nevidna roka ustvarjala na svoji paleti, barve, ki jih daljava spreminja in ozračje razkraja...
,Ja, življenje je čudovito!' je dejal ves razvnel«
Res, življenje je čudovito. Samo: treba je videti to čudovitost v majhnih, skoraj nevidnih rečeh, treba je znati poiskati srečo v svetu okoli seber Cankar tistega, čemur rečemo »življenjska sreča«, (in ki je vsakomur od nas nekaj drugega), ni imel. In mogoče si jo je ravno zato lahko našel v pesmi, barvah v naravi, besedah svojih spisov, prijateljih. In morda je bilo vse to vzrok za vzklik:
»Ja, življenje je čudovito!«
D. Gabrovšek
Kovačič in Faganel v razstavnem salonu IUV
Slikar Roberto Faganel je
rojen 14. 1.1941 v Vrtojbi pri Gorici. Po končani gimnaziji v Trstu je študiral violino na tržaškem konservatoriju »Tar-tini«. Imel je številne koncerte — poučeval je tudi glasbo. Slikarstvo je študiral v ateljeju slikarja Riccardija Tastija — akt je študiral v muzeju Reral-tello v Trstu pri profesorju Ninu Pepissiu. Specializacijo je delal iz konzervatorstva in je tudi antikvarni sodni izvedenec. Živi in dela v Gorici (Italija).
Janez Kovačič je rojen 24. februarja 1942. Diplomiral je leta 1968 na akademiji za li-
kovno umetnost. Po diplomi je bil dalj časa v ZR Nemčiji. Postdiplomski študij nadaljuje pri prof. Z. Didku in prof. J.Berniku in 1975 diplomira. Študijska potovanja: Nemčija, Danska, Italija. Zaposlen je kot profesor na SŠTP Ljubljana. Živi na Brezovici pri Ljubljani.
Problemi filmskega programiranja
Znano je, da imamo v Jugoslaviji kar 15 uvoznikov in nekaj manj distributerjev (razdeljevalcev). Vsi skupaj uvozijo oziroma odkupijo približno 270 filmov na leto. Če k temu dodamo še kakšnih 30 domačih filmov, lahko ugotovimo, daje na kinematografskem tržišču preveč filmov. Vsak film ima namreč svojo »licenco«, to je pravico do predvajanja v naših kinematografih, ki se suče od treh do petih let. V obtoku je torej približno 4-krat 300 filmov. (Vsak film je odkupljen z ozirom na komercialno vrednost v različnem številu kopij — največ 12,.nekateri smo v dveh, treh in ti filmi potem niso podnaslovljeni v slovenščini.) . impozantno število 1200 naslovov, ki jih ponujajo kinematografom, je pravi absurd, če vemo, da vsi ljubljanski kinematografi skupaj »prebavijo« nekako 160 premiernih filmov na leto — reprize pa vrtijo le v obrobnem kinu Triglav.
Pričakovali bi, da bo filmski program zaradi konkurence in večje ponudbe od povpraševanja boljši, kot je, Žal naši prešte-vilni uvozniki v tej organizacijski džungli uvažajo za majhne denarje (velikih nimajo) čim več cene karate, erotične jn celo pornografske plaže najrazličnejših, često docela anonimnih ali celo pollegalnih produkcij. Vsak od uvoznikov si lahko privošči le nekaj vrednih filmov — preštevilni — posebno neameriški (francoski, italijanski, angleški, pa tudi nemški, da o vzhodnih in manjših kinematografijah ne govorimo), pa gredo mimo jugoslovanskega filmskega tržišča.
V praksi tudi ni kinematografa, ki bi si mogel privoščiti reprezentativni izbor najboljših odkupljen filmov. Eden od vzrokov je na primer »vezana trgovina«. Z distribucijo ZVEZDA filma iz Novega Sada naša kino sekcija enostavno ne sodeluje, ker njihov »komercialista« zahteva odkup večine filmov. Tak način prodaje odbija, vsaj v pogojih večje ponudbe od povpraševanja. Naslednji mnogo pomembnejši vzrok je nizka raven filmske (in tudi drugačne) kulture kinoobiskovalcev. Le-ta je kljub posameznim prizadevanjem (filmska gledališča, šolske predstave) padla. Zdi se, da so mnogi, svoj čas redni gostje kina, z razmeroma dobrim okusom, prenehali hoditi v kino; filme rajši gledajo po televiziji ali pa počnejo kaj drugega. Njihov prostor pa zasedajo novi gledalci brez vsakršne kulture in okusa, ki se zadovoljijo s plažo najslabše vrste. V takšnem položaju mora vsak kinematograf prilgoditi svojo reper-toarno politiko in pluti med Scilo filmskih ponudnikov in Karibdo filmskih potrošnikov ter se truditi, da vendarle ohranja vsaj
približen nivo kakovosti. Izkušnje nam dokazujejo, da se vendarle da kaj storiti. Tu so filmske uspešnice, festivalski nagrajenci, beograjski FEST, dnevne ocene filmskega sporeda jugoslovanskih dnevnikov in nekaterih tednikov, ki vendarle dajejo oporo pri oblikovanju sporeda — vsaj do neke mere; še bolj pa to velja za reprizne filme, ki jih velja ponavljati kot uspešnice ali zradi izjemne vrednosti. Žal je treba vse prevečkrat rezervirati film spomladi za naslednje leto — na takoime-novanih »sejmih« — ko distributerji tudi ponudijo kataloge svojih novih akvizicij. V večini primerov prodajalec Oziroma ponudnik filmov ne pozna nič bolje kot kupec oziroma oblikovalec filmskega sporeda. Le poznavanje in spremljanje tuje filmske periodike in proizvodnje (festivalov) omogoča, da v dolgi vrsti anonimnih neznanih del najde zrno kvalitete. Preostale, vsaj del, pa je treba rezervirati, zato, da bo film, ko bo uvožen, čim prej na sporedu, ko bo kopija še nova. Če posred gradi le na poznanih, že videnih filmih, tvega stare izrabljene kopije in popolno repertoarno zamudo. Seveda je pri tem nujna prožnost. Spored nikdar ne sme biti »zabetoniran«, vedno je treba puščati proste termine za nepredvidene programe, nove domače filme, predpremiere ali kaj drugega, sicer pa se dokončna filmska podoba meseca zaključi »tik pred zdajci«.
Pred oblikovalca filmskega sporada se postavlja še ena velike dilema: kaj naj stori s filmom, rezerviranem in »zaključenim« pred časom, pa ga po ogledu (ali literaturi) spozna za docela slabega, neustreznega. Naj ga »stornira«, zamenja z drugim? Vsekakor taka možnost je, toda takšnih filmov je vse preveč in v poslovanju s filmskimi distributerji je potrebno precej diplomatskega in poslovnega občutka. Po drugi strani včasih tudi takšni slabi filmi presenečajo — vsaj po finančni uspešnosti. Verjetno je veliko bolj smotrna poštena informacija »filmski barometer«, ki ga želimo posredovati gledalcem. Filmski program vsakega kinematografa je konec koncev odraz različnih dejavnikov: odkupne politike distributerjev, nivoja okusa kinoobiskovalcev in šele nato prizadevanja ali neprizadevanja oblikovalca sporeda. Če je uvoz slab, ponudba oziroma reklama nikakršna, tudi filmski spored ne more biti dober. Gre pa za to, da v danih razmerah poskušamo oblikovati »dober« spored, ki naj bo, če že zares dober ne more biti, vsaj žanrsko razgiban.
MARJAN KOŠIR
......
Spored vrhniškega kina v decembru
4. 12.
torek ob 19.00
6.-9. 12.
četrtek ob 20.00
sobota ob 17.00
nedelja ob 16.00
sobota ob 20.00 nedelja ob 20.00
nedelja ob 18.00 matineja ob 10.00
11. 12.
torek ob
19.00
13.—16. 12.
četrtek ob 20.00 sobota ob 16.00 nedelja ob 20.00
sobota ob 20.00 nedelja ob 16.00 18.00
nedelja
matineja ob 10.00
18. 12.
torek ob
20.—23. 12. četrtek ob 20.00 sobota ob 17.00 nedelja ob 16.00
sobo'a ob 20.00 nedelja ob 20.00
nedelja ob 18.00 matineja ob 10.00
25.—30. 12. torek ob 19.00 sobota ob 17.00 nedelja ob 16.00
27. 12.
četrtek ob 20.00
sobota ob 20.00 nedelja ob 20.00
nedelja ob 18.00 matineja ob 10.00
ZADNJI OBJEM — amer. barvni Režija: Jonathan Denimo
V gl. vi.: Roy Scheider, Janet Margolin. John Glover
Možu so ubili ženo, zapustili so ga prijatelji, izdali so ga najbližji sodelavci, ves čas mu strežejo po življenju. Vse se razplete na Niagar-skih slapovih. Film izjemno vešče nadaljuje tradicijo najboljših Hitcho-ckovih del v poustvarjanju napetosti in vzdušja negotovosti, nevarnosti in zavesti, da se bo nazadnje le vse prav razpletlo. Filmska kopija ima srbohrvaške podnapise, vendar kljub temu zasluži uvrstitev v naš spored in ga priporočamo ("").
BOMBARDER t Kal. barvni Režija: Michele Lupo
V gl. vi.: Bud Spencer, Kallie Knoetze. Gegia
Odsluženi boksar ima vsega dovolj, zato se sklene umakniti iz tega športa. V Livornu pade v roke tolpi gangsterjev, toda ti ne vedo, s kom imajo opraviti... ABSURD — barvni (ilm Režija: Peter Newton
V gl. vi.: George Eastman, Edmund Purdon, Annie Bell
V tej grozljivki imajo nekateri nadnaravne lastnosti. Film je menda celo italijanski — večina imen nastopajočih so psevdonimi. Dela tega žanra imajo svojo navdušeno publiko, ljubiteljem dobrega filma pa ga odvsetujemo
ZAKLAD INDIJANSKEGA REZERVATA — vzhodnonem. barvni CS Režija: Konrad Petzold
V gl. vi.: Gojko Milic, Armin Mueller-Stahl
1896. poleti v indijanskem rezervatu odkrijejo nafto. Poglavar podpiše pogodbo s predstavnikom naftne družbe, misleč, da bo tako pomagal svojemu ljudstvu. Toda poglavarjev sin s pomočjo polbrata odkrije prevarantske naklepe pohlepne družbe.
KRAMER PROTI KRAMERJU - amer. barvni Režija: Robert Benton
V gl. vi.: Dustin Hottman, Meryl Streep, Jane Alexander Družinska drama ločenega zakonskega para. Njun sedemletni sin ostane pri očetu, toda ko si uredita življenje, hoče sina tudi mati. Sodišče je pred težko odločitvijo... Film tako imenovane A produkcije s številnimi nagradami (OSCAR za M. Streep), zato ga priporočamo ("■)•
LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ — amer. barvni Režija: Stan Dragoti
V gl. vl.: Georg HamiKon, Susan Saint James, Richard Benjamin Grof Dracula je moral zaradi nacionalizacije gradu zapustiti rodno Transilvanijo in emigrira v ZDA. Ves prestradan vlomi v Zavod za transfuzijo krvi in sreča veliko ljubezen... Vse skupaj je kar duhovito zato priporočamo C00).
OSVAJALEC - Hal. barvni Režija: Lucio Futci
V gl. vl.: Andrea Occhipinti, Sabrina Siani
Fantastična zgodba se odvija v ambientu in času predzgodovine. Mladi junak, oborožen s čarobno puščico, se spoprime z vse mogočnimi zlimi bitji. Skupaj z najmočnejšim divjakom svojega časa se /operstavi celo smrti. Po teh skopih oznakah iz kataloga Makedonija filma gre za velik »šund«, ki verjetno zasluži veliko črno piko (•), vrtimo pa ga med prvimi v Sloveniji. RIKI TIKI TAVI — sovjetske-indijski barvni Režija: Aleksandr Zgurkji
V gl. vl.: Aleksej Batalov, Margarita Terehova, Burendra Sori
Po Kiplingovi pripovedi posnet dim o prijateljstvu med hromim dečkom in mungom. Eden drugemu sta rešila življenje. Deček se je pri mungovem reševanju tako poškodoval, da je ohromel, mungo pa je rešil dečka pred parom kač strupenjač, ki so živele v vrtu in naklepale umor cele družine. Sreča je popolna, ko deček nazadnje celo ozdravi.
CESTNI BOJEVNIK — avstralski barvni CS Režija: George Mlller
V gl. vl.: Mel Gibson, Bruce Spence, Vernon Wells Nadaljevanje f Ima POBESNELI MAKS kljub fantastičnemu okviru vendarle pripoveduje o današnjem svetu: gre za študijo nasilja in za to, kdo se bo polastil nafte, nujno potrebne za preživetje. Zelo priporočamo (°~).
BLADE RUNNER - IZTREBLJEVALEC — amer. barvni CS Režija: Ridley Scott
V gl vl.: Harrison Ford, Rutger Hauer, Sean Young
Film smo že predstavili v predpremieri 3. 1. Znanstveno fantastični tlim Ridleya Scotta sicer ne dosega njegovega OSMEGA POTNIKA, vendar tudi tokrat atraktivno predstavlja zapleteno »kriminalko« o poklicnem Iztrebljevalcu (morilcu), ki dobi nalogo, da najde in ikvidira štiri »reptikante«, robotoidne morilce, ki so pobili posadko vesoljskega plovila in prevzeli poveljstvo nad ladjo, s katero so se potem izkrcali na Zemlji. FEST 83.
METULJEVA MREŽA — jap. barvni CS Režija: Shogoro Nishimura
V gl. vl.: Yuki Nohira, Jun Nakahara. Yutaka Yamamura
Zakaj bi gledali le nemško in morda dansko erotiko? Tu je na voljo japonska erotična drama, ki ji le malo manjka, da bi bila čisto spodoben Dim, če režiser ne bi bil tako brezupen diletant (•).
KRALJEVIČ IN BERAČ - panamski barvni Režija: Richard Fleisher
V gl. vl.: Oliver Reed, Raquel Welch, Mark Lester, Charlton Heston, Rex Harrison, Ernst Borgnine
Duhovita predloga Marka Tvvaina je osnova filma o dečkih, ki sta zamenjala vlogi zaradi neverjetne podobnosti. Mladi berač in tatic Tom se vtihotapi v kraljevske prostore, kjer ga preseneti neverjetno podoben princ Edward. Za šalo sta se preoblekla, nato pa so ju odkrili. Nič ni pomagalo dokazovanje, Edvvard je moral kot berač z dvora, Tom pa se je moral vživeti v prinčevo vlogo. FEST 78.
VELIKA AVANTURA - franc. barvni CS Režija: Gerard Oury
V gl. vl.: Louis de Funes, Bourvil, Terry Thomas
V okupiranem Parizu pleskar (Bourvil) na fasadi opere in dirigent (L. de Funes) pomagata posadki angleških padalcev, ki je izskočila prav nad opero. Oba sta dovolj prebrisana, da jima uspe prelisičiti zasledujoče Nemce, čeprav je film že igral v naših kinih in na TV, ponovno reprizno predvajanje prav tako navdušuje.
PREDPREMIERA MESECA BREAKDANCE — amer. barvni Režija: Joel Silberg
V gl. vl.: Lucinda Dickey. Shabba-Doo, Bogaloo Shrimp
Film najnovejše — letošnje — proizvodnje. Modni izdelek, podobno kot FLASHDANCE. Takšne filme je treba predvajati, dokler so »vroči«, saj moderni glasbeni hrti vse prehitro zatonejo v pozabo, z njimi vred pa tudi filmi. Mikavnost in uspešnost tega in podobnih filmov je v neposrednosti, sproščenosti plesalcev (s ceste), ki notranjo napetost kot posledico sodobnega načina življenja rajši sproščajo v plesu, glasbi kot pa v nasilju. Mladi so v njih našli svoje idole, z njimi se identificirajo, od tod tak velikanski uspeh.
1001 NOČ V TOKIU — japonski barvni CS Režija: Shogaro Nishimura
V gl. vl.: Izumi Shima, Ayako Megi, Erina Mlyal, Yokiko Tachibana Za ljubitelje erotičnih del še ena japonska inačica istega režiserja, (Metuljeva mreža), verjetno nič boljša.
MAH NA ASFALTU — jugosl. barvni Režija: Jovan Rančić
V gl. vl.: Dragomir Felba, Duško Janičijevič, Alenka Rančič Deček s podeželja se preseli v mesto. Težko se prilagodi novemu okolju, dokler s svojimi vrstniki ne vzpostavi pristnejših odnosov...
. -o™ ...     . _™._____----
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Komisija za kulturo občinskega sindikalnega sveta M
KULTURNIM ANIMATORJEM IN VSEM * LJUBITELJEM GLEDALIŠČA!
Ljubljanska Drama ima tudi letos na sporedu uspešnico Toneta Partljiča »MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK«.
Ker je predstava vnaprej razprodana, smo se odločili, da ponudimo ogled te predstave v Ljubljani, in sicer:
— v soboto. 15. 12. 84 ob 19.30.
— prevoz z avtobusom je brezplačen.
— vstopnica velja 250.—din. 200.— din ali 150.—din.
Vabimo vas. da izkoristite razmeroma ugodno možnost ogleda: točen datum odhoda z Vrhnike bomo sporočili kasneje.
Priiave:'zbiramo do vključno 3. 12. 84 prek kulturnih animatorjev oz. občinske Zvez;- kulturnih organizacij.
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Albanci
Bjelica D.: Kasparov protiv Karpova
Bralko I.; Računalništvo s programskim jezikom Pascal
l-rclih J.: Strežba
Glavari P'J! Prav rta ureditev obrtništva na Slovenskem Glavić P.: M. Ccrar: Procesi in proizvodnja Golob B.: Sporočanje Gospodinjski koledar IVK5 Grličkov A.: Ra/potja socializma
Kardelj I-.: Boj /a priznanje in neodivsnost nove Jugoslavije Kerler C: Zelišča in gozdni sadeži \ kuhinji Književnost IV
Lazarini P.: J. Brenčič; Splošna in anorganski kemija
Na poti \ inovacijsko družbo
Oblak B,; Glasbena vzgoja
Plenum kulturnih delavcev Op
Prešernov koledar 1985
\ oglar M.: Majhna sem bila
Zakon o davkih občanov
Zgodovina marksizma
LEPOSLOVJE
Mladinski i:
Brcnkova K,: Prigode ko/c Konigundc Ceehura R.: I Satamoun: Maksi pes Pik Gjjogovae Z.: Mihec lovi dan
Genima P . Halo. halo. khče Prekmurje • Graftelišek K.: Kako srn" partizani stanovali Uerceg 1 .: V hgnjenerft vrtincu .
Ilitree 11.: l.ko Lko
Kranjce M.: Sola z.a čarovnike
Manček M.: Slonček in pol
Mihelič     Mesto pod dežnikom
Pavček T.: Marko na belem konju jaše
Rudoll P.: Papagaj Vprašaj iz Nebotičniki
Rudoll IPapagaj Vprašaj in črni pes Pazi
Rudoll P.: Papagaj Vprašaj sc spušča in spušča
Rudolt P.: Papagaj vprašaj in lastovka Črna puščica.
Schmidt M: Ko bom predsednik
Slana M : Joj. ne vedi se kot slon
Spur K.: Vrtce v Jeruzalemu
Zagoričnik P: Kaj je kdo rekel in Česa kdo ni
Zupane L.; Deklica s tremi lešniki
Za odrasle:
Kcrmauner T:! Sreča in gnus Šetinc Ev: Človek z več imeni Prevodi: ^
Bcnhart K.: Bralniea in druge neprimernosti
Sijane ( .: Dvorec
Pesmi:
Boudelairc
P. lit is
Mandelštam
Svigelj — Mera! B.: April Drame:
Sdigo R,: Ana. Svetloba in sence V srbohrvaščini:
Gucst J,: Obični ljudi
Kapor M.: Knjiga žalbi
Majdak /..: Lova do krova
Maktrnud B.: popravljač
MatrfiHS A.: Šutnje pukovnika Bromblea
Mičunović V.: Moskovske god inč 1-2
PavJićić !\; Kraj mandatu
november 1984
NAŠ ČASOPIS
5
Decembra v skupščinskih klopeh
Na decembrski seji bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine obravnavali Osnutek odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1985, v kolikor bodo do tedaj dokončno znana vsa izhodišča za obl (kovanje splošne porabe v letu 1985, sicer bodo zbori obravnaval i odlok o začasnem financiranju proračuna v I. trimesečju leta 1985.
Glede na to, da bodo zbori občinske skupščine v mesecu novembru obravnavali osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1985 In osnutek smernic za pripravo srednjeročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986—90 in ju dali v javno razpravo, ki bo trajala do 15. decembra, vas opozarjamo, da bodo zbori občinske skupščine o predlogih razpravljali na svojih sejah konec meseca decembra.
Za decembersko sejo ne pripravljamo delegatske priloge, zaradi stiske s časom, objavljamo pa gradivo o cestnoprometni problematiki v naši občini ter gradivo o uresničevanju zakona o pravni pomoči, o kateri bo tudi tekla razprava na skupščinskih klopeh na december-ski seji.
Prometna problematika v občini Vrhnika
Cestni promet in skrb za lastno varnost in varnost drugih v cestnem prometu je tisto področje človekove aktivnosti, ki mora biti najbliže interesu vsakega delovnega človeka in občana in zavestni sestavni del njegovega vsakdanjega vedenja in ravnanja. S prometom se srečujemo od rane mladosti do pozne starosti kot pešci ali potniki, posebej pa kot vozniki vseh vrst vozil. Na tem področju je mogoče s pravilnim in discipliniranim ter s samozaščitnim obnašanjem storiti največ, da se zmanjšajo človeške žrtve in materialna škoda.
Stanje prometne varnosti v občini Vrhnika lahko v zadnjih letih ocenimo kot relativno dobro, saj kljub temu, da število motornih vozil še vedno narašča in kljub objektivno počasni modernizaciji prometnih površin število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in smrtnim izidom upada.
Upada tudi število otrok, udeleženih v prometnih nesrečah, kar je vsekakor tudi posledica načrtnega vzgojno-preventivnega dela v šolah in nekaterih preventivni akcij, ki sta jih organizirala republiški in občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Razvoju prometa pa ne sledi ustrezen razvoj modernizacije cest, kar bi bilo nuinoza zagotovitev varnega in hitro se odvijajocega cestnega prometa. Situacijo glede ureditve in tehnične opremljenosti cest pa se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in omejevanje vseh oblik porabe na vseh ravneh še poslabšuje in v bližnji prihodnosti ni pričakovati bistvenega izboljšanja.
To zaostajanje je preveliko na področju varnosti In tehnične urejenosti ter sprotnega vzdrževanja cestnega omrežja Po drugI strani pa veliko število motornih vozil tehnično nepopolnih, slaba pre-skrbljenost tržišča z rezervnimi da« in izredno visoke so cene servisnih storitev; slaba je kultura voznikov, ki se ne zmenijo za tehnično stanje vozil in cest Še vrsta drugih vzrokov posredno ali neposredno vpliva na prometno varnost, povzročajo, da s stanjem na tem področju ne moremo biti zadovoljni.
MOTORNA VOZILA IN VOZNIKI
število motornih vozit v občini kljub omejitvenim ukrepom pri porabi goriva, visokim cenam vozii in padanju življenjske ravni občanov še vedno narašča Koncem oktobra 1984 je bilo registriranih 5283 motornih vozil, od tega 4274 osebnih avtomobilov, 257 tovornih in kombiniranih vozil. 130 motornih koles in 622 traktorjev. K temu je prišteti še zelo veliko število koles z motorjem
Tudi število voznikov je iz leta v leto večje in jih je bilo ob koncu leta 1963 6569. konec oktobra 1984 pa že 6819. Potrdilo 6 poznavanju cestno-prometnlh predpisov za vožnjo koles z motorjem si ie v letu 1983 pridobilo 109 voznikov, v letošnjem letu pa že 93, predvsem mladih, voznikov
V letu 1983 si je skoraj 3000 voznikov, ki že imajo vozniško dovoljenje B, C ali D kategorije pridobilo tudi vozniško dovoljenje za traktor, po izteku zakonskega roka za zamenjavo pa se je usposobilo za vožnjo traktorja, vključno z opravljenim preizkusom o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, 46 kandidatov, v prvih mesecih letošnjega leta pa 26 kandidatov
PROMETNE NEZGODE
Na območju postaje milice Vrhnika so miličniki obravnavali v letu 1983 39 prometnih nezgod (žeta 1982 58), v devetih mesecih letošnjega leta pa 32 prometnih nezgod, v katerih sta umrli dve osebi (leta 1983 3,1982 pa 6). telesno pa je bilo poškodovanih 39 oseb (1983 — 38,1982 — 59).
V prometnih nezgodah sta umrla 1 voznik osebnega avtomobila in 1 otrok — pešakinja (lani voznik osebnega avtomobila, kolesarka In voznik motornega kolesa), hudo telesno poškodbo pa je dobilo 7 kolesarjev. 1 pešec in 1 voznik osebnega avtomobila; od tega je dobil hudo telesno poškodbo 1 otrok, ki je bil v prometni nezgod udeležen, vendar ni bil kriv (lani 2 otroka).
Zoper kršitelje cestno-prometnlh predpisov je PM v obdobju devetih mesecev 1984 vložila 388 Predlogov za uvedbo postopka (1983 — 537). Kršilci so stori 509 cestno prometnih prekrškov Pri nadzoru prometa je bilo ugotovljenih 69 vinjenih voznikov (1983 — 66) in 16 kolesarjev (1983 8) Odvzetih je bilo 16 vozniških dovoljenj (1983 — 80). mandatno pa je bilo kaznovanih 626 kršitelje v (1983 - 685). za 142.000dln(1983 — 144.900dn); opozorjenih al preventivnozabeleženih jebilo 232 kršiteljev (1983 — 577). Na vožnji je bilo dobljenih 5 voznikov (1983 — 14), ki so vozili v času, ko jim je trajal ukrep prepovedi vožnje za določeno dobo. zoper 13 voznikov (1983 — 26) povratnikov cestno-prometnlh prekrškov so podali predloge za ponovno preverjanje znanja iz cestno- prometnih predpisov.
V prometnih nezgodah je bilo 49 udeležencev, od tega največ voznikov osebnih avtomobilov, kolesanev m voznikov koles z motenem, sledijo pa jim potniki, pešci, vozniki motornih koles, vozniki avtobusov in voznik tovornega avtomobila.
Povzročitelji nesreč so bili v veliki večini vozniki osebnih avtomobilov in kolesarji ter vozniki koles z motorjem in le po 1 voznik motornega kolesa in pešec. Nezgode so se pripetile največ na lokalnih in magistralni cesti, sledi regionalna cesta, na mestnih cestah pa je bila le ena nesreča
Najpogostejši vzroki za prometne nezgode so še vedno neprimerna hitrost, vinjenost in izsiljevanje prednosti, ostali razlogi (nepravilna stran vožnje, nenadno prečkanje, nepravilno prehitevanje) pa le v posamičnih primerih.
Miličniki postaje prometne milice Ljubljana okolica so na magistralni cesti in avtocesti na območju občine Vrhnika obravnavali 13 prometnih nezgod (1983 — 27), v katerih je umrla 1 oseba (1983 — 2). telesno poškodovanih je bilo 21 oseb (1983 — 23). materialna škoda pa je znašala 5 019 000 din (1983 - 5.978.000 dn).
Vzroki za prometne nezgode so isti. kot jih ugotavlja PM Vrhnika
Občinski oddelek za notranje zadeve je izvršil v 9 mesecih 165 varstvenih ukrepov prepovedi vožnje za določeno časovno obdobje, v leto 1983 pa 287 Na ponovno preverjanje znanja cestno-prometnih predpisov so b* poslani 4 vozniki, (1983 — 24). ki so v obdobju 1 leta bil s pravnomočno odločbo kaznovani za tri ali več prekrškov, ki jih določa zakon o temeljih varnosti cestnega prometa Pri tem ugotavljamo, da v prvem poskusu opravi uspešno preizkus o znanju cestno prometnih predpisov Izredno majhno število voznikov, kar kaže na njihovo nepoznavanje predpisov in neresen odnos do tega ukrepa, s tam pa tod njihov odnos do upoštevanja cestno- prometnih predpisov
VLOGA SODNIKA ZA mEKRŠKE
Na varnost cestnega prometa vpfvajo številni dejavniki Eden od njih je tod delo sodnika za prekrške, in sicer sod med Vati del prizadevanj za varnost cestnega prometa, ki je represivne narave To poudarjam zato. ker je to le on vktk problema In lahko računamo, da je to tisti vidik, ki sam po sebi tsga cilja sploh nI sposoben doseči. Ednols v povezavi s številnimi drugimi dejavniki kot njihov sestavni del lahko kaznovalna represija prispeva k postopnemu izboljševanju varnosti na naših cestah Razrita al celo neuntčena cestišča, pomanjkanje gum In rezervnih delov, staranje vozil po dobno so problemi, ki jim z nikakršno represijo nI mogoče prti do živega Res pa js, da pravil pojavi in problemi pogosto spravljajo sodnka za prekrške v hude saške in dileme, če analziramo naše delo, lahko ugotovimo, da ss varnost cestnega prometa postopno zboljšuje To izboljšanje je poca sno in iz leta v letokomaj opazno. Nato izboljšanje so vptvai raz Ioni dojavnici in n*akor ni mogoče reči, da je imel eden odtočujoči vpSv Represija pri tem nI imela vsakega vptva, saj je število zadev, ki jih obravnavamo, več si manj enako, medtem ko upada štavio hujših prometnih nesreč. Z visokimi predpisanim i kaznim i zagotavljamo večjo oziroma začasno večjo dsdpino ljudi, ne pa. kot vse kaže. večji varnosti prometa. Koristno je vsekakor vedeti, da je učinkovitost kaznovalne represije omejena ki da nikakor ni ne prvo ne edino, marveč zadnje sredstvo za zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Kaznovalna represija zoper kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa ima ugodne učinke, toda le posredno Ca imajo udeleženci v prometu občutek, da družba, ss pravi pristojni državni organi, skrbijo za njihovo varnost na najrazličnejšo preventivne načne, pa tod z izločanjem iz prometa ki kaznovanjem divjakov, izsiljevalcev, brezobzlmežev In podobnih oziroma s kaznovanjem organizacij združenega dela, ki ne poskrbijo za ceste in sigmlzadjo. ki slabo ah malomarno Izdelujejo al popravljajo motoma vozila, ki puščajo v promet težka tovorna vozila. ki niso brezhibna Itd... potem ss zd razumljivo, da lažje sprejemajo in spoštujejo tiste predpise ali inter voncije prometne mUce. ki se nanašajo na nlh. ča je kaznovalna represija pravična, če zna in zmore irtonHterati tiste udeležence v prometu. ki se zares nevarno vedejo, če odkrije pravega povzročitelja prometne nesreče. 6e ugotovi njegovo krivdo m njsno stopnjo in če mu izbere in odmeri kazensko sankajo preoVssm glede na te okoisane potom -s verjetno vpliva na Ijud. na njrticvo sočutja v družbe in na nitovo csztvanja na orsone pn
Priporočljivo bi bilo, da bi organi prometne milce, ki izvajajo neposredno nadzorstvo cestnega prometa, delovali predvsem preventivno. Represivno delovanje pa nja bi bilo omejeno na tiste kršitve, ki so izkustveno spoznane za nevarne. Z dobro selekcijo prekrškov glede na njihovo varnost bi lahko zmanjšali število izrečenih kazni na kraju samem
Z opozorili naj bi zajeli tako primere, ko bi sicer lahko kaznovali storilca na kraju samem, kakor tud primere, ko bi bilo sicer treba podati predlog za uvedbo postopka, seveda če gre za prekršek v temeljni obliki, (ni nastala neposredna nevarnost ali prometna nezgoda), in če so podane druge okoiščine, ki takšno ravnanje opravičujejo Med kriterije za odločitev, ali naj se storilec kaznuje na kraju samem ali opozori oziroma predlaga v kaznovanje, naj bi upoštevali zlasti način vožnje in druga ravnanja storilca v prometu (brezobzirnost, predrznost itd.).
Pir našem delu je opaziti, da je večina prekrškov, ki jih obravnavamo storjenih na avtocesti A/2 in na magistralni cesti. Zanemarljivo malo pa je prekrškov po Odloku o ureditvi cestnega prometa v občini Vrhnika Struktura prekrškov na področju cestnega prometa je več aH manj enaka iz leta v leto, tako da ni mogoče reči. kateri prekrški so najbolj pogosti in kje je situacija najbolj pereča.
PROMETNO VZGOJNE AKCIJE
a) Varnost otrok In mladkie v cestnem prometu
Ta akcija poteka že vrsto let in traja celo leto z namenom, zagotoviti varnost otrok in mladine v prometu. Deli se na več delov in se tematsko povezuje rud z drugimi akcijami. Vanjo sod tekmovanje »Kaj veš o prometu« za učence osnovnih šol, s katerim skušamo ugotoviti znanje in sposobnost za varno vključevanje učencev v promet, pridobljeno v šolah. Tekmovanja potekajo teoretično in praktično z vožnjo na kolesih na polgonu in po prometnih površinah. Vse tri osnovne šole organizirajo šolska tekmovanja in po 4 najboljši učenci iz posameznli skupin — 5. in 6. razred ter 7. in 8. razred — se uvrstijo na občinsko tekmovanje. Pri izvedbi občinskega tekmovanja so zelo prizadevno sodelovali člani sveta, mentorji, člani ZŠAM, AMD, PM. delavci oddelka ta notranje zadeve in še nekateri posamezniki. Učenec, ki je zbral največje število točk, se je udeležil republiškega tekmovanja in se dobro uvrstil.
b) Varnost otrok In mladine ob koncu ki začetku šolskega Ista
Akcija je organizirana zarad opozarjanja učencev na nevarnosti, ki jim groze ob koncu šolskega leta in med počitnicami, ob pričetku šolskega leta pa z namenom, da bi bolj vplivala na varnost otrok m mladine, predvsem pa tistih otrok, ki gredo prvič v šolo. Vse šole pripravijo načrte varne poti v šolo in iz nje. z njimi seznanijo učence in starše, pregledajo cestno-prometno ureditev v okolci šole. Pri tem sodelujejo delavci PM, varovanje otrok na poti v šok), predvsem pri prečkanju ceste, pa je organizirano v sodelovanju s pripadniki narodne zaščite v posameznih KS in pionirsko prometno službo. Vsi učenci prvih razredov osnovne šole imajo rumene rutice. Med akcijo ob začetku šolskega leta letos in v lanskem letu se ni pripetila nobena prometna nezgoda, v katerih bi bil udeležen otrok na poti v šolo ali iz nje.
c) Prometna značka
Akcija zajema program izvenšolske prometne dejavnosti v osnovnih šolah in mali šoli, njen namen pa je, da bi spodbudli interes učencev za prometno vzgojo s tekmovanjem za pridobitev značk po težavnostnih stopnjah za vse razrede. V akcijo so vključeni vsi otroci, ki obiskujejo malo šolo v WO, in veliko število učencev vseh treh osnovnih šol.
d) Pešci v prometu
Akcija se izvaja predvsem z razdeljevanjem lepaka, ki opozarja pešce na nekatera določila cestno-prometne zakonodaje, ki predpisuje pravice in dolžnosti pešcev v prometu ter jih vzpodbuditi k samozaščitnemu obnašanju v prometu.
s) S kresničko je na cesti varneje
Akcija se navezuje na določila zakona o varnosti cestnega prometa, ki določajo, da morajo pešci ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na cesti zunaj naselja nositi ustrezno svetlobno odsevno telo ter da morajo otroci ponoči in ob zmanjšani vidljivosti nositi ustrezno odsevno telo. Kresničke so bile zagotovljene vsem otrokom v WZ. ki obiskujejo malo šolo in vsem učencem nižjih razredov osnovne šole. v precejšnji meri pa so jih nabavili tud učenci višjih razredov. Reklamni kartoni in nalepke na vidnejših mestih v občini pa opozarjajo vse na potrebo nošenja odsevnih obeskov
t) Z varnim kolesom v promet
Glede na število prometnih nezgod kolesarjev, povečanja števila kolesarjev v prometu in podatkov o tehničnem stanju koles je pripravljena ta akcija, ki ima namen izboljšati tehnično stanje koles šolskih otrok, zajela pa naj bi tud odrasle kolesarje Poleg preverjanja tehničnega stanja koles spodbuja tud druge aktivnosti — poznavanje in upoštevanje cestno- prometnih predpisov, uporabo varnostnih oz. svettovno- odsevnih pripomočkov na kolesu. spodbuja k opravljanju kolesarskih izpitov v šolah. itd. Ob sodelovanju mentorjev v osnovnih šolah, posameznih članov SPVCP. ZšAM. PM in kolesarske sekcije Športnega društva so bili organizirani pregled koles z uspešnimi rezultati.
V vseh treh osnovnih šolah redno organizirajo kolesarske izpite za učence od 3 razreda dalje
STANJE CEST V OBČINI
1. Ugotovitve komunalnega redarja
Ceste v občini so dokaj dobro vzdrževane in nasipane Problemi so hriboviti predeli, kjer močne padavine cestišče poškodujejo. Posebno to velja v letošnjem letu. ker je bilo obilo deževja. Prekope na cestišču so skušali najhitreje zasuti in postaviti v prvotno stanje. Obnova poškodovanih prometnih znakov traja predolgo. Avtobusi, ki vozijo zjutraj okoli 6 ure v smer i Smrečje — Horjul, ne bi smeli parkirati pred sodščem, ker močno ovirajo jutranji promet. Dogovoriti bi se moral s pristojnimi, da avtobusi tud zjutraj parkirajo na parkirišču pri tržnici. Enako velja za avtobus, ki vozi na progi Vrhnika — Ljubljana. Večkrat parkira pred Mercatorjem na Ulici 6. maja in ne na izhodščnl postaji, to je na Voljčevi cesti.
Pred zimo je treba obsekati grmovje ob cestiščih Podlipa — Smrečje. Podčelo — Ulovka
2. Ugotovitve komunalnga podfst|a Vrhnika
Skupna dolžina nekategoriziranih cest v vhrniški občini, ki Jih vzdržuje Komunalno podjetje, znaša 60 km. Ceste vzdržujejo na podlagi letnih planov, katere izdela in ovrednoti upravljalec, potrdi pa skupščina SKOCES. Ob analiziranju planov ugotovimo, daje pretežni del sredstev namenjenih za vzdrževanje, porabljen za popravilo makadamskih cest, katerh je 5 km. Iz tega sledi, da že tako skromnih sredstev ne moremo razporejati tud za investicijsko vzdrževanje in pr©potrebne rekonstrukcije, ki bi stanje izboljšale. Dejstvo je namreč, da Je konfiguracija terena zelo razgibana in je zato velik del omenjenih cest v obliki klancev, predvsem na Vrhniki in v Borovnici, ki pa so za vzdrževanje mnogo občutljivejši od ravne ceste, saj večina težjih poškodb nastane zarad neprimernega odtakanja vode. Zatorej bi bilo v prihodnosti to nujno urediti in po možnosti tud izdelati asfaltne preplastitve
Naslednji problem pri vzdrževanju makadamskih cest je neprimernost materiala, ki je na razpolago na Vrhniki. Zategadelj letijo pripombe s strani krajanov tud na vzdrževane ceste. Podjetje rešuje nastalo problematiko tud tako, da uporablja material iz Logatca, ki pa tud ni najprimernejši.
Izredno slabo je tud obveščanje občanov o kakšnem povečanem poslabšanju odsekov cest. saj ekipa, ki vzdržuje ceste, nima tedenskih ogledov, ker so sredstva za vzdrževanje v okviru zmožnosti in se v skladu z njimi tud vzdržuje ceste.
Prometna signalizacija, tako horizontalna kot vertikalna, je bila letos skoraj v celoti obnovljena. Horizontalna je bila obnovljena precej pozno zarad slabih vremenskih razmer. Prometnih znakov in tabel je bilo zamenjanih 84, zamenjati je potrebno le še nekaj kažipotov. Že sedaj opažamo, da se nekateri občani zelo malomarno obnašajo do prometnih znakov in ostalih napisnih tabel, ker je že veliko novih polomljenih, obrnjenih ali pa drugače poškodovanih Zato bi bila potrebna ostra akcija za preprečevanje takšnih pojavov.
Opaziti je tud, da delovni ljudje in občani v naši občini ne vedo — kljub informacijam v občinskem glasilu — kdo |e upravljalec posameznih cest. Dejstvo je da je v skladu s coslnim zakonom del cest katere je poprej vzdrževalo Komunalno podjetje, sedaj prevzelo v upravljanje Cestno podjetje Ljubljana. Tud na tem področju bo potrebno ponovno obveščanje, da v prihodnje ne bi prihajalo do nesporazumov in hude krvi.
Na splošno pa opažamo da je takšen način vzdrževanja cest. kot jih sedaj, na robu zadovoljivega in da bi bile potrebne določene spremembe in dopolnitve. Predvsem bi bila potrebna takšna organizacija, da bi bile na posameznih področjih stalne ekipe, ki bi skrbele za kvaliteto cest in s tem tud za večjo varnost udeležencev prometa, žal pa je to povezano s precej višjimi finančnimi sredstvi, kot so trenutno na razpolago
3. Ugotovitve Cestnega podjetja L|ubl|ana
Cestno podjetje Ljubljana. TOZD Vzdrževanje Ljubljana vzdržuje in varuje regionalne in lokalne ceste v skupni dolžini 92.690 km. od katerih je regionalnih cest 17 190 km, lokalnih pa 75,500km. Po določilih zakona o cestah je ta dejavnost posebnega družbenega pomena, izvaja pa se po principih svobodne menjave dela, skladno s Samoupravnim sporazumom o vzdrževanju in varstvu cest po načelih svobodne menjave dela
Finančna sredstva, opredeljena s planom za leto 1984, znašajo za regionalne in lokalne ceste skupaj 11,653 899 din. in sicer za naslednje postavke:
— vzdrževanje regionalnih cest
— vzdrževanje lokalnih cest
— upravljanje
— etementar
— nivojska križanja cest z železnico
— obnova vertikalne signalizacije skupaj:
4.147 310 dn 6.890.885 dn 194.866 dn 98.252 dn -dn 322.586 dn It.653.899 dn
V navedenem znesku je predviden tod kredt izvajalca v višini 1,233.631 dn. katerega pa predvsem zarad nerednega dotoka finančnih sredstev nismo zmožni zagotoviti. Z upoštevanjem navedenega dejstva je dejansko na razpolago za vzdrževanje in varstvo cest v letu 1984 le 10,420.266 dn.
Po določilih Samoupravnega sporazuma o povračilu za izvajanje vzdrževanja in varstva cest v letošnjem letu je predvidena dinamika plačila po posameznih mesecih, in sicer:
— za januar, februar tn marec
— za april, maj in junij
— za julij, avgust in september
— za oktober in november
— za december
po 11%
po 7%
po 8%
po 7%
po 7%
V kolkor bi bila zagotovljena tako predvidena dinamika plačil, bi moralo biti do konca meseca septembra 1964 nakazanih 78 % s planom predvidenih Inančnih sredstev za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest tj 8 609 792 din za stontve (upravljanje elementar. nivojska križanja cest z železnico in obnova vertikalne signalizacije* v znesku 615.704 din pa bi morala biti na razpolago sredstva poleg sredstev določenih za vzdrževalna dela.
Od vseh navedenih Inančnih sredstev je bilo nakazanih upravljalcu cest do 15. 10. 1984 le 6.135.561 dn ali pa 2,474.231 dn manj. kot bi moralo biti nakazanih po dnamiki plačil Poudariti |e potrebno, da so navedena sredstva nakazana le za dejavnost vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest. medtem ko za izvajanje storitev ni na razpolago še nikakršnih finančnih sredstev. To dejstvo povzroča velike probleme tud železniško gospodarstvo, saj kot upravljala cest ne moremo sklepati ustreznih pogodb za vzdrževanje nivojskih križanj cest z železnico. so os z zakonskimi predpei določene, nit) ne moremo v celoti izvajati obnove vertikalne SKjnalzacije. ker smo vezani ie na že na-vedem detok 6n«mćn*i sreostev
V času, ki ga poročilo obravnava, je bilo porabljenih za zimsko službo in letno vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest skupaj 8,470 127 dn. S temi finančnimi sredstvi je bila zagotovljena prevoznost cest v zimskem času, kljub Izredni zimi, v letnem času pa le najnujnejše vzdrževanje, predvsem vozišč, manj pa ostalih delov ceste. Izredno neugodne vremenske razmere v poletnem času. (večkratna neurja), so povzročale stalne poškodbe, predvsem makadamskih vozišč na skoraj celotnem območju občine, ki jih pa istočasno povsod ni bilo mogoče odpravljati Zarad navedenega smo bili kot upravljale! izpostavljeni večkratnim kritikam, ki pa vedno niso bile upravičene
Nerealizirana dnamika dotoka finančnih sredstev je za upravljalca zelo težak problem, poleg problema likvidnosti, predvsem zarad nejasnosti dotoka sredstev do konca letošnjega leta. S tem so ogrožene priprave za zimsko službo, saj je potrebno pravočasno zagotoviti vsaj najnujnejše količine poslpnih materialov, (sol in agregatov), poleg tega tod ustrezno urediti vozišča vseh cest, postaviti potrebno dodatno prometno signalizacijo, specialno opremo, ipd.
S predpostavko, da bo realiziran dotok Inančnih sredstev v celoti, kot je predviden s planom za letošnje leto. bo na razpolago do konca letošnjega leta še 3,183.772 dn. Po dnamiki priliva finančnih sredstev za mesec november in december je predvidenih skupaj 15 % planiranih sredstev z upoštevanjem večine regionalnih in lokalnih cest, ki so v hribovskem območju in na nadmorskih višinah tud preko 600 m, ne bo zadostovalo.
Za zagotovitev prevpoznosti cest v zimskem času bi morali rezervirati vsaj 2,500.000 dn, da bi ob povprečni zimi lahko opravili svojo funkcijo S preostalimi finančnim sredstvi v višini 683.772 dn je potrebno izvesti najnujnejša popravila vozišč pred zimo in v čknvečp meri izvesti vzdrževalna dela na napravah za odtok vode. vendar v okviru razpoložljivih Inančnih sredstev
— Ugotavljamo lahko, da se dotok finančnih sredstev, opredeljen s planom prihodkov in porabe za uvrščeno cestno mrežo za leto 1984 — sprejet je bil na 7. seji skupščine Skupnosti za ceste Slovenije dne 28. 6. 1984 — ne uresničuje. Zarad tega ni mogoče normalno izvajati funkcije upravljalca in vzdrževalca cest. posledice takšnega stanja pa povzročajo negodovanje uporabnikov cest.
Ker so kritike uporabnikov usmerjene predvsem na izvajalca vzdrževalnih del. je nujno potrebno uporabnike ustrezno informirati o dejanskem stanju preko DPS.
— S predpostavko, da bo dinamika pritoka finančnih sredstev do konca letošnjega leta realizirana v planski višini, je potrebno zadržati cca 2.500.000 din za zagotovitev prevoznosti regionalnih in lokalnih cest v mesecih novembru in decembru, s preostalimi sredstvi cca 683.772 dn pa izvesti najnujnejša vzdrževalna dela vozišč in naprav za odvajanje vode. V kolikor dnamika dotoka finančnih sredstev ne bo realizirana po planu, bo potrebno: ali zmanjšati obseg dela na višino realnega dotoka finančnih sredstev ali pa zagotoviti plačilo izvršenih del zi drugih sredstev.
— Stanje cest, s tem pa varnost udeležencev v prometu, se predvsem zarad navedenega stalno slabša. Ker ni na razpolago sredstev za obnavljanje izrabljenih ali dotrajanih vozišč in ojačitve vozišč zarad povečanih prometnih obremenitev, se poškodbe vozišč stalno povečujejo. Minimalna sredstva, predvidena s planom, pa ne omogočajo kvalitetnih popravil poškodovanih vozišč, temveč le začasna najnujnejša krpanja udarnih jam
Poseben problem povzroča obnova vertikalne signalizacije, ki je v planu sicer opredeljena kot posebna postavka, realnih Inančnih sredstev za ta dela pa ni Najnujnejša dela s tega naslova, ki je pa bistvenega pomena za varnost prometa, izvajamo iz dotoka sredstev, predvidenih za vzdrževanje cest, ter jih s tem še zmanjšujemo.
— Letošnje izredne vremenske razmere, odvajanje vode (večkratna neurja), so povzročila velike poškodbe, predvsem vozišč makadamskih cest, naprav za odvajanje vode (jarkov, propustov), na nekaterih mestih pa tud poškodbe brežin, usekov in nasipov.
Kljub temu. da so bila neurja, posebno ob koncu meseca julija in v prvi polovici meseca avgusta, elementarnega značaja, smo morah izvesti tud ta popravila iz vzdrževalnih sredstev.
— V planu za leto 1965 je nujno potrebno zagotoviti sredstva za obnavljanje izrabljenih ali dotrajanih vozišč na najslabših cestnih odsekih, za vzdrževanje cest pa finančna sredstva izračunana na podlagi aktov, ki jih je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije sprejela že v letu 1983.
Planski dokumenti za leto 1985 morajo biti pripravljeni in sprejeti najpozneje v decembru 1984, , da bo možno kakršnokoli gospodarjenje s cestami v naslednjem letu, za dosego tega cilja pa mora biti zagotovljen tud reden dotok Inančnih sredstev
— PM Vrhnika
— Medobčinski inšpektorat Idrija—Logatec—Vrhnika
— Sodnik za prekrške Vrhnika
— Komunalno podjetje Vrhnika
— Cestno podjetje Ljubljana
— Občinski oddelek za notranje zadeve občine Vrhnika
Uresničevanje zakona o pravi pomoči v občini Vrhnika
I. UVOD
Zakon o pravni pomoči, ki je bil sprejet juli|a 1979, (Uradni list SRS štev. 23,79), opredeljuje pravno pomoč kot dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena. Prav0" oomoč je po tem zakonu zagotovljena tako delovnim ljudem in občanom kot tudi organizacij? > " rtCjgl dela, samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim samoupravnim organ.zac.jatn... skupnostim ter zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti ter s tem uresničuje z ustavo in zakonom določene družbenoekonomske in politične odnose. Za zagotavljanje pravne pomoči so po drugem odstavku 3. člena zakona dolžne skrbeti predvsem same organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Občina kot družbenopolitična skupnost se pojavlja pri tem kot pobudnik in koordinator. Upravni organ družbenopolitične skupnosti, pristojen za področje pravosodja, spremlja in proučuje problematiko pravne pomoči in družbenoekonomske ter druge pogoje za dajanje pravne pomoči.
II. ORGANIZIRANE OBLIKE PRAVNE POMOĆI
Nuđenje pravne pomoči se zagotavlja z organiziranimi oblikami pravne pomoči, ki so:
— službe pravne pomoči.
— delovne skupnosti odvetnikov,
— odvetniki, ki opravljaj odvetniško dejavnost z osebnim delom, samostojno kot poklic,
1. SLUŽBA PRAVNE POMOČI »
Ze od leta 1980 so tekle razprave o možnosti zagotovitve pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu, ki se je o tem dogovarjal v okviru medobčinskega sveta ljubljanske regije. Namen je bil sklenitev dogovora, po katerem bi mesečno ali tedensko, kakor bi narekovale potrebe, nudili delovnim ljudem in občanom celovito pravno pomoč, vključno z zastopanjem. Z ozirom na to. da do sklenitve tega dogovora ni prišlo zaradi odločenih težav pri mestnem svetu ZS, so tekla dogovarjanja o organiziranju pravne pomoči na občinskem nivoju. Do sedaj je na tem področju že storjen korak naprej — od 1. septembra 1984 dalje je pri občinskem sindikalnem svetu na Vrhniki organizirana brezplačna pravna pomoč enkrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih.
Občani m drugi lahko dobijo pravne nasvete, pomaga se jim s sestavljanjem raznih vlog oz. tožb. Pravna pomoč pa ne obsega zastopanja Od pričetka delovanja te službe je pravno pomoč poiskalo le 12 občanov iz česar bi bilo napačno sklepati, da občani nimajo potreb po taki obliki pomoči. Vzrok za majhno zanimanje je verjetno v kratkem času delovanja.
S sedanjim načinom nuđenja pravne pomoči še nismo dosegli popolne dblike, ki jo predvideva zakon Zato bo potrebno v prihodnje pravno pomoč še razvijati in doseči tako obliko, ki bo delovnim ljudem, občanom in drugim res lahko zagotavljala varstvo ustavnosti in zakonitosti,
2. Delovne skupnosti odvetnikov
Za to zakonsko predvideno obliko nuđenja pravne pomoči ugotavljamo, da v sedanji gospodarski situaciji v naši občini m pogojev za njeno organiziranje, ker bi to pomenilo dodatno tmančno obremenitev za združeno delo in bi bilo smotrneje reševati problem organiziranja le-te na ravni regije
3. Odvetniki, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic
Danes pomeni odvetništvo, ne le po ustavi in zakonih, temveč tudi dejansko glavno obliko dajanja pravnega varstva, s katero je zagotovljena popolna pravna pomoč. Odvetništvo v glavnem opravljajo odvetniki posamezniki. V naši občini opravljajo odvetniško dejavnost trije odvetniki ter tako nudijo celovito pravno pomoč s svojim osebnim delom Istočasno lahko tudi ugotovimo, da odvetniki ki opravljajo odvetniško dejavnost v Ljubljani, nudijo našim delovnim ljudem in občanom pravno pomoč, ker le-ti pn svojem delu niso teritorialno omejeni.
lit. DRUGE OBLIKE NUĐENJA PRAVNE POMOČI
V občini je zagotovljena delna pravna pomoč tudi v drugih oblikah. Tako npr. Temeljno sodišče v Ljubljani, enota na Vrhniki, nudi vsako sredo pravno pomoč delovnim ljudem m občanom. Pravna pomoč je nudena v obliki nasvetov ter s sestavljanjem vlog. Po oceni je bila nudena pravna pomoč v obliki ustnih pravnih nasvetov v najmanj 50O-ih primerih, v zvezi s sestavljanjem vlog pa približno v 400-ih primerih.
Pravne nasvete lahko občani poiščejo tudi pri občinskem družbenem pravobranilcu samoupravljanja. V 1.1984 je tu pravno pomoč iskalo okrog 80 delovnih ljudi oz. občanov, predvsem s področja delovnih razmerjih.
Pri svojem vsakodnevnem delu nudijo pomoč tudi občinski upravni organ*, strokovne službe s področja, pokojninsko-invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva, izobraževanja, stanovanjskega gospodarstva in Center za socialno delo. Ze pri samem uveljavljanju pravic z njihovih področij se občanom nudijo pojasnila o obsegu pravic, o postopku. V večini primerov je njihovo deio organizirano tako da občanom sestavljajo tudi vloge. Pojasnila in nasveti teh organov niso vedno omejeni samo na področja, ki spadajo v njihovo pristojnost, pač pa jim nudijo pravno pomoč tudi za uveljavljanje pravic pn drugih organih.
Pn vseh oblikah nuđenja pravne pomoči se ne vodi evidence, ker zakonsko ni predpisana, zato dana ocena o Številu primerov temeljnega sodišča in družbenega pravobranilca samoupravljanja ne prikazuje povsem realnega stanja.
IV. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE
Iz poročila sledi, da ima vsak občan v naši občim možnost iskati pravno pomoč pri vseh zgoraj naštetih organih in skupnostih. Na novo je tudi organizirana pravna pomoč pn občinskem sindikalnem svetu, prav tako imajo večje OZD v občini svoje pravne službe. Tako lahko ocenimo, da je stanje organiziranja pravne pomoči v občini zadovoljivo. Vsekakor pa je potrebno, kot je v poročilu že omenjeno razviti popolno pravno pomoč pri občinskem sindikalnem svetu Vrhnika dne 15. 11. 1984
KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOST: IN OBČO UPRAVC
Krosi v Jesenski sezoni
Na šolskem krosu so učenci tekmovali v 16 kategorijah, od 1. do 8. razreda. Od 1. do 4. razreda je teklo 485 učencev, od 5. do 8. razijfda pa 571.
Prvaki od 1. do 4. razreda so: 1. razred fantje: Gorazd Istenič, 1. razred dekleta: Andreja Dobrovolj, 2. razred fantje: Jure Prišič, 2. razred dekleta: Jasna Popit, 3. razred fantje: Dejan Jurca, 3. razred dekleta: Darja Jereb, 4. razred fantje: Boštjan Bezeljak, 4. razred dekleta: Irena Urh.
Prvaki od 5. do 8. rezreda so: pionirke roj. 1973, 1974: Mojca Mlinar, pionirji roj: 1973, 1974: Bernard Ja-pelj, pionirke roj 1972: Brigita Buh, pionirji roj. 1972: Bernard Kogovšek, pionirke roj. 1071: Elvira Karlat, pionirji roj. 1971: Simon Japelj, pionirke roj. 1970: Darja Možina, pionirji roj. 1970: Sašo Videnovič.
Po dveh dneh pa so se pomerili najboljši iz občine. Organizacijo so prevzeli učenci šŠD Kurir. Sodelovalo je 22 učencev iz Borovnice, 20 iz šole Log—Dragomer, iz šole Ivan Cankar pa jih je teklo 118. Vseh je bilo 160. Na podlagi rezultatov z občinskega krosa smo sestavili ekipo za republiško prvenstvo v krosu Dela v Litiji. Pionirji so v skupnem seštevku dosegli 1. mesto v republiki. Najboljši pa je bil Simon Japelj.
REZULTATI OBČINSKEGA KROSA
Cicibani (77): 1. Dani Matias, 2. Matevž Barbo, 3. Jure Sotler, 4. Uroš Trdan, 5. Robert Prijatelj, 6. Dušan Seb, 7. Tadej Miklič
Cicibanke (77): 1. Klavdija Šinkovec, 2. Irena Rome, 3. Andreja Do-brovoljc, 4. Judita Zilavec, 5. Eva Stupica, 6. Ana Štrumberger, 7. Tanja Marolt, 8. Brigita Nagode, 9. Petra Gutnik
Cicibani (76): 1. Jure Prišič, 2. Matjaž Arčon, 3. Aleš Brence, 4. Igor Repec, 5. Matjaž Voljč, 6. Andrej Razdrti, 7. Matjaž Dobrovoljc, 8. Igor Volk, 9. Beno Svenšek, 10. Aleš Za-krajšek, 11. Dejan Drndarski, 12. Jute Subic
Cicibanke (76): 1. Jasna Popit, 2. Teja Božič, 3. Suzana Ribič, 4. Tanja Verbič, 5. Natalija Kozar, 6. Meri Lončar, 7. Katja Žibert, 8. Katja Štrumberger, 9. Dragica Marolt
Cicibani (75): 1. Janez Bogataj, 2. Petrič Gregor, 3. Marko Miletič, 4. Denis Cirikovič, 5. Zahid Abdakovič, 6. Boštjan Sluga, 7. Marko Magdič, 8. Jernej Petrovčič, 9. Dragan Čolo-vič, 10. Peter Kozmenko
Cicibanke (75): 1. Darja Jereb, 2. Tamara Sutlovič, 3. Mojca Suhadolc, 4. Simona Umek, 5. Polona Priboi-šič, 6. Barbara Alič, 7. Snežana Pa-Ijič, 8. Katja Gantar, 9. Mateja Jerebic, 10. Tanja Wilxler, 11. Barbara Ruparšek, 12. Slavica Janoševič, 13. Lidija Baretič, 14. Danijela Nova-kovič, 15. Danica Simonšek
Pionirji (74): 1. Mirsad Abdakovič, 2. Marjan Podobnik, 3. Boris Po-povič, 4. Uroš Japelj, 5. Robert Trček, 6. Alen Canovič, 7. Borut Subic, 8. Simon Stražinar
Pionirke (74): 1. Alenka Bikar, 2. Eva Gruden, 3. Mateja Kalič, 4. Simona Stare, 5. Irena Urh, 6. Marjeta Trček, 7. Romana Pelko, 8. Derviša Murić, 9. Slađana Čolović
Pionirji (7273): 1. Aleš Gruden, 2. Bernard Kogovšek, 3. Bernard Japelj, 4. Darko Japelj, 5. Peter Fur-lan, 6. Matjaž Hafner, 7. Klemen Je-
senko, 8. Boris Remžgar, 9. Aljoša Seljak, 10. Milan ščupec, 11. Jasmin Muratagič, 12. Sašo Kunstelj, 13. Gregor Kodeb, 14. Franci Hlebec, 15. Sašo Koren, 16. Matic Kunstelj, 17. Fredi Potic, 18. Boris Peček, 19. Bojan Birtič, 20. Boštjan Drofenik, 21. Rok Petrič, 22. Boštjan Nagode, 23. Jure Mesec, 24. Simon Koščak, 25. Tomaž Logar, 26. Janko Rous, 27. Jani Leben, 28. Boštjan Beseljak
Pionirke (7273): 1. Mojca Kalič, 2. Brigita Buh, 3. Tanja Osredkar, 4. Mlinar Mojca, 5. Ljubica Šalamun, 6. Helena Petrovič, 7. Andreja Šinkovec, 8. Simona Klasinc, 9. Nataša Kenk, 10. Rezka Sedej, 11 Nana Vogrinc, 12. Danica Mladenovič, 13. Urška Ogrin, 14. Katarina Oblak, 15. Anica Kozjek, 16. Tatjana Svet, 17. Anka Kovač, 18. Nataša Čamernik, 19. Elvira Muranovič, 20. Tjaša Ce-ronja, 21. Anamari Jesenko, 22. Andreja Pivk, 23. Vesna Vukelič, 24. Sabina, Orel, 25. Katarina Dolinar, 26. Breda Modrijan
Pionirji (71): 1. Simon Japelj, 2. Sean Kunstelj, 3. Vidoš Jazbinšek, 4. Edo Weixlrt, 5. Klemen Stojano-vič, 6. Brane Kovčič, 7. Andrej Kogovšek, 8. Metod Počkaj, 9. Uroš Brenčič, 10. Janez Mlinar, 11. Uroš Vrhovec, 12. Aleš Kuhar, 13. Lovrin Meša, 14. Ramo Sagrkovič, 15. Robert Vajnhandel, 16. Sandi Pristavec
Pionirke (71): 1. Elvica Korlat, 2. Darja Zupan, 3. Tamara Kogoj, 4. Nataša Rijavec, 5. Iva Smrtnik, 6. Sabina Verhivec, 7. Andreja Pelko, 8. Sonja Sevšek, 9. Barbara Mesec, 10. Judita Caserman, 11. Tanja Štaj, 12. Rada Brodovič, 13. Kristina Trček
Pionirji (70): 1. Sašo Videnovič, 2. Jani Zobec, 3. Damir Sagrkovič, 4. Boštjan Makovec, 5. Blaž Svigelj, 6. Luka Drašler, 7. Vine Zust, 8. Tomaž Trček, 9. Andrej Krvina, 10. Iztok Hovar, 11. Bojan Korode, 12. Janez Velkavrh, 13. Roman Sajer, 14. Tomaž Remškar, 15. Marjan Dola-mič, 16. Dušan Rodošek, 17. Tomaž Seliškar
Pionirke (70): 1. Mateja Tomažič, 2. Mija Krsnik, 3. Tatjana štrumelj, 4. Eti Orel, 5. Kristina Živkovič, 6. Maja Brglez, 7. Darja Možina, 8. Jelka Ogrin, 9. Mateja Samotorčan, 10. Kristina Gabrovšek, 11. Renata Pe-tavs, 12. Katja Turk, 13. Karmen Lo-renčič
Kros
Tudi letos smo imeli učenci OŠ Borovnica jesenski kros. Lepo sončno vreme je bilo, ko smo se zbrali pred šolo in se odpravili na Dražico. Tam je namreč naš teren za tek čez drn in strn že nekaj let.
Najprej smo si ogledali proge, saj so bile le-te različno speljane za posamezne skupine. Potem se je začelo zares. Najprej so tekli učenci iz nižjih razredov. Bili so zelo zagnani. Jaz sem seveda najtežje pričakovala start učenk iz 5. in 6. razredov. Zakaj? Poglejte moj podpis in takoj vam bo jasno. Proga je bila dolga 800m. Prepričljivo je zmagala Tatjana Svete, drugo mesto je zasedla Breda Modrijan, tretje pa Simona Klančar. Sama sem se uvrstila na 16. mesto.
Domov smo odšli eni z diplomami, drugi brez, vsi pa dobre volje, saj smo preživeli lep dan v naravi. ANDREJA DOBROVOLJC, 6.a.
ZTKO Vrhnika bo v mesecu decembru organizirala IV. tekmovanje oboroženih sil v počastitev 22. decembra, dneva JLA. Tekmovanje bo potekalo pod pokroviteljstvom Občinskega komiteja za SLO in DS Vrhnika.
Tekmovanje poteka v štirih disciplinah, in sicer: streljanje (iz avtomatske puške, polavtomatske puške in pištole), kegljanje, namizni tenis in šah.
Razpored tekmovanja:
08. 12. 1984 šah in namizni tenis v Logatcu,
09. 12. 1984 streljanje v Razorski dolini,
16. 12. 1984 kegljanje na kegljišču na Vrhniki.
Strelci OŠTO na prvenstvu
6. in 7.10.1984 se je ekipa OŠTO Vrhnika udeležila XV. odprtega prvenstva ljubljanskega armadnega območja. Med 142 ekipami je ekipa OŠTO dosegla 58. mesto. Z ozirom na to, da je bilo letos prvič organizirano tekmovanje tako, da so vse ekipe (kvalitetne in za množično tekmovanje) tekmovale v enotni konkurenci, je rezultat zelo dober.
Rezultati posameznikov (od 200 možnih): Rudi Dobrovoljc 128 krogov, Anton Sajovic 113 krogov, Željko Acalinovič 86 krogov, Niko Hafner 93 krogov, Gabrijel Kržič 152 krogov, Matija Grom 160 krogov.
Prvak Avtoprevoznik
Končano j« prvenstvo Borovnice v m«lam nogometu. Značilnost tega prvenstva je množičnost In dobra organizacija. Tudi za vnaprej si lahko želimo takšnih oblik tekmovanja, M bi bila vredna posnemanja tudi v drugih krajevnih skupnostih.
Končni vrstni red:
1.	Avtoprevoznik	12	10	1	1	46.16	21
2.	Stara postaja	12	9	0	3	34:14	18
3.	Kačani	12	7	3	2	32:12	17
4.	Breg	12	7	2	3	23:12	16
5	Canon	12	7	1	4	40:15	15
6.	Dol	12	6	3	3	26:14	15
7.	Marinčič	12	4	3	5	20:19	11
e.	LIKO	12	4	1	7	19:27	9
9	Veterani	12	3	3	6	14:26	9
10	Penarol	12	3	2	7	22:24	8
11.	0 2.	12	3	2	7	13:36	8
12.	Fenolit	12	2	1	9	10:44	5
13.	Zeleni val	12	2	0	10	6:46	4
14.	Bistra — odstopila						
Borovniški košarkarji so gostovali pri košarkarjih slovenskega kluba iz Kontavela (Conta-vello) pri Trstu. V prijateljski tekmi so zmagali Borovničani z 72:45 (37:26).
Borovnica: Brlogar 3, Šuštar 15, Mavec 2, Zalar 6, Sivka 10, Modrijan 10, Kos 2, Kovačič 2, Pristavec 2, Bajec 2, Nikolavčič 14, Stipančevič 4.
Konta vel: stoka 6, Staro 12, Čuk 4, Sedmak 2, Ušaj 3, Gruden 4, Grilano 2, Košuta 6, Buzan 2, Devetak 4.
Kolesarji, pozor!
Zaključek balinarske sezone
Zadnji teden v oktobru, tof neje 29.10., smo se zbrali Iju bitelji kolesarstva v prostori TVD PARTIZAN na sestanki koiesarsk sekcije.
Udeležilo se ga je kar lep število rekreativcev, vendar rti slim.daso med nami še taki, kil s želeli priti na ta sestanek, vends P' niso utegnili. Predvsem je b * namen sestanka, da bi vrhnišl kolesarji bolj aktivno in množičflL__ delovali tako pri organizirarf raznih TRIM akcij kot pri sodelo vanju na raznih kolesarskih m« ratonih in podobnih prireditvar Obenem pa bi se med seboj S bolje spoznali, saj smo do sed« « kolesarili večinoma vsak zase | čeprav vem, da nas ni tako malt ki se ukvarjamo s to zvrstjo rt' kreacije oziroma športne dejav £ nosti. Poleg tega je bilo govof nji tudi o vseh drugih stvareh v zvej lai z delovanjem kolesarske sekcij ne in načrti za prihodnjo sezoni let čeprav kljub zimi naša dejavno! nil ne sme zamreti. Izročili pa sm Va tudi že naročene koiesarsk1 ot hlače, majice ter kape in roW jtj vice z napisom našega kroji
Končala se je ena najbolj uspešnih balinarskih sezon na Vrhniki. Za zaključek smo v domačem krogu izvedli tekmovanje 4 parov, sestavljenih iz igralcev, ki so nas med letom največ zastopali. Zanimanje za to tekmovanje je bilo veliko. Zbralo se je veliko število gledalcev, ki so bodrili posamezne tekmovalce. Vsi pari so odigrali po 3 tekme.
Ze v prvi igri sta bila igralca Janez Krvina in Ciril Grom na težki preizkušnji, saj sta njihova nasprotnika, brata Krompič vodila že z 9:0. Tedaj pa sta se Krvina in Grom zavzela in igrala na vso moč in zmagala z rezultatom 13:11. Premagala sta tudi ostale sodelujoče. Tudi igre drugih tekmovalcev so bile zelo borbene, v želji za čimboljšo uvrstitev.
Rezultati temovanja:
1. Janez Krvina — Ciril Grom
2. Franc Petavs — Alojz Jereb
3. Miro Dolničar — Janez Malava-šič
4. Lazo Krompič — Elo Krompič
Igralec Ciril Grom je uvrščen v reprezentanco Notranjske, ki bo v teku meseca novembra igrala na tekmovanju v Ljubljani.
V finančnem poslovanju smo v letu 1984 potrošili preko 140.000 din K temu je TKS občine Vrhnika prispevala 8.000 din. Društvo upokojencev 85.000 din za nabavo 11 komadov trenirk (65.000 din) in za druge potrebe). Velik delež denarnih sredstev (50.000 din) pa so prispevali balinarji sami z zbranim samo-
prispevkom. Od teh sredstev smo vložili 27.000 din za čiščenje in barvanje obeh balinarskih igrišč in obloge sten z gumijastimi ploščami. Sredstva samoprispevka smo uporabili tudi za povračilo stroškov prevozov tekmovalcev na tekmovanja po Notranjski in delno za okrepčila igralcev.
S tem pa je dejavnost in perspektiva balinarske sekcije za v prihodnje na najboljši poti.
K. Š.
Nov rekord kegljišča
Šesti tradicionalni turnir v počastitev dneva republike, turnir je organiziral vrhniški kegljaški klub pod pokroviteljstvom Lika — je bil izredno »močan«. Sodelovalo je štirinajst klubov, med njimi tudi moštvo državnega klubskega prvaka KK Gradiš.
Značilnost tega turnirja je dosežen nov rekord kegljišča, ki ga je dosegel kegljač Gradisa Jurančič z 921 podrtimi keglji. Tako je za 14 kegljev izboljšal dve leti star rekord.
Rezultati: Moški 1 x 200 lučajev posamezno: 1. Jurančič 921, 2. Marinček 887, 3. Močevat887, 4. Bizjak, 5. Belcijan (vsi Gradiš). Najboljši Vrničan kot običajno, Rado Petavs.
Ženske 1 x 100 lučajev: 1. Bele (Kamnik) 700. 2. Bolčina (Tekstina Ajdovščina) 391, 3. Vidic (Kamnik) 388 itd.
Med ženskami ni nastopila nobena Vrhničanka, čeprav so še na prejšnjih turnirjih dosegale vidne rezultate.
Obenem pa sporočam še vsei* ostalim, ki bi želeli naročiti kole sarsko majico, kapo ali drugo, i to lahko opravijo v torek, 4. dt cembra, v sejni sobi TVD Pari zan na Vrhniki.
Obenem obveščam vse, da b' tega dne možno poravnati tuf članarino.
Torej še enkrat pozivam vsi ki želite čimbolj organizirano ko lesariti, da se dobimo 4. decert bra v sejni sobi TVD Partizan d 19. uri. Kdor ne more biti taf točno ob uri, lahko pride kasnej« vsaj do 20.30. Tam dobite še vS ostale informacije, ki vas morr> zanimajo.
Vsem ostalim, ki pa teg dne ne morejo priti, sporočanj da bodo vse informacije tudi naši vitrini, ki bo postavljen' poleg vitrin nogometnega i-smučarskega kluba v TVD Part zan.
ŠAHOVSKE VESTI
Prvenstvo ŠD Vrhnika za 1984. leto
Po osmih odigranih kolih za prvenstvo ŠD Vrhnika vodi Matjaž Justin 7, drugi je Denis Arčon 6,5, sledijo Leon Gostiša 6, Antonijevič in Sodja 6, Kobal 4, Čačič 4, itd. Najpomembnejši razultati:
III. kolo: Arčon — Soja 1:0, Rom — Gostiša 0:1, Antonijevič — Kobal
— Bolha 1:0;
IV. kolo: Sodja — Jereb 1:0; Vošpernik — Beganovič 0,5:0,5, Kobal
— Bolha 1:0; Justin — Antonijevič 1.0, Arčon — Trček 1:0;
V. kolo: Trček — Sodja 1:0, Antonijevič — Gostiča preložena. Bolha
— Justin 0,5:0,5; Beganovič — Kobal 1:0, Jereb — Vošpernik 1:0.
VI. kolo: Sodja — Vošpernik 1:0, Kobal — Jereb 1:0, Justin — Beganovič 1:0, Gostiša — Bolha (preloženo), Cačič — Antonijevič 0,5:0,5, Trček — Rom 0:1.
VII. kolo: Rom — Sodja 0:1, Antonijevič — Arčon 0,5:0,5, Bolha — Cačič 0,5:0,5, Beganovič — Gostiša 0:1, Jereb — Justin 0:1.
VIII. kolo: Sodja — Kobal 1:0, Justin — Vošpernik 0,5:0,5, Gostiša
— Jereb 1:0, Čačič — Beganovič 1:0, Arčon — Bolha 1:0, Tržek — Antonijevič 0:1.
Prvenstvo se igra v šahovski sobi doma JLA vsako soboto ob 9.00 uri, prekinjene partije pa vsak petek ob 18.00 uri.
Obvestilo:
Hitropotezni turnir ŠD Vrhnika za december bo v nedeljo, 16. decembra, ob devetih v domu JLA.
Deseti turnir veteranov, članov starejših od štirideset let, bo v sobo-to, 29. decembra 1984, ob devetih. M|LAD|N stankov|ć
ZAKLJUČEK JESENSKEGA DELA V OBČINSKI NOGOMETNI LIGI
K 1
i;
1!
ti r 1 1
2 ! 2
Nogometaši Borovnice prvi \
Letos je v ligi tekmovalo deset ekip. Bistra je edina ekipa, ki t vzdržala ligaškega tekmovanja, saj je tri kola pred koncem oi stopila. Igrali so na igrišču Loga, Drena, Bistre in pomožnei igrišču NK Usnjar. Po jesenskem delu prvenstva je lestvica nt slednja:
1.	Borovnica	8	6	1	1	13
2.	Dren	8	5	2	1	12
3.	Dragomer	8	6	0	2	12
4.	Usnjar	8	4	1	3	9
5.	LIKO Borovnica	7	4	—	3	8
6.	Log	8	3	1	4	7
7.	LIKO Verd	7	3	—	4	6
8.	Fenolit	8	1	—	7	2
9.	IUV	8	0	1	7	1
+ 2 +2 vi
+ j
+ +
h
-in
• 3 '■
Prve tri ekipe so zelo izenačene in se bodo borile za naslov prvak* 84/85.
Presenečenje jesenskega dela tekmovanja so nogometaši Boro^ niče, ki niso veljali za favorita, še posebej, ker - nimajo lastnega igi* šča. Razočaralo pa je moštvo IUV, ki je v lanski sezoni bilo cel' zmagovalec svoje skupine.
Vse tekme so sodili sodniki, organizirani v občinski nogometni zveZ' Njihova dobra organiziranost in resen pristop vseh sodnikov je tu^j odraz dobrega dela v občinski nogometni zvezi.
Poletna alpinistična sezona
Marsikdo sploh ne ve, da na Vrhniki obstaja Notranjski alpinistični odsek (AO). Članov prispevek verjetno ne bo zanimal, seveda pa ni namenjen le njim. Namen jem pa je vsem, ki jih plezanje in alpinizem zanimata. Možnost, da postane alpinist, pa bo imel vsak, ki bo prišel v alpinistično šolo, ki se bo začela novembra.
Poletna plezalna sezona se začne za prvomajske praznike s taborom v Paklenici pri Starigradu. To je pravi raj za plezalce. 100—300 m visoke bele apnenčaste stene se dvigajo nad reko Pa-klenico v divji soteski, ki se zajeda globoko v Velebit Skala je izredno kompaktna in prav šolski primer kraškega površja. Paklenico se splača obiskati tudi samo zaradi ogleda, sicer pa je to narodni park. Tam smo letos »nabrali« okrog 78 plezalnih vzponov.
Pri nas so bile junija kopne južne stene, medtem pa so bile v severnih še zimske razmere. Zato se je v naših hribih začela poletna sezona pozno. Višek le-te je bil načrtovan v taboru mladinskega odseka PD Vrhnika v Vratih; saj so skoraj vsi
člani AO aktivni tudi v mladinskem odseku. Vendar nam je vreme pokvarilo večino načrtov. Tako smo splezali le 6 smeri in le 1 težjo.
Tako je bil pravi višek sezone konec avgusta, ko je nekaj »bogatejših« članov odšlo v Centralne Alpe. V načrtu so imeli tudi plezanje v Dolomitih. Najprej so prišli pod Zermatt, vendar so se zaradi slabega vremena odločili, da odidejo »čakat« vreme v Chamonix, kjer je mnogo ceneje Tam so nakupili nekaj opreme, medtem pa se je vreme ustalilo in odšli so nazaj v Zermatt. Odločili so se za pristop na Matterhorn, po klasični smeri. Vendar jih je kljub zgodnemu vstajanju prehitel čas in slabo vreme, tako da so bili prisiljeni vrniti se le 100 m pod vrhom. Nekoliko so zamudili lepo vreme zaradi poznega odhoda konec avgusta, zato so se morali odreči tudi najmikavnej-šemu delu; plezanju v Dolomitih.
Po nič kaj obetavnem začetku jeseni, ko se je že zdelo, da je poletna sezona končana, saj je zapadel tudi sneg, se je vreme ustalilo in stene so bile zopet kopne. Tako smo splezali še nekaj težjih smeri.
20. 12. se bo pričela zimska se-
zona. To se pravi plezanje v stenah, pristopi na vrhove nad 2000 m, vzponi po grapah in slapovih, turno in ekstremno smučanje...
Nekaj pomembnejših smeri, ki smo jih splezali letos: KOPNE SMERI:
Večerna, V, 100 m, Kovačič-Otoničar, P<itkisnic3
Sažeta, V. 150 m, Otoničar-Šteblaj, Pa-klenica
Celjski steber, V, 150m, Otoni-čar—Šteblaj, Paklenica
Bohinjska,   IV-V,   700m, Rožma-nec—Kovačič, Triglav Zgrešena smer. V—, 200 m, Praprot-nik—šteblaj, Grintavec Zajeda Ekar— Jamnik Ao/V (VI—), Pra-protnik—Šteblaj, Dolška škrbina Čez  plati  V+/IV,  250 m, Praptot-nik—Šteblaj, Prisojnik Desna, V/VI, 130m, Praprotnik—šteblaj. Dedec
Rumena   zajeda,   VUA1-2, Kovačič—Šteblaj, Kogel SLAPOVI:
Desni slap, 60780° Matič-Bene
Levi slap, 50°/70° Matic, Otoničar. Rož-
manec
Sinji slap pod Češko kočo, 45"«0° Matič-Kovačič Primož Šteblaj
NOTRANJSKI AO
ZVEZA TELESNOKULTURN1H ORGANIZACIJ VRHNIKA Smučarsko društvo Vrhnika
Obveščamo vse občane, da se dobijo smučarske izkaznice in nove nalepke /a sezono I9H4/85. Za otroke do 15. leta it 200,00 din za odrasle nad 15 let a 400,00 din.
Zraven dobite bone za popust za smučarsko opremo in vlečnice (Ulovka).
Uradne ure vsak dan od 10.00 do 14.00 ure in v sredo do 17.00 ure v pisarni ZTKO Vrhnika, Tržaška ZTKO VRHNIKA
OBVESTILO
Vse občane, ki so sodelovali na letošnjih trim akcijah, obveščamo, da sprejemamo izpolnjene knjižiee do 5. XII. 1984 v prostorih ZTKO Vrhnika. Če nimate vpisanih akcij, se vseeno zglasite, dobili boste potrdila in knjižiee.
»PVEMBER 1984
NAŠ ČASOPIS
i
t
9 ti
i
ir—-
Prijateljsko srečanje sošolcev, ki so drgnili klopi od 1936. do 1944. leta
Zelo veselo je, ko se dobijo sošolci, ki so pred 48 leti prvič sedli v šolske klopi in si Pričeli nabirati znanje Krepak stisk roke in prepoznavanje, kdo je kdo, kajti marsikdo s® je zelo spremenil, posebno tisti, ki živijo izven Vrhnike, ker se ne videvamo v da-"ašnjem vsakdanu.
Sledilo je veselo kramljanje o šolskih dneh in vsakdo se je spominjal le lepih trenutkov in doživljajev, čeprav je v tistem času bilo največ temnih dni Dvakratna okupacija: italijanska, nato še nemška. Cel razred je bil priča sežigu šolske knjižnice, ki je bila °o vojne zelo bogata Potem je prišel italijanski učitelj, ki mu nebi prisodili tega naziva a"ipak |e bil pretepač, saj je malo kdo ušel klofutam. Spomini so se bolj ustavljali pri blroških ljubeznih, kdo je koga imel, rad, pred kom je zardel, kako so romala pisemca Pod klopmi. Pa razni dovtipi, ki so takrat krožili med učenci o posameznih učiteljih, veselje |e popestril tudi harmonikar iz Maribora, ki ga jetam živeči naš sošolec pripeljal s seboj Med seboj smo imeli tudi nekdanjo razredničarko Petro Petrovčič. ki je letos Praznovala 85-letnico in je verietno zadnia od takratne generacij učiteljev Bila je *6lo razpoložena in tudi valček ji gre še kar dobro izpod nog. V upanju, da se dobimo zopet čez 5 let. smo se v zgodnjih jutranjih urah razšli.
K S.
Mi
; iz združenih sredstev
fl Samoupravni organi za štipendiranje v občinah razpisujejo vsako leto jy stipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam. Tako . ]6 bil 19. aprila 1984 v časopisu DELO objavljen razpis štipendij iz združe-nih sredstev za šolsko leto 1984/85. Za štipendijo iz združenih sredstev 8 lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ;l| ne presega 55% povprečnega neto OD v SRS ugotovljenega za preteklo 1( 'ete, kar znaša za leto 1983 10.042 din.. Kandidati za štipendije iz združeni "ih sredstev ali razlike h kadrovskim štipendijam morajo vložiti vso zahte-f vano dokumentacijo, ki je bila objavljena v razpisu, do 5. septembra 1984 ;|U Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini stalnega bivališča in se morajo prej prijaviti na razpisane kadrovske I stipendije.
'i V občini Vrhnika je v šolskem letu 1984/85 na novo vložilo prošnjo za 3' štipendijo iz združenih sredstev oz. za razliko h kadrovski štipendiji 62 k prosilcev. 13 prosilcev zaradi previsokega OD na družinskega člana ni bilo 0 upravičenih do štipendije iz združenih sredstev oz. do razlike h kadrovski K štipendiji.
A   Vseh štipendistov iz združenih sredstev je v občini Vrhnika v šolskem etu 1984-85,102, 53 je namreč takih, ki so štipendijo prejemali že preteklo j 'eto.
Odbor za štipendiranje pri skupščini skupnosti za zaposlovanje Vrhnika je sklenil, da se seznam vseh štipendistov objavi v »Našem časopisu«.
SEZNAM ŠTIPENDISTOV IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V ŠOLSKEM LETU 1984/85 V NAŠI OBČINI
Zap. št.
Priimek in ime
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34.
Albreht Anica Bartol Marija Bičič Robert Birtič Dušan Bizjak Brigita Bradeško Marija Brožič Branko Brožič Liliana Buh Brigita Buh Cveta Burjak Mateja Caserman Marija Caserman Simon Celarc Marko Čok Nevenka Debeljak Olga Debevec Metoda Geohelli Boštjan Golub Donata Gostiša Nataša Grom Mateja Hrovatin Barbara Ivanovič Brigita Jarc Irena Jurca Milojka Jurjevčič Breda Kastelic Ivica Kavčnik Franc Kenk Mira Kenk Tatjana Kobe-Stare Renata Kogoj Andrej Kogovšek Romana Kogovšek Simona
	Viš.
Naslov	štip.
Dol pri Borovnici 53, Borovnica	7.060
Drenov grič 143, Vrhnika	2.980
Klis A-2, Vrhnika	3.480
Dobovičnikova 38, Vrhnika	2.960
Padež 6, Borovnica	9.850
Velika Ligojna 14, Vrhnika	2.300
Dolomitskega odreda 26. Brezovica	3.320
Dolomitskega odreda 26, Brezovica	4300
Bevke 7, Vrhnika	5.280
Bevke 7, Vrhnika	5.280
Delavsko naselje 10, Vrhnika	2.740
Stara Vrhnika 16, Vrhnika	1.280
Stara Vrhnika 16, Vrhnika	1.280
Na Klisu 14, Vrhnika	3.380
C. ob potoku 5, Brezovica	2.810
Na Klisu C-1, Vrhnika	2.980
Padež 4, Borovnica	4.890
Roška c. 3, Brezovica	1.970
Sivkina 7, Vrhnika	3.250
Bevke 72, Vrhnika	2.220
Bevke 3, Vrhnika	2.820
Dol 11, Borovnica	2.070
Klis S-6, Vrhnika	3.420
Verd 247, Vrhnika	2.340
Podlipa 62, Vrhnika	2.710
Partizanski klanec 28, Vrhnika	4.565
Lesno brdo 70. Vrhnika	5.750
Borovnica 67, Borovnica	1.950-R
Stara Vrhnika 109. Vrhnika	2.920
Stara Vrhnika 109, Vrhnika	2 920
Idrijska 48, Vrhnika	4.090
Ljubljanska 29, Vrhnika	5.360
Na Klisu 14, Vrhnika	6.270
Na Klisu 14, Vrhnika	7.540
Zap. št.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75
76.
77.
78.
79.
80
81.
82
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89
90
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99. 100 101. 102.
Priimek in ime
Naslov
Viš. štip.
Koprivec Tatjana Košir Helena Košir Jože Kovač Barbara Kovač Jana Kovač Mojca Kožic Jože Krek Viktor Krvina Jožica Krvina Roman Kržič Jožica Kržič Marija Kržič Nika Kune Marija Leskovec Marija Leskovec Vladimira Makovec Maja Makovec Vesna Malavašič Marija Marott Franci Marolt Pavla Mele Robert Merlak Rozka Mušič Marta Novak Bernarda Oblak Irena Oblak Marija Oblak Milena Oblak Mojca Peklaj Irena Perpar Vesna Petelin Stanka Petkovšek Ana Marija Petkovšek spela Petrovič Slavica
Pišek Milan
Potrebuješ Samo
Pristavec Polona
Puhar Karmen
Remškar Marija
Remškar Mateja
Rus Ludvik
Rus Miha
Senica Barbara
Smrtnik Kristjana
Soklič Mojca
Sterle Irena
Stražišar Jožica
Stražišar Mateja
Suhadolnik Bogdana
Svete Helena
škrbec Mateja
Telban Simon
Tome Nataša
Tome Sonja
Toth Borut
Trček Francka
Trček Milena
Trček Nataša
Trček Simona
Turšič Mirko
Urbančič Radoslav
Vehar Ivana
Weiss Mojca
Zore Polona
Zupančič Barbara
Zdralič Zemina
Žgavec Danila
Lesno Brdo 42, Vrhnika 2.800
Pristava 2. Borovnica 9 230
Pristava 2, Borovnica 9.230
Drenov grič 104, Vrhnika 3.560
Vel. Ligojna 46. Vrhnika 2.240-R
Vel. Ligojna 46, Vrhnika 2.080-R
Bevke 13, Vrhnika 3.340
Pot na mah 7, Brezovica 7.363
Vel. Ligojna 49, Vrhnika 4.050-R
Vel. Ligojna 49, Vrhnika 3.066-R
Borovnica 52, Borovnica 5.810
Borovnica 52, Borovnica 5.810
Brezovica 4, Borovnica 6.070
Sinja gorica 26, Vrhnika 5.680
Delavsko naselje 55, Vrhnika 7.540
Delavsko naselje 55, Vrhnika 3.620
Borovnica 70, Borovnica 720-R
Borovnica 70, Borovnica 720-R
Zaplana 21, Vrhnika 4.400
Drenov grič 69, Vrhnika 5.160
Tržaška 62, Vrhnika 5.480
Na Klisu S-6, Vrhnika 2.030
Podlipa 60, Vrhnika 5.470
Blatna Brezovica 46, Vrhnika 4.070
Drenov grič 45, Vrhnika 2.730
Bevke 97, Vrhnika 4.440
Dobovičnikova 37, Vrhnika 3.760
Dobovičnikova 37, Vrbnika 3.760
Tržaška 26, Vrhnika 6.910
Gradišnikova 2, Borovnica 1.480
Butanjeva 23, Vrbnika 1.150
Pot v Jelo 1, Borovnica 4.720
Sušnikova 2, Vrhnika 2.160
Sušnikova 2, Vrhnika 2.160
Gradišče S-1, Vrhnika 2.220
Bevke 105, Vrbnika 2.830
Petkovškova 21, Vrhnika 4.590
Pot v Jele 8, Borovnica 2.170
C. v Hrastie 4. Borovnica 5.750
Vrhovčeva 11/a, Brezovica 5.380
Vrhovčeva 11,'a, Brezovica 5.430
Delavsko naselje 18, Vrhnika 1.290-R
Barjanska 3, Brezovica 4.010
Stara cesta 13, Vrhnika 6.906
Vel. Ligojna 8, Vrhnika 1.300
Pionirska 34, Vrhnika 2.190
C. Krimskega odreda 64. Vrhnika 3.110
Pot na Malence 1 Borovnica 9.640
Pot na Malence 6, Borovnica 7 060
Zabočevo 5, Borovnica 5.390
Laze 27, Borovnica 3 380
Borovnica 155, Borovnica 4.540
Borovnica 34. Borovnica 2.917
Drenov grič 98, Vrhnika 3.530
Drenov grič 98, Vrhnika 4.360
Gradišče S-9, Vrhnika 10.327
Klis C-2. Vrhnika 5.920
Sivkina 25. Vrhnika 3.380
Sivkina 25, Vrhnika 4.370
Breg N.H., Borovnica 2.390
Brezovica 37, Borovnica 4.220
Pot na Plešivico 2, Brezovica 2.750
Bevke 60. Vrhnika 6.830
C. Krimskega odreda 21, Vrhnika 1.950
Vrhniška 1, Brezovica 2.650
C Krimskega odreda 88, Vrhnika 2.910
Opekarska 23, Vrhnika 2.834
Kačurjeva 10. Vrhnika 2.040
R — razlika h kadrovski štipendiji
jfned mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dvajsetega
Sejem športne op eme
v soboto, 10. 11. 1984 je bil v OŠ Borovnica Sejem športne opreme Nanj so bili vabljeni vsi *rajani, sodelovala pa je tudi Alpina iz Žirov.
Sejem je trajal od 9. do 19. ure in v tem času Se je na njem zvrstilo veliko prodajalcev in kup-Cev. Prodajali so rabljeno smučarsko opremo: smučarske čevlje, smuči, vezi, drsalke, pa tudi *°talke, loparje za tenis, nekaj je bilo tudi smu-c9rskih oblačil Na željo prodajalcev ali kupcev s° svetovalci rabljeno opremo ocenili.
Alpina je imela naprodaj bunde s hlačami. n°ve s smuči, palice in vezi. skibucke. smučarje čevlje in še kaj Cene so bile kar zmerne. Zato so večinoma vse prodali c Tudi sama sem bila na sejmu prodajalka
rodala sem smučarske čevlje in premajhne Srfiuči z vezmi Zanje sem iztržila 2.500 din. S ehi denarjem si bom kupila novo smučarsko °Premo.
Vsi so potem govorili, da je sejem uspel. sa| jj° prodajalci prodali veliko opreme. Zato upam. aa bo odslej tudi v Borovnici tak sejem športne °Preme vsako leto.
Sabina Frljak. 5 a Lit.-nov. krožek OŠ Borovnica
Naš kulturni dan
V mesecu oktobru je Cankarjev dom v Ljubljani ^'Pravil ogled najboljših otroških m mladinskih
lilmov z vsega sveta. Naši učitelji so se odločili, da bo naš prvi kulturni dan v letošnjem letu predvsem »filmski« in tako smo se sredi oktobra odpeljali v Ljubljano. Tisti četrtek so predvajali ruski film Nočem biti odrasel.
Ko smo prišli v Cankarjev dom, smo zvedeli, da bodo film vrteli v srednji ali rdeči dvorani. Marsikdo je bil tu prvič. Ko smo, se posedli po udobnih sedežih v parterju ali na balkonu, se je film začel. Prikazoval je dečka Pavlika, ki ni imel časa za igro Mati ga je učila jogo, oče pa matematiko in glasbo. Dečku je to nekaj časa ugajalo, ko pa je prišel na obisk k babici na deželo, je spoznal, kaj pomenita prosti čas in igra Ušel je »z vrvice« in ko so ga starši našli, so mu morali obljubiti, da bo imel več prostega časa za igro.
Po filmu smo se najprej malo okrepčali z vročimi hrenovkami in sokovi, potem pa smo šli v stan del Ljubljane Videli smo: univerzitetno kn|ižnico. Napoleonov spomenik. Križanke in Robov vodnjak. O teh ljubljanskih znamenitostih nam je tovariš razrednik povedal marsikaj zanimivega
Šestošolci so šli po ogledu filma v Narodno galerijo na razstavo slik Antona Karingerja
Ta dan smo vsi veliko videli m doživeli, zato smo se zadovoljni vrnili domov.
Samo Lesar, 5. a Lit.-nov krožek OŠ Borovnica
Obiskal nas je fotograf
Na začetku letošnjega šolskega leta smo dobili obvestilo, da pride na šolo fotograf. Tudi naš razred seje prijavil za fotografiranje Proti koncu septembra smo prišli na vi-siu. Imeli smo uro matematike, ko je fotograf stopil v razred Poma-
gali smo mu razvrstiti stole. Posedel nas je po velikosti. Potem se je trudil, da bi nas spravil v smeh. »Mislite si, da sem zdajle padel s stola!« je rekel. Seveda smo bruhnili v srrjeh, tedaj pa! Zabliskalo se je in slišali smo: »Končano! Hvala!«
Pospravili smo stole. Fotograf se je tovarišici opravičil za prekinitev pouka in odšel.
Po nekaj dneh smo slike dobili. Ogledali smo si jih. Vsi ravno nismo bili zadovoljni, vendar smo se slik razveselili.
Tanja Petrovčič. 6. a Lit.-nov. krožek OŠ Borovnica
Nemščina ■ nov krožek na šoli
Že prve dni v novem šolskem letu smo zvedeli da bo letos na šoli še več interesnih dejavnosti kot lani Med novostmi je bil tudi nemški krožek.
Prijavilo se je toliko učencev, da mora krožek delovati v dveh skupinah: učenci 5. in 6. razredov skupaj, učenci 7. in 8. razredov pa skupaj Naša skupina se zbere vsako sredo po popoldanskem pouku. Naročili smo delovne zvezke in knjige in pridno začeli delati. Jezik ni lahek, zato moramo dobro poslušati in aktivno sodelovati Že prvo uro smo spoznali, da je jezik čisto drugačen od angleščine, ki se je učimo že od 5 razreda dalje.
Upamo, da bomo pridobili vsaj nekaj znania. ki nam bo koristilo pri nadaljnjem šolanju in kasneje v življenju.
Sergeja Brglez in Ksenija Arsič. 6. a Lit.-nov. krožek OŠ Borovnica
Delo sekcij in klubov v domu JLA
— Ritmična gimnastika: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure v TVD Partizan, ob sredah v Domu JLA ob istem času.
— Pionirski otroški zbor: ob torkih ob 18. uri v Domu JLA.
. — Sekcija za moderni ples: ob sobotah v Domu JLA, za starejše od 14. do 16. ure, za mlajše nd 16. do 17. ure.
— Recitatorska: ob petkih od 18. do 19. ure v Domu JLA.
— Vse sekcije sprejemajo nove člane.
— Razen delovanja navedenih sekcij vpisujemo v naslednje sekcije:
— dramsko
— folklorno (možnost angažiranja mentorja)
— sekcijo za namizni tenis.
Dom JLA organizira tudi naslednje tečaje:
— začetni in nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja
— začetni tečaj angleškega in nemškega jezika.
Film: risanke ob sobotah, za.otroke in mladino, ob desetih, vstopnica 10 dinarjev.
Vse informacije dobite v Domu JLA osebno ali po telefonu 751 -356.
DIGITSTROJ MOLEK ADOLF
Cenjene stranke obveščamo, da že nekaj dni poslujemo v novih prostorih na Cankarjevem trgu 3.
Hkrati vas obveščamo, da smo pričeli tudi s servisiranjem malih gospodinjskih aparatov in smo pooblaščen Iskriti servis na. Vrhniki. Servisiramo:
— brivnike,
— sesalnike, mešalnike.
— mesoreznice
— kavne mlinčke,
— sušilce las.
V popravilo sprejemamo vsak ponedeljek od K), do 14. ure in vsako sredo od 10. do 16. ure.
Naše usluge so vam na voljo!
Na osnovi sklepa /bora krajanov RAZPISUJE Krajevna skupnost Zaplana
natečaj za odprtje trgovine
(\ prostorih, kjer je bila do sedaj trgovina), najboljšemu ponudniku
Ugodno prodam dve zimski gumi »SAVA« s platišči za Z 101. Prevoženih 1000km.
Jcsenovec Raj ko, Verd. Stranska 4
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. stari oče in tast
Anton Zenko
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala vsem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Kogoju in medicinskim sestram za skrbno nego na domu, župniku za opravljen obred, zastavonošem, govorniku ZZB NOV, IUV, sodelavcem v mlekarni, društvu upokojencev in vsem ostalim
Žena Marija in sin Ione r. družino
Anton Ženko se zahvaljuje sodelavcem mlekarne za denarni prispevek ob smrti svojega očeta. Denar je podaril za izgradnjo pokopališča v Ligojni.
KS ligojna
ZAHVALA
Ob izgubi očeta; starega očeta, brata, tasta in strica
Antona Mesca
z Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi /adn ji poti in nam iztazili ustno in pismeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družini Ponik1 ar. govorniku. Pevskemu zboru IUV. kvartetu, gasilskemu društvu Sinja gorica, kolektivu IUV TOZD Isnjatna za izkazano pomoč, zahvala Planinskemu društvu. Društvu invalidov ter vsem darovalcem cvetja in vsem. ki ste ga v tolikem številu pospremili v preratni grob. Vsem. tudi neimenov anim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Mirni, sin Toni i družinama in drugo sorodstvo
/
Po postavitvi ostrešja je nastal tale skupinski posnetek.
KS BOROVNICA
Dom je pod streho
»Gonilna sila« gradnje gasilskega doma sta bila Franjo 'Modrijan in vodja gradbenega odbora Ciril Kos: »Ne smerno popustiti, dokler ne bo dom povsem končan. Vabimo pa vse krajane, da nam vsaj enkrat priskočijo na pomoč«.
Še do pred leta je bilo le bolj govorjenje, da se ne da zgraditi gasilskega doma v Borovnici, prava akcija pa nikakor ni stekla.
Za delo so zgrabili drugi in ni bilo treba dolgo čakati na gradbeno dovoljenje, saj so v pičlih nekaj mesecih pripravili vso potrebno dokumentacijo. Poleti so že zabetonirali temelje in sredi novembra je bil na novem gasilskem domu že »cimper«. Za dan republike pa bo pokrit. Doslej so prizadevni gasilci in nekateri krajani opravili že preko dva tisoč prostovoljnih delovnih ur. Največ pa je vanj vložila petorica ali šesterica najprizadev-nejših gasilcev in članov gradbenega odbora.
Jože Doljšak: »Kar veliko sobot in nedelj smo preživeli delavno.« Se nekaj krepkih zamahov in ostrešje je stalo trdno.
Debevčevi imajo veliko zaslug, da je dom pod streho.
Tone Telban: »Čeprav nisem član društva vem da bomo zgradili nekaj pomembnega za kraj.«
N;
aš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik). Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8. Vrhnika Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva; 751-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 Po mnenju Sekretariata za informacije v iS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list
Smuči menjale lastnike
Sejmi smučarske opreme so prvi znanilci, da se nam približuje smučarska sezona.
Tako borovniški Partizan kot vrhniški smučarski klub sta že pripravila sejem rabljene smučarske opreme. V Borovnici je bil tokrat prvič. Prizadevni organizatorji pa so na sejem v avlo borovniške celodnevne osnovne šole povabili tudi Alpinino trgovino iz Žiri tako. da je bila ponudba še pestrejša. Predvsem popoldan je precej smuči, čevljev in ostale opreme zamenjalo lastnika.
Na Vrhniki pa je sejem že kar tradicija, zato je bil tudi letos, ko so ga smučarji pripravili v osnovni soli izredno obiskan. Odločili so se. da »semanji« dan še enkrat ponove, saj je zanimanje za rabljeno smučarsko opremo precejšnje.
. Oboji obljubljajo, da bede tudi v prihodnje organizirali takšno sejemsko zamenjavo, saj so zadovotjni tako prodajalci kot
kUDCi.
Saniranje vodovoda
Sredi novembra so na svetu KS Log obravnavali ključna vprašanja nadaljnjega razvoja svoje krajevne skupnosti. Še posebej pa so spregovorili o nerešenih aktualnih vprašanjih, ki jih morajo — skupaj s pristojnimi strokovnimi službami — rešiti kar čimprej. Gre za cesto na Breg, nadaljevanje akcije za dokončanje sanacije vodovoda (eden od štirih delov vodovoda na relaciji Mav-sar—Verbič je že položen in priljučen). Ocenili so trenutno stanje telefonije in ugotovili, da sami niso sposobni speljati investicije PTT kontejnerja. Dogovorili pa so se, da s Pošto poskušajo ugotoviti proste telefonske kapacitete in morebitne možnosti napeljave telefonov in predlagajo, da bi bila delitev prostih številk sorazmerna z delitvijo kapacitet v kontejnerju. Hkrati pa so po-
novno sklenili, da s pomočjo strokovnih služb izpeljejo že marca meseca začeto akcijo za postavitev dveh javnih govorilnic. Pri tem velja omeniti, da je KS že marca plačala Iskri Commercu ta dva aparata, vendar jim jih niso mogli dobaviti in so jim denar vrnili.
Ena od zadnjih lepih in uspelih akcij družbenopolitičnih organizacij in sveta KS je bilo tudi martinovanje, ki je postalo že kar tradicionalno in med krajani Loga izredno priljubljeno.
Pregledali so tudi, kako tečejo dela pri izgradnji pokopališča in obnovitvena dela pri domu TVD Partizan in se zavzeli za čimprejšnje dokončanje teh del. Jasno pa, da niso spregledali priprav planskih dokumentov, ki jih bodo morali pripraviti do programske konference KK SZDL.
Novoletno praznovanje že malo drugačno
Prihod dedka Mraza je eno najlepših in najbolj svečanih doživetij ob nastopu novega leta. Čeprav smo se trudili, na Vrhniki še nismo ustvarili tega pravega vzdušja. Lani smo popestrili novoletno praznovanje s sprevodom dedka Mraza, ki se je pripeljal iz Logatca. Letos pa smo postali pravi organizatorji, da bi pripravili novoletno praznovanje še bolje in popolneje.
Člani pripravljalnega odbora za   praznik in dedka Mraza doma —
izvedbo novoletnih praznovanj smo si zadali konkretne zadolžitve. Od sprevoda dedka Mraza, programa za delovne organizacije, krajevne skupnosti, šole'in vrtce pa do zunanjega videza Vrhnike. Prav tu pa je potrebna širša akcija. Potrebovali bomo pomoč Gozdnega gospodarstva, Komunalnega podjetja, trgovin, obrtnikov, DomaJLAinše koga.
26.12. bomo v popoldanskem času pričeli z zunanjimi aktivnostmi. Pred trgovino Mercatorja na Ulici 6. maja in pred Domom JLA bomo postavili stojnice. Njihovo število je odvisno od vseh tistih, ki bi lahko in ki želijo nuditi svoje izdelke obiskovalcem. Vse, ki boste prebrali tale članek, vabimo k sodelovanju. Javite se na Občinski sindikalni svet!
Od 26. do 31. 12. pa bomo — odvisno od vremenskih razmer — zunaj predvajali risanke in glede na pripravljenost osnovnih šol še kakšno dodatno popestritev.
Program za delovne organizacije in krajevne skupnosti bomo pričeli v skladu z njihovimi željami. Iz Logatca pa se bo tudi letos pripeljal dedek Mraz z svojim spremstvom.
Kako bomo letos pričakali dedka Mraza in kako bo obdaril otroke, je dogovorjeno. Vsi pa vemo, da tako ni najbolj prav. Naša dolžnost, je poskrbeti, da bodo vsi otroci deležni radosti novoletnih praznovanj, da bodo vsi otroci ob novem letu deležni kolikor mogoče enotne družbene skrbi.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je dala usmeritve in stališča, ki naj bi jih upoštevali pri novoletnem praznovanju otrok. Vrhničani smo letos prepozni za drugačno organizacijo praznovanj, prav pa je, da že sedaj razmišljamo za leto naprej. In pobuda za enotno praznovanje dedka Mraza je že bila dana na posvetu z direktorji, ki je bil 16. novembra.
Za razmislek pa povzetek usmeritev:
— otrok naj doživlja novoletni
v družini, v VVZ, osnovni šoli in v krajevni skupnosti;
— poudarek novoletnih praznovanj naj bo na vsebini, na notranjem doživljanju sporočil, kijih prinaša novo leto;
— posebno pozornost je treba nameniti pravljičnemu liku dedka Mraza. Zunanja podoba je za nas enotna že vse od začetka po upodobitvi akademskega slikarja Maksima Gasparija;
— novoletno praznovanje v občini in krajevni skupnosti naj poteka po skupno dogovorjenem programu, vsebina pa mora biti prilagojena starosti otrok;
— posebno pozornost je treba nameniti obdaritvi otrok. Vsi predšolski otroci naj bodo obdarovani enako z darili, ki so primerna njihovi starosti in imajo
vzgojno vrednost. Šoloobvezi I otroke pa se obdari s kolekti nimi darili.
— Organizirana novoletf praznovanja otrok naj potekajc KS, kjer otrok živi. Vsi družbe dejavniki v KS naj se povežejo pripravijo enoten program. U klajena akcija bo preprečila, bi otroci tekali iz ene OZD drugo zaradi obdaritve, pri te pa so prikrajšani za čustvei doživljanje in kulturne dobrin Izkoreniniti moramo potrošnišl miselnost, da tisti dedek Mraz, več da, največ velja.
— Priporoča se tak način zl ranja sredstev za pripravo novi letnih praznovanj, po katere delovni ljudje in občani s i združujejo sredstva v sklad, namenom, ustvariti izenačel pogoje za novoletno praznov* nje vseh predšolskih in šolsk otrok v občini in krajevni skupni sti.
Delo pripravljalnega odboi za izvedbo novoletnih prazni vanj ne bo zaključeno s stisko1 rok zadnjega dne starega leti pač pa bo zavzeto teklo celo pf hodnje leto, da bi končno lahl* zagotovili enakost naših na mlajših ob srečanju z ljubljeni dedkom Mrazom.
Namesto svinčnika — mikroračunalnik
Na osnovni šoli Log—Dragomer že drugo leto zapovrstjo organizirajo za učence dvaindvajseturni tečaj na mikroračunalnikih SPECTRUM. Od ponedeljka do petka se zvrsti v devetih skupinah šestindevetdeset otrok, ki jih vodi 16 dijakov Srednje šole za računalništvo iz Ljubljane. S tem bodo na šoli uresničili osnovni namen, naj bi vsi učenci ob odhodu iz šole znali uporabljati mikroračunalnik, ali kot radi rečemo — bodo računalniško opismenjeni.
Za vse, ki jih računalništvo bolj zanima, pa organizirajo fakultativni pouk, kjer se učenci naučijo osnov informatike in programiranja. Ta del izobraževanja je namenjen predvsem otrokom, ki bodo šolanje nadaljevali na naravoslovno-tehničnih srednjih šolah.
S pridom izkoriščajo mikroračunalnike na šoli tudi v »uporabne« namene. Lepo jim uspeva računalniško vodenje šolske hranilnice, načrtujejo pa program za vodenje šolskega tekmovanja ob obrabnem dnevu.
Vemo, da otroci vse pogosteje sedijo sami ob mikroračunalnikih, saj starši pred »učnim pripomočkom 20. stoletja« občutijo strah, ob malčkovih kritičnih pogledih pa •<$& ico in zadrego. Marsikdaj, pa bi za reševanje zahtevnejš nalog, otrokom pomagalo že osnovno znanje staršev. Na tečaju, ki ga vodi dr. Borut Lavrenčič iz Instituta Jožef Štefan, starši osnovno znanje za uporabo mikroračunalnika lahko pridobijo v pičlih 24. urah. Denar, zbran s tečajnino (cena tečaja je 5000 din), bodo na šoli porabili za razvoj in obnovo računalniške dejavnosti na šoli. Žal pa, kot nam je povedal Lovro Novinšek, ravnatelj osnovne šole Log—Dragomer, se je na prvi tečaj vpisalo le 11 delavcev Kovinarske z Vrhnike in pet učiteljev.
_MAJDA HOSTNIK J
ai rai
I
2V
od ni;
l je to P<
Teden posebnosti prekmurske kuhinje
Kulinarične specialitete bodo pripravljali
kuharji hotela DIANA. Za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel DORETA KOGOVŠKA vsak večer od 20. do 24. ure.
VABIMO vas v restavracijo MoČilnik na Vrhniki od 27. 11. do 1.12. 1984 vsak dan od 12. do 24. ure.
5' -369.
VABLJENI!