A II lMAlM 17 A Officiftl 6rnnT8S Sin« i "---- I J H ■ H^B ■ K ■■ ■ w ■ ■ ■ ■ ■ ■ « H ■ ■ W ^B w I t flj 0 ialtoiuntfe onh. It k Sj ^/g I ^^^m I I ^B I V ' '■ ' I ^^^^ I ' P^eŠ^tfae . Ol^jlMp j MJIVj ■ Sili IIIaIIIII I ■ I IMjl I Mil' libom. • II Novo izvoljeni guvorner Cox upe-Ijo nove postave za gostilničarje Iiske postave za dr-;e bodejo spremenile , kakor hitro nasto-)vo izvoljeni guver-telja novega guver-se gostilniško vpra-lnoma izloči iz po-a stranka j t izrab-edaj gostilničarje v ne. To je treba >pre-aj obstoječa posta-da morajo vsi go-sako leto prositi za o, in odvisno je od omisarjey, ali pono-ali ne. to se l)o od-)šnje za gostilne se podeljevale v okto-pred volitvami am-meseca. Nadalje se postava, da bo vsa-liku, ki ima kaj o-[ostilnami, prepovedati kaki politični . Nadalje se bo gle-' a to, da gostilničar v neprestanem stra; letom, kdaj mu od-enco. Kdor dobi en« ► za gostilno jo bo vzela se mu bo le s pregreši proti go-postavam. ineg smo dobili v v torek. Nastal je md mraz, ki prinese kor navadno vsako j kanje plina za kur-eto se mesto ne bri-iili plinovo družbo, Dvolj plina v mesto, iride zima in mraz, i začno vsako leto preiskave, dolži se ga, časopisje ozna-, naredi se pa niče-opazujemo v Cleve-flnjjh osem let. Vse-i mrazj zmanjka pli-lorajo bivati v^nrz-plačevati ogromne iijo se preiskave. > pa je gonkeje, je >ri starem. več darov prihaja v t- za 9tavbo Narod-. Te dni sta oddala rad svoto $7.80 An-f>uš in Attion Stasia nabrala te de-nketu dh Jadranska i SNPJ. Nabiralcem em se izreka iakre-za trud. govorica po nasel-ektorij S. >N. Doma ike osebam, ki mso . plemena. Zadnja je sklenila, da se išno prodajajo, ni tjeno na narodnost, e prisiljen prodaja-)mur more, ker itak delničarji nimajo ik samo društva. , ki to govori«/ Ši-ostanejo prej sami n če bo dovolj slo-ničarjev, ne bo tre-cem delnice proda-cenjenim gospodom Slovejpski Sokol sta 1 ji seji izvoljen« za-letno sejo Slov. Fr. Strehovec In naših rojakov se je naselilo po raznih ive phio, kjer prej avencev. Tako dobi •ila za list iz mest io, Nrles, Ohio, Co-ucyrus in drugje, Hjer prej m bilo Slovencev. 12 ■ojakov se je v omenjenih me-Bth ta teden naročilo na naš |r|—Slovenske matere in žene, |||i bi se rade zastonj naučile an- popoldne, Matere, prinesite *s seboj tudi otrqke, kajti v isti hiši je lepo igralnica za otroke, ki se lahko igrajo, dočim se vi učite. Dobro nadzorstvo in prijazni ljudje vas pričakujejo. V kratkem času se naučite pisati in brati angleško. —Jugoslovanski Sokol ima izvanredno sejo v sredo, 22. nov. v Grdinovi dvorani. —Vsi člani podružnic« Slovenske Lige v Clevelandu se opozarjajo, da se vrši velevaž-na seja Slovenske lige v torek, %i. novembra v Grdinovi dvorani. Pridite vsi brez izjeme. Več važnih stvari j je na programu. (Pričakujemo obilne udeležbe. Na programu je Jugoslovansko Zborovanje v Pittsburgh • —The Cleveland Telephone Co. ki je lansko leto izjavila, da je vredna $392.000 je letos prostovoljno priznala, da je v resnici vredna $907.000, in bo torej plačala trikrat toliko davka kot lani. Auditor je grozil, da bo sam dal preceniti premoženje kompanije, če^kompanija sam ne prizna svoje vrednosti. —Mestna zbornica se bo pričela pečati z vprašanjem o cestni železnici. Pritožbe od ljudstva so splošne, da so ljudje v karah preveč nagnjeteni, da kompanija ne pošilja dovolj vozov na cesto. jPosebno slaba je služba na St. Clair ave. ka-ra!h. 2e več let zaporedoma vozi po St. Clair" ave. ravno isto število kar, kljub temu, da se je pfromet na St. CJlair ave. čudovito dvignil. Ljudje so nagnjeteni na karah kot žveplenke v novi škatlji. To je priznal tudi komisar Fielder Sanders. Kompanija operira v mestu tekom jutranjih ur, ko 'se ljudje vozijo na delo 1027 kar, zvečer pa ko se vračajo iz dela 1370 kar. -Toda po dnevu vozi le 346 kar v mestu. To je premalo za ogromno mesto kot je Cleveland, in v mestni zbornici bodejo nekaj v tem pogledu ukreniti. —"Daj mi otroka, da ga poljubim za slovo!" je dejal A-dan^Schwartz svoji ženi v četrtek, nakar je stopil v vežo svojega stanovanja in se ustrelil. Policija pravi, da je 2 leti starega otroka Schwartz nekaj pokregal, nakar se je mati potegnila za otroka in ga odnesla v sosednjo sobo. Schwartz je na to želel otroka videti, mati ga je prinesla, oče ga je**polju-bil, odšel ven in se ustrelil. —Strajk voznikov premoga se najbrže ne bo pričel, ker je delavska organizacija sama proti temu. Ko je nastopilo mrzlo vreme, so vozniki premoga sklenili, da uprizorijo štrajk, toda konečno so se pogodili. Vse šole in javna poslopja, poleg privatnih družin bi bili prizadeti. —■Zadnje predsedniške volitve so veljale državo Ohio $298. 680. To so uradni stroški, brez onih stroskoy, ki so jih imeli kandidatje. —Pevsko in podporno društvo Edinost priredi v nedeljo, 3. dec. v Jbhn Grdinovi dvorani zaibavni večer. • Vstopnice «ft dobijo pri članih in raznih trgovcih, kar se bo pozneje naznanilo. —Malo puranov bojetos ;a Zahvalni dan (Thanksgiving day). Sicer je puranov dovolj, po farmah in v mesnicah, toda cena je tako visoka, da bo ma-lokateri zmogel Po 46 centov funt se obljubuje ipurman za zahvalni dan. Spoštuj sebe in bližnjega, privošči blflrtjemu Isto toliko kot sebi, postani dober In svoboden Amerikanec in naroči we na "Clevelandsko Ameriko." Srbi so štiri milje pred Monastirjem , •-L- ■ Neuradno se poroča, da se Monastira ne more držati več kot 48 ur. Zavezniki na Balkanu so vzeli Bulgarom 12 mest in vasij. Mackensen v Dobrudži se še vedno utatika, dočim imajo Rumunci krvave boje z Nemci v Transylvaniji. Lahi pri Gorici so se umaknili. Nemci napadajo s strupenimi plini v Franciji. Amsterdam, 16. n'ov. Iz Pariza se poroča, da so srbs/ke če-tjt, s pomočjo Francozov in Angležev napadle nemške in bulgarske postojanke v okolici Monastirja ter jih vrgle proti severu. Srbi se nahajajo kbmaj štiri milje južno od Monastirja, kjer se nahaja glavni bul-garski stan. Iz Pariza se zajed-no naznanja, da so bili Bulgari in Nemci na celem Balkanu vrženi na skoro vseh točkah nazaj. Bulgar&ko uradno poročilo priznava, da so se morali Bulgari umakniti proti severu proti Monastirju v očigled silovitih francoskih in srbskih napadov. Za Monastirjem pride Srbija. Če pade mesto Monastir, tedaj imajo zavezniki lahko pqt proti Srbiji. Monastir je glavnp bulgarsko opirališče. Po padcu Monastirja se umaknejo Bulgari do Niša, 39. milj proti severu. Iz Pariza se poroča, da so morali francoski častniki zadrževati £rbe, da niso v silno ostrih napadih se preveč oddaljili od glavne armade. Na vzhodni balkanski fronti ob reki Strumi so Angleži zopet pričeli z ofenzivo in so osvojili vas Karakaska. Tekom noči med 15. in 16. novembrom so Bulgari zapustili svoje glavne postojanke zapadno od reke Čer-na. Srbi so ujeli v tej okolici 400 ujetnikov in nekaj vojnega plena. Južno od Monastirja. so prišle na pomoč Srb6m tudi ruske čete, ki so se enako hrabro borile s Srbi. V okraju, kjer so Rusi pomagali Srbom, so slednji najbolj napredovali. Kako je v Dobrudži. Nobenega poročila ni iz Be-rolina glede položaja generala Maokensena. Brzojavke ki prihajajo iz Bukarešta in Petro-grada pa naznanjajo, da se Nemci in Bulgari vi Dobrudži nadalje umikajo. Rusi so osvojili rumunsko mesto Bosio od Nemcev in Bulgarov. Iz Petro-grada se poroča, da so bili Nemci in Bulgari vrženi devet milj južno od Černevode. Na Transylvanski fronti. Vojna sreča na Transyvan-ski fronti se nagiba zdaj na rumunsko. stran, zdaj na av-stro-nemško stran. General Falkenhayn je napredoval v Valahiji, kot se poroča iz Bero-lina. Avstro-nemška armada je dobila sveže rezerve, ki so se takoj podale v bitko. Rumuncj so se morali umakniti v Jiul dolini kakor tudi v Alt dolini. Toda na fronti Moldavije so Nemci in Avstrijci dožiteli poraz jako velik, in iz Bukareštia «e poroča, da se Avstro-Nemci še neprestano umikajo. * ■ Ruski uspehi Petrograd, 16. nov. Ob reki Narajevka so pričeli Rusi ofenzivo in so zopet osvojili one kraje in vasi, katere so jim odvzeli Nemci tekom zadnje o-fenzive. Nemci so se morali umakniti na obeh straneh. Sla-venti vasi. Hudi in krvavi boji se vršijo noč in dan v tej okolici. Italijani se umikajo. Italijani so se umaknili iz gore San Marco, kakor se poroča iz Rima. Avstrijci so na tej fronti napadli Italijane s teške artilerijo, in obstreljevanje je bilo tako hudo, da so morali Italijani se umakniti. 1 Na francoski fronti London, 16. nov. Napadi in proti napadi so na dnevnem tn * r/. j \ i i \t i.fS -v nočnem redu na Somnte fron ti. 'Tekom današnjega dnevi' so napadale v glavnem francoske čete, dočim so Angleži po-i črvali. Franc <*ke čete oknli •Jhaulnesa s:» ^roz le ntmškiin postojankam, da jih dbkolijo. Po hudem boju so francoske čete konečno pregnale Xemcei iz njih pozicij ter se polastile vasi Pressoire. Francosko uradno porečilo naznanja, da so Nemci pri obrambi porabili tri divizije moštva in da so imeli pri protinapadih velike zgube. Pri prvotnih napadih v okolici Pressoire so Nemci začasno' napredovali, ker so napadali z Ogromnim moštvom, toda francoske strojne puške in 75mm topovi so pozneje pregnali Nemce nazaj. Bitke ob Ancre reki. London, 16. nov. Angleška armada je obdržala vse pozicije, katere je izvojevala od Nemcev ob reki Ancre. Kljub temu. da so Nemci začeli s silovito proti kanonado, se Angleži nikjer niso umaknili. Na celi fronti, ki se razteza 90 milj, se poroča iz Londona, da se vršijo krvavi boji. Nemci mso hranili niti mOštva niti strelji-va, da bi dobili nazaj od Angležev zasedene kraje* toda njih napor je bil zaman in niti vreden toliko zgub. Nemško poročilo o francoskih bojih. Berolin, 16. nov. Angleški napadi na cesti Mailly-Serrif, kakor tudi napadi severno od Ancre reke so bili odbiti. Prišlo je do boja mož z možem. Angleški napad pri Graridcourt je bil odbit. Južno od reke Som-me so nemške čete vzele FrAi* cozom vzhodni del mesta Vail-lisšel, kjer so ujele 300 mož. Norvegi streljajo nI Nemce. Kodanj, 16. nov. Morgen-bladt poroča, da je neka norveška torpedovka streljala na neki nemški .parnik, ki ni hbtel ustaviti na povelje norveške vojne ladije. Nemška ladija se je nato. 11 stavite. Norveški častniki so prišli na nemški parnik, kjer so uničili brezžični *brzo-jav. Norveška vlada je prepovedala nemškim parnikom rabiti brezžični brzojav v njih vodah. Nemci priznajo teške zgube. Berolin, 16. nov. Na obeh straneh reke Ancre so se vršili včeraj hudi -boji. Močni angleški napadi, podpirani z artilerijo najtežjega kalibra, so se navalili na naše pozicije. Sovražnik nas je prepocfil iz Bea-umont-Hamel okraja in St. Pierre Division. Naše trdovratno ustavljanje nam je prizadjalo močne zgube. K*kgna je poljska svoboda. Berolin, 16. nov. Nemška vlada *je sklicala nekak poljski parlament. Mesta in občine bodejo zvolile dve tretini poslancev za ta parlament, toda nemška vlada si'pridržuje pravico, da imenuje eno tretino vseh jposlancev. Nadalje bo nemški general predsednik tega poljske ga parlamenta. Odredbe, katere naredi "svobodni poljski parlament" so podvržene preklicu od strani nemške vlade... (Pa pravijo, da so Poljaki sedaj svobodni. Angleži «0 vzeli nemški zajutrek. Angleška fronta na Somme, 15. nov. Kako silno so bili presenečeni Nemci od zadnjih angleških napadov, priča poroči- > , ' ■"/.■'■j * .■ ■ t ■ ; 1 lo štabnega angleškega častnika, ki sporoča, da ko ,so Angleži napadli nemške utrdbe pri Beaumont, da so bili Nemci po-poplnoma nepripravljeni. Možje v strelnih jarkih so pravkar kuhali zajutrek. Angleži so po-lovili 700 Nemcev v strelnih jarkih, nakar so se vsedli k za-jutreku, zagotavljajoč Nem-1 cem, da dobijo svoj zajutrek, kakor hitro^bodejo za angleško fronto na varnem. Ali je Dumba res mrtev? Dunaj, 16. nov. Poročila, ki so bila pretečeni teden raztresena po Zjed. državah, da je dr. Dumba, bivši avstrijski poslanik v Zjed. državah, ki je moral iti iz Amerike radi intrig mrtev, niso resnična. Dr. Dumba baje še vedno živi. Deutschland potuje domov. New London, Conn., 17. nov Nemški trgovski sivbftiarin, ki je dospel sem 1. novembra je danes zjutraj ob pol dveh zapustil to Iuko. Na krovu ima za dva jniljjona vrednosti niklja, gumija in srebra. Ugoden položaj na Balkanu. London,, 17. nov. Zavezniki nadalje prodirajo proti Monastirju. Monastir pade v 48 urah kakor se poroča iz neuradnih krogov. Zavezniška armada jlf z naskokom vzela Bulgarom dvanajst mest in vasi. Iz Sofije se priznava, da se bulgarsfca armada umika pred zavezniki. Angleži imajo diktatorja,, za hrano. jf London, 16. nov. Angliji je bila prisiljena imenovati posebnega diktatorja, ki bo uredil, in razdeljeval živila za prebivalstvo. Najbrž bo imenovan L^rd Devonport. Tudi v Angliji začnejo živila postajati redka in so dosegla visoke cene. Mother Jones za Wilsona. Washington, 16. nov. Mother Jones, znana delavska zagovornica in "angelj delavcev", kot se imenuje, je prišla danes v Washington, da častita Wil-sonu na zmagi. Ker je bil predsednik zadržan, je ni mogel sprejeti. Potem je pa na «top-njicah Bele hiše naredila goyor, v katerem je častitala Wilso-nu. Judje priznani na Poljskem. London, 16. nov. Iz Varšave se poroča, da je v novi poljski državi priznana judovska vera od države. ■ o Wilson priseže v nedeljo. Washington, 16. nov. Ker je 4. marec letos na nedeljo, bo Wilson kljub temu na ta dan prisegel na ameriško ustavo kot novo izvoljeni predsednik. Državni tajnik Linsing se je izjavil, da je prisega v nedeljo veljavna. Varujte se listov, ki vas pod krinko sloge zapeljujejo k sovraštvu do svojih bratov, varujte se listov, ki hočejo vcepiti v vaših srcih temo in mržnjo, varujte se listov, ki vas v imenu sloge pocivljejo, da malikujete pred cesarji. Vsak Slovenec naj postane ameriški državljan. Časopis je odvisen od naročnikov na ta način, da naročniki podpirajo zavedne trgovce, ki oglašujejo v listu. Trgovci, če vidijo uspeh od oglasov, podpirajo list z nadaljnimi oglasi. V Avstriji in Nemčiji pričakujejo, da bo Wilson posredovatelj za mir. Berolin, 16. ■ nov. Tekom letošnje zime se bodejo najirž začeli mirovni dogovori kot je mnenje madžarskega ministra grofa A(Pponya, ki hodi seda) po Nemčiji in predaya o ogrski zgodovini. Ta ogrski državnik je izjavil svoje mnenje napram zastopnikom ameriške časnikarske zveze sledeče: Mi ne moremo pričakovkti. da se bodejo pričeli mirovni dogovori tekom prihodnjih par tednov, ko boji v Rumuniji še vedno niso odločeni, in ko je enkrat Rumunija uničena, tedaj se pričnejo mirovni dogovori. Rumunija je bila zadnja K*rta zaveznikov. Mi zbiramo veliko armado proti Rumunčem in upamo, da pridfe konec kmalu. Seveda, naše napredovanje v Transylvaniji je jaiko počasno radi slabega vremena. Tla so veliko slabša kot v Galiciji ali v Rusiji, toda resnica je, da vstop Rumunske v vojno, je bil dobičkanosen za nas. Nadaljna znamenja, ki kažejo na mir, so' • govori odgovornih angleških in nemških ministrov. Dočim je pred enim letom angleški zunanji minister še* govoril, da zavezniki gledajo z največjim zaničevanjem na centralne oblasti in da bo vršil boj do zadnjega moža, so njegovi govori (postali danes bolj konci-ljantni, dočim tudi v Nemčiji mnenje vedno bolj narašča, da si Nemčija ne sme prilastiti nobenih novih dežel. Govor nemškega kanclarja kaže, da Nemčija ni- nameravala si prisvojiti Belgije. Ko so vprašali grofa Apponya kaj misli, ali bo mogoče posredovati v miro-nih dogovorih kaki nevtralni oblasti ali zastopniku kake nevtralne dežele/ se je izjavil, da bi pomoč predsednika Wilsona pri mirovnih razgovorih prav prijetno prišla, in da bi bil Wilson kljub temu, da ga Neme! in Avstrijci niso posebno veseli, vendar dobrodošel vsem evropskim narodom ko^ mirovni posredovalec. 1 ' _____________.___ Organizacija delavcev vsega sveta bi preprečila bodoče vojne Baltimore, iM'd., 16. nov. Mednarodni odsek največje a-merišfee delavske organizacije American Federation of Labor — je predložil nekaj načrtov, da se preprečijo nadaljne vojne in da se absolutno izključi vsaka zmožnost, da bi bile Zjedi-njene države zapletene v kako vojno. Al Rich, delavski zastopnik iz Texasa, je predložil resolucijo, ki zahteva trgovsko ^vezo med severno, centralno in južno Amerilko. Zjedinjene države naj izdajo bonde, ki naj financirajo podjetje v teh deželah in skrbijo z^i najboljše prijateljske razmere. Zastopniki delavstva so mnenja, da je veliko večje važnosti za ameriško pre- bivalstvo, da se stori vse, kar se da, da se prepreči vojna, kot pa da se ugodi pritisku nekaterih, ki neprestano silijo vlado, da se mora oboroževati, če hor če imeti mir. Nadalje skuša American Federation of Labor stopiti v zvezo z vsemi delav-. skimi organizacijami celega' sveta, da se te delavske organizacije centralno organizirajo z namenom, da v bodoče delav' ske organizacije preprečiijp vojno.- Mnenje delavskih voditeljev je, da so delavske organizacije celega sveta dovolj močne, da v bodoče preprečijo prepire med posameznimi državami in posledice teh prepirov — vojsko. Poziv predsednika Slov. Lige na Drugo Jugoslovansko zborovanje. r Združili smo se v Slovensko Ligo, z ljubezni do naroda, po svoji moči pomagamo Sloveniji do boljše bodočnosti. Spoznali smo, da nam bo mogoče vsfpešno delovati za narodni blagor le v vzajemnosti z ostalimi našimi jugoslovanskimi brati. Zato je stopila naša Liga v zvezo s Hrvatskim Save-zom in Srbsko Odbrano. Sedaj stojimo roka v roki z našimi brati, Prvati in Srbi. Njih želje so naše želje, naša bodočnost je njih bodočnost. V naših srcih in v našilh dušah se je vresničilo, za kar so delovali veliki sinovi Slovenije, Hrvatske in Srbije: postali smo jed-no narodno telo. V narodnem oziru smo storili velikanski ko-tLv, ker danes pbzna jugoslovanska načela vsak rojak ši-rom severne in južne Amerike. Da nam bode mogoče še bolj učvrstiti našo jugoslovansko edinstvo, vas kličem nš II. Jugoslovanski zbor, ki se b<^ vršil dne 29. novembra, 1916 v Pittsburgh tfa' t$m II.. Jugoslovanskem narodnem zbo ru bodo pričujoči tudi odposlanci iz južne Amerike; ti nas prepričajo, da kjer je svoboda, tam vlada med našimi brati ljubezen in želja za uresničenjem Velike Svobodne Jugoslavije. Besede prepuščajmo onim, ki delujejo za domovino le z besedami; mi pa hočemo z dejanjem dokazati' svojo ljubezen do domovine. V ta namen naj, kar najprej, vsaka podružnica Slovenske Lige izvoli svoje po- 1 oblaščence za bodoči II. Jugoslovanski zbor v Pittsburgu, , Pa. V kolikor je mogoče naj se vsak član Slovenske Lige osebno udeleži tega zborovanja. Naprej za vresničenjfem Velike Svobodne Jugoslavije. [ iShod se vrši 29. novembra v (veliki dvorani Mononghela House, Pittsburg, Pa. Kdor hoče dpbiti stanovanje v Pittsburgu, naj se obrne na Gašper Marohnič, 1420 E. Ohio St. Pittsburg, |Fa. Zborovanje se bo vrČilo 29. nov. predpoldne in popoldne. Zvečer istega dne se vrši v vseh dvoranah Mono-, gahela House velik koncert, , kjer sodelujejo razna ptvslka društva. Po koncertu se vrši ples v privatni dvorani. Dne 30 nov. zborujejo predpoldnem razni odbori in organizacije, a popoldne bo svečano zaključno zasfcdanje Zborovanja. Zvečer 30. nov. je v Monongahela House banket za vse zastopnike zborovanja. Natančneja, pojasnila se dobi v Jugoslovanski pisarni, 1402 E. 40th St. Cleveland, Ohio. Matej Kebe, preda. Slov Lige. ' o Mnenje Roosevelta. New York, 16. nov. Ko so Roosevelta vprašali kaj misli p porazu Hu^he«* kot predsedniškega kandidata, je odgovoril: Molk je najboljša stvar, in pro-kleto dobro (damn good)i mi bo prišel molk v prihodnjih I par mesecih. ____________ . _ . _ ___1. ^^ _ .. _____________ _____ _ " ___ Ta (tam, 4wW la Mj m nlllii M "CSmatawbka Amttikm" lili Bt. CLAIM A VB. M. ■., CUEVKLAND, OHIO. nUHtOKB CUY. PSI NCETON 1H EDWARD KAL1SH, PUblishtr LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Simiiaos ii Ac City of Cleveland tail elsewhere. kfotrimi rates oa request American in spirit Fsreign in language only —.-x^j vi; tit 7 ij, p fr jff 11, ■ : ■' Entered as se(*nd Lorain, O. c Mihael Uršiič je prevzel ali ku-= pil od Hrvata Kuhilck mlekarno. Mr. Uršič je dobro poznani " rojak v| tej naselbini in rojaki r so prošeni, da podpirajo domače podjetje, štorklja je obiska-? la Jos. Vidergarja. Prinesla mu . je krepko hčerko. Louis Jeler-j čiču pa sina, Frank Justinu »i-= na. Slovenski poetični klub tudi dobro' napreduje/ Slovenski dr-" žavjjani, ki še niso vpisani v ; klnb, to store, ker če več naš 1 bqr skupaj, večjo moč bodemo imeli. Slovenci v Clevelandu so upoštevani tuintam, in močna politična zveza rojakov prinese . dobiček povsod. Politični klub bodri rojake v večji zavesti do ■ državljanstva, opominja jih na dolžnosti, ki jih imajo kot ame-. riskt državljani, skrbi da se ro-1 jaki učijo' dobro angleščine in . napredujejo pri delu. Lorainski ! Slovenci, ki ste državljani, pri-. stopite v politični klub, oni pa, , ki niste še državljani, potrudite se. da postanete državljani Zjed, držav, kamor ste prišli, da postanete ljudje. Pozdrav vsem Slovencem. L. Balant, zastopnik. -o--, Slovenska zastava. "Edinost" dne 13. sept, piše: Od raznih strani (posebno v nemških in laških krogih) se 'očita slovenski zastavi, da ima iste barve kot ruska zastava. To je resnica, toda mi Slovenci ne nosi- j mo ruske zastave ampak svoj ri legimitimni narodni simbol. , Slučajna sličnost v sestavi barv i kake zastave ne dokazuje ni- « česar. Ogrska in laška zastava so slične bulgarski zastavi, in * v teh državah nihče ne misli,, j da je radi tega treba spremeniti zastavo. In pozornost je tre- ( ba obrniti še na drug eklatan- , ten dokaz. Rumunska zastava ( je sestavljena iz sledečih barv: , rumena — modra — rudeča. in tudi Rumunska je danes so-. vražnica Avstrije. In pre-patri-jotični krogi želijo, da se kranjska zastava, ki je objednem tudi slovenska, spremeni v dotič-ne barve, toda ali ni to ravno tako "veleizdajniško", če vzamemo rumunske barve kot bi vzeli* ruske, ker Rusija in Ru-mtin|a ste v vrstah avstrijskih neprijateljev. In s tem je ideologija naših nasprotnikov pripeljana ad absurdum proti naši zastavi. Neumna je torej misel, da zamenjamo barve na naši zastavi. (Dalje je korrfiscirano.) Slovenski nazivi v Primorj«. "Edinost" dne 13. okt. piše: Vrhovna komanda je odredila, da se na zunaj uipOtrebujejo nazivi krajev le v onem jeziku, ki s ima večino v dotičnem kraju. To se ie zvršilo teoretično, toda praktični uspehi so popolnoma drugačni. Kakor prej .tako tudi sedaj se rabijo nazivi za popolnoma slovenske kraje v vseh vojnih poveljih in dokumentih izključno z laškimi imeni. Mi Slovenci se nahajamo v Avstriji, a ne v Italiji. Mi na-gla&ujenio fakt, da imo mi Hrvati in Slovenci dosledni v svo- 1 ji lastni praksi in zato zahtevamo, da so dosledni tudi drugi. (Konec članka je konfisci- : ran.) - 1 Odlikovan Bulgar. Bulbar | Hris Hirilov, ki se mudi v Bel-gradu, je zložil na čast Vilje- | mu Hohenzollefnskemu pesem , "Kaiser Wilchelm". Zato je do- | bil visoko odlikovanje od nem- : škega cesarja. (Slovan kuje :pe- t Strti za nemške vladarje! Isto-tako kot če bi mohamedanec 1 koval pestili in v njih hvalil ; kristijanskega Boga!) * PREKLIC. Spodaj podpisani Jos. Zdovc t preklicem s tem vse besede, t kar sem jih govoril zoper svo- 1 jo ženo Leopoldo Zdovc. Opo- 1 min pa (udi vSem onim osebam, 1 ki so imele kaj govoriti zoper ^ Leopoldo Zdovc. (137) Jos. Zdovc, 1045 E. 62nd St. ] Pomnite, da kadar poteče na- j ročnina, jo je treba poravnati, j Slovenski časopisi nimajo milijonov kapitala na razpolago, d« r bi zastonj po&iljali liste okoli 4 • f 9 * ' w g, / ifiih ifiiinsi»fe t I ' J _ Toliko.sc čita dan na dan o sA-. V>holun tni ga zagovan*jo, drugi . preklinjajo, da človek skoro ne ve ! pri čem je. Narava človeška je ta-1 ka, da kaj radi pretiravamo na eno " in drhgo stran. Resnica je vselej nekje med ekstremi. 1 Znamenitega kemista in neustrašenega boritelja proti ponarejevalcem iivil je .nedavno nekdo vprašal, ali smatra dlkoholfčti«. škoditi tako kot trdijo popolni abstinenti, Nadalje trdim, da lahka, : kisla vina ne morejo škoditi člove-1 ku, če se jih pije zmerno. Ni' seveda nobenega dvoma, da ne škodi viška in drugi šnopM. Zlasti Če se jih toliko pije kot ne kateri. V javnosti se vidi vedno dovolj pijanih ljudi j po cestah. 2al, da ne vidi ta javnost tudi teh ljudij, kadar leže v bolnišnicah za boleznimi, ki so jih dobili od pijače. človek je lahko pijanec, ne da je kdaj pijan. Človek, ki izpije dan za dnem pol ducata glažkov viške, je pijanec, četudi misli, da ni in da mu to prav nič ne škodi. Tak ne dobi sicer znakov večjih pijancev, ampak sčasoma se le pokažejo upljivi pijače. Največ ljudij, ki pije distilova-ne pijače, trpi pred vsem za dispe-psijo radi škodljivega upliva alkohola na drobovju. Trpe »udi za gastritis. Navadno trpe ljudje, ki pijejo močne pijače, za ^povečanje jeter. Jetra so tudi zajezena s krvjo. Ni treba, da človek pije že toliko ča-'sa, da mu Čudno pobledi obraz in da se pokažejo po obrazu majhne; rdeče žilice, da trpi še za posledicami alkohola. Ni treba, da je človek že v tistem štadiju pijanstva, da mu že glasilke pordečevajo in postaja že hrip^rv, da je pijanec. Ni treba, da je že v tistem stadiju, ko se mu pobesijo pljuča, ko se mu poveča srce ali ko se mu začne vzdigovati zjutraj, kadar usta-ne, da je pijanec. Ni treba, da je človek že tako daleč, da ne spi, da je ob moči in da je skrajno občutljiv m zdraž-Ijiv za vse,, da je pijanec. Zadnji štadij pijanosti je, če se človeka prijema misel na satr -mor ali če kaže na gotove čase ču-dbvito veselo razpoloženj Zadnji štadij je, kadar mu že čuka mišičevje. Skoda je, da javnost ne vidi, kako trpe ljudje od alkohola. Kadar se začne trpljenje, tedaj človek leži nekje bolan in za njegovo bolezen vedo le tisti, ki ga vidijo. nobenega dvoma, da so di-stilovane pijače pravtako nevarne za človeštvo kot so spolne bolezni. Žal, da ne \idi javnost vselej iz-rodkov in posledic pijanosti. Jaz pijem dobro pivo, kadar ga le dobim in pijem dobro vino, da le pridem do njega. Toda distilo-vane pijače, viška in šnopsi imajo v mojih očeh tak kredit kot kužne bolezni. faz vrjamem, da je abstinenca hipokritska in da je temperenca, to je zmernost v pijači bolj priporočljiva, kakor pa popolna kbstinenca. Jaz lahko dokažem vsak čas, da preobjedenje hrane veliko bolj škodi kot pa zmerna pijača. Odreči ti slabotnemu človeku — slabotnemu z oziroma na voljo — lahke alkoholične pijače, pa se bo mesto tega nabasal z jedjo, kar mu veliko več škodi. Ne vrjamem, da bi bil alkoholizem podedovana navada. Pijan-čev srn ni toliko nagnen do pijače, pač pa majhno krepke, trdne volje. Vrjamem tudi, da je pijanost premnogokrat vzrok pomanjkanje hrane. Jaz vTjamem, da se mnogo moških in žensk navadi na močne pijače samo zato, ker jim slaba ali pokvarjena hrana ne da dovolj tistega, česar zahteva 'el^ Pred vsem pa trdim, da tisti narodi, ki pijo pivo in vino, ne trpe za alkoholizmom kot trpe tisti, ki pijo močne distilovane pijače. Tako torej sodi q pijači strokovnjak. Kaj pa pravimo mi ? Mi ■— hm, malo težavno je govoriti pri nas o tem vprašanju zato, ker vsi preradi pijemo. Kdor namreč ne pije, tisti ne. potrebuje ' razprav o alkoholu, kdor pa pije, mu pa ničesar ne dopoveš. Kdor zmerno pije pivo in vino, bo rekel, da ima prav. Kdor včasih kako' visko st-isne, se bo tolažil s tem, j da včasih je le dobro malo šnopsa. -Kdor ga pa redno pije, bo pa rekel: kaj ta ve. Jaz že toliko in toliko časa pijem, sem prepil toliko tn toliko, pa sem še danes tukaj. 1 Mi radi pijemo. O tem ni nobe- 1 nega dvoma. Le škoda, da včasih 1 pozabimo, kdaj je dovolj. Piti velkb ^-Ka veliko trpljenja m ve-liko žalostnih posledic. l-f Plresojajmo pijačo kakor hoče-;i, mo in fc>lažim9 svoje navale * če-e mur hočemo, eno je gotovo: da ga -; ni očeta in matere, ki bi radi vidc-a la, da bi bil kateri njih otrok pija-j nec. Da ga ni očeta in matere, katera bi ne videlaf rajši, da njih - otrok njč ne pije kot pa da pije. -j Edini smo menda vsi, dr« ni tež--j jegl kot trezen iHovek med pijam-s mi. Da ga ni gršega kot je fant, ) ki zapravi vse zaproti in tava ves 3 ziripljen in oinopsan. Da Hi ža-lostnejšega kot je rodbinski oče, ki r pusti trpeti ženo in otroke,i sam pa - hodi nadelan kot kanoiv 3 Zberimo si nekak) srednjo pot: - pivo, in vino so dosft dofc-e pijače, , če jih človek vživa žftferno. Kai je - pa preveč škodi vodno in povsod. Na je j se preveč, pa boš pravtako 1 bolan kot če se preveč napiješ. In če se ti kdaj ponesreči, da se ga malo predeč nasrkaš, pojdi domov in beži iz javnosti, da te kdo i ne vidi. Ti ne veš, kako je pijan 1 človek tečen. Ne pravi zastonj , pregovor, da se pijanca ogni z vo-■ izom. , Pred vsem pa: dajaj dober vzgled sebi in drugiai. Pij kot je ! prav kot ješ, kot je prav,. Preveč škodi vedno. Seveda se na zdrav-. ju ne pozna takoj ampak pozneje v življenju. Tedaj pridejo pola-goma na dan stari grehi. In vedi: niti enkrat ne grešiš zoper naravo, da bi za to ne plačal kazni. Čim večji greh, tem večja kazen. Zato pa: pijačo pod kontrolo tvoje pameti, ne pa pameti pod pijačo. "CAS* o \ i Zapisnik izvanredne seje vrh. odbora, ki se je vršila dne 2. 1 novembra v pisarni vrh. urada. Br. predsednik Jofhn Gornik ' otvori sejo ob 9.00 zvečer. Naznani namen seje, da se je skli- j cala, da bo preiskovalni odbor poročal o zaslišanju« sestre F. H. od dr. št. 2. i Čitajo se imena odbornikov, navzoči so vsi izven Primož Kogoj, Dr. J. M. Seliškar in F. i M. Jakšič. . t Preiskovalni odbor sestoječ iz 4 bratov poroča, da je bil v 1 torek 31. okt. ob 8.00 uri zvečer pri njej na domu in jo zaslišal, kaj irt kako je prišla v Zvezo in kaj je ona »govorila pri zdravniški preiskavi dne 1. maja, 1916. Izjave se niso vjemale z dokazi in na prošnji za vstop v Zvezo., Na prošnji je bilo navedeno, da je bila samo enkrat I bolana zadnjih pet let, pri zaslišanju se je izrazila članica, da je »bila samo dvakrat bolana in vrhovni urad ima resnične dokaze, da je bila trikrat bolna od leta 1913 naprej do se-. daj. Po dolgi debati se sklene,'da 1 se članico z 2. novembrom, 19H6 izobči iz Zveze in društva, povrne se je samo asesment za maj, juni, julij, avg. sept. oktober 1916; svota $8.16, kai* je plačala v Zvezo, društvo št. 2. in njo se obvesti pismenim potom o tem. Sklene se nadalje, da se društvenemu zdravniku dr. št. 2. piše pismo, da naj v bodoče boli vestno preiskuje nove kandidate za vstop v Zvezo in izroči prošnjo takoj prosilcu v roke po zdravniški preiskavi^ in jo prosilec takoj odda na vrhov- \ nega tajnika, za vsa društva, kjer je on zdravnik. Zaključek seje ob 10. zvečer John Gornik, predsednik^____ Frank Hudovernik, tajnik. | --o- , Dne t3. nov. je v West Ho-boken, N. J. pri svpjem sinu umrla gospa Marija Dolinar, ; udova pokojnega Martina Doli- J nar iz Skofjeloke. Pokopana je J bila na Fairview ppkopališču. Mesnica naprodaj v slovenski i naselbini, Naredi trgovine nad i $3000 na mesec. Jako poceni rent, moderna trgovska opra- t va v mesnici. Cena samo $1500 ; za gotov denar. Vprašajte pri ! J. F. iMdLaughlin, 426 Cuyalio- j ga Bidg. nasproti pošte. NAZNANILO. ■Članom Lovskega pod, dru- ; štva se naznanja, da se gotovo • udeleže v nedeljo 19. novembra j mesečne seje. Na^ programu je S več važnih stvarij. J. Grdina. j M V' ' '• Sit S . !-M}. - H 1 fluilll--IJ-IL- »jJTl?^. _ _ . ■ ^■■■■■■»»•»c«« a«, pa tii.meni« poštam« i miri Tnal tldhlhr T« troj« potnani CTruit^mpan? ti llifžlfivžžl? Ifth : ry \ [ J n 1 Foreign Department na balkonu. Vprašajte za alevenske prodajalce I ^ ■ 1 J ŽENSKESUKNJE IZBERA NAŠE NAJBOLJE ZALOGE^ Posebnost) $Q.88 ves dan v petek i KmJ z N^ši najboljši modeli, sukno, corduroy, jako lepi efekti. Mnogo jih ima kozuhovinaste ovratnike. Samo 276 su-kenj v zalogi, mere za ženske in dekleta. ŠVftENE ) $ J J- 00 SUKNJE j JL %J=z Izbera 50 sukenj krasne kvalitete, fin svilen pliš, z ovratnikom in rokavniki Tretje nadstropje. RAZPRODAJA OBLEK Zaloga 150 / QQ lepih modelov v petek po \ ** Sukno, panamas, .poplin, takta, serge, Jako lepi ovratniki in žepi lepe svile • v " -S Krila so skupna ali plaidirana, črne, navy, rjave, sive, zelene in druge barve. Posebne mere za 'bolj vzraščene ženske. " * m? Obleke po $2.99 Izbera različne zaloge, sukno, serge in saten, ravno kar sedaj želite. Najlepši izdelefc v oblekah. Velika izbera. Črne 'in druge barve. Jretje nadstropje. Beli žametasti klobuki Ženske bluze svii LA in PLETENJE < $1.98 tn $2.98 po 05JC Ves dan Ag KT . . ... , v petek ylm&O Najmodernejši vzorci gob- je, turbanske in trivogel- Crepe de chine, črne, bele nega efekta. Veliki, sred- in pink barve, jalko lepo nji in majhni klobuki. opremljene s pletenjem. Četrto nadstropje. Tretje nadstropje. Bftitej^ -»-,..nfa|m M MBiMein občinstvu u JUIm!* !ilun» m nun I" t« rnporociT« m ^ ™ , n W'flwgs i | molkih IN Ženskih oblek I h ;5yX f5 'J***......11 I 1 11 1 "I tiV 1 .. . «220 ST O AIR TvrNIJF ■ K* V J •. VUIIR A'- tivvCi _ ____• .."* '._:____»____________________ ______ii.^-Lzf^MSHHM I (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASSH.)^ I I rdritfiOy. QSBp t driavi Obte J 1 Sedež: CLEVELAND« OHIO ^ m ill w '___ VRHOVNI UBADNI&1: I sssffi^Htto M s^s^ra f TAJNIK: FRANK H UDOV BRNIK, 1051 EABT 6tad ST. BLAGAJNIK: JERNEJ K NA US. 106» BAflT «2nd 8TRBBT. I VRH. ZDRAVNIK: J. M. S BLISlKAR. 6117 «T. CLAIR A VB. ■ uomal ■ i ODI OH N I K I; I T • ' '7 ■ m ■ 1 VI -1' J Frank M. JAKJUČ, 1108 Norwood Rd. Jo«. BUB 691» Bonna ave. t Frank ZORIC, 590» (ProMfer ar«. Frank OBRNE, 6033 St. Clalr Anton GRDINA. 6117 St. Clalr are. Ignac SMUK, 1051 Addlion Rd. Anton OflflttR, 1158 B. Slat St. Plaaraa vrhovnega urada 005S B. 6Snd 8L dru«o nadetropje, sada j. Cuyahoga Telefon Prfcoetoo 1176 E. Val dopisi, druge uradne itnH te denarne nekasnloe, naj m poilUajo na fwhotnega tajnika. Zrcalno gteeUo: "CLBVBLANCPKA AMERIKA" H3 « * • . . 1 J h stare domovine Sole v Trstu. Od slovenskih £ol v Trstu se odpre slovenski ■otroški vrtec dne 16. sept, in i so ,ga jako spoštovali in pri več slavnostih so ga častili kot svojega patrijarha. Buditelju naro-*da v teh kritičnih časih naj bo večen spomin." Slovenec, gospodarski upravi telj Srbije. "Slovenec" dne 14. sept. piše: Nedavno je bil od vlade imenovan gospod Avguštin Novak za ekonomskega upravitelja Srbije. G. Novak je rodonj iz 5t. Jurija, Štajersko. Zadnje čase je bil gospod Novak vladni (komisar v Kraguje-vacu. - Dr. Lederer o južnih Slovanih., "Hrvatska Riječ" z anc i4vokt. piše: "Čitamo v "Ber- 1 liner Tagblattu" članek, katerega je napisal dr. Lederer ,, kmalu potem, ko se je vrnil iz Budimpešte, kjer so uprizorili akcijo za sestanek avstrijskega državnega zbora. Dr. Lederer je napisal, da v slučaju stjklica-Jj nja državnega zbora, se je tre- , ba bati neugodnih izjav od 1 pstrani. malih narodov, kot Ma-lorusov, južnjh Slovanov in 1 Italijanov, a poleg tefca je dr. Lederer napadel še Cehe. Radi j WMtetfiJrr*.: ■ napada na Čehe odgovarjajo praški "Narodni Listy", a glede napada na Jugoslovane pa jako ostro odgovarja "Edinost" ti Širjenje vznemirljivih vestij. :i "Hrvatska Riječ" z dne 10. okt. a piše: "Katoliški Ust" priobču-1 je sledečo okrožnico: "Kralje-;. va zemaljska vlada je naznani la nadškofijskemu sedežu v u Zagrebu, da so nekateri cru- - hovniki po deželi naznanili na i prižnicah, da bode radi pomanj-, kanja surove robe kmalu treba1 j zapreti vse trgovine. Ta novica - je povzročila velik strah med - prebivalstvom in Uudje ^o hf-, teli kupovat razno blago. Ker , to jako s'labo upljiva na ljudi, r zato kraljeva zemaljska vlada ' naročuje nadškofu, da naroči , vsem duhovnikom njegove nad- - škofije, da ne bunijo ljudstva na prižnicah ampak v vsakem . pogledu in stučaju pomirljivo . upljivajo na ljudsko mnenje. * General-major Anton Plive-■ rič je bil imenovan vojnim za-. povednikom mesta Zagreba. Srbski tobak za Bulgare. t Bulgarska vlada je v onem delu Srbije, ki je zasedena od bul-: garske armade, dala konfiscira-. ti ves tobak. Ta tobak so po-. slali 'v Bulgari jo^ kjer 1 so ga . razdelili med vojaštvo. Srbi v Dobrudži. Geza j, i ■ ■ k ....... ..... S proti njim se prične 25. okt. [ (Avstriji še ni dovolj krvi.) ■ Dva fanta se sprejmeta na staji novainje, s lvrano ali brez. 1447 » E. 51st St. spodaj (137) S POZOR! POZOR! ffi Sporočam Slovencem in Hj-j[j vatom, da sem se preselil sloji venski doktor W. H. Stucke-Af holt iz 1312 E. 55th St. na 5901 Bonna ave. blizu Laike Shore 1 Banke. $e uljudno priporočam za obisk Dr. W. K. StuckCholt, 5901 Bonn« ave. Cleveland, Ohio. * (137) Naprodaj ste dve lepi hiši, vsaka za dve družini, blizu St. Clair ave in ceste, za-j^dno s trgov ino4 veJUcim hlevom in garažo. Vsa trgovska oprava v trgovini. Lot 60x110. Vse skupaj se proda za $7000. >Fodrob-! neje po z veste pri J. Schwim-j mer, 8017 Wade- Park ave. Tel. - Rosedale 1674 (138) t "••»' ""■» "ib1 r ■ ' " M Naprodaj je dobro idoča mle-; kairija v sredi slovenske našel-i° bine. Proda se stodvajset ga-c" Ionov mleka na dan. Podrobno poz veste pri R. Sternen, 5920 J ! St. Clair ave. (139) £ VABILO. Vsi prijatelji lepe domače za-1 e„ bave, kakor tudi vsi ljubitelji! [j našega domačega plesa so ulju-l v dno vabljeni dne 26. t. m. zve-,I čer v Grdinovo dvorano. Ker I ,a je ravno nedelja pred dplgočas-f j. nim adventom, smo si članice 1 )a vzele za nalogo, naše cenjene .a prijatelje in prijateljice postre-| !Cj či z okusno večerjo in dobrot pijačo, ter vsem dobili pOznanol :r godbo "Spehek". Uf Pričetekob 7. ui*i zvečer. Ob I la 8. uri skupna večerja, deklama-j cija in petje naših slovenskih j. deklic. Ob 9. uri dame volijo. a Ob 10. uri ples z blazino, kate-rega prispevki gredo za naši 0 bodoči "Narodni Dom". Medl drugim se vrši tudi srečolov naj j. dobitke. i Prosimo, naj si vsak preskr-l bi ustopnico preje pri sledečih :| j, R. Perdan, J. Kalan, J.eŽele, u A. Laušin, Belaj in Močnik, A. j. Krainc in pri članicah društva. J V nadi, da cenjeno občinstvo,! y. posebno bratje in sestre SDZ a društev počaste z obilnim po-1 setom se priporoča (139) f r. Dr. Svob. Slovenke št 2. SDZ. Front soba se odda v najemi a za enega ali dva fanta, brezi hrane. 1426 E. 51st St. (137) :r I oj Najbolj- trpežne in moderne ženske kiklje dobite vedno pol j-, najnižji ceni, pri Beno B. Leu-I stig, 6424 St. Clair (Fxii5)| a Najfinejše mačke in mufel (furs) dobite vedno po nižji j K ceni kot kje drugje, pri Beno ° B. l,eustig, 6424 St- Clair ave. -- (PHiis). "čas je edina slovenska re- i h vija v Ameriki, posvečen za j "pouk, napredek in znanstvo. h !"j Naročite se na ta velezanimivi 1 list pri "Cas" 27u So. Millard ave. Chicago 111. ali pa na 6033 J St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Naročnina $x.oo na leto. 1 Iščejo se zanesljive osebe po ' ' slovenskih naselbinah, ki bi na-11 ~ birale naročnike za ta velezani- 1 l' mivi list. (Fri.)|! a--! - • ALI SE SELITE? L " Kadar se selife ali kadar bi M . potrebovali kako expresno de- P 1 , , 1 1 lo, obrnite se na mene, ker vam takoj točno in pošteno postre- r žem. Prevažam lahiko najtežje I! 5 stvari. (Fri,) IJ JOS KOTNIK, 1 M I 1057 E- 61st St. : Tel. Princeton 1276 W. II '_■—I J 1 OTROCI KAKOR TUDI ODRASLI H hvalijo uape&noet Severovega Zdravila za obtetl ta Jetra (Severa'« Kid-M ney and Liver Remedy), čitajte ale- j | defie plimo: "Severovo Zdravilo aai OMaU ln Jetra Je pomagalo mojemu I i - oeem letnemu »Inčku, ki Je ve« nego j t o«em dni trpel rated neke obletne . ■ neprilike." P. Meyer, RPD. No. 3, C 5 Welleton, Okla. Poskusite to tdravllo| pri zdravljenju vnetja obleti, boleat- - nega puACaotfa rode, oteklih nog ta C ■ bote v hrltu, katerega povsrofiajo £ oMatne neprillke, slatenlce tn klale-]e 1 ga leiodca. MoCenJe postelje pri otro-l r dh ae Je večkrat odpravilo • temi^ Edrarllom. Kupite steklenico 8evero-|. ■ vega Zdrmtia m oblati ln Jetra v fe- t . karnJ. Ako n ne morete dobiti, na-1 v ; rbWte ga od naa. Cene 50c in $1.00. i W. F. Severa Co.. Cedar Rapkla. Iowa C Slovenka dobi delo za hišna r opravila. Dobra plača. Vpra-h šajte pri Dr. Kem 6202 St.I ' Clair ave. (l,l6)L » Perica sprejema pranje na domlr Vprašajte na 1064 E. 61* (137) s SKY BROS. 8434 HtfNS^N1 J ROAD. ) NAZNANILO. 1 No, Pepe, kam pa tako hitro. Kam, kaj ne veš, da grem pogledat , k Pavlu, kako se kaj ima. No, kam boš šel pa v soboto zvečer, 2$. novembra. Ali, 1 ne veš, da gremo v Grdinovo s dvorano na banket? No. pa 1 ima zopet banket? Ali ti ni še ' znano? Nikakor ne. Društvo » Slovenec, št. 1. SDZ je tisto j [ društvo, ki letos zopet priredi - banket, in znano ti je, da to . društvo vedno preskrbi dosti , i zabave, in gotovo jo bo tudi i letos, in to je resnica. In kaj r sem še slišal od odbora? Imeli . bodejo dvoje vrste godbo, ta-. ko da se bo lahko sukalo staro . in mlado. Zato pa odbor vabi vse stare in mlade, da se bodo ( vsi dobro zabavali. Ali mogo-. če veš kje se dobijo vstopnice? ■ Da, gotovo vem, namreč pri ' John Gorniku na St. Clair ave. ' Jos. £okalj na St. Clair ave. ' pri Mike Jalovcu na Spilker in > pri Kalanovem natakarju se tudi dobijo. No, potem pa gremo gotovo na zabavo, posebno še ker čisti dobiček je namenjen Slov. Narodnemu Domu. Zatorej rojaki na svidenje v so-, boto, 25. nov. (139), Uljudno vabi odbor. Dr. L E. S1EGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVL bUn E. Mb St. , —"v KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in 1 istimi aparati kot zdravijo ? VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradne arei S. a}, de 4. pop. 7. avet. de S. ini, 10. do 12 dop. ob mdejjah. ■M.—i,,.,.. .a /srfiiVf ta ojleur, da ti9 pozabit* nasto-Va i I Naprodaj je jako lep "counter" )|za mesnico ali grocerijo, na . vrhu s fino brušenim steklom. ) Naprodaj je tudi cash register • fin nekaj polic ali stelaž priti pravnih za grocerijsko ali dru-.Igo trgovino. Prav poceni. 1125 i|E. 138th St. (136) J RAZPRODAJA' " Radi premalega • prostora sem prisiljen razprodati polo-J vico moje zaloge po nižjj kakor . I tovarniški ceni. Kakor vam je . znano, se je vse, posebno pa £i-( sto volneno blago podražilo za skoro polovico od lanskega leta in se vedno draži, zatorej I gledajte vsi, da si nabavite kar potrebujete za zimo prej kakor [ mogoče. Na tej razprodaji bo-dete dobili-sledeče blago po skrajno znižani ceni: Fine moške, ženske in otročje jopiče (sweaters). 2. Najfinejše ženske in otročje zimske suknje. 3. Fine ženske žekete s kikljo (suits.) 4. Fine čisto volnene ženske kiklje. 5. Fine vsakovrstne mačke in Imufi (furs). 6. Fine poročne svilene obleke. Vse gori navedeno blago je čisto sveže iz najboljšega bla-Iga in moderno ter trpežno. Torej če si želite prihraniti preo^j denarja, kupite sedaj, dokler imate priliko, ker ta razprodaja I bode samo za kratek čas. Za I obilen obiak se vam naj tople-Ije priporočam, (Fri. xi!4> BENO B. LEUSTIG, 6424 St- Clair zraven 65. ceste. I Opomba: Za časa te razpro-Idaje ne bom dajal kakor tudi ne zamenjal tiketov ali sterrvp-sov na gorej navedenem blagu. 0 m. a II ^ NA trli N hI vi« >- 11 l\J l/Ui Lkl JL M VSE! o. , Edini prostor, kjer > lahko kupite p^pol- li -— 0 noma vse pjače, !a karkoli želite 00 ;e - o nainižjih cenah je :o " ! ii ti GEO. TRAVNIKAR. ^ 5500 St. Clair Ave. H L============. POZOR l ? Zabavni večeri Banketi 0 Vse cenjene člane društva "Srca Jezusovega*' se opozarja, : t da se vdeležijo zabavnega ve-rl čera,» za katerega se je društvo e- odločilo na soboto, 25. novem-s- bra v Knausovi dvorani. Zače-n tek ob 7. uri zvečer. Ker je po P odloku društva vsak član pri-moran kupiti vstopnico, če se 0 zabave udeleži ali ne, se priča-kuje vse najbolje. K obilni ude-ležbi se vabijo tudi nečlani in >_ prijatelji domače zabave, ker ) upamo, da bodemo lahko po-j stregli vsem v zadovoljnost vsakega, kdor se vdeleži tega banketa. Cena vstopnicam jej j 75c za osebo, ali $1,00 za par. . Prosta jed in pijača. Vstopni- j ce je dobiti pri Math Oblak, I 1235 E. 60th St. John Pekolj, I 6011 Bonna ave. John Levstek, I iI2t E. 66th St. Frank Cos, I 1034 E. 61st St. Josip žele, I 6108 St. Clair ave. Ignac Jerič, I HQ3 E. 60th St. (139) I Na prijazen sestanek vabi Odbor. I Želim dobiti sobo s hrano ali I brez hrane, in sicer med 120. I in 150. cesto, blizu St. Clair I ave. Prijave uredništvu. (136) [ Pazite na zdravje otroka. Zdrav, vesel in zadovoljen I otrok je veselje vsaki materi. I Ali je vaš baby zdrav in vesel ? I Ali dobro spi?.Če zgubiva na I teži, če je nervozen, tedaj ima I gotovo neprimerno hrano. Na I , strani 3 dobite kupon. Izrežite I ta kupon in ga pošljite na pra- I vo mesto, zakar dobite knjigo, I obsegajočo 52 strani, ki vah\ 1 pove natančno vse radi zdraV- I ja vašega otroka. Uredništvo I to priporoča. ^ I ■ (ii. Čisto kurivo. ****** Naravni plin je čial. Nobenega prahu, nesnage, pepela. Nič dela, nič skrbi. Rabita ga sa kuhanje sedaj. 1 Kurite z njim to zimo. eaaaaa The East Ohio Gas Company Main <640 Cratral »020 ZIMA JE m SEDAJ lahko presl^rbite za svoj avtcmobil, kakor ta sobo, dabodegorak. Potrebujete plahto za stroj, Alkohol v vodo, da vam ne smrsne, verige na kolesa, da avtomobil ne drsi, kakor tudi rokavice in plahte, da vaa ne bo zeblo. Brisalka za šipo, da lahko skozi gledate, ko gre «neg. Napravimo vam tudi lahko, da se zagrinjalo na vratih odpre z v rat m i vred kakor na sliki. GRDINA & CO. Prodajalci avtomobilskih ia električnih potrebščin 6127 ST. CLAIR AVE. Rowdale 1SS1 Princoton 13S1 Pošiljateljem denaija! Vsled zelo slabe poštne zveze svetujemo rojakom pošiljali zdaj denar v staro dofnovino po brezžičnem brzojavu. Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiijatve za današnje razmere hitro. Za naslov se račuga 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične pošiijatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov. Potrdila za izplačilo se zdaj iz stare domovine ne morie dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi/od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastno-ločnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena. Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.-000 kron. • Za take pošiijatve se naj nam pošlje le poštne Money Or-dere in denar vgotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiijatve ni mogoče sprejemati. SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI SE $4.00 ZA BRZOJAVNE STROŠKE. Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzojavno. v K: 100.00...... 13.00 K: 600.00. ...$ 78.00 K: 200.60..... 26.00 K: 700.00.... 91.00 K: 300.00..... ^9.00 K: 800.00.... 104.00 K: 400.00...... 52.00 K: 900.00.... 117.00 k: 500.00..... 65.00 K: 1000.00____ 129.00 TVRDKA FRANK SAKSER, 8a. Cortlandt Street, New York, N. V. Zvezdana. Ljudski roman Spisal Antoa Kadar i A on ne pogleda vsega tega, S akoravno je truden in žejen po dolgodnevnej vožnji iz glavne-l ga mesta. Kakor da bi nekoga iskal ali pozdravljal dolgo zapuščene kraje, hiti od hranm P do hrama. Tu nekoliko postoji, tam potegne nekako otožno z desnico po zamišljenem čelu, tukaj zopet nerazumljivo z glavo zmajuje. Kaka tri pota ga mora opominjati in -klicati V-da, naj prisede k mizi in si spočije. "Koliko se je spremenilo, draga Vida, koliko, kar me ni bilo," pravi naposled, 'ko prisede k sestri, sedanjej mladej 4 gospodinji na očetovem domu. 4 "Vse mi je tuje, sam sebe bi kmalu več ne poznal v domov-' ji," pristavi še k prejšnjim besedam in žalosten umolkne. ^ "In tudi ti si se spremenil, dragi Vratoslav. Na tujem bi te niti ne poznala več,*' odgovori Vida, "a kaj ti prašaš za ||to; odprt ti je svet in kmalu zapustiš lahko zopet kraj, ki je | za te 'brez veselja. Ali dragi brat, ostani doma! Glej, sku-plpj bodeva živela, ti , bodeš zdravil ljudi in -pomagal ubožcem, jaz bodem pa gospodinji-in za te skrbela. Ob nedeljah in praznikih popoldne ali 1 kadar ti bode ljubo, bodeva pa sem ter tja obiskovala skupno t svoje znance in prijatelje. Tudi omikane druščine ti ne bode t manjkalo. Gospod Kolovslki iz Zabrdja je prijazen gospod in bode tudi tebi prijatelj." "Gospod Kolovski?" povza-i me ■začudeno Vrati slav. "Kdo je to, jaz gane poznam?" Vida mora potem na dolgo f in široko pripovedovati, kar jej je znanega o Kolovskem go-. s podu in njegovej družini, in ne -pozabi pohvaliti mlade go-spice Zvezdane. Pozna noč je bila.lFo vasi so f pogasnile oljnate svetjlnice in ' skozi vrtno drevje je svetila I luna v spalnico Vratislavovo. On pa je sloneč na oknu zrl v vas, in misel mu je drvila za mislijo, podoba za podobo iz njegovega otročjega življenja, katerega je srečno preživel doma pri svojih stariših. Peto poglavje. Drugo jutro je bil Vratislav | ie s solnčnim vzhodom na nogah, če se je tudi pozno vlegel in še dolgo v noč bedel. Človek je tako stvarjen, da je*vsako prenovljenje v zunanjosti v ozkej zvezi z njegovo notranjostjo. Nove podobe v našem okrožju upljivajo tako mogočno na našo duševnost, da smo si nenadoma v tujem J svetu, v nepričakovanem stali-f šču -tuji samemu sebi. In Vratislavu je bilo domovje čez dolgih pet let nenavadno spremenjeno, domačega se ni čutil več na domačih tleh. Vse to mu je vznemirjalo dušo in kratilo spanje. Isto popldne je porabil torej za to, da se zopet udomači v gorskem zakotju, da obišče stare tovariše izpod vaške lipe, sedanje mlade gospodarje na Radovju in popraša po tem in onem starem dedu, sivolasem sosedu, upognjenej babicS in pozve, koliko nekdanjih znancev se ga še spominja. O pa kako, kako veselo in žalost je bilo to obiskovanje. Mlade vaške gospodinje, nekdanje vesele deklice so sklepale roke, kimale z glavami in se niso prečuditi mogle, kako je mogel dorasti in tako spremeniti se nekdanji Draganov Slavček. Pa kako majhen je bM še pred toliko in toliko leti, pa kako prijetno je bilo še tedaj! Zdaj je pa tako imeAiten in učen ter spoštovan gospod, da sanffe ne vedo, ali bi si ga - tipale še tikati, čeravno so mu nekdaj trdile, da mu ne reko nikdar drugače kot Draganov! Slavček — ali pa nič, če mu ni tako po ugodu. In možakarji, ti resni moža-L kar j i na Radovji so bili še v s , večji zadregi .pri nepričakov- > enni Vratislavovem obiskova- ■ nju. Vedeli niso, kako in kaj i hočejo govoriti s tovarišim, • ki je neki tako učen, da mu ni i tega. Kdo ve, če bi mu bilo po-, všeči, ko bi mu rekli kar Vra-; tislav kakor nekdaj« ko so igra-, li skupaj v vasi in si sem ter • tja posegli tudi s sovražnim i namenom v kuštrove lase in > si pulili srajce izza hlač. Pa je tudi v resnici križ občevati z gospodo, saj ona je , občutna in natančna. Kadar se i jej misliš najbolj prikupiti, pa ■ jo razžališ in se jej zameriš. I Tako bi bil postavim inarsika-. teri gospodar rad ponudil v i znamenje prijateljstva Vrati- ■ slavu pipo tobaka in bi mu ga ■ bil zažgal s smrekovo trščico. A kako bi storil to? Gospoda, , akoravno imenitna, niti tako i svetlourničkaste pipe ne .premore in rajši drage dišeče i smodke puši, kakor da bi bilo i kdo ve kaj posebnega v takem • pušenju. i Zopet drugi znanec bi bil • rad povabil Vratislava, naj pri-i sede k črvivej javorjevej mizi, • in hleb domačega kruha bi bil položil predenj. A zopet tu je • križ, pravi križ! Gospoda pra-i vijo da je le bel kruh, kakor- šnega ne peko in ne poznajo • na Radovji, kaj posebnega pa ni na izbero v ubogi zagorski : vasi. : < > Tako je hitel Vratislav od znanca do znanca in v tako zadrego je spravljat svoje sosede. A to nič ne de! Rlagrovalo ' ga je vendar vse brez i/j- ne. Mlad« žene so m dejale, da ga je škoda, ker se je potujil in postal gospod. Možje so se mu pa priporočali in trdili, da je čast za Radovje in še velika čast, da imajo domačega doktorja, »kakoršnega ne premorejo tri fare na okoli. In sivolasi starci in babice so se čudile, veselile in migale s suhimi bradami, ko jim je stiskal Vratislav roke. A sem ter tja je bilo seveda tudi marsikateremu nekaj protivnih mislij v glavi, kakor je to sploh navada. Ta in oni ded bi bil namreč rajši imel in ne bilo bi tudi napačno, ko bi bil prišel Vratislav po očetovej smrti domu in bi bil prevzel gospodarstvo, ki je zdaj 1 tudi fikaro popolnoma v tujih rokah. Marsikateri babici pa . je žal, močno žal, da Vratislav . ni postal "gospod", pravi go-spod, ki človeku v nebesa pomaga. Saj je to lep in časten » stan in Vratislav bi bil kakor nalašč stvarjen zanj. . i Le mlajšim deklicam na Ra- • dovji in otrokom ni bil Vrati- • slav celo povšeč. Prve" so se : skrivale, ko so videle Vratisla-. va mimo iti,4 in potem skrivši I pri prislonjenih durih sklepale i sodbo, da bi on ne bil sicer na-i pačen človek, ko bi tiste dolge brade ne imel, ko bi se na gladko bril, kakor vaški fantje, in ne pokrival gosposkega široko-k raj nega pokrivala, temveč domači kostorec iz zajčje dlake, okinčan s pisanim šopkom in srebrno zapono. Bosopeti paglavci in kuštrav-ci pa so kričali in naznanjali svojo sodbo o Vratislavu najbolje s tem, da so že od d^leč, kadar so ga videli, stikali pokrivala v pest in bežali pred njim, kolikor je bilo mogoče. Ko so se čutili v varnem zavetju, zijali so pa radovedno vanj in v strahu božjem ugibali, ali je Vratislav tudi tak človek, kakor so drugi ljudje, ali menda tak, o kakoršnih čujejo v pravljicah, da otroke jemljejo in coprati znajo, zakaj pa je tako čuden kosmatin, da še takega videli niso nikdar. Tako si je sodilo in ugibalo o Vratislavu v oddaljeni,, pri-prosti gorski vasi. Vratislav je videl vse to in smejati se je moral več potov taki naivnosti svojih rojakov. Sem ter tja pa je bilo v tem smehu tudi mnogo ironije. Vratislav je imel I kor ga ljubi malo njegovih si- gosto, če ga je nevedoma pri-I merjal s sosednjimi srečnejši-I mi narodi. Spoznal je, kako da-I leč je zaostal v omiki. Jasno I mu je bilo, kdo je kriv temu, kako krivična, kako bridka je I njegova usoda! | Popoldne se Vratislav praznično obleče in naznani Vidi, ki ne more umeti, kaj vse to " pomenja, da gre novega sose-1 da in župana, gospoda Kolov-! skega obiskavat. 1 "Pa kmalu se vrni k večerji pray gotovo pridi!" zakliče Vida raz veznega praga za ] njim, briše si roki v bel predpasnik in se ozira tako dolgo 1 veselega obraza tja proti Za-1 -brdju, dokler ne izgine Vratislav za vrtnim drevjem, In šel je tja, zavil ondi na ! desno po gladki novi cesti, saj pred petimi leti še ntthče ni mi-1 slil, da se strma steza čez Gor-' jance spremeni kmalu v kame-nito grajsko pot. Kako pa še le je strmel Vratislav, ko se približa belemu poslopju in pre-1 stopi ograjo novozksajenega ' vrta! Kako lepo, kako v redu, ' kako umno in skrbno je bilo ' opravljeno vse tu, kako prije-| ten razgled se je odpiral na de-| ! sno, na levo, na vse strani! ' Vratislav mora nevede po-1 stati in občudovati naravo okoli sebe in marljivost in umnost ' svojega soseda. Iz takega premišljevanja ga izbudi žensko * petje v dbližji. Ozre se in na ' mali gredici za rožnim grmov-! jem zagleda mlado plevico med cvetličjem. Take vrtnaKce še n'i videl. Kako prijetno se ji po-' daja širokokrajni beli slamnik, | poln cvetlic in domače krilo z 1 zavihanimi rokavci. Nekaj časa stoji in ogleduje veselo ple-' vico. A to veselje mu spridi domači varuh, pasji kosmatinec, ki se pri tej priči ležeč na vež-' nem pragu izbudi, kaka tri pota votlo zalaja, kvišku plane in 1 .potem počasnih korakov po 1 'stezi na vrt zavije, kakor bi ho-: tel reči: "Pa poglejmo, kaj ho-1 če ta tuji vsiljenec; kar tako 1 tatinsko opazovati ga ne pustim mlade gospodinje, afi oči-" tno, če +ioče, ali pa nič." ' Plevica povzdigne veselo ■ glavico, ko . začuje domačega lorda, in v tem trenutku seveda se mora pokazati Vratislav in 1 jo pozdraviti ter vprašati po gospodu Kolovskeniu. Deklica naša znanka Zve-[ zdana, zarudi kakor pireh pri 1 tem vprašanju, sramežljivo » slamnik na čelo pomakne in ' meneč, da hoče urno poklicati 1 očeta, odide po stezi in Vrati-i slavovega kosmatin skega izda-1 jalca v naglici za seboj pokliče. 1 Tudi Vratislav je v nekaki zadregi. Neprijetno bi mu bilo, ko bi vedela deklica, da jo je spoznal in da ga zaradi sramež-1 Ijivosti niti počakala ni, da bi se ji bil predstavil. Iz take neprijetnosti ga reši ali nevedno ' naključje ali dekliška radoved- ■ nost, kajti Zvezdana se na vež-- nem pragu nekako skrivši čez * ramo nazaj po njem ozre. i Ta pogled je -b$l po Vrati-i slavovi razsodbi precejšne ce- • ne. Saj vendar ni tako boječa ' ta dekliea in napačna, kakor bi ■ si bil lahko mislil. Ozrla se je i po meni, morda iz radovedno- ■ sti, ali ji sledim, ali pa kdo • ve, — ali bi ji bilo ljubo, če bi i odšel brez seznanja zopet od i tod? Obe lepi misli, obe prijetni > človeku, ki išče v tuji hiši pri-i jatelja in si pri vol ju je nepovabljen gostoljubne pravice! 'IFrav lepo je od vas in jako me veseli, gospod doktor, da me obiščete," pravi, nekoliko pozneje gospod Kolovki, ko se mu Vratislav predstavi in imenuje svoje ime in dom. Potem sedeta siku pno za omizje v spodnjej sobi z razgledom na vrt in govorica se prične, kakoršna je navadno V prvih trenutkih. "Vi ste torej kmetsjri sin, a v tujini izrejen, v tujem duhu omikan. Trikrat prijetno se sliši torej, da še vedno ljubite svoj zagorski dom, rojstno zemljo, da vas je gnalo hrepenenje po dolgih letih zopet domu, kakor pravite." Tako povzame polagoma gospod Ko-lovski besedo, bliže k svojemu gostu prisede, dvigne čašo ru- I* 7 JES; ' 1 I vi, 'iNa zuravje lUlCJ, Sv»3Pu J /IrttMrt- ooKtor, vasa pretcrasna uonm vina naj ž5vi in vsi njeni sinovi, ki mislijo kakor Y»'" Vratislav tiči navdušeno s tujim starcem in v tem trenutku se mu vzbudi nekaka na-gnenost do sivolasega soseda. Dober človek mora biti to, srce ima na pravem mestu. Tujec je, kakor ga razodeva jezik, in vendar sodi tako pošteno o narodnih idejah. Ko starec nekako urjiejše, kakor da Wi si ihotel neprijetno misel iz glave pregnati, kupo vina izpije, nasloni glavo v dlan in praVi: "Pa ni treba misliti, moj mladi prijatelj, in se ne prevzeti zaradi tega, ker sem pohvalil vašo ljubezen do domovja. Tako delajo vsi na-rodS brez izjeme. Pojdite v daljno saharino puščavo in vprašajte večno potujočega Bedui-na, kje je njegov dom, kje njegov veselje: pokaže vam kos peščene zemlje pod pekočim solncem, z k katero je pripravljen darovati svoje življenje. Ali pa hitite tja na obrežje ledenega morja v sneženo kočo ubogega Eskima in Samojeda, pripovedujte ifiu o večno cve-1 točih južnih deželah, vabite ga I tja, kjer se mu smeji sreča in veselje: pokaže vam .^inen ledeno pogorje, rekoč: "Glej, tu sem se rodil, tu so živeli in ir-peli moji dedje in tu naj počivajo nekdaj tudi moje kosti." In mi. ki se prištevamo k omi-kancem, naj bodemo ponosni na svojo ljubezen, ki je povrh več potov le na jeziku, srcu ne« znana stvar? Isti še ne ljubi, ki razklada kakor Žid .prekutpovaj-no blago pri vsaki priložnosti svoja čutila, temveč oni, ki tudi svoji ljubezni donaši darove po svoji moči. žalibože, da mora biti poslednje več potov le ideal. In gorje tistemu, ki poskusa prodreti v svetišče uzo-rov, spremeniti ga v resnico, v blagor svojih bratov! Prega-nnjan, psovan, zaničevan je zaradi tega. čiti naj vse,žive dni, da je ono gr