Še nestalno vreme s posameznimi plohami v popoldanskem času. Nekoliko topleje bo. | Mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje Najboljši v Kanadi POVVELL RIVER - Pevci in pevke mešanega mladinskega zbora Šolskega centra Velenje, ki ga že nekaj let nadvse uspešno vodi zborovodkinja Danica Pirečnik, so na zahtevnem zborovskem tekmovanju znova blesteli. V konkurenci 38 že dobro uveljavnljenih zbo-' rov iz vsega sveta je navdušil ne ie občinstvo Mvorani, ampak tudi žirijo, saj je zbor razglasila za najboljši zbor tega festivala za leto 1998. Na festivalu Kathaumixw (srečanje mnogih narodov) je nastopil v treh kategorijah. V kategoriji sodobna zborovska glasbe so pevci in pevke iz Velenja osvojili prvo mesto, prav tako v kategoriji mešanih zborov. V kategoriji ljudska glasba pa mu je žirija dodelila drugo nagrado. Michael Gormley, nekdanji dirigent Dunajskih dečkov, sedaj pa direktor simfoničnega orkestra v Victoriji, je med drugim povedal: "Nimamo pravice, da bi vas ocenjevali, samo hvaležni smo vam lahko...". Člani mešanega mladinskega zbora Šolskega centra Velenje se bodo vrnili domov jutri (v petek), predvidoma ob 23. uri. Ob povratku jim pripravljajo pred velenjsko Rdečo dvorano prisrčen sprejem. Čestitamo! ■ tp Poletje je čas prireditev, zabavnih in veselih. Povsod jih je obilo. Tisti, ki pravijo, da se tu naokoli nič ne dogaja, da živi le en velik dolgčas se motijo! Taki so v manjšini. Tisti, ki želijo kaj doživeti, se po veseliti in za kakšno uro izpreči, tisti najdejo zabave tudi tod naokoli. Tako bo vse poletje. ■ foto: vos Uresničene sanje Poklicna in tehniška strojna šola ŠC Velenje Vajencev v prvem letniku ne bo? Cez kožo! Nekoč so skakali čez jaške, danes skačejo čez kožo. Kot vsako leto pa je bilo tudi na tokratnem, 38. skoku čez kožo, s katerim na dan rudarjev diha kar cela Dolina, slovesno. Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti je o Premogovniku povedal veliko lepih besed, skupaj z direktorjem slovenskega Inštituta za kakovost in meroslovje Igorjem Likarjem je kolektivu izročil certifikat kakovosti ISO 9001. Ceremonial je desetič zapovrstjo vodil dr. Milan Medved, čez kožo je skočilo 63 mladih, častni skakač je bil Peter Robida, direktor Šolskega centra Velenje, njegov boter pa glavni republiški rudarski inšpektor Matjaž Cerovec. Več na 5. strani. ■ mkp, foto: vos Katarina Srebotnik je izpolnila življenjski cilj, v mladinski konkurenci seveda. Z zmago na mladinskem delu najbolj cenjenega turnirja na svetu v VVimbledonu je dosegla tisto, kar sanjajo vsi igralci in igralke. V konkurenci članic je v paru s Tino Križan igrala na osrednjem igrišču proti najboljši igralki na svetu Tini Hingis in letošnji zmagovalki Wimble-dona med posameznicami Jani Novotni; v imenu kraljevske družine ji je čestitala vojvodinja Kentska. Na posnetku je nasmejana Katarina med igro dvojic, na televizijskem ekranu pa jo je med neposrednim prenosom posnel Stane Vovk. Stran 16 Korak Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je v nedeljo popoldne prerezal trak za novo kotlovnico, kije prvi del naložbe v sistem daljinskega ogrevanja. S tem je tudi osebno potrdil pravilnost povezav med krajem, državo in Evropsko skupnostjo, ki se v pravi obliki potrjujejo v gornjegrajskem primeru. Stran 4. ■ Slika: jp v Evropo Kor vse kaže zaradi preskromnega vpisa na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje v šolskem letu 1998/99 kljub razpisu ne bodo izobraževali dijakov v prvem letniku programa avtomehanik po tako imenovanem dvojnem sistemu. Ravnatelj omenjene šole Mak-similjan Korošec je pojasnil, da so predvideli prostih mestih vajencev v enem oddelku prvega letnika, vpisali pa le 11 kandidatov, od katerih je priložilo sklenjeno pogodbo z delodajalcem (kar je pogoj za vpis) le 5 bodočih vajencev. Te bodo sedaj sprejeli v celoletni šolski program avtomehanika. Ponudili pa jim bodo še možnost vpisa v nezasedene kovinarsko-strojniške programe, za katere izobražujejo. Vajencev, ki so končali prvi letnik tega programa v minulem šolskem letu, odločitev republiškega ministrstva za šolstvo in šport ne zadeva. Ti se bodo vključili v izobraževanje na šoli 1. septembra in se po 16 tednih spet vrnili k delodajalcu. Na Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli v Celju, kjer prav tako izobražujejo bo- doče avtomehanike za potrebe malega gospodarstva in podjetništva, pa imajo za zdaj dovolj kandidatov. MTp ALU-PVC in vrata zimski, vrtovi senčila 041 708 218 063 412 128 063 33 522 9770350556014 2 NAŠ ČAS DOGODKI 9. julija 1998 4.490 notranjih delničarjev Premogovnika VELENJE - Večinski, 88,9-odstotni lastnik Premogovnika Velenje je država, 8,07 odstotka premoženja imajo v lasti razvojni, odškodninski in pokojninski sklad, preostali 3,03 odstotni delež pa poseduje 4.490 notranjih delničarjev, sedanjih in nekdanjih delavcev podjetja. V primerjavi z večinskim lastnikom je njihove vloga majhna, v Premogovniku pa pravijo, da bi tudi zato, da bi se izognili nastajanjem konfliktov države z majhnimi delničarji, bilo čim prej treba skleniti dolgoročno pogodbo o pogojih za pridobivanje in prodajo premoga za proizvodnjo električne energije. Poslovanje premogovnika in TEŠ bi bilo optimalno pri proizvodnji 3.200 GWh električne energije in 4 milijone ton nakopanega premoga na leto. ■ mkp Izplačilo dividend v treh enakih obrokih VELENJE - Pred nedavnim so se na letni skupščini prvič po ozdravitvi sešli lastniki Nove Ljubljanske banke, kamor sodi tudi Banka Velenje. Na predlog večinskega lastnika (države) bodo dobiček po obdavčitvi za leto 1997 v višini 6.236,6 milijard tolarjev razporedili za izplačilo dividend v višini 514 SIT za delnico oziroma bodo za izplačilo dividend namenili nekaj več kot 3,5 milijarde tolarjev. Banka bo v skladu s sprejetimi sklepi izplačala divi-dende v treh enakih obrokih, in sicer konec julija, septembra in novembra. Ostanek dobička po obdavčitvi v višini nekaj več kot 2,6 milijarde tolarjev pa so razporedili za rezerve banke. V rezervni sklad banke so namenili tudi nerazporejen dobiček iz leta 1996 v višini nekaj manj kot 780 milijonov tolarjev. Obravnavo predloga izhodišč za privatizacijo Nove Ljubljanske banke so na pobudo predstavnice Vlade RS umaknili z dnevnega reda, ker vlada do tega vprašanja še ni oblikovala svojega stališča. ■ tp Na čelu Kovinotehne Saša Geržina CELJE, 3. julij - Na seji Nadzornega sveta Kovinotehne d.d. Celje so v petek soglasno sprejeli ponujen odstop predsednika in članov Uprave Kovinotehne d.d. Uprava je predlagala svoj odstop, ker je na podlagi analize rezultatov poslovanja v preteklih petih mesecih ocenila, da ne dosega ciljev, ki si jih je zadala v poslovnem načrtu za letos. Nadzorni svet je za novega predsednika Uprave imenoval Saša Geržino. ■ mkp Odbor za popravo krivic občini ŠOŠTANJ - V Šoštanju «o ustanovili Odbor za popravo krivic občini, v katerem lahko sodelujejo vsi, ki to želijo, ne glede na versko prepričanje, spol in politično opredelitev, je sporočila mag. Cvetka Tinauer. Poslanstvo odbora bo, kot je zapisala, povrnitev škode Šoštanju, kije nastala zaradi izkopa premoga in pa prizadevanje za pravično določitev meje med občino Šoštanj in Mestno občino Velenje. ■ mkp Jez končno gradijo LJUBNO - Na Ljubnem ob Savinji so posebej zadovoljni ob dejstvu, da so izvajalci končno pričeli graditi jez na Savinji, kije še vedno dolg po uničujoči poplavi pred skoraj osmimi leti. Že jez sam je za pretok Savinje nujen, dodaten pomen pa je v tem, da bodo hkrati z njegovo izgradnjo položili tudi cevi, s katerimi bodo kraj na levem bregu Savinje povezali s čistilno napravo na desnem. Dela pri izgradnji čistilne naprave so tik pred zaključkom, zanjo in za kanalizacijski sistem pa bo sredstva zagotovila občina. Temu velja dodati, daje za izgradnjo jeza denarja premalo, zato bodo letos zgradili le pregrado, ki bo omogočila položitev cevi in delovanje čistilne naprave, v celoti pa bodo jez zgradili prihodnje leto, vsaj tako jim je zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor. Z letošnjimi deli bodo uredili tudi brežino Savinje, ki jo je uničila katastrofalna poplava in je bila za kraj že prava sramota. Tudi za to bo sredstva zagotovilo ministrstvo. ■ JP Jeseni pouk v eni izmeni LJUBNO - V počitniških dneh bodo gradbinci na podstrešju starega dela ljubenske osnovne šole zgradili tri nove učilnice, ki bodo z začetkom novega šolskega leta omogočile pouk v eni izmeni. Ob ostalih prednostih to pomeni tudi prihranek pri kurjavi in zlasti pri prevozih. Prav tako med počitnicami bo ljubenska šola pridobila novo sodobno knjižnico, s čemer bo sklenjen prvi del širitve in posodobitve osnovne šole, za katero zagotavljajo sredstva občinskega samoprispevka, država pa je kljub velikim obljubam šele letos prispevala pičlih 13,5 milijona tolarjev. Drugi del širitve bo naslednje leto pomenila izgradnja nove telovadnice. ■ JP Srečanje Sel VINSKA GORA - Ob koncu tedna so se prebivalci zaselka Janškovo Selo udeležili vsakoletnega srečanja krajev, ki imajo v imenu Selo. Takih je v Sloveniji kar 78, v Opatjem selu pri Novi Gorici pa seje letos zbralo blizu 700 udeležencev iz 18 krajev. Na srečanju se vsak kraj predstavi s kratkim kulturnim programom, sledijo pa družabne igre. Tokrat so se dogovorili, da bo prihodnje leto srečanje v Vinski Gori, torej na Janškovem Selu. bš Prvič občinska priznanja GORNJI GRAD - V tem kraju so v nedeljo popoldne svečano sklenili prireditve ob novem občinskem prazniku, ki ga odslej slavijo v spomin na 30. junij leta 1928, ko je kralj Aleksander Gornji Grad razglasil za mesto. Letos so torej slavili tudi okroglih 70 let mesta, s čimer se ne more ponašati noben kraj v Zgornji Savinjski dolini. Prvič v štiriletnem obstoju samostojne občine Gornji Grad so letos podelili tudi občinska priznanja. Slovesnost so z nastopom popestrili pevci iz Bočne pod vodstvom Mitje Venišnika, v bogati zgodovini in sedanjosti kraja seje z uvodnim nagovorom pomudil Edi Mavrič Savinjčan, pretekle dosežke in lepe načrte pa je v slavnostnem govoru opredelil predsednik občinskega sveta Jakob Filač. Dobitniki priznanj ZLATI GRB občine Gornji Grad so prejeli Alojz MAVRIČ za 50 - letno delo v Kulturnem društvu Gornji Grad, Jože PETEK za dolgoletno delo v KS Nova Štifta in KULTURNO DRUŠTVO Dobitniki najvišjega prizna BOČNA za dolgoletno izročilo zborovskega petja. GRB OBČINE občine Gornji Grad sta prejela Janez MAVRIČ za dolgoletno zbiranje etnološkega gradiva in PLANINSKO DRUŠTVO Gornji Grad. ČASTNI OBČAN je postal MIRKO BAUCKMANN, ki ga poznajo predvsem lovci in otroci v /a - Zlatega grba občine Gornji Grad vrtcu. PRIZNANJE OBČINE sta prejela Franc PAHOVNIK za aktivno delo v Planinskem društvu Gornji Grad in Marija ROBNIK za aktivno delo v KS Bočna. KOCBEKOVI PRIZNANJI za odličen uspeh v vseh osmih razredih osnovne šole sta prejela Andraž DRČAR in Lucija ROČNIK. Vzorčenje na Škalskem jezeru. Sodelovanje VELENJE - Prejšnji teden, od 29. junija do 4. julija, so študentje ljubljanske Biotehniške fakultete pod mentorskim vodstvom prof. dr. Mihaela Tomana, asistentov mag. Sama Podobnika in Urše Mavri ter biologinje Dragice Luzar ob Velenjskem in Škalskem jezeru spoznavali metodologijo znanstvenega raziskovanja stoječih in tekočih vodnih ekosistemov. Kakovost šaleških jezer spremljajo na ER-ICu Velenje že več kot deset let, vzorčenja potekajo štirikrat letno, sodelovanje ERICa s kakšno fakulteto pa je prvo tovrstno doslej, želijo pa si, da bi postalo to vsakoletna praksa. Podobne oblike sodelovanja že vzpostavljajo tudi z drugimi fakultetami. ■ mkp Improvizirani laboratorij so postavili kar v velenjskem avtokampu. llMIfiTT MARIBOR-Slovenskim vernikom se je po več kot 50 letih izpolnila velika želja, saj je papež Janez Pavel II. v petek izmed 1800 primerovv postopku beatifikacije potrdil 13 odlokov, med katerimi je bil na tretjem mestu odlok o Antonu Martinu Slomšku; svečana razglasitev za svetnika bo predvidoma pomladi v Mariboru. LJUBLJANA - Slovenska vlada je potrdila uresničevanje programov Phare za leto 1998; za te programe je Evropska unija Sloveniji do leta 1999 namenila 100 milijonov ekujev, v nasprotju z ostalimi državami kandidatkami za vstop v unijo, pa Slovenija vse programe uspešno uresničuje. MARIBOR - v Sloveniji letno popijemo 75 milijonov litrov vina, letošnji pridelek je ocenjen na 110 milijonov litrov, to pomeni 25 milijonov'litrov trajno neprodanega vina; letos bo ostalo 28 milijonov litrov zalog, skupna zaloga bo torej konec leta 53 milijonov litrov, ob tem pa je vlada, dovolila uvoz 22 milijonov litrov makedonskega vina. LJUBLJANA Zavarovalnica Triglav je lani ustvarila 2,2 milijarde tolarjev dobička, 1,1 milijarde tolarjev bo ostalo nerazporejenih, 500 milijonov jih bodo pripisali zavarovancem za življenjska zavarovanja, 341 milijonov tolarjev bodo izplačali delničarjem, 288 milijonov pa za različne nagrade. CELJE - Nadzorni svet Kovinotehne d.d. je sprejel soglasni odstop celotne uprave in za novega predsednika uprave imenoval Saša Geržina; v Ljubjani pa so razrešili direktorja Belinke Marjana Cerarja, nekdanjega kandidata za predsednika države, ki je bil po neuspelem posta - samomora na daljšem zdravljenju, ostal pa bo v Belinki. KOPER - V Sloveniji, zlasti na koprskem in v Po-murju, hitro narašča število beguncev s Kosova, vendar Rdeči križ Slovenije za begunce ne skrbi več, saj sta Visoki komisariat za begunce pri OZN in Urad slovenske vlade za begunce z njim prekinila sodelovanje. Moškim nogomet, ženskam Esmeralda Le kdo pravi, da pri nas nismo enakopravni! Ko se je večina moškega sveta odločala za nogomet, so na svoj račun prišle tudi ženske. V našo deželo na južni strani Alp je prišla čudežna spre-gledanka Esmeralda. Ženske, ki so sicer kritične do najstniških izlivov do kakšnih glasbenih ali filmskih idolov, so dokazale, da razlika v letih včasih ne pomeni veliko. Ob obisku svojega nadalje-valskega idola so vzklikale in vzdihovale, se prerivale in jokale. Ona, njihov idol, pa se je smehljala. O taki privrženosti je izrekla nekaj pohvalnih besed, kaj pa si je res mislila, ne vemo. Morda si je kak naš politik ob tem nabral izkušnjo več, da bo v prihodnje lažje pred volitvami osvojil srca volivk. Ena podobnost z likom iz nadaljevanke je mogoča: tudi naši politiki bi lahko spregledali. Če so si bile enotne oboževalke Esmeralde (no, tudi nekaj oboževalcev je bilo, kot je pač tudi med privrženci nogometa nekaj žensk), si še vedno niso enotna vodstva slovenskih političnih strank. Ko gre za spravo seveda. Če bi o tem povprašali ljudi, bi bila sprava morda dosežena kaj hitro. Med politiki je stvar drugačna, saj nekateri tudi na račun sprave bijejo še kakšne druge bitke. In ko nekateri že mislijo, da smo korak pred spravo, vržejo drugi komu poleno pod noge ali kakšno drugo kost za glodanje in stvari se spet zasučejo drugače. Tudi ob primerih, ko mislimo, da ne bi smelo biti pomislekov, so pomisleki. Spet zato, ker nekdo zadevo ocenjuje s političnimi merili ne s strokovnimi. Tudi ob predlaganih imenih predsednika države za nove ustavne sodnike je tako. Eni jih ne sprejemajo že zgolj zato, ker jih je predlagal sedanji predsednik. Mnenja so močno deljena tudi, ko gre za razprave o novem pokojninskem redu. O tem, daje treba nekaj narediti, menda ni razhajanj (čeprav je res, da so tudi taki, ki bi kar ostali pri tem, kot je sedaj), huje je, ko se je treba opredeliti, kako naprej. Različne so tudi ocene o tem, kaj naj vendarle naredimo, da bo naš turizem bolj zacvetel in seveda tudi bolj rodil. Bolj ko govorimo o prodoru na tuja turistična tržišča, manj ljudi nas obiskuje. Namesto razcveta je nazadovanje. V našem turizmu smo namreč v glavnem dvignili na visok nivo le cene. In očitno so tudi uspešnejše agencije, ki vodijo Slovence v tujino, kot pa tiste, ki naj bi k nam pripeljale tujce. Tudi na našem ožjem območju je bilo živahno. Čas je, ko je že veliko najrazličnejših prireditev. Ker je to tudi čas pred jesenskimi volitvami, je to najbolj naporno za župane in tiste, ki bi novi župani radi postali, saj se morajo udeleževati vseh teh različnih prireditev, da jih ljudje čimbolj opazijo. Sicer bi jih lahko ob volitvah še spregledali. V Velenju je bila zadnja najodmevnejša prireditev tradicionalni skok čez kožo. Mladi, ki so skočili v knapovski stan, seveda upajo, da je njihova usoda trdna in tudi v jatnah svetla. Se bolj kot v Velenju so se veselili v Žalcu. Tu so spet pripravili največjo veselico v Spodnji Savinjski dolini, čeprav za svojo prireditev take ocene ne slišijo radi. Najbolj množično je bilo na celjskem letališču. Če že nismo v Natu, so lahko tudi obiskovalci vsaj opazovali letala, kakršna bi naj varovala tudi naše nebo. Ob njih so bila letala slovenske vojske prave igračke. Seveda pa tudi bol j tiha in s svojim hrupom niso tako vznemirila ljudi in živali. Sicer pa nas kmalu čaka spet normalen tok življenja. Esmeralda se je poslovila, svetovno prvenstvo v nogometu se končuje. In spet bo vse po starem. Saj tega smo najbolj vajeni. ■ (k) 9. julija 1998 AKTUALNO MS ČAS 3 NIŽJA OBRESTNA MERA Z junijske seje sveta MO Velenje V torek burni, v četrtek mirni in plodni V prejšnji številki našega časopisa smo zapisali le del tiste-i kar so svetniki opravili na minuli junijski seji sveta MO Velenje in hkrati izrazili rahel dvom, da se bo zasedanje v četrtek nadaljevalo. Pa se je. Se več. Svetniki so bili zelo plodni in usklajeni. Čeprav so sejo začeli z enourno zamudo, ker so iskali šestnajstega svetnika, da so tako zagotovili sklepčnost, so v dobri uri obravnavali in sprejeli kar osem točk dnevnega reda. Nekateri so menili, da so bili tako hitri zato, ker tokrat na seji ni bilo Franca Se-verja. Kljub temu je niso končali, delo pa bodo veijetno nadaljevali konec avgusta ali v začetku septembra. 98% zanesljivi "ko-munalci" Pri poročanju iz seje smo se zadnjič ustavili pred poročilom Mirana Zagerja, vodja Energetike v Komunalnem podjetju Velenje. Povedal nam je, da je velenjski energetski sistem drugi največji sitem v Sloveniji. Večjega imajo le še v Ljubljani, kjer pa je veliko modernejši. "Našim uporabnikom zagotavljamo 98% zanesljivost energetske oskrbe," je povedal in dodal, da je prihodnost sistema sicer začrtana in jasna, a je žal tudi tu precej težav zaradi zastarelosti. Kljub temu naj bi temperaturni program racionalizirali za več kot 20%, za ; kolikor so uspeli znižati t.i. toplotne izgube. Njihov cilj je tudi a I no trženje toplotne oskrbe. dal je, da pripravljajo reklamno akcijo, v kateri bodo občane seznanili z varčevalnimi ukrepi, ki jih lahko izvajajo sami. V podjetju si prizadevajo, da bi izločili pavšalni izračun porabe toplotne energije, vendar še niso dorekli, kako. Povedal pa je tudi, da cen storitev verjetno ne bodo dvigovali čez noč, ampak bo to dolgotrajen proces. Pogostejši poračuni za opravljene storitve žal zaenkrat niso mogoči, ker imajo premalo zaposlenih, da bi to zmogli... Znani dobitniki občinskih priznanj Svetniki so v torek uspeli doreči le pet od 18 točk dnevnega reda junijske seje. Predvsem zato, ker je bila temperatura v dvorani ob 15.h, ko sojo prekinili, blizu vrelišča. Tokrat pobud in vprašanj ni bilo veliko, zato so prešli na obravnavo sklepa o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj. Razprava je bila tokrat vroča zato, ker je Franc Sever nasprotoval komisiji za priznanja, kije predlog Šolskega centra Velenje, da direktorju Petru Robidi podelijo najvišje občinsko priznanje, torej grb, prekvalificirala v plaketo MO Velenje. To ga je motilo, ker naj bi člani Društva upokojencev Velenje vlogo za občinski grb vložili prepozno. Na koncu so svetniki glasovali za vsakega od šestih predlogov za priznanja posamezno - torej ne v paketu - in sprejeli vse. Grb MO Velenje bodo prejeli: Društvo upokojencev Velenje ob 50-letnici delovanja; Nogometni klub Rudar Velenje ob 50-letnici organiziranega delovanja ene od prvih oblik >7 __ Komunalno podjetje Velenje so na seji predstavljali vsi vodilni strokovnjaki Vodja PE Kanalizacija in odlagališča Štefan Pražnikar je med drugim pojasnil, zakaj je centralno odlagališče komunalnih odpadkov odprto le do 16. ure, prej pa je bilo do 19. ure. To so storili zaradi analize, ki so jo opravili, pokazala pa naj bi, da imajo popoldne odlagališče odprto brez potrebe. Kot smo slišali v nadaljevanju, naj bi kmalu odlagališče pred nezaželenimi obiskovalci, ki menda niso redki, čuval štirinožni čuvaj, torej pes. Svetniki so, kot smo že poročali, zastavili predstavnikom podjetja številna vprašanja, največ pa jih je zastavil dr. Ivan Kralj, ki je podrobno analiziral obširno poročilo. Pred tem je župan Srečko Meh poudaril, daje oskrba Komunalnega podjetja do živečih v Šaleški dolini kvalitetna in zanesljiva, povedal pa je tudi, da povsod, kjer obnavljajo ceste, poskrbijo za menjavo vseh dotrajanih komunalnih vodov, pa čeprav to zelo podraži izvedbo del. Tako investicijo pravkar končujejo na Šmarški cesti. Zapisali pa smo že, da bodo v Komunalnem podjetju pripravili pisne odgovore na številna vprašanja svetnikov, nekaj pa jih je ob koncu že podal direktor podjetja Marjan Jevdonicki že podal; pove- športno-rekreacijske dejavnosti v Šaleški dolini; ter Taborniški rod Jezerski zmaj iz Velenja ob 30-letnici uspešnega dela ter za prispevek k vzgoji in izobraževanju mladih na številnih področjih. Plaketo MO Velenje bodo prejeli Franc Druks za prizadevanja in uspešno pionirsko delo na področju razvoja in obstoja organiziranega zaposlovanja delovnih invalidov; Peter Robida za dolgolet- no uspešno pedagoško delo in vodenje Šolskega centra Velenje; ter Vinko Šmajs za dolgoletno ustvarjalno in prizadevno delo na področju kulture, zlasti ljubiteljske. Vila Bianka naprodaj Na torkovi seji so svetniki, tik preden so se razšli, potrdili sklep o prodaji Vile Bianke v Starem Velenju skupaj s skoraj 1000 kvadratnih metrov površine. Prodali jo bodo po javnem razpisu najugodnejšemu ponudniku, uradni cenilec pa je vrednost ocenil na skoraj 17,5 milijonov tolarjev. Vila je zaščitena kot kulturni spomenik, trenutno pa v njej živijo stanovalci, ki so zaradi dotrajanosti stavbe že ogroženi. Občina bi za obnovo potrebovala 500 milijonov SIT, ki jih nima, zato so se odločili za prodajo, pri tem pa naj bi kupec upošteval namembnost, ki jo je predvidel Urad za okolje in prostor. Upoštevali naj bi konzervatorske smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja, v njej pa naj bi uredili igralnico z gostilno, ali restavracijo z apartmaji, galerijo, poslovni objekt... Občina naj bi stanovalcem zagotovila nadomestna stanovanja, župan pa je povedal, da seje pogovoril s stanovalci, ki so se s tem strinjali. Prodaji je močno nasprotoval Franc Sever. To pa predvsem zato, ker je v stavbi toplotna podposta-ja za celotno Staro Velenje, zato ga je skrbelo, da bo ob nakupu motena oskrba s toplotno energijo v kraju. Poleg tega je govoril o nekih umazanih igricah... Slišali smo, da bo zaradi izglasovanega verjetno sprožil ustavni spor. "Da" za VDC Četrtkovo nadaljevanje seje sveta je potekalo na robu sklepčnosti, zato je predsednik sveta Dragan Martinšek predlagal, da najprej obravnavajo tiste zadeve, ki so bile vezane na čas, nekatere pa bi imele tudi finančne posledice za občino. Ena od njih je bila soglasje k sofinanciranju gradnje prizidka k Centru za vzgojo in izobraževanje ter usposabljanje, ki bo služil kot prepotrebni Varstveno delovni center. Obiskujejo ga mladostniki z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, trenutno pa imajo zelo neprimerne prostore, zato ne morejo sprejeti vseh pomoči potrebnih. Projekt za novogradnjo je bil izdelan že leta 1994, sedaj so zagotovljeni tako lokacija kot vsi potrebni dokumenti. Tokrat soglasno sprejetje predloga o sofinanciranju je bilo potrebno za prijavo na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki bo prispevalo polovico sredstev za izgradnjo centra, ostala sredstva pa bo od drugega leta dalje zagotovil občinski proračun. Maje ne bo več Potem so svetniki preskočili nekaj točk dnevnega reda in dali soglasje k ukinitvi enote Maja v Vrtcu Velenje, ki ima svoje prostore v stanovanjskem bloku na Gorici. Do ukinitve te enote bo prišlo tako zaradi zmanjšanja števila otrok kot racionalizacije poslovanja Vrtca, svetnica Brigita Fece pa je v imenu staršev, ki morajo sedaj otroke iz Gorice voziti v varstvo v center mesta dala pobudo, da se čas varstva v njih podaljša, saj so otroci lahko v vrtcu le do 15.30. Pobuda bo posredovana na ustrezni naslov. Nov šolski okoliš Svetniki so se soglasno strinjali tudi s predlogom dopolnitve odloka o osnovnih šolah in združili šolske okoliše osnovne šole Gustava Šiliha ter Livada. Do izvedbe vpisa prvošolcev za leto 1999 - 2000, za katerega bo vpis potekal že letos septembra, so okoliš spremenili zato, da bodo na vseh velenjskih osnovnih šolah zagotovili po dva razreda prvošolcev. Če tega ne bi storili, bi se zgodilo, da bi imeli na osnovni šoli Antona Aškerca tri, na Gustava Šiliha dva in na Livadi le en oddelek prvošolčkov. Dejstvo pač je, da se število otrok v mestni občini Velenje hitro zmanjšuje. Osnovno šolo zapušča po 150 več učencev, kot jih vanjo vstopa in tako bo še nekaj let. Zato bo v naslednjem šolskem letu dvoiz-menski pouk obiskovalo le še 12 oddelkov otrok, letos jih je bilo še 24. Že v šolskem letu 1999 - 2000 pa naj v Velenju ne bi bilo več ® V medijih javnega obveščanja lahko v zadnjem času nemalokrat zasledimo oglase različnih slovenskih bank, ki potrjujejo v preteklosti napovedano zniževanje obrestnih mer. BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke sodeluje pri preoblikovanju tega segmenta bančnega poslovanja od samega začetka in tudi v letošnjem letu uresničuje napovedane spremembe. Tako smo poleg že objavljenega znižanja obrestnih mer na področju kreditiranja občanov znižali tudi obrestno mero za prekoračitev sredstev (limitov) na tekočih računih občanov, ki je v: - februarju 98 znašala še TOM +11%, - od marca do junija TOM + 9,5 %, V MESECU JULIJU 1998 pa še samo TOM + 8,0 %. Dokazujemo se z dejanji! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke dvoizmenskega pouka, takrat pa naj bi po zagotovilih ravnateljev na vseh šolah že imeli pogoje za devetletno osnovno šolo. Soglasje svetnikov je dobil tudi osnutek novega odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Kulturni center Velenje, pri čemer bodo pisne pobude in dopolnitve svetnikov sprejemali še do konca meseca. Ko so svetniki opravili z najnujnejšimi točkami, so se vrnili na začetek dnevnega reda in sprejeli še sklep o oddaji nepremičnine za gradnjo na področju, kjer danes stojijo kioski, v katerih je sedaj okrepčevalnica Tinka, ki s svojo dejavnostjo in izgledom že dolgo moti številne občane. Svetniki so ob koncu kratke in zelo uigrane seje, na kateri so prav vse točke potrdili soglasno, sprejeli še osnutek odloka o ureditvenem načrtu začasne deponije komunalnih odpadkov, ki ji bodo, če bo odlok sprejet, podaljšali delovanje za 6 let, s čimer se strinjajo tudi krajani okoliških krajevnih skupnosti Škale, Konovo in Stara vas, kjer bodo zato dobili tudi razumno visoko odškodnino. ■ Bojana Špegel Svetniki so sklenili, da objavijo razpis in Vilo Bianko prodajo najugodnejšemu ponudniku. Občina namreč nima denarja za obnovo, vila pa je že nevarna za življenje v njej. Krekova banka Maribor Vse trdnejša dobra banka Tako so na nedavni skupščini ugotavljali delničarji Krekove banke iz Maribora. Po besedah vodje marketinga pri banki Alenke Senčar je banka lani obseg poslovanja nominalno povečala za 29-odstotkov ali za 9 milijard tolarjev. Bilančna vsota banke je tako konec leta znašala 40 milijard tolarjev, kar jo z 2-odstotnim tržnim deležem uvršča na 11. mesto med slovenskimi bankami. Banka dosega nadpovprečno rast, saj se je v minulih petih letih poslovanja njena bilančna vsota povečala za 639-odstotkov. Varnost naložb sredstev v banko zagotavljata 5,6 milijarde jamstvenega kapitala in velika razpršenost lastništva imetnikov delnic. Lani so ustvarili 563 milijonov tolarjev bruto dobička, od tega so za dividence namenili 249 milijonov SIT, del dobička so namenili izplačilu udeležbe v dobičku zaposlenim in nagrad članom nadzornega sveta, 140 milijonov tolarjev dobička pa bo ostalo nerazporejenih. Še vedno največji del denarja banka pridobiva z zbiranjem tolarskih in deviznih depozitov od pravnih oseb, ustanov, cerkveno pravnih oseb in prebivalstva. Pri Krekovi banka se nadejajo uresničitve načrtovanih rezultatov poslovanja tudi letos. Do leta 2000 izdelan razvojni program temelji na bistvenih usmeritvah, kot so, da postane banka srednjevelika, vseslovenska, univerzalna, učinkovita, uspešna, zdrava in samostojna banka. Za uresničitev ciljev naj bi v letu 1998 povečali bilančno vsoto za četrtino, dosegli 10-odstotno stopnjo donosnosti kapitala, razširili mrežo poslovnih enot po Sloveniji (jeseni letos nameravajo odpreti enoti v Kranju in na Ptuju), prav tako pa naj bi začeli opravljati tolarski plačilni promet tudi za pravne osebe. Krekova banka ima svojo poslovno enoto tudi v Šoštanju. Po besedah Alene Senčar sodi omenjena enota med najuspešnejše, kjer zlasti pridobiva na veljavi rentno varčevanje. Od 5200 rentnih varčevanj vseh bank v Sloveniji, so jih samo pri Krekovi banka sklenili 1070. Ob koncu skupščine so tisočemu rentnemu varčevalcu Branetu Vrtačniku iz Raven pri Šoštanju podarili ček v vrednosti 300.000 SIT (na posnetku). Ta seje odločil, da bo denar namenil obema šoštanjskima osnovnima šolama, vsaki polovico, kot pomoč pri reševanju njunih težav. Vida Rudnik, ravnateljica šole Biba Roeck, je povedala, da so Vrtačnikove pozornosti nadvse veseli, in da se mu za denar, ki ga do zaključka redakcije sicer še niso imeli, prisrčno zahvaljujejo. Porabili ga bodo predvsem za pokritje stroškov vzdrževanja stare šolske stavbe in za nakup sodobnih učnih pripomočkov. Tako kot na šoli Biba Roeck so bili tudi na šoli Karla Destovnika Kajuha Vrtačnikove do-brotljivosti nadvse veseli. Podarjen denar bodo s pridom in koristno porabili. Po zagotovilih ravnatelja Darka Meniha bodo s 150 tisočaki poskušali urediti učilnico za oddelek podaljšanega bivanja in nakupiti didaktične pripomočke za učence s posebnimi potrebami. ■ Tp, foto: Sašo Bizjak (Večer) 4 KAK VAS ZANIMIVO 9. julija 1998 Velik dan za Gornji Grad Dr. Janez Drnovšek odprl kotlovnico Okrogla miza z uglednimi strokovnjaki je navrgla obilo koristnih ugotovitev in napotkov V Goriyem Gradu so v nedeljo na najlepši način sklenili slavje ob novem občinskem prazniku. Veselili so se namreč nove pridobitve, to je najsodobnejše kotlovnice za sistem daljinskega ogrevanja na podlagi izkoriščanja lesne bio mase. Znano je, da je to vzorčni projekt za vso Slovenijo, da ga je temu primerno podprla slovenska vlada, prav tako Evropska skupnost s programom Phare, poleg občine in krajanov pa je znatna nepovratna sredstva prispeval še avstrijski ekološki sklad. Kotlovnica je seveda le prvi del velike naložbe, zdaj je na vrsti izgradnja toplovoda, saj želijo ožji del naselja s tem sistemom ogrevati že to zimo. Najprej so se točno opoldne na okrogli mizi o izkoriščanju bio mase v Sloveniji zbrali ugledni domači in tuji strokovnjaki. Res med njimi ni bilo napovedanih ministrov za gospodarske dejavnosti ter za okolje in prostor, so bili pa ostali udeleženci dovolj izčrpni, posebej državni sekretar za energetiko Alojz Kovše ter predsednica Zveze za bio maso Slovenije mag. Martina Šumenjak, izjemno bogate izkušnje iz sosednje Avstrije pa je predstavil dr. Hainz Kopetz, predsednik avstrijske in evropske zveze za bio maso. Državni sekretar Alojz Kovše je zares temeljito predstavil napore, težave, dosežke in načrte za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Zelo izčrpna je bila mag. Martina Šumenjak, ki je zlasti poudarila velike napore v pripravi gornjegrajskega projekta in ob tem dejala, da ni vse v nepovratnih sredstvih Evropske skupnosti in pomoči države, saj predvsem velja korajža kraja Gornji Grad in župana Tonija Ri-flja. Zlasti jo moti dejstvo, da država namenja milijarde za elektriko, za obnovljive vire energije pa milijonsko miloščino v razmerju 1:10.000. Ostro je tudi kritizirala vlado, ker denarja iz taks za varstvo okolja ne namenja okolju, temveč za fiskalno politiko, bolj enostavno rečeno za polnjenje proračuna. Na okrogli mizi je bilo med ostalim rečeno še, da ne gre za pomanjkanje znanja, ampak zlasti za pomanjkanje volje in pripravljenosti. "Kljub temu, da smo tega dogodka zelo veseli, še ni razloga za pretirano navdušenje, saj smo na tem področju na žalost še 15 let za Evropo. Še bolj je nerazumljivo, da imamo onkraj hribov sosede Avstrijce, ki so v koriščenju bio mase med vodilnimi v Evropi, mi pa smo se sedaj od njih na žalost naučili šele malenkosti. Zelo smo veseli, daje naše povabilo ob tej priliki sprejel predsednik vlade dr. janež Drnovšek. Prepričani smo, da bo njegova osebna zavzetost, kakor tudi prizadevanje odgovornih ministrov in državnih sekretarjev, prispevala k uresničitvi naših ciljev in da bo izkoriščanje bio mase in drugih obnovljivih virov energije postala nacionalna prioriteta slovenskega razvoja," je dejala Martina Šumenjak. Bogate izkušnje in dosežke na avstrijski Koroški je razčlenil dr. Hainz Klopetz in imel je kaj povedati, saj se na oni strani meji na ta način ogreva že nekaj sto krajev. Popoldne je trak za novo kotlovnico prerezal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Gostiteljem se je najprej prikupil s pohvalo o lepoti in urejenosti Gornjega Grada. Odgovoril je tudi "kritikom," ki ne razumejo, da mora predsednik vlade odpreti "neko" kotlovnico, pri čemer še manj razumejo pomen gornjegrajskega projek- ta za vso Slovenijo. Izrazil je upanje in željo, da bo takšnih projektov v Sloveniji še več. Takšnih namreč, ki temeljijo na volji, pripravljenosti in sodelovanju med krajem in njegovimi dejavniki, slovenskim gospodarstvom in vlado in Evropsko skupnostjo. To je po njegovem ena lepših oblik približevanja Evropi. Alojz Kovše, državni sekretar za energetiko: "Slovenija ima bogato tradicijo uporabe bio mase, kar posebej velja za lesno industrijo. Zmogljivosti je trenutno za 300 megavatov, žal pa so tehnološko že zastarele. Klasična izraba lesa v individualnih kuriščih in v industrijskih kotlih za energetske namene s tem predstavlja drugi največji delež med obnovljivimi viri v Sloveniji. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v zadnjih letih denarno podprlo nekaj manjših industrijskih kotlov na lesno bio maso, prav tako študije izvedljivosti daljinskih sistemov ogrevanja v Preddvoru, Tržiču, Železnikih in Gornjem Gradu, kjer sodeluje tudi pri izgradnji sistema. Ker več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, ki še vedno nenadzorovano zaraščajo kmeti- jske površine, bo izraba lesne bio mase zelo pomembna za gozdarstvo in kmetijstvo, za nova delovna mesta in za ohranjanje poseljenosti podeželja. To je za kmetijstvo bolj pomembno kot za energetiko samo. Za finančno spodbujanje takšnih investicijskih projektov bomo poleg proračunskih sredstev morali pridobiti še sredstva raznih skladov. Predvsem bo treba doseči sporazum s plinskim gospodarstvom, da bodo določena območja predvidena izključno za energetsko oskrbo z lesno bio maso. Želim si, da bi gornjegrajski sistem pomenil spodbudo ostalim manjšim mestom in krajem, mi pa bodo v sodelovanju z ostalimi ministrstvi storili vse, da bomo denarno podprli tudi naslednje sorodne projekte." ■ iP S športnimi objekti od 1. junija upravlja Športna zveza Šoštanjski bazen je odprt! Po tistem, ko je že kazalo, da to poletje v Šaleški dolini ni bo nič s čofotanjem v kakšnem bazenu, velenjski je ostal zaprt, so se v Šoštanju pogumno odločili, da ga odprejo. Občina Šoštanj ga je, tako kot druge športne objekte v mestu, razen športne dvorane ob šoli Biba Roeck, 1. junija letos dala v upravljanje Športni zvezi Šoštanj. Ta bo z bazenom in športnimi objekti gospodarila do konca leta, potem pa se bo videlo kako naprej. Marsikaj bo najbrž odvisno od tega, kako jim bo pri tem šlo. V Športni zvezi so takoj zavihali rokave, obnovili in postorili v in ob bazenu, kar je bilo najbolj nujno in v ponedeljek, 6. julija, je bazen že sprejel prve kopalce. Predsednik Športne zveze Šoštanj Branko Sevčnikar je povedal, da je bilo treba v kratkem času postoriti marsikaj, da je bazen sploh dobil obratovalno dovoljenje, predvsem veliko opravka so imeli s strojnico. "Ne bomo rekli, da je vse tako, kot bi si želeli, vseeno pa smo s tem, kar smo lahko naredili v tem kratkem času, ki nam je bil na voljo, zadovoljni. Zdaj samo še čakamo in si želimo, da bi bilo vreme tako, da nas obišče čim več ljudi. Želeli bi si pozitivnega poslovanja," je rekel. Šoštanjski bazen so zgradili leta 1964 in zdaj bi mu morala, če ga želijo ohraniti za bodoče kopalce, slediti temeljita prenova. Ker pa nič ne gre čez noč, v Šoštanju računajo, da bi bila ta mogoča, če bo pornagala skupnost, v naslednjih treh letih. Bazen v Šoštanju bo odprt med 10. in 19, uro, cene vstopnic pa so sprejemljive, za odrasle 500 tolarjev, za otroke pa 300 tolarjev. Ponudba na bazenu pa bo takšna, kot je bila lani. O drugih objektih pa je Sevčnikar povedal: "Do septembra bo telovadnica Partizana zaprta, živahno je na nogometnem igrišču Usnjarja, rokometnemu igrišču v središču mesta pa bi želeli dati novo vsebino. Doslej je ta precej sameval, kar je bilo škoda." ■ mkp Branko Sevčnikar, predsednik Športne zveze je prepričan, da bi bazen lahko posloval rentabilno. Če bo le vreme malo pomagalo. PROJEKT NARAVA IN VARSTVO OKOLJA V projektu Narava in varstvo okolja imajo pomembno vlogo mladi. Prav njim je bilo in jim še bo namenjenih vrsto aktivnosti. Od tega, kakšno znanje s področja varovanja okolja si bodo pridobili v rosnih letih in kako prepričljivi bomo pri seznanjanju z ekološkimi problemi, bo odvisifb njihovo kasnejše ravnanje. Zato je ekološka vzgoja še kako pomembna. Pri tem je bilo doslej že nekaj narejenega. - V oktobru leta 1987 predavanja za 3. in 4. razrede Osnovne šole Antona Aškerca v Velenju, ki so jih v Tednu ekologije, aprila letos, obnovili. Učenci so se seznanili s pomenom ločenega zbiranja odpadkov, si ogledali urejene deponije ter eno izmed divjih odlagališč, da so spoznavali razliko, pokazali so jim sistem za prečiščevanje voda in kompostarno. V tem projektu je sodelovalo več kot 200 učencev! - Februarja letos so imeli eno urna predavanja dijaki Šolskega centra. 0 naravi in varstvu okolja se je seznanilo 29 oddelkov 1. letnikov dijakov, kar pomeni več kot 800! Ekologija je bila predstavljena problemsko, posebej izpostavljeno pa vprašanje odpadkov in poti, kako bi se dalo te probleme rešiti tako, da bi se jih lahko lotili tudi sami. - Maja in junija letos se je eno urnih predavanj udeležilo blizu 800 dijakov 2. letnikov Šolskega centra Velenje. In če kdo misli, da so mladi do ekoloških problemov brezbrižni, da jih ne zanimajo, se moti. Še kako prisotni so v njihovi zavesti in še kako razmišljajo o njih. V pogovorih so izpostavljali, da si ŽELIJO: živeti v zdravem, čistem in urejenem okolju, skrbeti za naravo, sodelovati v različnih akcijah, tudi akcijah pogozdovanja, čim več informacij o načinih reševanja ekoloških problemov, videti kraje, ki so še posebej ogroženi in uničeni zaradi nenadzorovanih posegov v naravo, raziskovati in se učiti na napakah, sodelovati z drugimi mladimi na tem področju in si z njimi izmenjevati izkušnje, pomagati pri reševanju skupnih problemov. FlAZOČARANI so zaradi velikega števila divjih odlagališč in ZASKRBLJENI zaradi vpliva onesnaževanja okolja na zdravje, obenem pa se še kako zavedajo porušenega ravnovesja v naravi. Veliko vedo o tem, kaj se dogaja v njihovi okolici in tudi o tem, kdo je za to kriv. Predvsem pa mladi sami POUDARJAJO nujnost ekološke vzgoje že v vrtcih in mali šoli. z Mtff/ čisro M0 Velenje in pur d.d ŠRZ Rdeča dvorana Velenje Letna sezona kljub zaprtju bo Pred časom smo pisali o tem, da letos letni bazen v Velenju ne bo obratoval. Marjan Klepec, direktor Športno-rekreaci-jskega zavoda Rdeča dvorana, pod okrilje katerega sodi omenjeni objekt, je povedal, daje razlogov za takšno odločitev več. Kljub temu jih letna sezona ne bo povsem zaobšla. Eden večjih razlogov za zaprtje je izguba. Samo lani jo je letni bazen "pridelal" v višini 5,5 milijona tolarjev. Zastaranost objektov in vreme sta naredila svoje, posledica tega je bil zelo skromen obisk. Lani so - na primer - v letni sezoni prodali le 4118 vstopnic, kar je toliko, kot so jih v zlatih časih letnega bazena v enem dnevu. Na odločitev je v veliki meri vplivalo tudi, da je vsako leto poniknilo neznano kam 20 tisoč kubičnih rjietrov vode, in da bi obnova objekta, sanacija pobočja, ki drsi, stala več kot izgradnja povsem novega (po predračunih od 30 do 50 milijonov tolarjev) bazena. Po Klepčevih besedah kljub tej naložbi bazen ne bi privabil več kopalcev, saj ljudje danes nismo več zadovoljni le s soncem in vodo, ampak vpliva na odločitev, kje se bomo osvežili, tudi dodatna ponudba. "Bazen so zgradili leta 1971 in v letih obratovanja je bil slabo vzdrževan. Za tekoče seje še našel denar, za večja vlaganja tega ni bilo. Za vse, ki razumejo potrebo, da takšen objekt v Velenju rabimo, naj povem, daje ustanovitelj že imenoval skupino ljudi, ki vodi priprave za pridobitev idejnih projektov za izgradnjo novega, sodobnega bazena. Zgradili naj bi ga na novi lokalciji, najverjetneje na območju jezera ." Prostor, kjer je letni bazen danes, naj bi v prihodnje ostal še naprej namenjen rekreaciji. Poleg obstoječega naj bi tu uredili še igrišče za ulično košarko in odbojko na mivki in s tem popestrili ponudbo otroškega igrišča za mlajše ter odraščajočo mladino, ki čuti potrebo po rekreaciji. Letno sezono v zavodu vsemu navkljub načrtujejo. Za občane, željne plavanja in osvežitve tudi poleti so preuredili zimski, pokriti bazen. Odprli so stekleno steno, da bodo lahko obiskovalci koristili teraso, zelenico ob letnem bazenu za sončenje in ostale aktivnosti. Sistem vstopa ostaja takšen kot čez zimsko sezono. "Tovrstna ponudba ni najboljša, bolje pa je kot nič. Temu primerno smo prilagodili vstopnino. Za enkratni vstop velja karta 300 SIT, za tiste, ki želijo še garderobno omarico, pa 50 SIT več. Cena je enotna za vse obiskovalce. Za nakup 10 vstopnic pa ponujamo še dodaten popust," je še povedal Marjan Klepec. ■ Tp 9. julija 1998 POGOVOR S TEŽO kjiš as 5 ISO 9001 potrjuje odličnost Premogovnika Šaleška dolina živi s praznikom rudarjev, to se je v petek, 3. julija, še enkrat potrdilo. Kljub neprijaznemu vremenu in dežju, se je na mestnem stadionu v Velenju, kjer je potekal 38. skok čez kožo, zbrala množica ljudi, ki so navdušeno spremljali ceremonial. Med njimi je bilo tudi veliko uglednih gostov: minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, pa državni sekretar za energetiko Alojz Kovše, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožo Čuk, bili so župani vseh treh občin na tem območju, profesorji Šolskega centra in Fakultete. Slovenski rudarji praznujejo stanovski praznik v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. S tradicionalno prireditvijo skokom čez kožo v Velenju praznik obeležujejo od leta 1961, od tedaj, ko je v tedanji Industrijski rudarski šoli končala šolanje prva generacija učencev, mladih rudarjev. Skok čez kožo, katerega osnova je sprejem novincev med starejše, preizkušene rudarje, pa izvira iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih za čeli na tak način sprejemati v svoje vrste novince. Še danes ta običaj ohranjajo v Avstriji in na Češkem, v Sloveniji pa v Velenju in na Naravoslovno tehniški fakulteti ob sprejemu diplomantov montanistike in geotehnologije v rudarski stan. Minister s certifikatom kakovosti Preireditev se je začela s parado uniformiranih rudarjev, ki je krenila s Titovega trga po mestnih ulicah vse do pri-zoriščnega prostora. Zbrane je nagovoril minister za gospodarske dejavnosti Metod Drag- onja. O Premogovniku je govoril s samimi presežniki. Poudaril je, da gre za urejeno podjetje, ki dosega izjemne rezultate. Pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 - skupaj z Igorjem Likarjem, direktorjem slovenskega Inštituta za kakovost in meroslovje, sta ga izročila direktorju Premogovnika dr. Francu Žerdinu, mag. Marjanu Kolencu, tehničnemu direktorju in mag. Slavku Plazlu, svetovalcu Častni skok za Petra Robida. Levo ob njem dr. Milan Medved, vodja ceremoniala in desno Karel Seme, tisti, kije novince pripravljal na odločilni skok. Premogovniku certifikat kakovosti ISO 9001. Od leve proti desni: Igor Likar, dr. Franc Žerdin, Metod Dragonja, mag. Marjan Kolenc in mag. Slavko Plazi. tehničnega direktorja za kakovost - samo še potrjuje odličnost tega podjetja, kot se je izrazil minister in odločenosti vodstva, da posluje po mednarodnih standardih kakovosti. S pridobitvijo certifikata so dokazali, da znajo, zmorejo in hočejo ostati v resni igri s konkurenčnimi podjetji tudi po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Prav vstopanje Slovenije v Evropsko zvezo in prihodnji izzivi s katerimi se bo Slovenija srečevala v premogovništvu in energetiki pa je bila rdeča nit ministrovega slavnostnega govora. "Na področju gospodarske infrastrukture bo to pomenilo postopno odpiranje trga, s tem pa pritisk mednarodne konkurence tudi v energetiki. Potrebne bodo obsežne spremembe institucionalne ureditve, predvsem zakonskih in podzakonskih aktov. Ministrstvo je že posredovalo v prvo branje državnemu zboru nov Zakon o rudarstvu, tik pred obravnavo v vladi pa je nov energetski zakon, ki bo konkretiziral strate- :&jn:ijjj:ujrf y jjjMillb m ircoilaijoG&i) [p©fc> Ote vasilja Dr. Frattc Žerdin, direktor Premogovnika Velenje: "Že nekaj let opažamo, da se zanimanje mladih za rudarski poklic povečuje. Bilo bi zelo dobro, da bi se čim več mladih odločalo za tehnične poklice, za strojno, gradbeno, elektro, kemijsko in druge usmeritve, kjer poklicne, srednje in predvsem fakultete ostajajo prazne. Če se trend vpisa mladih, predvsem študentov, ne bo spremenil, bomo že čez nekaj let postali država z brezposelnimi ekonomisti, pravniki in družboslovci, ne bomo pa zmogli pokriti potreb po inženirjih, po diplomantih naravoslovno - tehničnih fakultet." IDdM iTCmiLKMB V Premogovniku Velenje ugotavljajo, daje bila proizvodnja v prvih šestih mesecih letošnjega leta, do praznika, za 21 odstotkov večja kot lani v enakem obdobju. Odkopna fronta je bila v poprečju dolga le 298 metrov, kar je izjemen dosežek. V Premogovniku je 100 zaposlenih manj kot lani v tem času, čeprav so zaposlili 60 novih, kar je posledica intenzivnih odhodov v pokoj. Povečali so tudi produktivnost in učinke, tako da so z rezultati zelo zadovoljni. Tudi finančno je letošnja polovica leta veliko boljša od lanske. Izguba se sicer še pojavlja, v Premogovniku pa menijo, da je ob koncu leta ne bi smelo biti. Tisti, ki daje "takt" vsakoletnemu tradicionalnemu skoku čez kožo, je vodja ceremoniala ali pa vodja parade, kakor hočete. To častno nalogo je letos že desetič zapovrstjo odlično, svečano in hkrati humorno opravil dr. Milan Medved iz Premogovnika Velenje. gijo, opredelil cilje energetske politike in racionalne rabe energije ter postavil pravila nastopanja na trgu. Energija proizvedena na osnovi premoga bo pod hudimi cenovnimi pritiski in ekološkimi omejitvami, zato je prav, da se že danes pripravljate in usposabljate na ostrejše pogoje. Seveda se bomo trudili, da bomo zavarovali našo posebnost, in da bomo v energetsko politiko uvrstili domače energetske vire. Dolgoročna, zanesljiva oskrba z energijo postaja ena najpomembnejših stalnic energetske strategije Slovenije." Častni skok za direktorja Šolskega centra Na skoku čez kožo je v rudarski stan skočilo 63 novincev Šolskega centra, rudarjev, strojnikov in elek-trikarjev. Sprejeli so jih njihovi botri in starejši, izkušeni rudarji. Častni skakač, kar je posebno priznanje, je bil direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida. S tem so se mu ob skorajšnjemu odhodu v pokoj zahvalili za vse, kar je storil za rudarsko stroko in množico mladih v različnih poklicnih usmeritvah Šolskega centra. Bil je to četrti častni skok, lani je "pripadel" predsedniku države Milanu Kučanu, predlani inženirju Antonu Seherju, avtorju prve in druge knjige Zgodovina Premogovnika Velenje, prva pa je častni skok opravila glavna finančnica Premogovnika Dragica Kotnik. ■ Milena Krstič - Planine Fotografije: Stane Vovk v Šaleška dolina ob 3. juliju - dnevu rudarjev Vpis v prvi razred v prihodnjem šolskem letu Prazni prostori in presežni delavci O možnostih za postopno odpravo dvoizmenskega pouka na matičnih šolah v Velenju so se - po Dolinar-jevih besedah - pogovarjali z ravnatelji šol že pred lanskoletnim septembrskim vpisom. Dogovorili so se,da bodo vpisovali novince v , okviru šolskih okolišev tako, da bodo na vsaki šoli imeli po dva oddelka prvega razreda. Devet mesece kasneje ugotavljajo, da tega niso uresničili v celoti. Namreč na osnovni šoli Antona Aškerca so vpisovali tudi učence iz okoliša šole Gustava Šiliha. Tkko bodo imeli prihodnje šolsko leto na tej šoli tri, na šoli Livada pa le en oddelek prvega razreda. 150 učencev na leto manj v klopeh osnovnih šol na področju Mestne občine Velenje je gotovo podatek, ob katerem se je vredno zamisliti. Dušan Dolinar, svetovalec za vzgojo in izobraževanje pri uradu za negospodarske javne službe omenjene občine je pojasnil, da gre za razliko med številom novincev v prihodnjem in osmošolci pravkar končanega šolskega leta. Primerjava vpisa med letošnjimi in lanskimi prvošolci pa kaže, da bo septembra v prvih razredih 40 učencev manj. Od 362 novincev so jih na šestih matičnih v mestu Velenje vpisali 286, na sedmih podružnicah pa 76. Zanimiv je tudi podatek o lanskem in letošnjem vpisu novincev samo na matičnih šolah: lani je v prvih razredih sedelo 330 učencev, v naslednjem šolskem letu pa jih bo v 12 oddelkih 44 manj. Kaj pomeni nadaljnje zmanjševanje števila učencev? "Velike pritiske na spremembo organizacije dela na šolah. Na- jveč težav bo s presežnimi delavci najprej na razredni, nato tudi na predmetni stopnji. Upadanje števila oddelkov bomo poskušali blažiti s prerazporejanjem učencev znotraj šol na področju mesta. Razmišljati bomo torej morali o spremembi namembnosti katerega od šolskih objektov. Ob nadaljevanju manjšega vpisa šolskih novincev se nam namreč - ob sedaj veljavnih merilih - obeta v naslednjih petih, šestih letih preveč šolskega prostora. Pri tem naj posebej poudarim, da poskušamo pri vsaki pomembni odločitvi zadevo pojasniti z nekimi načeli. Ko smo načrtovali nadaljnji razvoj osnovnega šolstva na področju mesta Velenje, smo preverili in kot uporabljivo naglasili načelo raztezanja mestnega prostora. Krepitev poslanstva osnovne šole na obrobju mesta pomeni, da bomo na vzhodu imeli šolo Gorica, na severu šolo Šalek, na drugem koncu mesta šolo Mihe Pintarja Toleda in na zahodu šolo Antona Aškerca. V centralnem delu mesta, kjer je upadanje števila učencev najbolj očitno, pa bomo oblikovali skupen šolski okoliš za šoli Livada in Gustava Šiliha. Predlog za ustanovitev slednjega je pripravljen za naslednjo sejo sveta Mestne občine Velenje." Dolinar je še povedal, da bodo pri razporejanju otrok najprej iskali rešitev za odpravo dvoizmenskega pouka na šoli Gustava Šiliha, nato ugotavljali kje so boljši pogoji za nadaljnje delo in kaj prinašajo razvojni načrti. O ukinitvi podružničnih šol ne razmišljajo Bolj so razmišljanja, kaj in kako z njimi prestavili v čas, v katerem bodo predvidoma uvajali devetletno osnovno šolo (poskusno naj bi z njo začeli na eni ali na dveh šolah v šolskem letu 2000/2001, za preostale šole pa najkasneje v šolskem letu 2002/2003). Do takrat naj bi na osnovi strokovnih analiz tudi ugotovili, koliko je uvajanje šestletne namesto sedanjih štiriletnih podružnic smiselno (opravičljivo). "Dosedanji Dušan Dolinar:" Poslanstvo šol na obrobju mesta bomo krepili, znotraj pa za šoli Livada in Gustava Šiliha oblikovali skupen šolski okoliš. " strokovni razmisleki o tem opozarjajo na nekatere delovne in tudi organizacijske težave. V zadnjih treh razredih drugega triletnega obdobja nove devetletne osnovne šole namreč poteka že predmetni pouk. Vsakodnevno "potovanje" učitelja z matične na podružnično šolo ter dejstvo, da specializiranih učilnic ni mogoče prestavljati iz enega na drugi konec, bi zadevo finančno ter organizacijsko zelo zapletlo. Otroci pa s tem bistveno ne bi ničesar pridobili, " je še povedal Dušan Dolinar. Na dveh matičnih in štirih podružničnih šolah v občini Šoštanj za prihodnje šolsko leto tolikšnega upada števila učencev ne beležijo. Vpis v prvi razred je namreč podoben lanskemu: 117 prvošolcev, od tega 53 na šoli Biba Roeck in 64 na šoli Karla Destovnika Kajuha. Nekaj podobnega se nadejajo tudi v šolskem letu 1999/2000. Na šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki bo v dveh oddelkih prvega razreda sedelo 32 novincev, kar je približno toliko kot lani. Program priprave na šolo v šmarškem vrtcu obiskuje približno 40 otrok. Kot kaže, bodo imeli na šoli dva oddelka prvošolcev tudi v šolskem letu 1999/2000. ■ Tp 6 MS ČAS UTRIP 9. julija 1998 Menina planina V hribih malica zelo tekne Ljubno ob Savinji Flosarji v Španiji Zadnje dni minulega tedna je bila na obisku v Španiji manjša skupina predstavnikov ljubenske občine in ljubenskih flosarjev, ki jih je vodila županja Anka Rakun, lahko bi celo zapisali, da seje Ljubno prav s flosarijo odprlo v svet. Predstavniki Ljubnega so se mudili v kraju La Noguera Pallaresa pod Pireneji zelo blizu Andore. Gre za kraj, v katerem imajo od leta 1979 svoj splavarski praznik vsako pno nedeljo v juliju, podobno kot na Ljubnem vsako prvo nedeljo v avgustu. Morda še ime reke, ki teče skozi to mestece - La Pabla de Segur. Prav v tem kraju se je pred leti porodila zamisel o mednarodni organizaciji, ki bi povezovala kraje iz različnih držav, ki še negujejo izročilo prevoza lesa po rekah. Trenutno ta zveza povezuje kraje iz 11 držav, tudi iz Združenih držav Amerike in Kanade, vsako leto se predstavniki teh držav zberejo na skupnem srečanju, ki je bilo minuli konec tedna v tem španskem oziroma katalonskem mestecu z 2.900 prebivalci, predsednik zveze pa je trenutno Kurt Mayer s sosednje avstrijske Koroške. Na tem srečanju so v zvezo vključili tudi Slovenijo z Ljubnim ob Savinji, ki so ga Španci "našli" s pomočjo slovenske akademije znanosti in umetnosti, na srečanju pa je bilo preko 500 udeležencev iz vseh včlanjenih držav. Predstavniki Ljubnega so tokratne gostitelje povabili na letošnji flosarski bal, nadejajo pa se tudi obiska predsednika te organizacije, saj pot z avstrijske Koroške do Ljubnega ni prehuda ovira. Razumljivo je, da so Ljubenci v Španijo "tovorili" veliko gradiva o Ljubnem, Zgornji Savinjski dolini in Sloveniji. Povejmo še, daje smisel takšnega povezovanja zasnovati mrežo etnografskih splavarskih krajev z evropske in ameriške celine, ki so se in se morda še ukvarjajo s splavarjenjem. ■ JP Mlada raziskovalka Maja Drev Dopust, dopust Morje, peščena plaža, rahel vetrič, ki piha skozi lase, vonj kreme in seveda zlato sonce. To je želja skoraj vsakega dijaka, študenta in pa zaposlenega človeka. Ker se je dijakom končalo šolsko leto (seveda uspešnim) in študentom predavanja, si vsi privoščijo najmanj teden ali dva počitka na obali ali pa kje drugje. Najbolj pogosto se odpravijo v kampe ali apartmaje. Z našimi dijaki in študenti smo naredili anketo, v kateri smo jih vprašali, kam se bodo letos odpravili in kaj bodo med počitnicami počeli. Andreja, 17 let, dijakinja: "Letos se bom odpravila na mojre. Najprej gremo z razredom v Portorož, potem pa še s starši v Pulo. Med počitnicami ne bom počela skoraj ničesar, razen počitniškega dela." bom opravljal, ker ne bom imel časa, zato pa tudi ne bo dinarčkov." No, kot so nam povedali, se bodo vsi odpravili v tople južne kraje, kjer bodo zaužili - upajmo - veliko sonca, zabave in slane vode. ■ Edin Biščič "Mi smo sodobni pastirji!" Mesto palčkov Petdnevno bivanje otrok v Sončnem mestu Tudi za zapiske duš volja in vztrajnost Maja Drev iz Topolšice najbrž ni edina srednješolka, ki v tem trenutku misli na vse prej kot na dobro končano šolsko leto v 2. letniku Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra v Velenju. Vzela si je čas za počitek in za predajanje lenobi. Upravičeno, saj si je počitnice zaslužila ne samo zaradi uspeha, ampak med drugim tudi zaradi raziskovalne naloge. Njena naloga s področja družboslovja in humanizma Primerjava družin v Topolšici med letom 1806 in 1810 je bila med prvon-agrajenimi srednješolskimi nalogami v letošjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Po mnenju mentorja mlade raziskovalke mag. Jožeta Hu-dalesa tema ni znano neznana, saj je razvoj prebivalstva v Šaleški dolini najbolj raziskano področje v Sloveniji. Sam se je pred časom nameraval "lotiti" zapiskov duš v šoštanjski župniji, saj mu je ta tema zelo pri srcu. Naključje je hotelo, da seje pri njem oglasila Maja. Ker je doma iz Topolšice, je zadevo tako "prepustil" kar njej. "Povedal sem ji, da raziskovalna naloga ne bo lahka, ker so zapiski duš ali statusi napisani v rokopisu in ne vsi v slovenskem jeziku. Ampak, dekle je vztrajalo in nastalo je to, kar je. Tema je zanimiva, aktualna, na voljo je precej materiala, v Sloveniji pa so tovrstne raziskave zelo redke." Hudales sodeluje v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline od vseh začetkov dalje, torej 15 let. Ali bo tudi v prihodnje mentor mladim raziskovalcem, za zdaj še ne ve. Kar nekaj zapletov je bilo namreč pri letošnjem, v katerem je sodeloval kot mentor in ocenjevalec nalog hkrati. Za Majo bo njegova odločitev kar pomembna. Prihodnje leto bi rada namreč nalogo dopolnila, nadgradila, saj ji je nekaj zapiskov še ostalo v računalniku. "Za raziskovalno delo me je navdušila profesorica Bovhova, izbrala sem mentorja, predlagana tema se mi je zdela zanimiva. Oba starša sta doma iz Topolšice in radi bi izvedela kaj o njunih in seveda tudi mojih prednikih. Zagrizla sem v delo in kar uspelo mi je." Na začetku sama menda ni bilo z nalogo preveč zadovoljna, sedaj, ko je zanjo nepričakovano dobila prvo nagrado, seveda je. Pozabila je na to, kaj je od nje zahtevala ta preizkušnja, s katero si bo obogatila življenje, na trenutke krize. Težko je verjela, da bo zapiske Mag. Jože Hudales:" Ze 15 let sodelujem v gibanju kot mentor. Kar nekaj nalog je bilo doslej že nagrajenih." Maja Drev:"Zanimivo je bilo izvedeti kaj o prednikih, a tudi zelo naporno. Sem mislila, da ne bo šlo. Vztrajnost in volja sta me pripeljali do končnega cilja." duš zmogla "dešifrirati" oziroma prebrati, zadeve med sabo primerjati in jih v obliki raziskovalne naloge tudi predstaviti. Kar dva, za nameček še najstarejša ohranjena statusa v Dolini je prepisala. "Ob sebi sem imela mentorja, zadnji mesec pred rokom oddaje, ko je bilo najhuje, so mi stali ob strani starši. Res ni bilo enostavno obdelati približno 112 hiš, ali 94 družin, ki so v letih 1806 do 1810živelevTopolšici.Toda,zvoljo, vztrajnostjo se da marsikaj narediti." Maja meni, da se še več mladih ne odloči za sodelovanje v gibanju zato, ker tovrstno delo ni primerljivo s pisanjem referatov, saj zahteva veliko volje, znanja, potrpežljivosti in časa. Tu z zadevami ne moreš "opraviti" površno, ampak poglobljeno. Zgodovina jo zanima, če bo v tej smeri nadaljevala kasneje tudi študij, "bomo videli. Nič še ne vem. " Čestitke za uspešno izdelano nalogo in čim prijetnejše počitnice! ■ Tp in še enkrat Saša, 19 let, dijakinja: "Sedaj, kc sem končala šolo, še nisem bila m dopustu. Naslednja dva tedna bon opravljala počitniško delo v glasben šoli. Konec julija izvem rezultate mature, potem grem na morje v Pulo ir po morju imam vpis na faks. Septembra pa grem najbrž še enkrat m morje s sošolci." Jasna, 23 let, študentka: "Za počitnice ne planiram nič posebnega, ker imam za opravit še nekaj izpitov. Mogoče potem septembra. Rada bi šla v Makedonijo, če bi bilo možno." Tadej, 21 let, študent: "Trenutno moram še opravit dva izpita, potem pa marširam na morje, seveda s prijatelji. Tudi v Ribno se bom odpravil. Počitniškega dela letos ne Franc Bezovšek v tem obdobju vodi pašno skupnost in je občasno tudi pastir Pašna skupnost Gospodnja - Globača obsega kar 450 hektarov pašnikov in pašnih gozdov, ki vključujejo tudi otočke, ki živini nudijo senco in zavetje ob neurjih, pravih pastirjev pa na Menini ni več. Razlog? "Že leta 1990 nismo več uspeli dobiti stalnega, dobrega in vestnega pastirja. Zato smo se odločili, da člani pašne skupnosti in lastniki živine sami pasemo živino. Menjavamo se po dva na teden dni in tak način zelo uspešno teče že osem let. Lahko rečem, da za živino skrbimo bolj kot so prej "pravi" pastirji. Zgradili smo prijetno pastirsko kočo z dvema manjšima hlevoma za bolano ali poškodovano živino ter za nalaganje, saj živino iz doline in nazaj seveda vozimo. Pašnike imamo ograjene z žico, ki jo napajamo z elektriko, to pa pridobivamo s sončnimi celicami," pravi član skupnosti Franc Bezovšek, ki poudarja še nekaj: "Za kmete je planinska paša zelo pomembna, saj dobro varčujemo z doma pridelano krmo. Če imam tri glave na paši 100 dni, to pomeni, da lahko imam doma eno žival v hlevu celo leto. Predvsem je planinska paša pomembna za plemensko živino. Na pašniku okrepi zdravje in se utrdi in ko pride nazaj v hlev tako utrjena nudi več mleka. Za živino je zelo pomembno, da jo utrdimo mlado, sicer je njene reprodukcijske sposobnosti prekmalu konec." Na pastirski izmeni je bil tudi Franc Zagožen iz Vologa: "Mi smo seveda sodobni pastirji v sodobnem pašništvu. Pašnike imamo ograjene z električnim pastirjem, vsako jutro po sedmi uri gremo na obhod, ker sva dva, obiščeva vsak svoj del. Posel ni pretežak, nerodno je le, če se kakšna žival poškoduje ali zboli. V tem primeru poskrbiš zanjo kolikor moreš, predvsem pa moraš to takoj javiti lastniku v dolino. Prav tako nerodno je, če kakšna žival malo "ponori" in je ves dan ne najdeš in še bolj nerodno je v tem primeru, če pride lastnik, pa mu ne znaš povedati kje je. Sicer je pa takole - če je živina mirna in zdrava in če je lepo vreme, je pastirski posel na Menini užitek. Zame je to dopust, ki ga mi ne more nadomestiti niti morje niti kaj drugega." ■ jp Šolsko leto seje že končalo in začele so se težko pričakovane počitnice. Nekateri so se že odpravili na dopust, nekateri so si že priskrbeli počitniško delo, naši najmlajši pa so se odpravili na petdnevno bivanje v Sončno mesto na Slemenu, ki ga organizira Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Vsak dan se pred Rdečo dvorano zbere okoii 45 malih navi-hancev. Z avtobusom se ob devetih odpeljejo na Sleme, kjer jih že čaka malica, evrokrem in čajček. Ko se otroci dobro naje-jo, se odpravijo v svoje delavnice. Pogovarjali smo se z " šefico " mesta, Tejo Podgoršek, ki nam je nekaj povedala o programu. Program Sončno mesto obstaja že vrsto let in včasih je zanimanje zanj bilo večje, saj se je takrat prijavljalo okoli 150 otrok. V zadnjih letih pa se je zanimanje zmanjšalo. Gospa Tea meni, da so za to krive šole, ker otroke premalo seznanjajo s to obliko preživljanja počitnic. Otroci, ki so prišli na Sleme, lahko ustvarjajo v tako imenovanih delavnicah, te so: likovna, glasbena, novinarska, plesna. V njih rišejo plešejo delajo lep-lenke, trganke, izdelujejo okraske, ... Učijo se tudi pesmice, peti, imajo veliko športnih iger, kot so štafetne igre ali med dvema ognjema. Poskusili so se tudi v lokostrelstvu, postavljanju šotorov, učijo se gozdnega bontona ... Ob lepem vremenu več časa posvetijo naravi in se odpravijo na pojiode, nabirajo borovnice, postavljajo bunkerje.... Na splošno, program predstavlja nekakšno vzgojno šolo in traja od 29. junija do 3. julija. Sončno mesto ima svojo banko in menjalnico, svoj denar - Sonček ( 10, 20,50,100 ), svojo kuhinjo, ki se imenuje Pri polni šefli, šank škrata Kuzme( to je gospod Milan, ki se vsako leto lepo potrudi in je zelo gostoljuben in prijazen ) in kavarno. Izvolijo tudi župana mesta, se krstijo, tako da postanejo pravi prebivalci. Vodniki, ki skrbijo za otroke, so predstavniki ulic, v teh ulicah pa prebivajo palčki. Vodniki imajo vodniško šolo prve stopnje in tukaj opravljajo pripravnico za vodniško šolo druge stopnje, ki jo bodo imeli v Ribnem. Razlika med stopnjama je v tem, da tukaj skrbijo za otroke samo čez dan, to pomeni od 10. do 17. ure, v Ribnem pa tudi ponoči. Malim nadebudnežem res nič ne manjka, za njih lepo skrbijo, dobro se napapcajo in veliko naigrajo. Tudi njihovim staršem je lepo, ker si lahko privoščijo kratek petdnevni počitek. Za konec pa še deset sončnih zapovedi, ki jih mora vsak prebivalec znati na pamet: 1. Ješ lahko samo v kuhinji Polna šefla, 2. Do sitega se najej lučk, 3. Doma spremljaj Esmer-aldo in nogomet in o tem poročaj vodnikom, 4. Ubogaj vodnike: Žblj, Pirca, Musako, Sinija, Vu- V "bunkerju" liko in učiteljico Darjo, 5. Pojej vse borovnice v okolici Slemena, 6. Nauči se Rim - Šim - Šim , 7. Valjaj se po največjem blatu, da bodo mamice vesele, ko boš prišel domov (uporabljaj Persil), 8. Ne tožari Teji in Žblj, 9. Sedi pri miru na avtobusu, 10. Spoštuj vodnika, saj ima vedno prav. ■ Edin Biščič 9. julija 1998 KULTURA MS VAS 7 naprej." Po Vršnjakovih besedah je na samem začetku ustanovitev mešanega zbora v domačem okolju vzbudila nekaj pomislekov in slabe volje pri nekaterih članih šmarškega moškega zbora. Kasneje so se zadeve polegle, ljudje so spoznali, da ni nič narobe, če je v občini več pevskih sestavov in danes ti složno delajo. Za zdaj sta za člani mešanega zbora, ki prihajajo predvsem iz domačega okolja, dva javna nastopa in program s 13 skladbami. Pred njimi pa je obdobje, ko bodo začeli "na novo in takrat bomo posegli po zahtevnejših skladbah. Želimo doseči višjo raven prepevanja, imamo resen namen zavzeto delati in glasovno zbor urediti. V tem trenutku se bolj trudimo pri iskanju pokroviteljev, ki nam bodo pomagali pri uresničevanju začrtanih ciljev." Za zdaj se povezujejo z vsemi zbori, ki jih vodi njihov zborovodja Matjaž, pogovarjajo pa se tudi o navezavi stikov še s kakšnim "tujim" zborom v naši bližnji in daljni okolici. ■ Tp Prebudimo kraške bisere Tisnika Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki Turistični vodnik po Hudi luknji Pred približno 100 leti je bila Huda luknja ena izmed prvih turistično urejenih jam na Slovenskem. Članom koroško-jamarskega kluba Speleos-Siga, ki v zadnjih 10 letih vneto raziskujejo jamske sisteme Tisnika, je med drugim uspelo odkriti povezavo Medvedjega rova s površjem, torej "preboj" hriba Tisnik. Tadeja Kaučič, Daija Lainšček in Boža Cvetkovič so članice kluba tri leta. Ob zapuščanju osnovne šole Gorica v Velenju so se odločile, da bodo spoznanja o Hudi luknji in pokrajini hriba Tisnik spravile na papir v obliki raziskovalne naloge. K sodelovanju so povabile učiteljico na šoli Branko Mestnik. "To ni le raziskovalna naloga," je pojasnila slednja "ampak tudi turistični vodič po Hudi Luknji in pokrajini hriba Tisnik. Edini o tej pokraji doslej. Huda luknja je sicer omenjena v marsikaterih zgodovinski in zemljepisnih knjigah, nikjer pa ni nič zbranega na enem mestu. Naša naloga je namreč zelo celovita, saj predstavlja vse, kar sodi k vodiču: lega, kameninska zgradba te kraške jame, naravne in druge znamenitosti, zanimivosti. Na zadnjih straneh 54 listov obsegajoče naloge pa smo zapisale še možnosti te pokrajine za prihodnost, nekakšne napotke za turizem." Za vse članice ženske "odprave" je bila raziskovalna naloga izziv, ki se mu niso mogle upreti. Toda, kar kmalu so ugotovile, da je tisto, kar vedo o Hudi luknji, premalo. Skupaj z Željkom Popetom so se odpravile na teren in k mozaiku dosedanjih vedenj o jami dodale še svoje kamenčke. "Teren ni bil enostaven, še težje pa je bilo za nas spraviti zapiske z naših odprav v bralne tekste. Ti so sedaj takšni, da bi lahko turist - ob spremljanju vodiča - dodobra spoznal ta kraški biser, o katerem na žalost tudi njegovi domačini premalo vedo, pa čeprav ga imajo pred nosom," sta povedali Tadeja in Darja. Skupaj z mentorico sta prepričani, da bodo pustolovščine željni obiskovalci uživali ne le na trekingu skozi jamske sistem Hude luknje (jama Lisičnica, Medvedji rov, spust čez Prpičev kamin), ampak tudi na označeni in z napisi urejeni naravoslovni učni poti po površju Tisnika. Prihodnje šolsko leto bodo dekleta gimnazijke in v tem trenutku še ne vedo, ali se bodo tudi kot srednješolke pridružile mladim raziskovalcem ali ne. Zalogaj je bil tokrat velik, spomin na osnovno šolo še premočan, občutki o tem, kaj jih čaka, pa so za kakršnokoli napoved premalo. Do septembra bodo imele pač prednost počitnice oziroma vse tiste dejavnosti, za katere med šolskim letom ni bilo časa: več spanja, gledanje televizijskega programa, družba s prijatelji in podobno. Nagrada za uspešno ustvarjalno delo je skromna zahvala za njihov trud in nanjo so ponosne. Bolj pomembne pa^ so vsekakor izkušnje, s katerimi si bodo dekleta bogatila življenje. Čestitke za osvojeno prvo nagrado med raziskovalnimi nalogami na področju družboslovja med osnovnošolci pa naj jim bodo spodbuda za podobne izzive tudi v prihodnje. ■ Tp Nova razstava v Galeriji KC IN Visokošolski študij čez dve leti Zbor živi in še bolj bo "Prebuditi moramo skrivnosti narave in zgodovinsko bogate znamenitosti, ki sestavljajo mozaik turistične ponudbe v Šaleški dolini," pravijo mentorica Branka Mestnik, Tadeja Kaučič in Darja Lainšček (na sliki od leve proti desni). stvo in šport svojega obljubljenega deleža pri tem še ni v celoti plačalo. Mestna občina Velenje ima kar precejšnje težave in pred vrati je podpis aneksa k pogodbi glede obresti. Ob kar precejšnjem razumevanju pokroviteljev nam je uspelo nakupiti kar nekaj nove opreme, povsem odprta pa je ostala za zdaj knjižnica." Po Marinovih besedah si takšne, kot so načrtovali, v tem trenutku ne morejo privoščiti. Sedaj zbirajo predvsem vedenja, kakšna naj bi knjižnica bila. Zanesljivo le mednarodna violinska poletna šola Tako razgibanih počitnic kot so jih imeli v minulih letih letos na velenjski glasbeni šoli ne bo. Namesto šestih, sedmih mednarodnih poletnih glasbenih šol bodo zanesljivo organizirali le violinsko šolo Igorja Ozima (od 1. do 15. avgusta). "Nekaj takšnega smo pravzaprav pričakovali, saj je Slovenija prepletena z mednarodnimi poletnimi šolami. Tudi ne poznam nobene, ki ne bi imela težav s financiranjem in številom prijav zanje. Republiški Zavod za šolstvo (minula leta je prispeval nekaj denarja zanje) bo letos pri- maknil le za izobraževanje učiteljev, za nadaijene študente pa ne. Poleg tega mora biti za poletno šolo prijavljenih vsaj 15 glasbenih pedagogov. To pri nas teoretično ni izvedljivo, kaj šele v praksi. Ko se bodo zadeve glede naše stavbe, pokroviteljev pomirile, se bodo tudi tovrstne aktivnosti bolj razjasnile. Ocenjujem, da razen violinske ne bomo organizirali nobene šole več vsako leto." Letos so se odpovedali sak-sofonski, po dogovoru so jo "prenesli" v Novo Gorico. Pri slednji sodelujejo pri izobraževanju učiteljev. Prav tako letos ne bo šole trobil, organizirali jo bodo vsako drugo leto. Za zdaj še težko napovedo, kaj bo s klavirsko šolo, ki jo je lani vodil Aci Bertoncelj. Letos naj bi ob violinski organizirali še orgelsko. Kako naprej? Po Marinovih besedah bodo zagotovo te šole najprej izgubile predznak poletne, za dodatno glasbeno izobraževanje bodo poskrbeli predvsem v zimskih počitnicah. Takrat naj bi v Velenju organizirali kar tri šole: kitarsko, harmonikarsko in prvič tudi šolo klarineta. Pri slednji bodo sodelovali s Češkim veleposlaništvom. ■ Tp Ideja o mešanem pevskem zboru je v Smartnem ob Paki tlela že več let. S prihodom pevovodje moškega zbora Matjaža Kača je postala realnejša. Ne le on. Tudi mladi, ki so zapustili osnovno šolo in nadaljevali izobraževanje na srednjih šoli, so želeli še prepevati, pa niso mogli. V šolski zbor niso več sodili, za druge pevske sestave se niso odločili. Kot nam je povedal predsednik šmarškega mešanega zbora Janez Vršnjak so se povezali z zborovodkinjo na šmarški šoli Anko Jazbec, dobili spisek pevcev in pevk, ki jih je vsakega posebej obiskal, izbrali so primeren trenutek in idejo ude-janili. V prvi polovici letošnjega januarja so pripravili avdicijo, na kateri kljub dokaj strogim merilom nihče od 20 "povabljenih" ni "odpadel", teden dni kasneje pa so se na vajah že dogovorili kaj bi radi počeli in kako. Pridružilo se jim je še 10 Po štirih mesecih delovanja so se prvič predstavili na medobčinski reviji v Velenju in navdušili. Nič drugače ni bilo na praznovanju 40-letnice delovanja šmarškega moškega zbora. pevcev in pevk, danes jih v zboru prepeva 33. "Zbor je zaživel, živi in še bolj bo. Naš zborovodja Matjaž je zagnan, prav tako pevci, voljo imamo. Želo dobri odmevi na naš prvi javni nastop na medobčinski pevski reviji v Velenju pa nam je dal poleta in potrdilo mnenje, da ima smisel delati oziroma vztrajati še Barvitost, ki gre do skrajnosti Na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje ocenjujejo, da je bilo minulo šolsko leto glede na uvrstitve učencev, zborov, simfoničnih orkestrov in nenazadnje tudi učiteljev na zahtevnih tekmovanjih zelo uspešno. Ravnatelj šole mag. Ivan Marin meni, da so lahko zadovoljni tudi zaradi lanske pridobitve novih prostorov, v katerih bodo lahko več aktivnosti organizirali šele v prihodnjem šolskem letu. Vpis v program glasbene gimnazije je pričakovan (50 dijakov v tem trenutku), žal pa jim ne bo uspelo tako kot bi radi urediti knjižnice pred letom 2000. Šolsko leto 1999/2000 naj bi bilo leto začetka visokošolskega študija za instrumentalno pedagogiko. Po Marinovih besedah program za slednjega sedaj urejajo na ustreznih ravneh, prej kot v omenjenem šolskem letu pa ga ne bodo mogli izvajati, ker kolesje univerz in pristojnih ministrstev melje počasi, za nameček je lani potekel še mandat članom sveta za visoko šolstvo. S pred časom podpisano pogodbo med Univerzo Maribor in Mestno občino Velenje kot lastnico so rešili prostorska vprašanja in s tem za- vselej plodne kolonije so iz razreda profesorja Gustava Gnamuša, pa vendarle po njihovih delih ni mogoče razbrati kake posebne enotnosti oziroma podobnih slikarskih usmeritev. Ravno nasprotno, njihova mladostna, po nekod že bolj prepričljiva, drugod pa še precej negotova izhodišča, kažejo precejšnjo različnost pri vsebinski in formalni zasnovi naslikanih podob. Je bilo pa letos opaziti odločno prvino, ki je še najbolj združila dela skoraj vseh udeležencev kolonije: to je barva oziroma izrazita barvitost, ki so jo posamezniki razigrali do skrajnosti in ji s tem dali mladostni polet..." Razstava bo na ogled do jeseni, zato imate dovolj časa, da si jo ogledate tudi vi. ■ bš dostili zahtevam republiškega ministrstva za šolstvo in šport. Izgradnja prizidka je bila precejšen finančni zalogaj, ki Mag. Ivan Marin: "Letos bomo zanesljivo organizirali le eno mednarodno poletno glasbeno šolo. Za vse ostale bo čas predvsem v zimskih počitnicah ali vsako drugo leto." je, kot je pogosto slišati, nekaterim v občini povzročil sive lase. Je sedaj naložba že v celoti pokrita, so uspeli opremiti vse prostore? "Pravi naslov za odgovor na vprašanje o naložbi nisem. Investitor je Mestna občina Velenje. Kolikor mi je znano, je za zgradbo samo zadeva pokrita, čeprav republiško ministrstvo za šol- V petek zvečer so v velenjski Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli razstavo del udeležencev devete slikarske kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane. Med mlade slikarje je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Iztok Premrov, Damir Globočnik in kustosinja Galerije Milena Koren - res dolgih letih tudi dva Ve-lenjčana, oba že omenjena, oba tokrat tudi nagrajena. Prva nagrada je odkupna, prispevajo KC IN. Druga, ki jo je dobila Mariborčanka Ksenja Čerče, je samostojna razstava v Galeriji KC IN, tretjo je tudi tokrat prispevala Elektronika Velenje, Denis pa bo dobil enega od izdelkov tega podjetja. Četrto Denis Senegačnik med prejemom nagrade Božiček, tokrat razdelila štiri nagrade. Prvo je dobila Velenjčanka Nataša Tajnik, pa tudi tretja je ostala v Velenju. Dobitnik je Denis Senegačnik. Uradno je razstavo otvoril župan Srečko Meh. Številni obiskovalci otvoritve in tudi likovni strokovnjaki so si bili edini, da so produkti letošnje kolonije zelo dobri. Za Velenje je bila zagotovo pomembna tudi zato, ker sta med diplomanti po nagrado je prejela Simona Čudovan in Šentjerneja, prispevala pa jo je Galerija Ilirija iz Ljubljane, kjer bodo jeseni razstavili izbrana dela, nastala na velenjski koloniji. Predsednik žirije Iztok Premrov, ki je skupaj z Mileno Koren-Božiček podelil nagrade, je v odlično oblikovanem katalogu, ki je izšel ob otvoritvi razstave, med drugim zapisal: "Tokratni udeleženci uspešne in 8 W VAS 107,8 MHz 9. julija 1998 Edin Biščič (prvi desno) v "akciji". Na Slemenu je pripravljal reportažo o Sončnem mestu. kooceanskih posnetkov, hkrati pa dokončno uničiia že močno načete odnose med člani skupine, zaradi česar je iz nje odšel bobnar Aleš Uranjek, se je Šank Ročk za nekaj časa umaknil z domače glasbene scene. Umik so posamezni člani skupine izkoristili za izpolnjevanje lastnih ambicij in želja, kmalu pa so v zasedbo vključili novega bobnarja in z njim pričeli pripravljati materijal za nov album. Novi človek na krovu je Tržačan Silvano Leban, bobnar, ki večjemu delu slovenske glasbene javnosti ni znan, ki pa je s svojim prihodom v skupino, le to dokončno odrešil etikete »velenjskega« benda. Ta etiketa je sicer postala močno vprašljiva že pred mnogimi leti, ko sta v skupino prišla Novogoričan Bor Zuljan in Celjan Davor Klarič in še posebej pred izidom albuma »Crime Time«, ko je s prihodom basista Inka Brusa Velenje dokončno izgubilo večino med člani skupine. Ustvarjalno polje benda se je tako preselilo močno na zahod, na skrajno zahodne meje naše domovine in glede na to, da kar dva člana prihajata iz Trsta, tudi onkraj njih. Skupina je tako svoj domicil našla tam, kjer je bila najbolj cenejna in nekaj zadnjih let tudi najbolj priljubljena - na Primorskem. Album »X« navkljub kadrovskim spremembam česa bistveno novega v glasbi skupine Šank Ročk ne prinaša. Skupina še naprej ostaja zvesta stari glasbeni usmeritvi in je prepoznavna že po poslušanju prvih taktov novih skladb. Te so seveda prepoznavne najprej zaradi značilnega vokala pevca Matjaža Jelena in seveda tudi zaradi dejstva, da so skoraj vse (razen ene) delo kitarista Bora Zuljana, ki je tudi sicer avtor večine skladb, nastalih v zadnjih letih delovanja skupine. Tisto, kar je resnično novo in drugačno so besedila, ki tokrat prihajajo (vsa) izpod peresa mladega velenjskega pesnika Marjana Kukovca. Čeprav besedila ne skrivajo vzroka svojega nastanka pa so vendarle za to glasbeno zvrst dovolj poetična in globoka in pomenijo velik korak naprej v primerjavi z nekaterimi skladbami iz bolj zgodnjega obdobja skupine, ko so besedila predstavljala najslabšo stran njenega ustvarjanja. Tega so se člani skupine zavedali in to pomembno področje že prej prepuščali strokovnjakom (Pre-din, Rezman). Razveseljujejo tudi nekateri poskusi uvajanja novih prijemov, kot na primer dodatek pihal in trobil v skladbi »Daj mi«, ki delujejo osvežujoče in poživljajoče. Žal omenjena skladba v tem smislu ostaja le osamljen poskus. Nekoliko drugače zveni tudi bluzov-ska »Dvigni oči« in nenazadnje tudi trenutno največja uspešnica, ki jo najdemo na plošči, skladba »Ko se prebudiš«. Pri izboru tehničnega dela ekipe pri nastajanju tega albuma šankro-kovci niso eksperimentirali. Ostali so zvesti svojemu dosedanjemu producentu in tonskemu mojstru Davidu Šuligoju in obema, že doslej članom skupine priljubljenima, primorskima študijema, Jork in Rose. Album je izšel pri ZKP RTV Ljubljana, tisto kar na njem najbolj moti, pa so nerazumljive in nepotrebne napake na ovitku. m MiČ LESTVICA DOMAČE GLASBE (št.273) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 5. julija: 1. DAN IN NOČ: Kriva je marela 8 glasov 2. PTUJSKIH 5: Čuj, to je naš Ptuj 7 glasov 2. FRANK: Ta šmentana reč 7 glasov 4. KUMER: Mlada leta 5 glasov 5. KOVAČI: Da dol padeš 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 12. julija: 1. BOBRI: Danes nisem več miličnik 2. GOLIČNIK: T! si rib'ca, jaz sem kit 3. LIPOVŠEK: Štajerska klapa 4. NAGELJ: Naš mali vragec 5.ŠTAJERSKIH 7: Prijatelja po srcu se pozna S Vili Grabner SANK ROČK - X Letošnje zgodnje poletje je po dveh letih ustvarjalnega mrtvila in negotovosti, ki so jo povzročile kadrovske zasedbe v eni naših najbolj znanih rockovskih skupin, zasedbi Šank ročk, končno prineslo nov album. Po izkušnji z Ameriko, ki je sicer rodila domačo izdajo pre- RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK »KI IN ČASOPISNI MOZAIK KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... VAN HALEN Legendama ameriška hard ročk skupina Van Halen, ki se je po sodelovanju z Zvonetom Hranje-com in njunem projektu D.A.Z. (Dadi and Zvone), prijel kar vzdevek Dadi DAZ. Glede na imena av- dolgi pavzi pred leti ponovno vrnila na sam svetovni vrh z albumom "Balance", je zaradi bolezni v ansamblu, oziroma natančneje, zaradi poškodbe roke bobnarja Alexa Van Halena, morala odpovedati del evropske turneje. Do poškodbe je prišlo na ogrevanju za nastop v Hambrugu. Zdravniki so Alexu odsvetovali nastope v naslednjih nekaj tednih, saj bi to lahko pustilo trajne posledice. Po odpovedi, oziroma prestavitvi, dela turneje skupine Rolling Sto-nes, je to v zadnjem času že druga odpoved koncertov kakega velikega benda zaradi poškodbe njihovega člana. DADI DAZ Kot kaže lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi izid nove plošče Dadija Davidoviča, ki se ga je po torjev, ki se bodo na plošči pojavila, lahko po trditvah založbe Men Art, kjer bo izdelek izšel, pričakujemo nove uspešnice, med skladbami pa bo tudi nekaj že znanih hitov. Znan je tudi že naslov albuma - "Mamin sin". ROLLING STONES Čeprav skupino Rolling Stones na njihovi promocijski turneji Bridges To Babylon spremljajo velike težave, je datum njihovega zagrebškega koncerta, 20. avgust 1998 (četrtek), za zdaj še vedno potrjen. Najbolj slavne skupine v zgodovini ročk glasbe se drži smola že od začetka njihovih nastopov na zadnji turneji. Najprej se je med južnoameriškim delom turneje vnela jahta Rona VVooda, potem pa so zaradi poškodbe kitarista Keitha Richardsa morali odpovedati štiri koncerte. Britanska vlada je z odpravo davčnih olajšav za svoje državljane, ki živijo v tujini, povzročila odpoved oziroma prestavitev britanskega dela turneje (sicer bi morali plačati kar 12 milijonov funtov davka), zaradi vnetja grla Micka Jaggerja pa so Stonesi pred kratkim morali odpovedati tudi koncerta v Milanu in San Mame-su v Španiji. Smola pa taka. TIVOLSKI POMP Pretekli mesec je prinesel predstavitev še ene nove zgoščenke na domači glasbeni sceni. Tokrat gre za projekt, namenjen predvsem mladim, še ne afirmiranim skupinam, ki svoj prostor v domačem glasbenem prostoru šele iščejo. Akcija se je imenovala "Tivolski pomp", v njej pa je sodelovalo 110 neznanih avtorskih skupin iz Slovenije. Vse skladbe so posneli v živo v študiju Tivoli Produc-tions, ki je bil tudi glavni nosilec projekta. Na prvi plošči je žal zbranih le dvajset posnetkov, vendar pa ostalim ostaja upanje, da bo njihova glasbe ostala zabeležena na kateri od (morda) kasneje izdanih kompilacij. Nekatere izmed skupin, predstavljenih na plošči, so se konec junija tudi v živo predstavile publiki, s koncertom na ploščadi pred dvorno Tivoli. ■ MiČ i OBMOČNA OBRTNA i ZBORNICA VELENJE ; Stari trg 2, Velenje • objavlja zbiranja ponudb za izbiro i najugodnejšega izvajalca dokončanja gradbeno-obrtniških del j Objekt: ; Predmet izvedbe: : Orientacijska vrednost del: 27,000.000,00 SIT Dom obrtnikov, Stari trg 2, Velenje Gradbeno obrtna in inštalacijska dela [ Razpisne pogoje s popisi del in ostalimi pogoji j razpisa lahko interesenti dvignejo na naslovu \ investitorja: Stari trg 2, Veienje, vsak dan od 9. do i 14. ure, kjer je na ogled tudi projektno tehnična : dokumentacija. \ Rok za oddajo ponudb je 20. julij do 10. ure. ■ Naročnik bo o izbiri izvajalca odločil najkasneje do I 10.8. Dopusti Pa smo dočakali! Poletje in z njim čas čisto ta pravih dopustov. Ko gledate okoli sebe opazite, da počiva že ta, da ni onega, in da jo je tudi tisti že nekain mahnil, če ne opazite takoj, pa ugotovite, ko odpirate poštni nabiralnik, v njem pa sami lepi pozdravi. Nekaj na las podobnega se dogaja tudi v obeh redakcijah Našega časa, radijski in časopisni. Naši, med letom sicer zelo redni sodelavci, kličejo in spo-ročajo:"Zal me me ne bo ... Grem ... Lahko najdete zamenjavo? Ne bi mogel, rad bi šel ...". Potem pride le še kakšna razglednica, največkrat s slanimi morskimi pozdravi. In tako bo, na to smo pripravljeni, vse do septembra. Eni bodo prihajali, drugi bodo odhajali. Smo pa v teh poletnih dneh dobili okrepitev. Andrej Ho-fer, ki seje "prestavil" na mariborski radio, tam so ga poslušalci takoj vzeli za svojega, je to poletje pripravljen tu in tam vskočiti tudi pri nas. Tisti, ki so ga včasih v našem programu radi slišali in so ga potem pogrešali, so navdušeni. Andreja imajo povsod - preprosto - radi. Okrepitev in poletna osvežitev obeh redakcij je v tem času tudi Edin Biščič. Z delom bo laže dočakal rezultate mature, potem pa bo najbrž tudi za njim izginila vsaka sled. Poletna shema, tako časopisna kot radijska, pa bo bolj lahkotna, veliko reportaž pripravljamo, veliko srečanj z zanimivimi in prijetnimi ljudmi, na radiu tudi veliko javljanj s terena in kontaktnih oddaj. Še vedno pa velja vabilo: če se v vašem okolju dogaja kaj zanimivega, sporočite nam. Dogodka ni, če ni zabeležen. ■ mkp 9. julija 1998 KULTURA, PORTRET KAK i AS 9 Naših let 1977 Novo leto 1977 je Naš čas zopet dočakal z nekoliko spremenjeno podobo, ki je bila vidna že na prvi strani prve številke, saj je bila glava časopisa odtisnjena na vrhu preko cele prve strani. Na levem robu je bil znak Našega časa (Nč), s pripisom Glasilo SZDL, ob njem je bilo v modrem okviru napisano Velenje, 7. januar 1977, Leto XIII, Številka 1 /360/, Cena 3 din, nato pa še na modri podlagi z belimi črkami napis Naš čas. Na prvi strani seje pojavila tudi nova rubrika, "Vreme", kije na tej strani vztrajala vse do konca leta 1979 in se po nekajletnem premoru kasneje zopet vrnila na časopisne strani. Že v prvi številki, kije izšla le na osmih straneh, so objavili tudi dva razpisa za delovno mesto strojepiske in administratorja - blagajnika pri Centru za informiranje, založništvo in propagando ter nove cene za reklame, osmrtnice in male oglase (osnovna cena malih oglasov do 10 besed je bila 35 dinarjev, vsaka nadaljna beseda je veljala še 3 dinarje, pribitek za "naslov v upravi" pa še 10 dinarjev, naročniki s plačano celoletno naročnino so imeli 20% popust). Praznična, petindvajseta številka, posvečena velikemu slavju v Velenju ob otvoritvi Titovega spomenika, je izšla 24. junija v nakladi kar 20.500 izvodov. Stane Vovk je bil vršilec dolžnosti odgovorne-i urednika Našega časa vse do sedemindvajsete I številke, izšla je 8. julija 1977, ko se je znebil nadležnega pripisa v.d.. Bralce so v tej številki O tej spremembi takole obvestili: "Stane Vovk - odgovorni urednik. Zbor delavcev - svet delovne organizacije Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje, je na seji, ki je bila 30. junija, imenoval za odgovornega urednika tednika Naš čas Staneta Vovka, ki je bil doslej vršilec dolžnosti odgovornega urednika." Izvod časopisa je sredi leta 1977 še vedno veljal 3 dinarje, v istem času je po primerjavi, ki stajo opravila Mira Tamše. in Boris Zakošek, kilogram jabolk veljal od 7,30 do 11,79 dinarjev, kilogram krompirja od 4,60 do 7 dinarjev in kilogram paradižnika od 10 do 25 dinarjev. V šestintrideseti številki Našega časa, ki je izšla 16. septembra, je pod člankom "Luče: sadovi solidarnosti" prvič podpisan novinar Janez Plesnik, ki seje na Našem času uradno zaposlil 16.9.1977 (torej prvi dan službe in že tudi prvi članek). Zanimivo, da se v kolofonu med člani uredništva njegovo ime prvič pojavi šele 18. novembra v štiri-inštirideseti številki časopisa, skupaj z novinarjem Jožetom Krajncem, ki seje uredništvu pridružil 2. novembra, a je pred tem s časopisom seveda sodeloval že nekaj časa. V letu 1977 v časopisu ni bilo veliko novic iz Zgornje Savinjske doline, s prihodom Janeza Plesnika, ki je pokrival področje mozirske občine, pa je bilo člankov s tega področja iz številke v številko več. 4. novembra so v triinštirideseti številki tako ponovno uvedli rubriko "Iz sosednjih občin". ■ dk [Koncert v najlepši baročni dvorani V nedeljo, 19. julija, ob 20.30, bo v •očni dvorani Posavskega muzeja v Irežicah koncert baročnega ansambla |LE PARLEMENT DE MUSIQUE iz Itrasbourga, v okviru letošnjega očnega festivala. Na programu so ladbe Monteverdija, Couperina in Handla. Odhod avtobusa ob 14.30 izpred Rdeče dvorane. Po lihodu v Brežice ogled Aronove srednjeveške tržnice obisk Pišec - gradu, Pleterškove rojstne hiše in farne irkve pod vodstvom domačega župnika. Koncert bo b20.30. Vstopnice 3.000 SIT! Abonenti Zlatega abon-laja ter člani Kluba naročnikov Dela in Slovenskih novic imajo 20 % popusta. Prevoz 1.500 SIT. Prijavite se čimprej. Obisk v Veroni Letošnji obisk veronskega opernega festivala je predviden v petek, 31. julija. Odhod avtobusa ob 5. uri izpred avtobusne postaje v Velenju, nastanitev ob Gardskem jezeru, večerja, ogled opere G. Puccinija TOSCA, ob 21.15, nočitev, zajtrk in dopoldanski ogled mesta Verone: Piazza Bra, Piazza del Erbe, hiša Romea in Julije, romanske cerkve, gotske grobnice gospodarjev Della Scala, postanek v nakupovalnem centru in vrnitev v poznih popoldanskih urah. Cena 18.700 SIT in vstopnica 45.000 LIT. Plačilo v dveh ali treh obrokih. lazstavišče Premogovnik )d akvarela do abstraktnih vsebin V razstavišču Premogovnika »zaprli razstavo likovnega ust-»rjalca Iva Kolarja, ki že vrsto it živi v Velenju. Njegova ak-arelna odstriranja so zagotovo limiva vsem ljubiteljem umet-losti. Mag. Ivo Kolar je sicer Srokovnjak na področju goz- trstva, ki pa že vrsto let svoje klicne uspehe in ljubezen do narave dopolnjuje z likovnim ustvarjanjem. Je član društva Šaleških likovnikov, poleg akvarela pa goji tudi druge likovne zvrsti. Katalog, ki je izšel ob razstavi, je s spremno besedo opremila likovna kritičarka Milena Koren-Božiček. Med drugim je zapisala:"... Nastajala so mnoga nova dela, ki so od presliko-vanja v akvarelu prešla v zrele abstraktne vsebine, ki jim je mogoče slediti le s temeljnim poglabljanjem v likovno teorijo. Lirični akvarel je najprej razpadel v geometrijske forme, ki so vezane na naravo in v njej zaznavni kolorit. Omenjene forme je v drugi fazi osamosvajal in izločal. V zadnji zaznavni fazi pa spet izpostavljal in tonsko urejal v kristalinične tonske prehode..." ■ bš Galerija Kulturnica Slovenske gorice v akvarelu Pred tednom dni so v galeriji Kulturnica na Cankarjevi cesti odprli razstavo del udeležencev Ekovne kolonije, ki je potekala v Slovenskih goricah pod pokroviteljstvom Gorenja d.d.. Udeležili so se je nekateri člani Društva Šaleških likovnikov. O razstavi je spregovoril Alojz Zavolovšek, akademski slikar in dolgoletni mentor društva. Svoja dela so poleg njega razstavili Ivo kolar, Viktorija meh, Klavdij Margon, Štefka Kordež, Nada Margon, Peter Petrovič, Marjana Zavolovšek, Stanislav Stojanovič in Ibro Dumhur. ■ bš Gaberke Praznik žetve in kruha V nedeljo, 19. julija, bo v Gaberkah, pri tamkajšnjem gasilskem domu, spet živahno. Vrli gaberški gasilci bodo namreč znova pripravili že tradicionalen praznik žetve in kruha. Poleg bogate kulinarične razstave, na kateri ne bo manjkalo vseh vrst domačega kruha in jedi, kakršne so pripravljale gospodinje ob žetvi in mlačvi žita, se bodo ekipe iz okoliških krajev pomerili v nekaterih veščinah, s katerimi so včasih kmetje spravljali žito s polj - od žetve s srpi, vezenja poreslov in snopov, postavljanja kopic do klepanja in brušenja srpov, mlačve s cepci in vetje žita. Prireditev bodo popestrile še desetine sosednjih gasilskih društev, in sicer z nastopom v mokri gasilski vaji. Vrli organizatorji bodo seveda ob koncu tekmovanja poskrbeli še za primerno zabavo z ansamblom Gamsi. Praznik žetve in kruha bodo začeli ob 14. uri. Zaleščan- ■ M ski portreti v knjigi Z današnjim - petdesetim portretom, zaključujemo dobro leto trajajočo rubriko Zaleščanski portreti. V pripravi pa je že knjiga Zaleščanski portreti, v kateri bo zbranih vseh petdeset objavljenih portretov. Knjiga bo izšla predvidoma v mesecu septembru, naročili pa jo boste lahko po ugodni ceni tudi v prednaročilu! 1 /ji^Cii^-ri ;Xini0>: i •; * * » • » » ■* ♦ i® r -imMl Dva otroka sta še mala umrla, potem so si sledili leta 1901 dvojčka Pepi in Pepca, Mici, Justi, Angela, Franci, Nestl/Ernest/ - 30.12.1909, Pavla in Ivanka. Torej devet otrok in starša na srednje veliki kmetiji na samem v Dolenji vasi pri Preboldu. Na srečo je bila na kmetiji tudi žaga in mlin, tako, da se je družina nekako prebijala. Imeli so po šest prašičev, običajno tri krave in teleta, ovce, koze in konje. Proti večeru, ko so vse postorili, so se otroci zbrali na ravnici pri gospodarskem poslopju in noreli. Mati je bila tako obremenjena s svojim delom, še posebej, ker je bil oče celo prvo svetovno vojno na fronti, da je bratom in sestram postala druga mati sestra Pepca. Če je bil oče dobre volje so ob večerih, zlasti pri luščenju fižola, ubrano zapeli. Nedelje so bile takrat še pravi praznik, mati jih je skrbno oblekla /niso bili novi, bili pa so vedno čisti in skrbno pokrpani/ in še dolgo od hiše gledala za njimi, ko so za očetom v gosjem redu stopali proti cerkvi. Šestrazredna šola v Preboldu je bila precej velika, imeli so velik vrt in sadovnjak, kjer so otroke učili vrtnarjenja in kmetovanja in imeli so telovadna igrala pod veliko streho. Nestl je imel rad zemljepis in petje, bil je zadržan in priden učenec, zato je bil vpisan v "Zlato knjigo" šole. Rad se je učil in vedel je, da bi rad kaj več, kot ostal na kmetiji, zato je leta 1924, ob koncu osnovne šole, s svojo trmo dosegel, da so ga starši le pustili v uk k mizarju Pavšku v Podgoro pri Rečici ob Paki. Imel je spretno roko, zato ga je mojster hitro vzljubil. Delali so vse dneve, ob sobotah je popoldne še temeljito pospravil delavnico, potem pa peš odšel do domače Dolenje vasi, kjer so se ob nedeljah zbrali vsi razkropljeni Žgankovi otroci. Za pomočniški izpit leta 1927 v Šoštanju je izdelal lično omarico z ogledalom. Bil je najboljši mojstrov vajenec dotlej, zato ga je ta hotel zadržati v službi, toda pri Žgankih so takrat ravno obnavljali hišo in fanta so potrebovali doma. Kakšni dve leti je tako čez dan doma delal, pod večer pa jo je mahnil v vas, kjer je ure in ure preživljal v pogovorih z vrstniki in vrstnicami. Z materjo sta zaradi tega prišla navzkriž in preselil se je k sestrični v bližnje Šešče ter tam pomagal do odhoda v vojsko poleti leta 1929. Poslali so ga v Boko Kotorsko v mornarico in pristal je na reševalni ladji "Močni", kjer je sicer trdo delal, a imel tudi lepe trenutke, ko je na večer zapel z nekaj dobrimi tovariši. Nekoč ga je oficir nadrl, ker ni znal veslati, zato sta se s tovarišem iz Vojvodine veslanja nalašč naučila tako dobro, da sta smela poveljnika voziti na kopno le še ona dva... in za vsako vožnjo sta bila nagrajena s palačinkami! Po vrnitvi v Šešče je slabi dve leti delal pri žalskem mizarju Kopušarju, 15. maja 1934 pase je zaposlil v preboldski tekstilni tovarni Kozmos. Izkoriščanje delavcev, ki so delali v neznosnih razmerah brez pravic, ki so si jih drugod po svetu že priborili, ga je pripeljalo v tovarniški stavkovni odbor, ki je organiziral odmevno stavko. Po šestih tednih so hoteli vztrajati v stavki samo še Nestl, njegov brat Franci in Novakov Franc. Že okužen s socialdemokratskimi idejami je leta 1938 odšel delat k svaku, ki je imel v Ljubljani galvanizersko delavnico. Še pred odhodom je spoznal Jerico, se z njo poročil in v Ljubljani z njo tudi živel. Delo je bilo težko, prostega časa je bilo malo, le za sestajanje s prijatelji in somišljeniki. Vse bolj se je nagibal k organiziranemu delavskemu gibanju in leta 1938 že postal kandidat za člana komunistične partije in leta 1940 tudi član. Tovariši so mu zaupali organzacijo tehnike v rajonu Ljubljana Šiška. Ilegalno tiskarno so po italijanski okupaciji uredili pod mizarsko delavnico nasproti svakove delavnice na Golobovem dvorišču v Šiški. Zaradi stroge discipline in varovanja skrivnosti, so dobro skrito tiskarno Italijani zaradi izdaje odkrili šele potem, ko je Nestl že bil v partizanih. Takrat so na njegovo glavo razpisali nagradi v višini 50 000 lir in 50 000 mark... Ker mu je v ilegali že gorelo pod nogami in ker je bil sposoben organizator, so Nestla maja 1942 poslali organizirat partizansko tehniko na Dolenjsko. Toda zaradi ofenzive se je najprej nekaj mesecev boril v različnih enotah in šele jeseni končno postal vodja tehnike okrožja Novo mesto. Po uspešno opravljenem delu ga je Boris Kraigher maja naslednjega leta poslal organizirat tehniko na Štajersko. Prvo tehniko je postavil v Senožečah pri Litiji, potem je postal vodja nabavnega sektorja tehničnega materiala "Nestl" za Štajersko. Iz bunkerjev na Šmohor-ju so tako do konca vojne oskrbovali poleg štajerskih Se velik del ostalih partizanskih tehnik. Takoj po vojni je postal direktor Mohorjeve tiskarne v Celju, a so ga že po treh mesecih, ko je delo lepo steklo, premestili na Okrožni ljudski odbor Celje za načelnika za trgovino in preskrbo za celjsko okrožje. Bogate izkušnje iz partizanov in smisel za organizacijo, so mu pomagali, da je v dveh letih vzorno uredil preskrbo na Celjskem, za kar ga je pohvalil sam minister za trgovino Vaupotič. Od julija 1947 je bil najprej tajnik, potem predsednik in spet tajnik Okrajnega ljudskega odbora Celje, dokler ga 1. februarja 1949 niso premestili na Ministrstvo za rudarstvo v Ljubljani. Tja se je, po neuspelem prvem zakonu, že preselil z Vido Cimer-man iz Maribora, ki jo je spoznal med službovanjem v Celju in se z njo poročil 7. januarja 1949. Kot namestnik večinoma odsotnega ministra je opravljal vse glavne posle. Veliko je hodil v Beograd k zveznemu ministru Svetozarju Vukmanoviču Tempu in uspel pridobiti precejšnja sredstva za obnovo slovenskih rudnikov. Uradniški aparat na ministrstvu zaradi uvajanja samoupravljanja in prenosa pristojnosti na rudnike zmanjšal s 180 na 36 delavcev! In končno, na Miklavžev večer leta 1950, je prišel v Velenje za direktorja Rudnika lignita. Rudnik je bil sredi investicije v novi jašek, vodstvo pa po večini nezanesljivo in nesposobno. Novi direktorje počasi okoli sebe oblikoval ekipo strokovnjakov na katere se je lahko zanesel, močno poostril disciplino, ter z lastnim zgledom / uradniki so dve leti odhajali na delo v jamo, Žganku je bil malokateri rudar kos pri delu/ delavce spodbudil k boljšemu delu, rudnik je postal v tistem času najsodobnejši v Jugoslaviji, skozi leta so proizvodnjo povečali za petkrat. Hkrati so zaradi potrebe po delovnih mestih za ženske in mlade, Gorenju odstopili za proizvodnjo stare rudniške kopalnice ter mu kasneje tudi zgradili prvo tovarniško halo v industrijskem predelu. Iz rudniških obratov so čez leta nastala nova samostojna podjetja - Vegrad, ESO, Komunalno podjetje, Sipak, Efe...; zgradili so počitniško naselje v Fiesi. Zaradi zavisti v republiki pa je sredi šestdesetih let propadel projekt Elektro kemijskega kombinata, kjer naj bi predelovali lignit v plin in umetna vlakna. Ob tonah izkopanega premoga je bilo v ospredju ves čas Zgankovo prepričanje, da mora tudi rudar imeti spodobno življenje, kljub temu, da je uradna republiška politika menila drugače. Zato je Žgank z lastno trmo, rudniškim in državnim denarjem, spobnostjo vodenja in korajžnim pogledom v prihodnost ter obkrožen s skupino dobrih sodelavcev in priznanih strokovnih institucij /arhitektov, urbanistov.../ začel graditi Novo Velenje: stanovanja, trgovine, Dom kulture, Delavski klub, Zdravstveni dom, Rudarsko šolo z internatom, hotel Raka, ceste, vodovod... Med potovanjem v Ameriki se je navdušil nad daljinskim ogrevanjem in po vrnitvi je Velenje prvo v Sloveniji dobilo toplovod! Največ z Udarniškim delom so regulirali Pako, gradbeni material za zgradbe, ki ga je bilo težko dobiti, so skladiščili celo v rudniških rovih; Tržnico so med gradnjo pred radovednimi pogledi zaprli z deskami - kajti vse to je nastajalo napol ilegalno, brez podpore večine slovenskega vrha. In 20. septembra 1959 je bila otvoritev mestnega središča! Močan rudnik, močno mesto in včasih že nesramno podjetni Žgank so bili trn v peti marsikateremu republiškemu funkcionarju/najbolj Mihi Marinku, takratnemu predsedniku Centralnega komiteja ZKS/, zato so ga po oblikovanju velenjskega ve-letrgovskega podjetja Veletrg, ki je grozilo postati prehuda konkurenca drugim v Sloveniji, obtožili nečistih poslov, v Ljubljani ga je sodišče oprostilo, pri čemer mu je predsednik senata celo čestital za dobro vodenje rudnika - na Marinkovo intervencijo pa so ga v Beogradu vendarle kaznovali z enoletnim prenehanjem delovnega razmerja - zvezni tožilec Hočevar je zadevo predal pomočniku, ker je bil na Žgankovi strani! Razočaran se je 1. januarja leta 1966 direktor Žgank umaknil v pokoj in za vedno iz zveze komunistov, kamor so ga kasneje še vabili, pa se ni dal več prepričati. Doma je odprl obrt za izdelovanje plastičnih izdelkov, ki jo je zaprl preden se je zaposlil v Gorenju. 1. maja 1969 je na pobudo Gorenja/Atelška in Jerihe/ postal predsednik Skupščine občine Velenje. Županoval je devet let in pol in to je bil drugi razcvet velenjske občine. Z občinskimi in republiškimi sredstvi, s sodelovanjem podjetij, s samoprispevki in udarniškim delom občanov so bili zgrajeni vrtci, šole, Rdeča dvorana, knjižnica, Nama, Tržnica, banka, predor pod Ša-lekom, ceste, pekarna, stavbe Rudarskega šolskega centra, Dom učencev, bazeni... Velenje je postalo vzor modernega socialističnega mesta, Žgank je bil kar štirikrat gostitelj maršala Tita, ki so se mu Velenjčani na Žgankovo pobudo leta 1977 oddolžili z velikim spomenikom. Leta 1979 je imel politike dovolj, za eno leto je šel še za direktorja na Zavod za urbanizem Velenje in se potem dokončno upokojil. Toda mirovati še vedno ni mogel in je postal za osem let predsednik Zveze združenj borcev Velenje. Vtem času so postavili dvaindvajset novih spomenikov, izdali knjigo o spomenikih ter barvni koledar, ki so ga prodali kar v 42 000 kosih in iz profita plačali večino obnovitvenih del na stavbi, ki je postala Dom borcev in mladine. Šele leta 1988 se je v zavetju svoje hiše predal drobnim radostim upokojenca. Zaradi svojih zaslug med drugo vojno in po njej je bil kar 12 let član Sveta republike, telesa, v katerem so bili najbolj cenjeni Slovenci. Je nosilec partizanske spomenice 1941, za svoje zasluge je prejel kar deset jugoslovanskih in slovenskih ordenov, spisek drugih pemembnejših odlikovanj in priznanj se pri številki petdeset še ne konča. Velenje se mu je leta 1984 oddolžilo za njegov prispevek k izgradnji s podelitvijo prvega naslova častnega občana in z zlatim grbom. In kaj je imela od njega družina. Nič, pravi sam. Kot je bil strog in nepopustljiv do drugih, takšen je bil do sebe in svojih bližnjih. Med službovanjem na rudniku so uspeli iti na morje vsega dvakrat in enkrat samkrat na kratek izlet. Prva velenjska leta, v časih splošnega pomanjkanja, sta z ženo redila prašiče in zajce, da je bilo mesa za domače in predvsem direktorjeve obiske, leta 1960 je /tega leta se je rodila Vidka, njen brat Lučo že šest let pred njo/ zgradil novo hišo, jo zaradi obrekovanj poceni prodal rudniku, živel z družino v njej kot najemnik in jo po upokojitvi spet odkupil... S politiko se že davno ne ukvarja več, čeprav je z vsem na tekočem, okoli ne hodi kaj dosti, pridejo pa k njemu radi njegovi zvesti prijatelji, okoli hiše postori še marsikaj, pridela dobra jabolka, redno prebira časopisje, vzame si časa za sprehod, za mika Naca in Zalo, skupaj z ženo, ki mu je vsa njuna skupna leta zvesta opora, pogledata kakšen film na televiziji. Pri debati o "zdravju" naše države se še vedno razburi - mu pa njegovo zdravje dobro služi, čeprav ga je pred leti klop skoraj spravil v grob, tu in tam pa mu ponagaja srce. Žgank je imel redko priložnost - iz nič ustvariti mesto - in izvrstno jo je izkoristil. Ne sam in tudi ne brez napak. Marsikdo se je zameril njemu in marsikomu se je zameril On, ki je imel moč in pogled vedno usmerjen daleč naprej. "Pri oblanju padajo oblanci!" pravijo Žgankovi poklicni kolegi mizarji... ■ U. Hrast 10 VAS MED VAMI 9. julija 1991 Naj bančna delavka Alenka Vreš Najboljša pot srednja pot Na drugi strani bančnega okenca v ekspozituri Banke Velenje v Šmartnem ob Paki dela dekle s kito, prijaznim pogledom in nasmehom. Slednjega najbrž tudi ob prebiranju uvodnih besed ne bo mogla povsem zadržati. Kajti, to dekle je mati, žena, gospodinja in od minulega četrta dalje med drugim tudi naj bančna delavka. Tako so določili naši bralci in bralke, ki so za Alenko Vreš poslali največ kuponov v akciji Opazili ste jih. Tiste, ki pogosteje zahajajo v omenjeno "denarnico", izbor ni presenetil, Alenko samo pa je pošteno. Šele v zadnjem krogu je izvedela, da je v igri. Presenetljivo jo ljudje prej na to niso opozorili. "Res sem vesela tega, veliko mi pomeni in hvala vsem, ki so glasovali zame. Moram priznati, da tudi pri vsakodnevnem delu na drugi strani bančnega okenca nimam občutka, da bi ljudje odhajali nezadovoljni. S strankami se dobro razumem in zame je pomembno njihovo zadovoljstvo. Delo z ljudmi je nekaj posebnega, kako je z denarjem, pa tudi sami dobro veste. Toda, če imaš rad to delo, ni ničesar pretežko. Že 16 let, kolikor časa sem bančna delavka, se trudim biti do strank prijazna, ne zadržana in kislega obraza, se z njimi pogovoriti, če to želijo in seveda pri uslugah, zaradi katerih pridejo v banko, biti kar najbolj diskretna." Nikoli si ne domišlja, da je ona na eni, stranke na drugi strani okcn-ca. Vedno je tam, kjer so one in iz lastnih izkušenj ve, da dobi kar tremo, če jo sprejme nekdo z neprijaznim obrazom, slabo voljo in podobnim. Ničkaj navdušena tudi sama ne bi bila, če bi ji kdo na glas hotel povedati nekaj, kar ni za druga ušesa. In zadeve v zvezi z denarjem sodijo med slednje. Vse to poskuša upoštevati v največji možni meri. Kot pribito drži, pravi, načelo, da ima stranka vedno prav in prepričana je, daje pri vsaki stvari - zaradi različnosti med ljudmi - najboljša pot srednja pot. Mimogrede Alenkina mama je bila prav tako bančna delavka in njeni nasveti ji pridejo še kako prav. Ne spomni se trenutkov, ki bi ji zaradi takšnih in drugačnih nerodnosti pri opravljanju dela zagrenili življenje. Nasprotno. Veliko je lepih in če bi se še kdaj odločala, kaj bi počela v življenju, ne bi rekla: "Tega ne bom nikoli več." Ji je povsem všeč, le deljen delovni čas je nekoliko moteč. A, življenje so si Vreševi uredili temu primerno in ne dovolijo, da bi jih to preveč razdvajalo. Razumejo mož, na srečo ima ob sebi še starše, dekletoma pa se za nekajurno popoldansko odsot- Alenka Vreš: "Vsak poklic ima prednosti in slabosti, za vsakega pa je dobro, če ga rad opravljaš. Sama ga." nost poskuša oddolžiti z branjem knjig, pogovorom ob koncu službe. "Malo prostega časa imam in tega porazdelim med družino, za vrt in okolico hiše, seveda bolj za razvedrilo kot obveznost, sama rada preberem kakšno knjigo. O ne, ne sodim med tistem, ki samo tarnajo in trdijo, da si zase ne morejo vzeti časa. Jaz si ga." Minulo soboto so Vreševi napolnili kovčke in iz domače udobja v Letušu krenili na dopust v zdravilišče. Dekleti nista navdušeni za morske užitke, njej pa je tudi tako prav. Prijeten dopust in če si lahko izposodimo nekaj besed TV novinarja Janeza Čučka, potem naj srečanje z Alenko sklenemo z željo: ostanite taki še naprej. ■ Tp KS Vinska Gora "v...................... Žejni krajani in zaraščena hiška Krajevni praznik v Vinski Gori je le še lep spomin, saj so krajani tudi tokrat pripravili bogato praznovanje, vseeno pa manj bogato, kot smo bili vajeni v preteklih letih. V kraju namreč marsikaj ni tako, kot bi si želeli tam živeči, a s prstom je na krivca skoraj nemogoče pokazati. Splet okoliščin je pač tak, da država s počasnim sprejemanjem nekaterih sprememb na področju lokalne vanje krajevne skupnosti, sem bil prepričan, da bo v tem obdobju narejena premoženjsko-delitvena bilanca med občinama Žalec in Velenje, da bomo vse državne opravke lahko urejali v Velenju, ali pa imeli v kraju vsaj pisarno upravne enote. Prepričan sem bil, da bomo imeli sprejete vse prostorsko ureditvene akte, brez katerih ni možno načrtovati razvoja kraja, tudi na komunalnem področju Vsak torek lahko krajani Vinske Gore urejajo upravne zadeve v novi, sodobno urejeni pisarni samouprave v praksi ustvarja marsikateri problem. Vinska Gora je učni primer zgoraj omenjenega. Predsednik sveta KS Franc Špegel o tem pravi: "Ko sem se pred letom in pol odločil, da skušam s svojimi sodelavci v dveletnem mandatu ustvariti neko normalno delo- V Pesju praznujejo krajevni praznik Športna srečanja in pot do svetlobe Krajani Pesja vsako leto 7. julija praznujejo svoj krajevni praznik. Thdi letos ga bodo obeležili, a bolj skromno, saj večje praznovanje pripravljajo prihodnje leto, ko bo dokončana tudi izgradnja razsvetljave v celotnem naselju. Večino športnih srečanj, s katerimi bodo obeležili praznik, bodo izvedli jutri. Pričela se bodo ob 9. uri. Ce bo vreme slabo, jih bodo izpeljali dan kasneje. Predsednik sveta KS Anton Košir nam je povedal, da bodo prav v teh dneh pričeli z nadaljevanjem izgradnje razsvetljave v zahodnem delu Pesja, saj je v vzhodnem že končana. Poleg tega so ob prazniku tamkajšnji gasilci že izpeljali tekmovanje za pokal krajevne skupnosti, ob koncu tega tedna pa pripravljajo še balinanje med občino Šmartno ob Paki in balinarji iz Pesja. Izpeljali bodo tudi streljanje z zračno puško in kegljanje na ruskem igrišču. »Za izgradnjo razsvetljave smo 15. junija pridobili vso potrebno dokumentacijo, sedaj bomo torej nadaljevali izgradnjo razsvetljave. Imamo nekaj težav, a do jeseni verjamem, da jih bomo premagali. Do takrat bomo tudi sredstva, ki so nam namenjena, hitro in dobro izko- sem si zamišljal manj zapleteno reševanje najnujnejših primerov. Po izrednih prizadevanjih pa nam je uspelo, da sta se občini le pričele pogovarjati o premoženjsko-delitveni bilanci. tako lahko sedaj vsak torek naši krajani urejajo najnujnejše državne zadeve v pisarni Upravne enote Žalec v Vinski Gori. Uredili pa smo tudi kar nekaj infrastrukturnih težav." Tako so letos v kraju uspeli skupaj z MO Velenje sanirati nastale plazove na Janškovem selu, krajani pa so tudi s svojimi denarnimi prispevki pripomogli, da so sedaj asfaltirani vsi več let željeni odseki cest. Do posodobljene ceste so prišli tudi krajani južnega dela Pirešice. "V ponos nam je lepo urejeno pokopališče in mrliška vežica. Toda tudi tu bo potrebno še marsikaj postoriti, da bo izgled in funkcionalnost še boljša. Se posebej si želimo ograditi pokopališče, da ga s tem zavarujemo pred sprehajanjem živali po njem," je dodal Špegel. "Velik korak naprej smo naredili tudi na področju 1 vodooskrbe. Izdelan je projekt, po katerem bomo ob pomoči zainteresiranih v nekaj letih pripeljali zdravo pitno vodo v vsako gospodinjstvo v kraju. Uspeli smo dokončati vodohram pri Arliču, žal pa je pomanjkanje vode v sušnih obdobjih I ogromno, saj gasilci dnevno pripeljejo tudi po 6 cistern i vode." Ta problem bi radi v kraju rešili vsaj do konca leta. Ob koncu pa še to. Pred časom smo pisali o hiški v Vinski Gori, ki jo je lastnica zapustila MO Velenje. Takrat so ob njej živele le kače. Tudi sedaj je tako, le dajo obdaja zelo visoka trava, ki je nihče ne potrebuje, zato je brezplačno ne želi nihče pokositi. MO Velenje je namreč po tem, ko je Zavoda spomeniško varstvo po intervenciji Boruta Koruna ugotovil, da je hiška zaščitena, izgubil resnega kupca. Tako objekt propada, zemljišče je zapuščeno, krajani pa se zgražajo. Franc Špegel je zatoHj mestnem svetu že podal pota-do, da lastništvo prenesejo Da krajevno skupnost, ker je menil, da bo morda potem lažje upravljati in vzdrževati! zemljišče. ■ Bojana Špegel Anton Košir: "Večje praznovanje bomo pripravili prihodnje leto, ko bo ves kraj že razsvetljen." ristili.« Krajani tudi v Pesju pomagajo pri izgradnji razsvetljave, brez tega ne gre. Sproti namreč sanirajo traso, posadijo travo in zelenje. Pred časom smo pisali o težavah na športnem igrišču v Pesju, kjer so celo zaklenili gole, da bi tako odgnali tiste, ki jim niso pustili več gojiti nogometa. Izvedeli smo, da goli niso več zaklenjeni in da bodo čez poletje poskušali igrišče vsaj za silo urediti. Obnovili naj bi tudi ograjo in okolico igrišča, zato računajo, da bo jeseni igrišče že primerno za športne aktivnosti. ■ bš Opazili ste jih Kdo bo naj slascicar(ka)? NAJ SLASCICAR(KA) Glasujem za.............................. Moje ime in priimek Naslov ..........................Pošta................ Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. V mesecu juliju iščemo novo naj osebnost. Tako kot v prejšnjih akcijah boste o tem, kdo bo naj slaščičar, slaščičarka odločili vi, naši bralci in bralke. Prepričani smo, da vas tu in kdaj, sploh v dopustniškem času, pot vodi do slaščičarne, kjer vam izpolnijo želje po sladkem poobedku, pa naj si bo to kos dobre torte, kremna rezina ali kepica sladoleda. In ker je bila sladica ne le lepa na pogled, ampak tudi zelo okusna, boste morebiti slaščičarja, slaščičarko nagradili. Povprašali boste za njegovo ime, ga zapisali na kupon, objavljenem v našem tedniku in ga poslali v pismu ali na dopisnici na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih. Danes objavljamo drugi kupon za naj slaščičarja, slaščičarko in v prihodnji številki vam bomo morebiti že povedali, kdo si po vašem mnenju zasluži vašo pozornost. Tajna - Brunski vrh Razumevanje obrodilo sadove Med tiste, ki so se konec prejšnjega meseca še posebej veselili, spadajo tudi prebivalci na Brunskem vrhu. Sam kraj sicer spada pod Občino Žalec, vendar je velik del važnih življenjskih funkcij tam živečih prebivalcev in lastnikov vikend hišic povezano z Mestno občino Velenje. V soboto so svečano predali v uporabo posodobljen in asfaltiran odsek ceste iz Tajne na Brunski vrh v dolžini 1600 metrov. Celotna naložba je veljala 16 milijonov tolarjev. Kljub izdatni pomoči Mestne občine Velenje in Občine Žalec,je moral vsak uporabnik, teh je devet, prispevati po 500 tisoč tolarjev in opraviti 700 delovnih ur. Rezanje svečanega traku je pripadlo domačinoma ga. Cirili Brunšek in g. Cirilu Plešniku. G. Niko Kra-jnc, župnik iz Andraža, pa je opravil blagoslovitvene svečanostim obenem blagoslovil tudi delno obnovljeno Brunšekovo kapelo, zgrajeno v času vladanja cesarice Marije Terezije. ■ M. H. julija 1998 VRTILJAK MS VAS 11 Skok čez kozo je edina prireditev, kjer morajo mladi piti na komando. Najboljši so deležni še aplavza. Ampak to je običaj, pravijo. Bog ne daj, da bi kdo pomislil, da je to kakšno navajanje na pitje. To žc zna- Obrambo pred točo smo ukinili. Krajani mnogih delov Slovenije so' se letos lahko že večkrat prepričali, da toče še nismo. Kjer se prepirata dva ima?! levo in desno N a, s - CU&Ki. V letošnjem rudarskem prazniku v Velenju je bilo nekaj simbolike. Nad prireditvenim prostorom so se občasno zbirali dokaj temni oblaki. kdo le dobiček Eden blaženi ne naredi blaženega že celega naroda. Prav v teh dneh, ko v mnogih bankah govorijo o velikem ustvarjenem dobičku, so banke znižale obresti na denar, ki jim ga stranke zaupajo v hrambo. Ne pa tudi za tistega, ki ga strankam posojajo. Zato je dobiček bank seveda moč pričakovati tudi vnaprej. ----------------- Slišimo, naj bi se nadaljnje obnove 'i''1 1 ... 1 im in Luearni lotili jeseni. Dela naj bi h.<- : ■.....: : - .. . ■ . ■ . " ' •• bo teklo. kol bj moralo. - - i\.\ x< ■-..,.. .' '.v, ju ni nikoli zlcfcl s proge. Je pa med enim .. - s--. K ka jc tudi v tem. da je skakal sam, vozil pa ne. K".: >. •!> • J ! ."J ; sabo narazen spravlja! REZANJE ŠOŠTANJA Denimo, da imate soseda, s katerim se ne razumete najbolj. Zamislite si potem, da ste na svoji zemlji, recimo tik ob cesti, postavili lepo, visoko obcestno svetilko. Nekega dne pa bi vaš sosed (nebodigatreba) pripeljal k tej svetilki varilni aparat, "prišvasal" na vašo luč železno uho, vanj vtaknil verigo, jo zaklenil z žabico in ta debela pocinkana veriga, ki bi bila pripeta na vašo luč, bi preprečevala dostop na rvjegovo zemljo tako, da tudi vi ne bi mogli na svojo! Razumljivo je, da bi sosed čuval svoje zemljišče, a da bi ga čuval tako, da bi pri tem poškodoval vašo lastnino in vam preprečil hoditi po vaši zemlji, ta bi bila pa prehuda! Prepričan sem, da bi nemudoma vzeli "fleks" in en, dva, tU bi s svoje luči odrezali privarjeni tujek in potem bi mogoče soseda še tožili za poškodovanje tuje stvari. No, takšnih primerov skoraj ni, saj sosedje, tudi če so sprti, le pazijo, da ne posegajo na tujo lastnino. Povsem drugačna pesem pa je, kadar je namesto živega človeka soseda občina ali država. Vsaj pri nas v Šoštanju je tako. Nenavadno je, da se ljudem zdi veriga pred bivšo bencinsko črpalko samoumevna. Znano je, da je "neznanec" tako preprečil nadležno mu parkiranje na prostih parkirnih površinah samo zato, ker so te pač domnevno njegove. Zato se v takšno muhavost niti ne bi smeli vtikati, toda domnevni lastnik je naredil natančno to, kar sem opisal prej. Pripeljal ja varilni aparat, navaril na svetilko javne razsvetljave kovinsko uho, vanj priklenil debelo pocinkano verigo in jo napeljal preko uvoza na bivšo črpalko tako, daje hkrati presekal pot po javnem hodniku tistim pešcem, ki gredo od Kajuhovega doma proti mostu, ki vodi na Trg bratov Mravljakov. Kot že rečeno nič ne moremo protestirati, če ljudje zaščitijo zasebno lastnino pred vsiljivci. Žal pa si nekateri domišljajo, da sedaj, ko je demokracija, lahko počnejo kar hočejo. Če bi gledali teoretično, je domnevni lastnik ali kdorkoli je tisto verigo pri bencinski črpalki potegnil preko ceste, v bistvu preprečil vožnjo po javnih površinah. Dejstvo je namreč, daje kUub spremenjenemu lastništvu zaverižena pot še vedno javna pot ta da je objekt ob tej poti uradno še vedno bencinska črpalka, M pač ne obratuje. Do sedaj namreč še nihče ni izvedel postopka za spremembo namembnosti tega objekta ob Baki. A kot rečeno, to je teorija, v praksi pa se ve, da tam ni več črpalka, daje objekt prišel v zasebno lastnino in da je v našem pravnem stanju (kakršno le-to je), lastnik lahko povsem neovirano napeljal verige po javnih površinah. Z verigo zamejen prostor, kije Šoštanju v sramoto, predstavlja realno nevarnost tako za pešce kot tudi za mladež, ki se v poletnih dneh rada razgibava z "rolerji". Nevarna pa je tudi za vozila, saj bi nepoučen voznik avtomobila prav lahko spregledal verigo, ki je napeljana preko ceste. In nenazadnje, vprašamo se lahko, kaj delajo tisti, ki so odgovorni za prometno varnost in obcestno signalizacijo. Ob tem se lahko spomnimo, kako radi so nekdaj policisti ravno s tistega mesta preganjali in kaznovali šoferje, ki so parkirali pri slaščičarni na drugi strani ceste. Medtem ko v Velenju vlagajo napore in sredstva v širitev parkirnih površin in tako tudi skrbijo za urejeno podobo mesta, smo pri nas soočeni s samovoljo in paradoksi. Besede mičejo, vzgledi pa vlečejo, pravi naš pregovor. 15ako ni čudno, da nek posameznik z verigo preprečuje dostop na javne površine, saj so si na drugi strani tudi občinski privoščili, da So z železno zapornico presekali pešpot samo zato, da je lahko "županova" kočija pod streho. Na takšen način občinski poglavar seveda ne more razumeti stisk udeležencev v prometu in neurejenosti prometne infrastrukture v Šoštan-še posebej, če državni funkcionarji - policisti pogosto j "stražijo", da kakšen nepridiprav ne bi "zaparkiral" občinske lagune. „, ■ Perorez i I *et Se še spomnite Toneta Šelige? Pred leti je bil precej znan Ve-lenjčan, med drugim tudi na čelu frontne organizacije, potem pa je še pravi čas spoznal, da se bo treba lotiti česa donosnejšega kot je politika. "Pristal" je pri Pivovarni Laško. "Je bilo in bo," pravi. Kaj? piru, jasno. Zobozdravnik rešil sejo! Samo en sam, en samcat svetnik, je bil premalo za sklepčnost na četrtkovi nadaljevani seji Sveta Mestne občine Velenje. Seveda so ga iskali in seveda so ga tudi našli! Iz zobozdravstvene ordinacije so "potegnili" Ivana Janežiča (ZLSD). Dobesedno. V času, ko je seja trajala, in ko je svetnik "vzdrževal" sklepčnost, pa je (tako govorijo zlobni jeziki) okoli občinske stavbe tekal in se držal za zob pacient, ki pa mu navkljub trudu ni uspelo s seje "spuliti" zobozdravnika. Treba si bo nabrati moči za jesen, so sklenili trije - Tone Lovrec (SKD), Tone de Costa (SDS) in Mirko Lorger (SDS) po zadnji seji Sveta mestne občine Velenje. Ampak vsi trije ne bodo šli na dopust istočasno, ker bo treba paziti, kaj bo delala konkurenca čez poletje, da ne bo septembra kakšnih presenečenj. "Jaz se javim za dežurnega," je dvignil roko Lorger. "Sprejeto", sta si oddahnila druga dva. jih kuga prizadela, vendar ta možnost ni izključena, saj so leto prej Turki posebno grozovito divjali po Šaleški dolini, ko so se s Koroške vračali proti Celju. Prvič kugo v Šaleški dolini neposredno omenja lastnik velenjskega gradu Baltazar Wagen v nekem pismu iz leta 1580. V njem se Wagen razburja zaradi pogostih romanj k cerkvi Sv Uršule na Plešivcu in opozarja, da se je v Velenju pred približno tremi leti kuga že razširila. Velenjčani naj bi torej po besedah Baltazaija Wagena kugo prestali okrog leta 1577. V tej zvezi je zato zanimiv Valvasorjev podatek o kugi na Kranjskem leta 1576. Druga omemba kuge v Šaleški dolini je povezana z Wagen-ovim naslednikom na velenjskem gradu Baltzarjem Heritschem. Ta je leta 1600 pred kužno nevarnostjo svaril škofa Tomaža Hrena, ki je tega leta na belo nedeljo nameraval priti v Velenje na čelu procesije, v kateri naj bi bilo kar 10.000 ljudi. Ob tem naj bi škof prevzel v roke velenjsko cerkev Matere Božje, ki je bila od leta 1575 v protestantskih rokah. Seveda je mogoče, daje Heritsch, kije bil vnet protestant, s svarilom o kugi skušal zadržati škofov prihod in prevzem cerkve. Iz drugih poročil pa vemo, daje kuga leta 1600 zares razsajala po celjski okolici. Pri cerkvi Sv. Duha v Celju so tedaj vsak dan pokopali po pet, šest ali še več ljudi, ki so umrli za kugo. V 17. stoletju se je kuga dvakrat pojavila v Šoštanju oz. v njegovi okolici. Obe poročili sta zelo skopi, tako da tudi tokrat ničesar ne izvemo o obsegu epidemije. Prvo poročilo se nanaša na leto 1625, ko je škalski župnik Martin Ebenperger poročal škofu Hrenu, da se je v hiši njegovega brata, kije posedoval Pungartnikovo hubo pri Šoštanju, pojavila kuga. Nov val kužnih epidemij je zajel celo celjsko in ptujsko pokrajino ponovno v letih 1644 do 1646. Tedaj je v okolici Celja za kugo umrio 400 ljudi, v Vojniku 127 (gotovo pol prebivalstva), in v laški gospoščini 706 ljudi. Kuga je tedaj divjala tudi v Šmarju, Šentjurju in pilštanjski župniji (Kozje) in tu pomorila okrog 4500 ljudi. Zapis v šoštanjski krstni knjigi iz tega časa sporoča le, da se je "leto Gospodovo 1647 zaradi divjajoče kuge v nesreči in žalosti začelo". Zanimiv spomin na čase "kužne nevarnosti" je tudi kužno znamenje, ki so ga v Velenju postavili v spomin na eno izmed prestanih epidemij. Znamenje je nekdaj stalo ob poti iz trga k cerkvi Sv. Martina, nekje v bližini Osnovne šole Anton Aškerc. Žal so znamenje leta 1950 neznanci zaminirali in ga močno poškodovali, vendar se iz nekaj ostankov znamenja da razbrati, da je znamenje postavil Anton Pirtošek (Antonius Pirtosec). Letnica je le deloma čitljiva (najbrž 1776), vendar se je tedaj kuga iz Evrope že umikala; poslednji znani epidemiji kuge sta bili pri nas leta 1711 in 1717, tako da je znamenje morda spomin na kakšno drugo epidemijo. "Ti, a ne veš, da pride velenjski župan?" se je začudil Herman Arlič, eden najbolj glasnih Škalčanov in najbolj prepričanih SLS-jevcev, ko sije na vaški olimpiadi ogledoval opravo Vlada Videmška, zaposlenega v Mestni občini. "Pa, kaj, če pride?" se je ta začudil. "Ne vem, ne vem, če mu bo všeč tvoja majica. Jaz bi se na tvojem mestu držal kje bolj zadaj," mu je za vsak slučaj svetoval Arlič. Piše: mag. Jože Hudales Že v prejšnih paberkovanjih smo opisali kako je bilo življenje naših prednikov zaznamovano z lakoto, boleznijo in smrtjo. Žlasti s poslednjo so se srečevali na vsakem koraku in smrtna kosa je kosila vsepovsod in ni mnogo izbirala. Matične knjige za župnijo sv. Martina v Velenju kažejo, da je smrt še v 19. stoletju skorajda vsako leto obiskala to ali ono hišo in če je prizanesla eni domačiji, se je zagotovo oglasila pri sosedu. Zlasti hudo je bilo seveda ob različnih epidemijah, ki so bile še vse do 20. stoletja zelo pogoste. Prva taka epidemija azijske ali bubonske kuge se je pojavila leta 1347 in v slabih treh letih dospela od južne Evrope do Islandije. Po današnjih ocenah je pobrala vsaj tretjino evropskega prebivalstva. Pri tej epidemiji je šlo za kugo, ki seje pokazala z otekanjem limfnih žlez, močnim glavobolom, apatijo in slabostjo. Ko je dozorela, so se po vsem telesu izpustili veliki gnojni buboni. Bolnik s takšnimi znaki je najkasneje v tednu dni umrl. Druga pogosta oblika kuge je dobila ime Antonov ali sveti ogenj in je povzročila, da so posamezni deli telesa postali črni in gnili in so odpadli. Tudi ta je bila smrtna. Verjetno že ta prva epidemija kuge prebivalcem Šaleške doline ni prizanesla, čeprav sočasna poročila naših krajev posebej ne omenjajo. Na slovenskih tleh se je pojavila leta 1349 in se razširila predvsem v celjski okolici in na Koroškem. Imela je lahko delo; te kraje je namreč leto poprej prizadel silovit potres, sledila mu je velikanska jata kobilic, ki je požrla vse, kar je bilo zelenega. Ko je kuga delo končala, so za njo ostale izumrle vasi in mesta, v katerih je le še tu in tam ostal živ človek. Tedanji kronisti so zapisali, da sta obrt in trgovina povsem prenehali, ljudje so se zatekali v gozdove in polja so ostala neobdelana. Tudi naslednja večja epidemija kuge je pustošila v bližini; po dveletni suši, ki je zahtevala mnogo žrtev in po turških vpadih, so se leta 1474 pojavile še kobilice in takoj za njimi kuga. Največ ljudi je za kugo umrlo v Laškem in v Zgornji Savinjski dolini. Šaleška dolina ni posebej omenjena med kraji, ki bi 12 KAS CAS VI PIŠETE 9. julija 1998 Esmeralda : Nogomet Kdo bo zmagal? Odkar seje pričelo svetovno prvenstvo v nogometu v Franciji, v dnevnih sobah nekaterih družin kar grmi, kajti bije se velika bitka za " krono " - daljinski upravljalec. Dvoboj poteka med privrženci 22 moških, ki tekajo za žogo ter privrženci zelo priljubljene mehiške nadaljevanke. Ponavadi bi mamice in hčerkice raje gledale Esmeraldo, atiji in sinčeki pa raje nogomet (vendar ne v vseh primerih). Ker so tekme na sporedu istočasno kot priljubljena limonada, se takoj vname prepir. Esmeralda je med državljani povzročila takšno manično gledanost, da so v času predvajanja epizode, ulice in trgovine bolj kot ne prazne, to jeza nas negledalce priljubljene ženske, ki večino časa preživi v zeleni obleki, dobra stvar. Tako, da je trenutni rezultat 1: 0, za Esmeraldo. Seveda pa so tudi nogometne tekme komu v napoto. Tisti, ki niso ne prvrženci prepotenih tekačev za žogo in ne privrženci nadaljevanke, so v najslabšem položaju. Ker zadnje tekme dneva potekajo v večernjih urah, takrat ko so kakšni filmi ali druge oddaje je to neprijetno za njih. V času Esmeralde pa ni na sporedu nič zanimivega. Tako, da Esmeralda vodi z 2 : 0. In to bi nekako tudi bil končni rezultat. O doživljanju te bitke smo vprašali velenjsko mladino in dobili takšne odgovore: Miha, 24 let: Doma se ponavadi ne kregamo, vendar v času Esmeralde ali nogometa se pa vedno vname prepir. Mama je bolj športno usmerjena in zaradi tega raje gleda nogomet, sicer pa navija za Jugoslavijo. Oče pa je bolj za Esmeraldo in ker nihče od njiju ne popusti mečeta kovanec in kdor dobi, potem gleda tisto, kar lioče. Dani, 16 let: Mama in oče oba rajši gledata Esmeraldo, če pa sta popoldan v službi pa jima moram snemati, da bi si jo naslednji dan jahko ogledala. Ana, 16 let: Moja starša se zaradi tega ne kregata, ker imamo dva televizorja, sicer pa mama rajši gleda Esmeraldo kot ata, on rajši gleda nogomet. Boštjan, 17 let: Pri nas doma rajši gledava Esmeraldo midva z bratom in mama, oče pa gleda nogomet. Ker imamo dva televizorja, se zaradi tega ne kregamo. Bitka med Esmeraldo in nogometom bo potekala do konca svetovnega prvenstva, zato da bi pomirili strasti, vam priporočamo, da če še nimate, da si čim prej kupite še en televizijski sprejemnik. ■ Edin Biščič, foto: Gregor Katič (NT) Esmeraldaaa... Ford za gospo Ivo iz Ponikev Oznaka: U-KNAP? Uganka je razrešena, odgovor na vprašanje, čigava je izžrebana vstopnica, kije nekomu prinesla nov avto ford fiesta na reviji smučarskih skokov v Velenju, pa že tudi znan. Z njim se bo vozila medicinska sestra, ki dela v zavodu Prizma Ponikve, zavodu, kjer delajo z invalidno mladino, Iva Hren! Ponikve, od koder je doma, so blizu Ljubljane, dišijo pa, kot je rekla, že malo na Dolenjsko! Z njo smo se srečali na skoku čez kožo. Večer prej je zvedela od prijateljev Albrehtov iz Velenja, s katerimi si je revijo skokov, nočno tekmo, tudi ogledala, da je bila prav njena vstopnica "najboljša". "Nisem še prišla čisto k sebi, sem pa vesela, zelo zelo vesela. Avtomobila nimam, vozniški izpit imam ..." Torej je avto prišel v prave roke. Iva nam je povedala, daje pri prijateljih v Velenju večkrat, da bodo ti njeni obiski kronani tako dragoceno, si pa ni mislila. Nekdo, ki je slišal, o čem se pogovarjamo, ji je predlagal, da avto registrira z oznako U-KNAP. Morda ga bo res in morda bo prav ta oznaka na slovenskih cestah navajala ljudi na vprašanje, no, le kaj pa to zdaj pomeni? Iva bo vedela. ■ mkp Ribiška družina Mozirje Prvo spominsko tekmovanje Člani mozirske ribiške družine bodo v soboto, 11. julija, izvedli prvo ribiško tekmovanje v spomin na dolgoletnega člana družine, vzgojitelja mladih, tekmovalca in ribiškega sodnika Milan Kojca starejšega. Na sobotno tekmovanje so povabili vse najboljše slovenske športne ribiče. "Joj, saj še sploh nisem prišla do sape," je rekla Iva Hren iz Ljubljane družionskemu prijatelju iz Velenja. Vozila bo ford fiesto. (foto: vos) Spominsko tekmovanje bo poslej vsako leto, z letošnjim pa člani RD Mozirje želijo obuditi tudi "dan savinjskih ribičev," ki so ga ribiči pripravljali do leta 1970, v naslednjiii letih pa opustili. Sobotno tekmovanje bodo ob ribniku pri Savinjskem gaju začeli ob 9.00, ob 12.00 bo na vrsti podelitev priznanj in nagrad, ob 14.00 naprej pa bo družabno srečanje ribičev in vseh ljubiteljev ribolova s prijetnim razvedrilom in dobro ponudbo. Ribiška družina Mozirje sicer šteje 172 članov ter 60 mladincev in pionirjev, upravlja s celotnim porečjem Drete ter s Savinjo od Grušovelj do Letuša in ribnikom ob Savinjskem gaju, ob vseh dosežkih pa se veselijo tudi tekmovalnih uspehov. Na letošnjem regijskem tekmovanju so člani in mladinci ekipno osvojili tretji mesti, pionirji so bili drugi, regijski prvak med člani pa je postal Stane Weiss. Koncert Slovenske filharmonije Recimo, da se v Velenje na miren četrtkov julijski večer v dveh avtobusih pripelje z vsemi potrebnimi instrumenti, vključujoč harfo in zvonove, orkester Slovenske filharmonije. Pridruži se mu pri nas dobro znani dirigent Loris Voltolini. In njemu priljubljena sopranist-ka Ana Pusar - Jerič. Recimo, da miren večer še pomiri dež in da se gostujoči orkester udomači v Domu kulture. Nekaj dni prej je igral na otvoritvi Festivala Ljubljane, dan prej pa je odpiral Poletje v Stari Ljubljani. Odloči se v okviru Imaga Slovenije, Podoba Slovenije, program ponoviti na malo bolj eksotičnih lokacijah kot je Velenje. Na programu so odlično simfonično delo Bela Krajina Marijana Kozine, priljubljena uvertura iz Wagnerjeve opere Tannhaeuser, nato Moč usode Wagnerjevega italijanskega sodobnika Verdija in slavnostna Uvertura 1812 z zvonovi in topovi Čajkovskega. Vmes dvakrat poseže sopranistka z arijami iz zgoraj navedenih oper. Na eni strani prikupne ljudske melodije iz Bele Krajine, na drugi Napoleon z marsejezo. Na eni Wagnerjeva mitološkost, na drugi pa usodna moč Verdija. Vse na pladnju, okrašeno s prikupnimi svečkami, ki so se skrivale pod streho Kulturnega doma. In malo ljudi, ki so se trudili z močnim ploskanjem delati vtis, da jih je bilo več. ■ Urška Šramel Hvala vam, dragi Škalčani! V soboto, 4. julija, smo bili že osmič zapovrstjo gostje vsakoletne vaške olimpiade v Skalah tudi tisti Škalčani, ki smo bili primorani že pred desetietji zapustiti svoja domača ognjišča zaradi ugrezanja tal, ki je nastopilo kot posledica rudarjenja. Težko je bilo zapustiti svojo rodno vas, vendar smo se bili primorani vklopiti v svoja nova bivalna okolja, kamor nas je nekdanje sovaščane in sosede umestila možnost pridobitve nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Nekateri so se odselili že pred štiridesetimi leti, mnogi nekaj let kasneje, vsi pa smo vsako drugo leto vedno znova prijetno presenečeni, ko nas organizacijski odbor vaške olimpiade in krajevne skupnosti Škale povabi medse in nam s to prijazno gesto vedno znova potrjuje, da nas niso pozabili in da želijo ohraniti stike z nami. Hvala Vam, dragi naši Škalčani, še posebej pa prizadevnima organizatorjema Bojanu Miklavžinu in Hermanu Arliču ter škalskemu poetu Dolfetu Lipniku, ki nam je posebej za sobotno srečanje posvetil svoje stihe in katerega pesniško zbirko so nam poklonili organizatorji v spomin na naše osmo srečanje. Tudi nas je ob tem rahlo navdala pesniška inspiracija, zato dovolite, da Vam v zahvalo namenimo miselni utrinek v stihih. Pod Lubelo so od nekdaj kraljevale vsem drage in ljube nam Škale. Na gričku prelepem je cerkvica stala, svetemu Juriju svoje zavetje je dala. Pa sreča za nek'tere je kma! ugasnila, zato da b' industrija svoj premog dobila, nas pridni rudarji so izpodkopali, a kmetje nad njimi so bridko jokali. Ni lahko pustiti vse, kar si ustvaril, za življenjski si cilj svoj postavil, kot na dvorišču pojavi se ti razpoka, v duši te trga in srce ti joka! Smo v soboto veseli spet skupaj se zbrali, lepo, da smo v vašem spominu ostali, saj Škalčani vedno smo skupaj držali, čeravno pod nami so rove kopali! Ponosni na Vas smo, ker se niste uklonili, ste nove si Škale zgradili, za nas ni je lepše utehe, kot spremljati Vaših naporov uspehe! ■ V imenu izseljenih Škalčanov Jože Aristovnik MNENJA IN ODMEVI Prvi tabor RK Gorenje V Umagu 68 velenjskih otrok Ob koncu selektivnega dela v sezoni 1997 - 98 smo se v Rokometnem klubu Gorenje odločili za enotedenski tabor v Umagu. Delovno geslo tabora je bilo "brez tehnike ni taktike, namen pa druženje mladih rokometašev ob izpopolnjevanju rokometnega znanja. Idejni in strokovni vodja tabora je bil Branko Dobnik, ki je v klubu zadolžen za koordinacijo dela z mlajšimi selekcijami, za organizacijo pa sta skrbela Srečko Dobelšek in Dare Bujan. Na taboru je sodelovalo 68 mladih rokometašev, ki so bili razvrščeni v pet starostnih skupin. Za njih so skrbeli trenerji Branko Dobnik, Tomaž Juršič, Srečko Meolic, Ivan Vajdl in kot gost Adi Hudarin. Jožica Peter-lin, Tina Vizovišek in Marija Dobelšek so sodelovale kot anima-torke, Gorazd Hostnik in Dejan Golčar pa v funkciji tehničnih vodij. Delovni dan se je začel ob 7.uri. Po zajtrku je bil dopoldan- ski trening na treh zunanjih igriščih in v športni dvorani. Po treningu je vsem prijala osvežitev v morju, za tem kosilo in popoldanski počitek, pred večernimi tekmami pa spet razvedrilo na plaži. Večerji so sledili družabni večeri z različnimi nagradnimi igrami. Bivanje v Umagu smo popestrili z vožnjo z ladjo, na kateri smo tudi večerjali. Priredili smo tudi revi-jalno tekmo med igralci in vaditelji, izid pa je bil neodločen. Ob koncu so vsi udeleženci prejeli spominske diplome in fotografije in se z nasmejanimi obrazi vrnili v Velenje. ■ S.D. Skupni posnetek 68 mladih rokometašev in 11 spremljevalcev Odgovor Prispevku koalicije političnih strank SDS, SKD in SLS,ki jo vodi in podpisuje prispevke v njenem imenu g. F. B., objavljenem v Našem času 2.7.1998, pravzaprav ni kaj odgovarjati. V prispevku ni vizije, nobenega programa in nobenega predloga, razen kritike, da tisti, ki danes upravljajo državo, niso dobri, da jih je zato potrebno zamenjati. S tem se deloma celo strinjam. Čudno pri tem je - in na to želim opozoriti - daje ena izmed strank koalicije v Velenju že ves čas, odkar živimo v svoji samostojni državi Sloveniji, tudi vedno ena izmed strank koalicije, ki upravlja državo. S sestavo prve vlade po proglasitvi samostojnosti Slovenije pa so stranke pomladi torej same, te so sedaj v Velenju koalicija, upravljale, zlorabljale in izrabljale (po terminologiji pisca) državo. Pisca članka velja spomniti, mar misli, da tega ljudje ne vemo, da je tudi danes v tem mandatu na krmilu države v (nenačelni) koaliciji SLS (so)odgovorna za prav vse, kar v članku kritizira pisec. Res pa tudi je, da je taista koalicija, ki ji predseduje g.Franjo Bar-tolac, dobila mandat, da v občini Velenje (leto 90), upravlja občino, pa tega ni bila sposobna. Izvršni svet je pod vodstvom pisca članka, g.Fra-nja Bartolca, leta 92 odstopil. Modrost, ki jo danes ponuja Sloveniji (ali res) -Velenju, je očitno nastala po odstopu, po obdobju, v katerem tedanja koalicija ni bila sposobna voditi, upravljati in opravljati poslov, ki soji bili zaupani pri vodenje občine Velenje. Marsikaj v članku pa drži, vendar je bilo tako določeno v času, ko je DEMOS (njegovi člani so tudi vsi po vrsti bili stranke, ki danes v Velenju tvorijo koalicijo) v parlamentu in v vladi postavil temelje denacionalizacije, tržnih pogojev proizvodnje, lastninskih odnosov (kapitalizma po pisčevem), produkcije, socialne varnosti, pogojev življenja... in še bi jahko naštevali. Za zgodovinski spomin je kar prav, da večino nadlog, ki jih omenja pisec v članku, pripišemo "uspešnim" rešitvam DEMOSA, predvsem pa pomladanskim strankam, to je koaliciji SDS, SKD in SLS. Umazano se mi zdi terjati razrešitev problemov sedanjosti (od koga), za prihodnost, pa tega ne narediti v velikih koalicijah SLS v temu mandatu, SKD v prejšnjem, in SDS v prvi vladi. To, da je takšna koalicija vedno imela potrebno večino tudi v parlamentu, je upam jasno tudi piscu. Strinjam se, da sedanjost vedno prav odloči. Na volitvah in z mandati! Tudi napake popravlja. In zato je prav, da tistim, ki so imeli možnosti, pa niso bili sposobni opraviti zaupanega dela (ali pa tega niso hoteli), ne damo možnosti. Stari slovenski pregovor pravi: Kar se Janezek nauči, to Janez... ■ S.M. HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Ce bi bilo vse tako, kot bi moralo bili, bi se vi sedaj veselili življenja in dni, ki so pred vami. Tako pa čisto do konca ne boste vedeli, kaj vas čaka, kako boste preživeli dopust, tokrat veste, da sami niste čisto nič krivi, sploh, ker ste storili vse, da bi bilo vsaj to poletje lepo in spro čeno. Ne skrbite preveč, na koncu se bo vse izteklo tako, kot je prav, pa ie lepše vam bo, kot ste sprva mislili. BIK OD 22.4. DO 20.5. " Želeli si boste samote, vsaj nekaj dni. Ne bo slo tako hitro in zlahka, kot si predstavljate. Težava ne bo v vas, ampak vseh okoli vas, saj vas sploh ne bodo pustili na miru. Ce ne bo šlo drugače, izklopite telefon in se umaknite čim dlje od oči in dosega tistih, ki si jih nekaj časa ne želite videti. Ljubezensko življenje bo pusto, finančno srednje dobro, zdravje pa bo ranljivo, zato ne pretiravajte s kakšnimi strogimi dietami. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Neodločnost je lahko za vas v tem času velika prednost, saj se bo izkazalo, da ni dobro, če kar naravnost poveste svoje mnenje o nečem, kar vam lahko krepko spremeni življenje. Šele, ko boste začutili, da boste pri svojem delu in idejah dobili širšo podporo, odprite vse svoje adute in karte. To se zna zgoditi že v začetku tedna, ko boste hkrati ugotavljali, da ste precej utrujeni in brezvoljni. Ce je le mogoče, pojdite čim prej na dopust. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Močno se veselite dni, ki so pred vami, saj od njih pričakujete več, kot si lahko tisti, ki vas obkrožajo, mislijo le v sanjah. Spoznali boste mnoge zanimive ljudi, ki vam bodo še močno pomagali, zato boste v naslednjih mesecih nizali uspeh za uspehom. To vam bo pomenilo več, kot boste pripravljeni povedati in pokazati, a zadovoljstvo bo sijalo že iz vašega obraza Ne pozabite, da vaš partner potrebuje precej pozornosti. Ce tega ne boste upoštevali, vas čaka hladen tuš. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Na nekoga nehote vršite precejšen pritisk. Spametujte se in mu raje stojte ob strani, saj ima preveč težav, da bi jih zmogel premagati brez prave podpore in pomoči. Pozabljate namreč, da je močnejši, kot si mislite in da se vam lahko zgodijo tudi stvari, v katere nikoli niste verjeli. V naslednjih dneh bodo informacije sledile ena drugi, večina pa jih bo obetavnih in dobrih. Ce boste znali pomagati, se začenja v vaši družini res prijetno in srečno obdobje. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Ko vam bo nekdo dokazoval, kako vas ima rad, se bosfe vi trudili, da bi mu dokazali, kako neodvisni in samostojni ste. Zal pa to vodi le v osamljenost, kar je v vročih poletnih dneh zelo težko prenašati. Spametujte se in se ne obnašajte, kot da ste nekaj več. Dobro veste, da ste tako od sebe odgnoli kar nekaj prijateljev, zato se tokrat vzemite v roke. Precej nerodni boste, zato so možne poškodbe. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Nehote se boste zapletli v dolg pogovor z bežnim znancem in izvedeli veliko novega. Ce boste znali ločiti zrnje od plevela, boste v naslednjih dneh skrbno premislili, koko ukrepati, saj zadeve nikakor ne bodo lahke. Prej nasprotno. Pametno bo, če boste tiho in o tem, kako se boste stvari lotili, ne boste pripovedovali niti najboljšim prijateljem. Le tako vam bo morda uspelo. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Sedaj že veste, v čem je težava, saj vam vsi, ki vas imajo radi, nenehno opozarjajo na napake, ki jih ponavljate že nekaj let. Predobri ste po duši in značaju, predobri tudi do tistih, ki še nikoli niso naredili nič dobrega za vas. Zato končno pričnite usmerjati energijo vase in v vaše dobro počutje, na druge pa pozabite. Pri tem pazite, da si ne boste na glavo nakopali preveč obveznosti naenkrat, ker boste zelo nesrečni, če jih ne boste mogli uresničiti. Partner bo ljubeč in pozoren, a včasih čisto upravičeno kritičen. ZA RAZVEDRILO MS VAS 13 RAK OD 22.6. DO 22.7. Čeprav se delate trdnega kot skala, ste vsak dan bolj ranljivi. Zato nikar ne popustite, ko se bo nekdo od vaših sorodnikov spravil na vas s kupom očitkov, ki bodo naravnost nesramni. Dobro veste, kdo je na vaši strani in kdo vam bo vedno, ko ga boste potrebovali priskočil na pomoč. Obrnite se nanj, če vam bo težko, sicer pa zadovoljstvo poiščite v naravi in delu, ki vas veseli. Naložba je bila premišljena, zato boste kmalu ugotovili, daje bila ludi dobra. I Ko pritisne vročina, nam težke jedi k ne teknejo preveč. Takrat imamo k raje hitre in lahke obroke, ki pa so ■ lahko tudi zelo zdravi. Sedaj, ko B \ P I ■ M I M 11 lj imate na vašem vrtu prvo mlado špinačo, bo današnji recept zagotovo dobrodošel marsikateri gospodinji. To bo zdrav in lahek obrok, ki ga lahko postrežete tudi kot predjed. Za 6 oseb potrebujemo: 50 dkg mlade špinače, 3 paradižnike, 3 žlice olivnega olja, 2 limoni, 6 jajc in nekaj inčunov iz konzerve. Jajca skuhajte v vreli vodi tako, da se beljak strdi, rumenjak pa ostane še rahlo mehak. Špinačo operite in dobro osušite. Paradižnik narežite na majhne kocke in pomešajte med špinačo. Primešajte olje in limonin sok, dodajte slane ribe in jajca ter postrezite. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. ludi, če ne boste hoteli verjeti, boste v naslednjih dneh spoznali, da z glavo skozi zid tudi vi ne morete. Stvari se zapletajo v tisto smer, ki vam je bila najmanj všeč, zato pazite, kako boste ravnali. Nasprotna stran bo čakala na vsak vaš napačen korak, vi pa boste delovali zmedeno in prestrošeno. Nikar. Ne smete namreč pokazati, kako se počutite. Ce vam bo še tako hudo, se delajte, kot da ste trdni kot skala. ^TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Ce boste veliko spraševali, boste izvedeli marsikaj, kar vam ne bo všeč. Ker niste več tako trdni, kot se zdi vsem okoli vas, vas bodo živci tokrat izdali. Zato se raje za nekaj časa umaknite in nikar ne napadajte tistih, ki vam lahko še močno koristijo. Poleg lega boste pomoč že kmolu močno potrebovali, saj bodo nehote prišle na dan stvari, ki vam ne bodo prav nič všeč. Ja, točno takšne so modne poletne tkanine, svile ali viskoze, včasih mešanice obojega. Ko objamejo telo, nam je lepo, hkrati pa odkrivajo figuro in včasih še kaj več. Tudi letos so namrelč prosojni, tanki, mehko padajoči materiali pravi modni hit, ki pristaja predvsem najstnicam in ženskam z lepo postavo. Tančice pa so lahko prijetna kombinacija in dekoracija tudi za vse, ki nimajo čisto popolne postave. Iz njih so to poletje narejene tako bluze kot obleke in hlače. Kroji so seveda ležerni, redkokdaj povsem prilegajoči telesu. Najbolje se »obnesejo« v kombinacijah. Kratko, prav nič prosojno krilo, kombiniramo s tančico, ki sega do tal. Zakriva in odkriva hkrati. Prav tako je s hlačami. Kratke hlače prekrivajo dolge letos pravi hit. Saj veste, »M m pila kako to izgleda. Lahko sfi^^^H odločite za asimetrijo - jHHH prva plast prekriva drugj^^^H neravnih in različno dolgih linijah... .; Različic je veliko^^H^B^J in vse so ' modne. w hlačni z prosojnegt materiala. i Poletne obleke v JB plasteh J9 LEV OD 23.7. DO 23.8 V naslednjih dneh se bo spet vse vrtelo okoli denarja, saj ga nikakor ne bo dovolj za vse partnerjeve in vaše želje. I se bodo drugi hudovali, se vi raje umeknite in nekaj dni molčeče opazujte situacijo. Kot vedno se bo vse izteklo i tako, da bosfe v nastali situaciji fudi vi našli kanček ] sreče. Ce boste hoteli več, morate verjeti vase in v' svoje sposobnosti, saj ste zadnje čase precej neodločni. To pa nikakor ni dobro. Mm 2 mm t® Masaža telesa je zelo blagodejna. Tudi, če nismo strokovnjaki, nam godi, če se zvečer rahlo gladimo po telesu ali pa si zmasiramo stopala. Nekateri sicer pravijo, da lahko nestrokovna masaža stopal naredi tudi škodo, a večini godi. Zelo primerni za to so posebni leseni valjčki, ki jih dobite v bolje založenih drogerijah. Zagotovo boste tam opazili tudi majhne lesene valjčke. Z njimi si lahko zmasirate dlani in tudi lica, ki vam bodo krepko hvaležna za vaš trud. Seveda bi bilo prav, da si lica najprej temeljito očistite in odstranite ves make-up. 14 KAS (AS TV SPORED 9- julija 1998| ČETRTEK, 9. julija SLOVENIJA 1 09.30 Papirnato gledališče 09.40 Mlada evropa poje 09.50 Denver, ris. serija 10.10 Afriške korenine, 1/7 11.00 Dokumentarna oddaja 12.05 J.A.G., 8/22 13.00 Poročila 13.10 Zgodbe iz školjke 13.40 Komorni ansambel v slovenski filharmoniji 14.45 Razgledi slovenskih vrhov 15.10 Newyorška vročica, 22/22 15.40 V New Orleansu, 14/22 16.20 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.20 Evropska tehnologija, 1/5 18.35 Izzivi prihodnosti, 2/22 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Emely z mesečeve domačije, 9/13 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.50 Šport 22.55 Ob svetem nikoli, 1/7 23.20 V New Orleansu, 15/22 00.05 Brane Rončel 01.15 Izzivi prihodnosti, 2J22 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 9/44 10.30 Pacific drive, 9/130 10.50 Dru inski zdravnik, 7/14 12.00 10.000 obratov 12.50 Koncert skupine Faraoni 13.40 Naša krajevna skupnost 17.00 Svet poroča 18.05 Saint Trapez, 11/39 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Nenadoma Susan, 22/22 20.30 Koncert skupine Touche in Melita Osojnik 21.00 Barocco, amer. film 22.50 Ples na ulici, 8/10 23.50 Atletika, zlata liga, posnetek iz Osla 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 20.50 21.00 22.00 22.30 23.00 01.00 09.25 09.30 10.20 10.45 10.50 11.35 12.25 12.30 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00 21.30 22.00 22.05 22.30 22.35 22.40 *S Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Ljubezen skozi stoletja, nati. Bolnišnica upanja, nan. Obalna stra a, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradi, nad. Esmeralda, nad. Sedma nebesa, nan. 24 ur Melsore plače, nan. Dobim - podarim Manhattan bo moj, nan. Cybill, nan. Krila, nan. Broadway Dannyja Rosea, amer. film 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA MALA MORSKA DEKLICA, risani film SOSEDJE, 83. del, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT,glasbena oddaja IZ PRODUKCIJE VTV 0KARINA FOLK FESTIVAL: PEPE GAMBET-TA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE: OSTRŽEK, risani film EPP VEČERNI GOST, pogovor v studiu IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV oddaja TVTEZNO REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 84. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 10. julija SLOVENIJA 1 09.30 Medvedov godrnjavček, 6/6 Glejte, kako rastejo: mravlja Tedi, oddaja za mularijo Evropska tehnologija, 1/5 Izzivi prihodnosti, 2/22 4x4 Na vrtu Emily z mesečeve domačije, 9/13 Poročila Resna glasba Ob svetem nikoli, 1/7 V New Orleansu, 15/22 Mostovi Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme Žaba v črnilniku Palček David, 1/12 Izgubljene civilizacije, 3/10 Risanka Napovedniki, oglasi TV dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Poletni tv poper 21.00 Pariz: trije tenorji, prenos Odmevi, vreme Kultura Šport Oglasi Polnočni klub Ob svetem nikoli, 2/7 V New Orleansu, 16/22 Izgubljene civilizacije, 3/10 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 10/44 10.30 Pacific drive, 10/130 Saint Trapez, 11/39 11.40 Območje somraka, amer. film Barroco, amer. film Pasje življenje, 12/22 Čudežni otrok, 5/22 Kolo sreče, tv igrica Little Odesa, norveški film Vinska popotovanja, 1/13 Sombras es una battalla, španski film Klient, 1/19 09.45 09.55 10.30 10.45 11.00 11.35 12.05 13.00 13.10 15.10 15.35 16.20 16.50 17.00 17.10 17.20 17.30 17.45 18.20 19.10 19.20 19.30 20.00 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 01.05 01.30 02.15 16.10 18.00 18.30 19.00 20.00 21.35 22.00 23.35 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.15 23.00 00.30 02.00 09.30 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Obalna patrulja, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nad. Ogledalo, nan. Za vedno, nad. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nad. Esmeralda med nami 24 ur Willy, amer. film Dosjeji X, nan. Halifax, nan. Igrice, erotični film 24 ur 10.55 11.00 11.45 12.00 19.55 20.00 20.10 20.55 21.00 21.20 22.50 23.15 23.20 23.25 23.45 DOBRO JUTRO: - VEČERNI GOST, pogovor v studiu - IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV oddaja TV TEZNO SOSEDJE, 84. del VABIMO K OGLEDU OSTRŽEK, risani film TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE -POLETNI MIŠ MAŠ 0 KRESNIČKI. KI JE IZGUBIL LUČKO EPP 703. VTV MAGAZIN ZASEDA V WACU, am.film SOSEDJE, 85. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 703. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 11. julija SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Čarobni šolski avtobus, 28/39 08.55 Živahni svet iz zgodb, 3/13 09.20 Modro poletje, 6/37 09.50 Dobrodošli doma 09.55 Trije tenorji 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama Duhovni utrip 14.15 Ob svetem nikoli, 2/7 14.40 V New Orleansu, 16/22 15.25 Obupanci, amer. film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Letni koncert APZ Tone Tomšič, 1. del 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Črna skrinjica, dokum. oddaja 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 TV genij 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.45 Homo turisticus 22.05 Tretje oko, 7/10 23.00 Poročila, vreme 23.10 Šport 23.30 Nosorogi, amer. film 01.10 Saturn III., amer. film SLOVENIJA 2 09.30 Zlata šestdeseta Jeklene ptice, nan. 11.20 Little Odessa, amer. film 15.40 Evropski koncert orkestra berlinske filharmonije 17.40 Kolesarstvo, Tour de France: Prolog, prenos 19.30 EP v jadranju, reportaža iz Izole 20.00 V vrtincu 20.30 Pariz: SP v nogometu, prenos tekme za tretje mesto i* 07.00 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 13.00 13.30 14.00 15.00 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.30 00.30 02.30 04.00 09.25 09.30 09.50 09.55 10.20 11.50 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 20.40 21.40 21.45 21.50 21.55 Dobro jutro, Slovenija Rožnati panter, ris. serija Dogodivščin medvedka Ruxpina, ris. serija Guliverjeva potovanja, ris. serija Kremenčkovi, ris. serija Pajkec, nan. Povver Rangers, nan. Heidi, mladinski film, 1. del Morska deklica, nan. Odiseja, nan. Formula 1, trening Super POP Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. Highlander, nan. Beverly hills 90210, nad. 24 ur Thelma in Louise, amer. film Samo prijatelja, amer. film Zaljubljeni par, amer. film Bela palača, amer. film 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA 703. VTV MAGAZIN VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, pon. 85. dela ZASEDA V WACU, am.film TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE EPP/VABIMO K OGLEDU KAKO BITI ZDRAV IN ZMAOjPVATI - 25. oddaja GRAŠKA GORA POJE IN IGRAŽ97 REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 12. julija SLOVENIJA 1 08.00 Cilkin kotiček, risanka 08.10 Skrivno življenje igrač, 7/26 08.25 Zvezdica, 20/26 08.50 Telerime, Modro poletje, 7/37 09.20 Pustolovščine, 19/24 09.50 Ozare 09.55 Veliki ruski skladatelji 10.20 Koncert iz Cankarjevega doma 11.00 Divji svet živali, 1/5 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.00 TV genij 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.25 Moj palikari, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Poletni most 21.35 Intervju 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.00 Tretji kamen od sonca, 13/20 23.25 Bramwell II., 6/8 00.15 Razgledi slovenskih vrhov SLOVENIJA 2 09.30 Teater paradižnik 10.30 V vrtincu 11.00 Drobtinicam., danski film 18.15 BTC odprto prvenstvo Slovenije za profesionalce v golfu, reportaža 18.45 Veslaška regata: finale, posnetek iz Luzerna 19.30 Videoring 19.55 Naša krajevna skupnost 20.40 St. Denis: SP v nogometu, finale, prenos 23.00 Šport v nedeljo 23.30 Mednarodno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Radovljice 00.00 Drzni in nori, amer. film Butec in butec, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Bojevniki prihodnosti, ris. serija Kremenčkovi, nan. Mladi superman, nan. Povver Rangers, nan. Beveriy hills 90210, nan. Melrose plače, nan. Brez zapor z Jonasim in žrebanje dobim-podarim Oddaja pred prenosom dirke formule 1 Formula 1 Gospa iz kongresa, amer. film Športni krog 24 ur Fant sreča dekle, amer. film Odpadnik, nan. Lovčeva poteza, amer. film 24 ur 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 17.00 19.00 19.30 20.00 21.45 23.00 01.00 PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 09.00 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja 09.30 ROBIN HOOD - NOVE DOGODIVŠČINE risani film 10.20 702. VTV MAGAZIN 10.40 ŠPORTNI TOREK 11.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 12. del 11.30 703. VTV MAGAZIN 11.50 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.55 IZ PRODUKCIJE VTV: OKARINA FOLK FESTIVAL koncert PEPE GAMBETTA 12.25 IZ PRODUKCIJE ZLTV: oddaja TVTEZNO 12.55 VIDEOSTRANI 17.00 ZASEDA V WACU, am.film 18.30 KLEPET NA AIRBUSU dokumentarni zapis 19.20 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. - 25. oddaja 19.50 NAJ SPOT, glasbena oddaja 20.40 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 13. julija SLOVENIJA 1 09.30 09.45 10.15 11.10 Žaba v črnilniku Palček David, 1/12 Izgubljene civilizacije, 3/10 Črna skrinjica, dokum. oddaja 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Intervju 14.50 Poletni most 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Časovni popotniki, 5/13 18.15 Oglasi 18.20 Ne bom ne morem, dokum. film 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Savannah, 27/34 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Dosje 22.00 Odmevi 22.25 Kultura Vreme, šport 22.45 Dosje 00.00 Fina gospa, 7/14 00.30 V New Orleansu, 17/22 01.15 Ne bom, ne morem, dokum. film SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 7/44 10.25 Pacific drive, 11/130 10.50 Pasje življenje, 12/22 11.15 Čudežni otrok, 5/22 11.40 Šport v nedeljo 12.10 Vinska popotovanja, 1/13 12.35 Obupanci, amer. film 16.30 Sence nekega boja, španski film 18.05 Ivanhoe, 2/6 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 Cikcak 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 09.30 IS Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Padli angeli, nan. Športni krog Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nad. Sedma nebesa, nan. 24 ur Benny in joon, amer. film Detektiv iz Salzburga, nan. Milijonarjeve muhe, amer. komedija 24 ur, ponovitev 11.00 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00 22.00 22.30 22.35 23.00 23.05 23.10 DOBRO JUTRO, ponovitev oddaj sobotnega sporeda - 703. VTV magazin - VABIMO K OGLEDU - GRAŠKA GORE POJE IN IGRA Ž97 TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE: PALČIČA, risani film EPP DRUGAČEN SVET, ponovitev KAREL VOGRIN, župnik iz Zg. Korene ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 13. del dokumentarne oddaje REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 86. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 14. julija SLOVENIJA 1 Radovedni Taček 09.40 Mali ribiči, otroška oddaja 10.00 Časovni popotniki, 5/13 10.25 Ne bom, ne morem, dokum. film 11.05 Po domače 12.05 Savannah, 27/34 13.00 Poročila 13.10 Dosje 15.10 Fina gospa, 7/14 15.45 V New Orleansu, 13/22 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Waynove dogodivščine, 8/26 18.20 Velike knjige 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Hrošči, 2/10 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.55 Ob svetem nikoli, 3/7 23.20 V New Orleansu, 18/22 23.55 Beneški trgovec, angl. drama 01.20 Velike knjige, 2/8 SLOVENIJA 2 10.00 na vasi, 8/44 10.25 Pacific drive, 12/130 10.50 Ivanhoe, 2/6 11.40 Studio city 12.35 Sobotna noč 18.05 Dom, 2/3 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Le bon plaisir, franc. film 21.50 Koncert Mojce Zlobko z gosti 22.35 Atletika zlata liga, posnteke iz Rima 23.35 Svet poroča 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.25 09.30 09.55 10.45 11.45 11.50 12.20 12.10 19.55 20.00 20.05 20.55 21.00 21.20 21.40 22.05 22.10 22.15 22.35 Dobro jutro, Slovenija Zavedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nan. Sedma nebesa, nan. 24 ur Resnične zgodbe: Sporočilo od Holly, amer. film Mladi par, nan. Krila, nan. Fletch živi, amer. komedija 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 86. del, ponovitev PALČIČA, risani film DRUGAČEN SVET KAREL VOGRIN, župnik iz Zg. Korene VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA ponovitev 12. dela TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE MLADI UPI, glasbena oddaja EPP 704. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK SOSEDJE, 87. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 704. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 15. julija SLOVENIJA 1 09.30 Moja enciklopedija 09.40 Waynove dogodivščine,87/26 10.05 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.15 Velike knjige 11.10 Made in Slovenia 12.05 Hrošči, 2/10 13.00 Poročila 14.15 Tretji kamen od sonca, 13/20 14.40 Ob svetem nikoli, 3/7 15.05 V New Orleansu, 18/22 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mlada Evropa poje, 4. oddaja 17.40 Modro poletje, 8/37 18.20 Afriške korenine, 2/7 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 9/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 To življenje, 3/11 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Ob svetem nikoli, 4/7 23.20 V New Orleansu, 19/22 00.00 Alica, evropski kulturni magazin 01.30 Afriške korenine, 2/7 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 13/44 10.25 Pacific drive, 13/130 10.50 Dom, 2/3 11.40 Pomp 12.40 Lov za zakladom 16.25 Drobtinica III., danski film 17.50 Družinski zdravnik, 8/14 19.30 Videoring 20.05 Kolesarska dirka Tour de France, posnetek 21.30 Maori, d.n., dokum. oddaji. 22.00 Šestero zgodb, 1/6 22.55 Lov za zakladom, 1/6 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.30 Dobro jutro, Slovenija Za vedno,nad. Top shop Esmeralda, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nan. Esmeralda, nad. Sedma nebesa, nan. Vreme 24 ur Slepa priča, amer. film Newyorška policija, nan. Krila, nan. Čudežna moč, amer. komedija 24 ur, ponovitev 11.30 10.35 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00 21.45 22.30 22.35 23.00. 23.05 23.10 DOBRO JUTRO: - 704. VTV MAGAZIN - ŠPORTNI TOREK - SOSEDJE, 87. del nadaljevanke .- MLADI UPI VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE LEPOTICA IN ZVER risani film EPP VIDEO TOR glasbena oddaja FESTIVAL BREŽICE 97: MODUS VIVENDI (Zlata doba Španije) REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 88. del nadaljevanke NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SfT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Ptaninc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji). Peter Rihtarič (tehn. urednik), Janja Košuta-Špegel (oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA Grafična priprava, tisk in odprema: MA-tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas' uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek._ 107,8 MHz KAIHOVIMNJE NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE GG STEKLARSTVO & STEKLARSKI BUTIK ZDOLŠEK, objavljene v tedniku Naš čas, 24. junija. GESLO: STEKLARSTVO UOKVIRJANJE 1. nagrado (storitve v vrednosti 5.000 SIT) prejme: Romana MANDELC, Rečica 8/a, 3327 Šmartno ob Paki 2. nagrado (storitve v vrednosti 4.000 SIT) prejme: Marija VOVK, Cesta na Griču 8, 3320 Velenje 3. nagrado (storitve v vrednosti 3.000 SIT) prejme: Ivan MEVC, Ravne 42/a, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim lahko dvignejo nagrade pri GG STEKLARSTVO & STEKLARSTVO BUTIK ZDOLŠEK, Žarova 9 (pri restavraciji M4), Velenje, tel.: 041/678-771, 041/710-452. Čestitamo! :RANC.IME BELGIJ. MESTA AALST SL0V.TISK. AGENCIJA SVIC.PRA-KANT0N KONJ RJA VE BARVE SKRIVEN, SLAB NAMEN, NAČRT TINE tRJAVSEK ANTIČNA GRŠKA PESNICA KAVKASK0 PLANIN. NASELJE RASTLIN. BODICA ~"VR5TT DROZGA MKED0N. POLITIK 3LIG0R0V NADALJEV. GESLA AiPEVK REDDING IGRALKA MIRANDA PIANIST BEATONCELJ ANDREJ KURENT PESNICA ŠKERLOVA AMER. IGRALKA EKBERG NAJBOLJ RAZSIRJ. RASTLINA ANA ROJE .?- ČERNEJ PRISTAN. MESTO V JEMENU »MOJE PESMI« GORATA POKRAJINA V SAUD. DOMAČA PERNATA ŽIVAL MODRO - mm KRONIKA, ZANIMIVO MS fAS 15 NEPREVIDNE ZVITOREPKE - Mladi rod zvitorepk je letos posebej številen in mlade lisičke kar pogosto videvamo na travnikih ob robovih gozdov in še kje. Žal tudi na cestah. Povožene seveda, kar priča, da mladi rod zvitorepk še ni dovolj zvit, ampak zaenkrat predvsem zvedavo nepreviden. ■ slika: jp RAVNA, "LAK0VANA STREHA M0LIVEC VM0SEJI UŽITEK, UGODJE Vlom v solo in k Vlasti Med 1. in 2. julijem je neznanec obiskal Osnovno šolo Gorica. Ne zato, da bi se kaj naučil, ker so počitnice, ampak zato, da bi kradel. Odnesel je računalnik Gorenje point z barvnim monitorjem, printer, akustično kitaro in synthesizer. Osnovno šolo je oškodoval za okoli 120.000 tolaijev. V ponedeljek, 6. julija, med 1. in 5. uro, pa je neznanec vlomil v lokal Vlasta na Starem trgu 15 v Velenju. Ukradel je manjšo vsoto menjalnega denarja in nekaj zavojčkov cigaret. Lastnico Vlasto Ž. je oškodovala za okoli 15.000 tolarjev. Zaradi ženske? Povod, zakaj sta se na Kardeljem trgu, pred lokalom Bay v Velenju, v noči na torek, 7. julija, malo pred 1. uro, spopadla Ve-lenjčana 36-letni K.V in 18-letni E.M., naj bi bila ženska, tako so vsaj govorili po mestu. V prepiru je E.M. potegnil nož in z njim ranil K.V. Kakšne poškodbe mu je zadal, nam do zaključka redakcije ni uspelo zavedeti, slišali pa smo, da naj bi ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Požar na kozolcu in požar na stikalu V torek, 30. junija, okoli 21.40 je izbruhnil požar na lesenem kozolcu velikosti 12 krat 4,5 metra v Marija Reki, last Silve S. Ogenj je zajel prvo etažo in ostrešje kozolca. Zaradi hitrega posredovanja sosedov in gasilcev se ogenj ni uspel razširiti na os-tale dele kozolca. Delno so zgoreli tramovi in deske. Po nestrokovni oceni znaša gmotna škoda okoli 250.000 tolarjev. Policisti in kriminalisti pa so ugotovili, da je šlo v tem primeru za namerni požig. V soboto, 4. julija, okoli 8. ure, je prišlo do požara na visokonapetostnem stikalu na daljnovodu za Ponikvo, v kraju Oseka pri Veliki Pirešici. Požar so lokalizirali gasilci. Kot vse kaže, jedo požara prišlo zaradi pregrevanja poškodovanega izolatorja. Gmotna škoda, ki jo je požar povzročil, znaša približno 00.000 tolarjev. fatovi med dopusti s polno paro V noči na soboto, 4. julija, je neznanec izpred stanovanjske hiše v Šempetru odtujil vodni Scoter Jet Yamaha in lastnika Pe-tra K. oškodoval za približno 900.000 tolarjev. V noči na nedeljo, 5. julija, pa je s parkirnega prostora v Bevkovi ulici v Žalcu neznanec odpeljal osebni avto znamke Lada Samara 1500, registrskih oznak CE J8-337, last Draga T. iz Žalca. V nedeljo, 5. julija, med 19.30 in 23.45, je nekdo s parkirnega prostora na letališču v Levcu ukradel zaklenjeno kolo z motorjem znamke Piagio. Danijela Č. iz Celja je oškodoval za okoli 360.000 tolarjev. Vrtnica velikanka NAGRADNA KRIŽANKA GOST VELENJE OTTOSfl PRINC IN DRŽAVNIK SIHANUK JAJCASTA PIŠČALKA IZ GLINE IV0DANEU IZDELOVAL. GODAL IZ CREMONE ČEŠ.PRI-TRDILNICA IGOR ~ T0RKAR__ RESTAVRACIJA JEZERO, Tel.: 063 / 854 - 493 Bogata ponudba jedi po naročilu, priznana vina Slovenskih vinarjev... Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš Čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom RESTAVRACIJA JEZERO, najkasneje do 20. julija. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi v Restavraciji Jezero 2. nagrada: mesečna vstopnica za fitness 3. nagrada: nalepke za tenis Prijeten dom Anice in Stanka Čremožnik iz Lokovice, natančneje na meji med Lokovico in Velikim Vrhom, že kakšen mesec dni krasi vrtnica velikanka. Približno 6,5 m meri v širino, v tišino pa kakšen meter manj in vzbuja pri tistih, ki hodijo ali se peljejo mimo, pravo občudovanje. "Ljudje se ustavljajo in si ogledujejo to vrtnico spenjalko. Pred približno 13 leti nama je sadiko podarila sestra. Mislila sva, da gre za kakšno divjo rožo. A, skrbna nega je naredila to, kar vidite danes," je pripovedoval Stanko. Kakšen mesec cveti zelo bujno, nato pa malo manj vse do jeseni. Če se kje v bližnji in daljni okolici ponašajo s tako veliko vrtnico. ne vemo. Vemo pa, da se je ob njej vredno ustaviti in si bujni šopek ogledati. ■ tp Klub podvodnega hokeja Velenje MANJŠA NIZKA, OKROGLA POSODA Člani kluba podvodnega hokeja iz Velenja smo se v soboto, 27. 6., udeležili tradiconalnega turnirja v nizozemskem Bussumu, ki je od Amsterdama oddaljen le dobrih 20 km. S pomočjo kolegov iz Kranja smo sestavili dve mešani ekipi in se odpravili nabirat dragocene izkušnje, katere so nam, glede na razvitost tega športa pri nas, še kako potrebne. V Evropi igrajo podvodni hokej že 20 let in več, v Sloveniji in tudi v Velenju pa le nekaj let, kar se je poznalo seveda pri sami igri, saj s čistim entuziazmom lahko dosežeš le določen nivo, za kaj več pa bi potrebovali izobražene trenerje in profesionalni pristop, katerega pa žal pri nas zaenkrat še ni. Najverjetneje tudi zaradi tega, ker je ta šport za gledalce dokaj nezanimiv, predvsem pa nepoznan. Kl jub temu pa smo se na turnirju zelo dobro odrezali in dosegli nepričakovan uspeh. V napornem tekmovanju v 3,5 m globokem bazenu, kjer so se tekme igrale na vsakih 12 minut, je naša mlada ekipa do 18 let v močni konkurenci šestih ekip dosegla odlično drugo mesto. V finalnem obračunu so morali priznati premoč domačega moštva, ki je zasluženo zmagalo. Tudi člani smo bili z razpletom zadovoljni, saj smo že kar na pol profesionalnim ekipam, v katerih so igrali člani državne reprezentance, dali nekaj golov, v tekmi za sedmo mesto pa premagali Irce in osvojili predzadnje mesto od osmih ekip. Seveda je bil pomemben rezultat, ampak pomembnejši od tega je bil zelo dober vtis, ki smo ga naredili na velike ekipe. Pa tudi dvomov o zmožnosti organiziranja evropskega prvenstva naslednje leto v Kranju ni več. ■ Besedilo in slika: Damjan Gutman KOMUNALNO PODJETJE VELENJE a.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje SVtlLUb- Nl POJAV MED NEVIHTO TEŽAVNO STANJE, POLOŽAJ OBLIKA SA-M0STALN. ALI PRIDEVNIŠKE BESEDE ZA POSEBNE SKLAD. OBLIKE TESNO PRIIEGA-J0CESE OBLAČILO NAUK 0 OBREMENITVI, STABILNOSTI IN NOSILNOSTI GRADBENIH KONSTRUKCIJ SL.GERMA' NIST.MEDI-EVALIST (JAKOB) MAKEDONSKO KOLO .Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: | TEHNIČNI POKLIC J TEKM0V. I JADRNICA NEMŠKI SP0LNIK ■r t- 16 MS VAS ŠPORT 9. julija 1998 Katarina zmagala v Wimbledonu "Izpolnila sem življenjski cilj med mladinkami" Katarini Srebotnik je uspel veliki met - zmagala je med mladinkami na enem od štirih prestižnih turnirjev za grand slam. In zmagala je prav na turnirju v slovitem Wimble-donu, ki igralkam in igralcem, v članski in mladinski konkurenci, pomeni največ. To so pravzaprav sanje, ki se uresničijo le redkim. Katarina je obenem druga Slovenka, ki je zmagala na tem turnirju med mladinkami, prva je bila Mima Jaušovec leta 1974, torej pred 24 leti. Katarina je bil v ponedeljek dopoldne še v Londonu, kljub enourni zamudi letala, med poletom so jo stevardese spoznale in ji čestitale, je bila popoldne po sprejemu na Brniku že doma v Velenju. Pa zmagoslavja ni v miru uživala, saj so jo klicali iz vse Slovenije. Jasno, bili smo med njimi, ji čestitali in malo poklepetali. Časa namreč ni bilo veliko, saj se ji je že mudilo na naslednji turnir v Avstrijo. "To je moja najpomembnejša zmaga v karieri. Imam veliko evropskih in svetovnih naslovov v ekipni konkurenci med pionirkami in mladinkami, dobila sem že turnirje, na katerih več zaslužiš in prinašajo več točk, toda Wimbledon je nekaj posebnega. Zmaga na tem turnirju so sanje vsakega igralca in igralke. Prva želja je zmaga na enem od turnirjev za grand slam, druga je zmaga v VVimbledonu, kije najbolj cenjen in spoštovan. Izpolnila sem življenjski cilj v konkurenci mladink, uresničila sanje in sem zato toliko bolj vesela," je srečna povedala Katarina Srebotnik. Je bila ob prihodu v slovito predmestje Londona prepričana o zmagi? "Ne. Na turnirjih pred tem sem igrala dobro, dobila sem zaupanje vase, ko sem v East-burnu premagala tudi Avstrijko Plischkejevo, ki je 65. na svetovni računalniški lestvici med članicami. Vedela sem, da na travi igram odlično. Prepričana sem bila, da lahko veliko dosežem, slutila sem četrtfinale, polfinale, zmage pa kljub dobrim občutkom vendarle ne." Katarini ta zmaga pomeni veliko več, kot prejšnje zmage v ekipni konkurenci, saj je z ekipo lažje, pomagajo si in tudi trener je na klopi, med posameznicami pa je na terenu čisto sama, vse je odvisno od nje. "Zato to zmago veliko bolj cenim in upam, da bom izboljšala položaj na WTA lestvici med članicami. Trenutno sem na 300. mestu med posameznicami in 75. med dvojicami. Finale je bilo precej razburljivo, tudi Kim Clijsters iz Belgije si je močno želela zmage, vendar se je nekoliko prestrašila po prvem nizu, ko je že vodila s 5:2 in servirala za zmago, vendar sem se uspela izvleči in zmagati v podaljšani igri. V drugem sem bila bolj zbrana in sem tudi z malo sreče zanesljivo zmagala s 6:3." Se eno posebno doživetje se ji bo za vedno vtisnilo v spomin. S Tino Križan sta namreč v drugem krogu tekmovanja dvojic med članicami na osrednjem igrišču igrali proti prvima nosilkama in kasnejšima zmagovalkama Martini Hingis, ki je prva igralka sveta, in Jani Novotni, ki je prvič v karieri zmagala med posameznicami. "Igrati proti "Je sploh mogoče, da je prvi niz najin", sta si najbrž dejali Katarina in Tina (TV posnetek vos) tako slovitima nasprotnicama in to še pred polnimi tribunami na Centre Courtu je nekaj enkratnega. Celo pred kraljevsko družino! Še zdaj mi gredo dlake pokonci, če se le spomnim. Za nameček sva s Tino prvi niz dobile, nisva verjeli temu, nekako nisva dojeli kaj se dogaja. Kasneje sta se nasprotnici zbrali in na koncu zmagali, vendar najinih občutkov nista izbrisali. Sama sem se takrat počutila enkratno, vedela sem, da nimava kaj izgubiti, zato sem uživala ob dejstvu, da sem izpolnila še en cilj - igrati na osrednjem igrišču. Upam, da bom še kdaj," je bila vzhičena Katarina. Tudi zaradi dejstva, da ji je po zmagi med posameznicami čestitala vojvod-inja Kentska, tudi zaradi dejstva, da je bila v nedeljo zvečer ne večeru zmagovalcev, skupaj z vsemi finalisti, s Samprasom, Novot-no, z bivšimi zmagovalci..."Bilo je lepo in hkrati zabavno. Izbirati smo morali večerne obleke, kar je zvabilo veliko smeha," pravi Katarina. S Tino Križan v teh dneh že igrata na turnirju dvojic v članski konkurenci v Avstriji z nagradnim skladom 170.000 dolarjev, za nastop med posameznicami je bila Katarina prepozna. "Med mladinkami sem dosegla ogromno, zato se bom sedaj posvetila profesionalnim turnirjem. Za mladinske turnirje se ne bom več posebej pripravljala, verjetno bom nastopila še na odprtem prvenstvu ZDA," je dodala Katarina. In se zahvalila vsem bralcem Našega časa, ki sojo v aprilu in maju izbrali za športnico meseca. "Upam, da bom priznanje opravičila," je dejala. Z blestečim nastopom v VVimbledonu jih je že! ■ vos, jp V Ženevi žreb za evropske nogometne pokale Velenjčani v Moldavijo Plavanje Tini in Ivanu medalji Pretekli teden sta s slovensko reprezentanco Tina Pandža in Ivan Vrhnjak zelo uspešno nastopila na 8. poletnih igrah Alpe Jadran. Tekmovanje, na katerem so merili moči mladi športniki iz 18 pokrajin in regij iz 7 držav, je potekalo v italijanskem letovišču Caorle pri Benetkah. Oba velenjska plavalca sta osvojila bronasti medalji: Tina v disciplini 100 m prosto z rezultatom 1:01.40 in Ivan v disciplini 400 m prosto z novim klubskim rekordom 4:12.80. Tina je osvojila še srebrno medaljo kot članica slovenske štafete v disciplini 4 x 100 m mešano. Konec tedna pa so velenjski plavalci uspešno nastopili še v Trbovljah in Novi Gorici. Na tradicionalnem, tokrat že 29. Lučkinem memori-alu v Trbovljah, je nastopilo 232 plavalcev iz 13 klubov. Deset naših tekmovalcev je skupno osvojilo 6 prvih, 1 drugo in 1 tretje mesto. Zmage so dosegli Tina Pandža, Nina in Maja Sovinek med kadetinjami ter Jernej Ocepek med dečki. V Novi Gorici se je na prvem delu moštvenega in posamičnega državnega prvenstva za mlajše dečke in mlajše deklice zbralo 245 plavalcev iz vseh 18 slovenskih klubov. Med njimi je nastopilo 14 velenjskih plavalcev, ki medalj sicer niso osvojili, so pa dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Uspešnejše so bile mlajše deklice, ki so med ekipa- Športnik - športnica meseca Našo akcijo nadaljujemo z dragim kuponom za športnico ali športnika meseca junija. Vsak lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo biti pravi, vsak teden pa jih sprejemamo do torka zjutraj. Tudi za junij vam ponujamo nekaj kandidatov, odločitev pa je seveda vaša. Katarina še vedno ostaja na ""isti,""poleg nje so še Uroš Kočnik (smučarski skoki), Damijan Vodušek (namizni tenis), Zoran Rednak (balinanje), Tina Pandža (plavanje) in Damijan Verbnjak (atletika). j Športnica - športnik junija j I Glasujem za športnico(ka)....................................................................................................I I I | Naslov glasovalca........................................................................................................................| I I I ..............................................................................................................................................................................................I I_______________________I na igrah Alpe Jadran mi zasedle 5. mesto, skupno pa seje Plavalni klub Velenje uvrstil na dobro 8. mesto. Rezultati iz Trbovelj: deklice - 100 m prosto: 4. Nina Kugonič 1:08.17, 8. Sanja Kališnik 1:11.16; 100 m delfin: 3. Nina Kugonič 1:16.87; 100 m hrbtno: 7. Sanja Kališnik 1:?2.48; dečki -100 m prosto: 1. Jernej Ocepek 59.66; 100 m delfin: 1. Jernej Ocepek 1:05.84; kadetinje - 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:03.18, 4. Nina Sovinek 1:05.93, 10. Maja Sovinek 1:08.75; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:09.45; 100 m prsno: 1. Nina Sovinek 1:23.06; 100 m hrbtno: 1. Maja Sovinek 1:13.09; kadeti -100 m delfin: 8. David Danev 1:01.46; 100 m hrbtno: 2. David Danev 1:07.94. Rezultati iz Nove Gorice: mlajše deklice - 50 m prosto: 11. Žana Prislan 38.65; 100 m hrbtno: 5. Sandra Pandža 1:33.03. 14. Tjaša Lepko 1:40.77; 200 m hrbtno: 7. Sandra Pandža 3:15.10,16. Tjaša Lepko 3:40.55; 100 m delfin: 12. Žana Prislan 1:50.01; 200 m mešano: 14. Žana Prislan 3:34.04; štafeta 4 x 50 m mešano: 7. Velenje 3:00.49 (Sandra Pandža, Žana Prislan, Nina Kugonič in Tjaša Lepko); mlajši dečki -100 m hrbtno: 9. Aljaž Velički 1:21.04; 100 m delfin: 8. Aljaž Velički 1:17.91. Ekipni vrstni red: Radovljica 12936 točk, 2. Olimpija 10272 točk, 3. Triglav 10067 točk, 8. Velenje 7021 točk. ■ Marko Primožič Tina in Ivan Jolanda sedma v Linzu V soboto je bil v avstrijskem Linzu mednarodni atletski m it-ing za veliko nagrado, na katerega so organizatoiji povabili tudi Jolando Čeplak. Nastopila je v teku na 800 m in med 17 tekačicami iz vsega sveta s časom 2:03,81 osvojila sedmo mesto. Premagala je nekaj izvrstnih atletinj, žal pa je imela precej smole, saj je dovolila, da so jo tekmice v finišu zaprle, sicer bi bil dosežek še boljši. ■ v.p. Balinanje Zoran Rednak spet državni prvak Balinarska zveza Slovenije je šaleški območni zvezi in Balinarskemu športnemu društvu Velenje Premogovnik letos prvič zaupala izvedbo tekmovanja na državni ravni. To je bilo sobotno državno prvenstvo mladincev v hitrostnem zbijanju. Odlični izvedbi, kije tudi zasluga vseh donatorjev, so gostitelji dodali še odličen tekmovalni dosežek, saj je Velenjčan Zoran Rednak ubranil ponovil naslov. Tekmovanje so vzorno vodili predsednik sodniškega zbora BZ Slovenije Jani Breznik in vrhunski sodniki Dušan Butinar, Ivo Celin, Edi Zupančič ter domačin Vlado Gregorič st. Vse udeležence sta pozdravila velenjski župan Srečko Meh in predsednik BŠD Velenje Premogovnik Janko Valenčak. Od 12 tekmovalcev se je v drugi krog uvrstilo osem najboljših, v zaključni tretji krog pa štirje najboljši v seštevku prvega in drugega kroga. V vseh treh krogih je bil prepričljivo najboljši Zoran Rednak, ki je s 107 zadetki osvojil naslov državnega prvaka, drugi je bil Igor Pavlič (97), tretji Dejan Tonejc (93) in četrti Jasmin Čauševič (81). ■ Boris Knavs Predstavniki Rudarja s predsednikom kluba Jankom Lukn-eijem na čelu so bili v ponedeljek opoldne v Ženevi, kjer so izžrebali pare v različnih evropskih tekmovanjih veliko bolj zadovoljni kot Mariborčani in Sobočani. V prvem predkrogu pokala pokalnih zmagovalcev bo Rudarjev nasprotnik ekipa Konstruktoija iz Mol-davije. Prva tekma bo 13. avgusta v Velenju, povratna pa 27. v Mol-daviji. Mariborčani so za nasprotnika v prvem predkrogu za ligo evropskih prvakov dobili FC Kareda iz Litve, Mura v pokalu UEFE pa latvijsko moštvo Daugava. Tako trener Rudarja Drago Kostanjšek kot predsednik Janko Lukner menita, da so možnosti za napredovanje v drugi krog 50:50, v drugi krog pa vsekakor želijo. Sprva so sicer želeli, da bi dobili kakšen velik klub, morda Partizana iz Jugoslavije, hrvaški Varteks ali kakšno drugo zveneče ime, ki bi jim napolnilo stadion. Sedaj so vseeno prepričani, da bo obisk gledalcev nadpovprečen prav zaradi možnosti napredovanja, v drugem krogu pa lahko pričakujejo zveneče ime, če bodo seveda uspeli. Janko Lukner v Ženevi ni veliko zvedel o tem klubu, saj njihovega predstavnika ni bilo na žrebu, nekaj pa vendarle. To bo že njihov tretji pohod v Evropo, pred dvema letoma so bili prvaki Mol-davije, lani pa so igrali v pokalu UEFA. Prav to pa je vsekakor opozorilo "rudarjem," da Moldavijci že imajo vsaj malo mednarodnih izkušenj. No, nekaj jih imajo tudi Velenjčani, da so že igrali v pokalu Intertoto. Uvrstitev v drugi krog pa bi sploh bil izreden uspeh v Rudarjevem jubilejnem letu. ■ vos Drago Kostanjšek: "Moldavijci niso bili v nobeni moji kombinaciji" Atletika 9. julija 1998 ŠPORT IN REKREACIJA MS VAS 17 Nogometni sodnik Vili Kranjc Po 20 letih piščalko v žep Pred nedavnim je bil v lepem okolju športnega in rekreacijskega prostora Račnek v Šmartnem ob Dreti prijetno in zanimivo kot že dolgo ne, tako nenavadne nogometne pa tam in daleč naokrog sploh še ni bilo. Veterani domačega športnega društva Lipa so namreč zaigrali proti slovenskim mednarodnim nogometnim sodnikom, obojim pa sta sodila tudi uveljavljena mednarodna sodnika, vendar rokometna Darko Repenšek in Janko Požežnik. Sodila sta seveda odlično - po rokometnih in posebej svojih pravilih; in imela sta kaj soditi: nogometni sodniki so se v dolgih letih deljenja pravice od vrlih nogometašev naučili marsikaj, predvsem pa čudovitih baletno-akrobatskih vložkov, z valjanjem po tleh seveda. Bili so pravi velemojstri, ki so navduševali sebe in občinstvo, pa jim rokometna sodnika nista nasedala, Darko in Janko tudi poznata nogomet in sprenevedanje namišljenih zvezd. Daje bilo vzdušje po končani tekmi in še dolgo za tem več kot prijetno, ni treba razpredati, bilo pa je pred tekmo tudi slavnostno, čeprav ob slovesu. Kar dolg uvod je bil potreben do bistva - vse skupaj je na igrišče povabil Vili Kranjc in se s tem srečanjem dokončno poslovil od piščalke nogometnega sodnika, s katero je piskal celih dvajset let, lani pa se je zaradi nekaterih zapletov v sodniški organizaciji odločil za (predčasno) slovo od nogometnih igrišč. Vili Kranjc je po osnovni šoli žogo tudi brcal v takratni mozirski občinski ligi, zakaj je zašel med nogometne sodnike pa še danes ne ve natančno. Prvi izpit je opravil leta 1977, nato do 1982 sodil v občinski ligi, takrat opravil izpit za republiškega sodnika in do leta 1986 sodil prvo slovensko ligo. Tega leta je najprej v Zagrebu naredil teoretični izpit za takratnega zveznega sodnika, leto kasneje še praktičnega ter do leta 1991 in razpada Jugoslavije vodil tekme tretje zvezne in prve slovenske lige. Leta 1993 je pridobil znak FIFA kot mejni sodnik. V samostojni Sloveniji je je kot glavni sodnik vodil 119 uradnih tekem, kot mejni pa 86, skupno v dvajsetih letih pa blizu 1300 uradnih in kopico ostalih tekem. Posebej je ponosen na 13 mednarodnih. Skupaj z Jamškom, Betonom in Tivoldom je bil v prvi slovenski sodniški četvorki, ki je sodila mednarodno klubsko tekmo, to je bilo avgusta 1993 v Tirani, prav tako pa v prvi slovenski četvorki, ki je sodila tekmo reprezentanc, to je bilo srečanje med Avstrijo in Latvijo v kvalifikacijah za letošnje svetovno prvenstvo novembra 1996 na Dunaju. Zadnjo uradno tekmo je sodil 24.novembra med HIT Gorico in Korotanom v Novi Gorici, poslovilna pa je bila pokalna med Dravinjo in Šentjurjem lanskega maja. Najbolj je za vse hvaležen Marijanu Golešu iz celjske sodniške organizacije, ki gaje vseskozi spremljal in usmerjal. Vili Kranjc pravi, da je vse grenke izkušnje pozabil, rad pa se spominja lepih doživetij, ki jih rad posreduje mlajšim. ■ jP Veliko lepih besed je bil deležen ob slovesu Društvo upokojencev Velenje Še teniška sekcija Pri velenjskem društvu upokojencev so pred nedavnim ustanovili še teniško sekcijo. Ustanovnih članov je 24, pred kratkim so odigrali uvodni turnir in vmes opravili ustanovitveno sejo, pobudnik vsega tega pa je Stanko Goršek, najstarejši igralec tenisa med velenjskimi upokojenci. Vadili bodo enkrat mesečno in se ob tem družili, v svoje vrste vabijo tudi upokojence iz ostalih društev upokojencev, zlasti pa si želijo ženske družbe. Vsak se lahko včlani kar v Šaleškem teniškem klubu. ?0 HRIBIH IN mm Skupina ustanovnih članov med uvodnim "turnirjem" Ninjutsu Umetnostna borilna veščina Že deveto leto lahko spremljamo, kako napreduje ninjutsu v Velenju, v klubu, ki ga vodi Sensei Marijan Vertačnik Shidokshi-ho. Pred kratkim smo na novo ustanovili klub pod imenom Bujinkan Tengu Dojo, katerega so nam častno podelili iz Japonske. Sedež kluba je v Topolšici, treningi pa potekajo v Velenju in Topolšici, kjer se izvajajo ob lepem vremenu treningi v naravi. Člani kluba se redno udeležujemo mednarodnih seminarjev, ki so ponavadi v tujini. Pred kratkim sta se dva člana udeležila največjega svetovnega seminarja ninjutsu veščine, ki je potekal v Levico termah v Italiji. Seminar je organiziral Bujinkan Italija, vodil pa veliki mojster in 34. Soke dr. Masaaki Hatsumi. Dr. Masaaki Hatsumi nosi znanje 10. DAN iz 9 obstoječih borilnih veščin ninjutsu, ki pa se po novem imenuje Bujinkan Budo Taijutsu. Veščine, ki jo lahko trenirajo le ljudje s "čistim srcem", kot sam pravi dr. Masaaki Hatsumi. Na seminarju je sodelovalo okoli 17 mojstrov nosilcev znanja 10. DAN, poleg tega pa še 500 učiteljev, mojstrov in učencev iz 26 držav. Slovenijo je zastopalo 6 članov iz edinih dveh klubov, ki obstajata pri nas. Ninjutsu ne spada med šport, ampak je čistokrvna borilna veščina, ki se je skozi stoletja razvijala kot sredstvo za preživetje in večinoma temelji na samoobrambi. Je ena najbolj originalnih in učinkovitih borilnih veščin. Velik poudarek je na udarcih v vitalne točke, ki lahko popolnoma onesposobijo napadalca, na telesu pa je 54 takšnih točk. Izvajajo se tudi treningi z orožjem, ki pa imajo bolj tradi-cionalnen pomen. Največkrat se s to borilno veščino pojavlja ime ninja. Na Japonskem so jih imenovali Shinobi, oprijelo pa se jih je tudi ime demoni teme, saj so oblečeni v črno ponavadi posamezno ali v manjših skupinah ponoči sejali smrt med samuraji in šoguni. Še danes se učijo to borilno veščino zaradi svoje učinkovitosti v mnogih vojaških specialnih enotah. Zadnja leta je delal klub omejeno za javnost. Tisti, ki se bolj zanimajo za borilne veščine, lahko o delu in napredku našega kluba berejo v tujih revijah, kot je Samuraj, ki izhaja na Hrvaškem. Po štirih letih planiramo jeseni ponovni vpis novih članov. V kratkem pa bomo organizirali tudi mednarodni seminar, ki bo v naravi, vodil pa ga bo gost iz Nemčije. Vsi, ki bi želeli podrobnejše informacije o klubu in o seminarju, jih lahko dobijo na tel.: 063/ 592-063. ■ Predsednik kluba Marijan Vertačnik AM TK Velenje V nedeljo prvi avto slalom Avto moto turing klub Velenje bo v nedeljo, 12. julija, na parkirišču pri Gorenju izvedel prvi avto slalom "Velenje 98." To bospretnostna vožnja z osebnimi vozili med keglji, nastopi pa lahko vsak ki bi rad pokazal svoje vozniške sposobnosti. Tekmovali bodo v šestih različnih kategorijah, prvi trye v vsaki pa bodo prejeli Sah Lendero prvi v Galiciji V soboto je bil v Galiciji pri Žalcu šahovski turnir v pospešenem šahu v počastitev krajevnega praznika. Med 18 šahisti je premočno zmagal Peter Lendero, član šaleškega šahovskega društva, kije na vsem turnirju oddal en sam remi. Tekmovanje bodo začeli ob 9.00, ko se bodo udeleženci prijavili in plačali startnino, v katero so všteti malica, kosilo in napitek. ■ b.m. Pravi naslov za uspešna reklamni Savinjska planinska pot Zajčeva koča Na severni strani 1021 m visokega Kisovca med slikovito 906 m visoko Krvavico in nekoliko nižjim Brložnom stoji na samotni gozdni jasi na višini 742 m mala, a prijetna Zajčeva koča, ki je dobila ime po prvotnih lastnikih, ki so tukaj našli svoj življenjski prostor, se tu rojevali in umirali, kakor je o tej koči zapisal novinar Darko Naraglav. Opuščeno in propadajočo Zajčevo domačijo so leta 1974 odkupili člani mladinskega odseka PD Vransko - Tabor in jo pričeli preurejati v planinsko postojanko. Obnovo je dokončalo kasnejše samostojno PD Tabor in jo svečano odprlo 3. avgusta 1980. Kasnejša krizna leta v društvu so bila vzrok, da je Zajčeva koča največkrat pričakala planinca zaprta. Lani pa so se zbrali "stari" Taborski planinci z Danijem Topovškom na čelu in sklenili, da mora koča ponovno zaživeti. Bilo je potrebno precej truda in številnih poti na svet nad Tesen grabnom, da so že precej propadajočo kočo kolikor toliko spravili v prvotno stanje. Popraviti je bilo potrebno streho, dogradili so prizidek in impreg-nirali vse zunanje lesene dele. Ob potočku, ki žubori v blrzini koče, pa so postavili nekaj klopi in miz. Z letošnjim 1. majem je tako koča po nekaj letih ponovno zaživela. O stalnem odprtju Taborski planinci zaenkrat še ne razmišljajo. Odločili so se za stalno dežurstvo ob sobotah popoldan in v nedeljo in pa seveda ob vseh večjih praznikih. Zaenkrat si je v koči mogoče samo pogasiti žejo. Ko pa bo končana obnova kuhinje, se bo dobilo tudi kaj za pod zob. Peter Lukman, sicer gospodar planinske postojanke, ki nam je ljubeznivo razkazal celotno kočo in nam povedal vse, kar nas je zanimalo, nam je tudi zatrdil, da kar se toplega obroka tiče, če gre za večje skupine, se da tudi to urediti. Potrebno gaje samo pravočasno poklicati v popoldanskem času na tel. št. 727-210 in vse se bo uredilo. Zajčeva koča je tako po zunanjosti kot po notranjosti zanimiva, predvsem pa domača, saj so pri obnovi strmeli za tem, da so ohranili prvotno arhitekturo. Ko stopimo v gostinsko sobo, nekdanjo kmečko izbo, kjer je prostora za okrog trideset sedežev, dobimo poleg vse domačnosti, ki nas obdaja, tudi občutek, da se še vedno vonja dim, ki seje desetletja valil iz črne kuhinje. V kočije mogoče tudi prespati, saj imajo na podstrešju 15 skupnih ležišč in sobo s štirimi posteljami. Iz slednje je moč priti na starinski gank, od koder se nam ponuja lep pogled na bližnji nekoliko skalnati Brložn. Toliko o Zaj-čevi koči. Prihodnjič pa o bližnji Krvavici, ki je proglašena za naravni park in je verjetno ena izmed najbolj zanimiv točk na vsej Savinjski planinski poti. Preko nje pelje resda nekoliko zahtevna, a lepa pot na Zajčevo kočo. ■ M. H. Planinsko društvo Gornji Grad Stoletje postojanke na Menini Gornjegrajski planinci letos slavijo dve pomembni obletnici. Prva je 100 - letnica planinske postojanke na Menini planini, druga pa 135 - letnica rojstva Frana Kocbeka. Člani PD Gornji Grad se v celoti zavedajo, da so dolžni izkazati zahvalo in spoštovanje tistim, ki so imeli v težkih časih pred 100 in več leti dovolj poguma in moči za gradnjo prve planinske koče, prav tako vsem tistim, ki so jo v minulem stoletju vzdrževali in obnavljali, njihove sadove pa uživa sedanji rod planincev. Vedo tudi, daje zgodovini planinstva v Gornjem Gradu in mnogo širšem področju dal neizbrisen pečat Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, ustanovitelj Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, publicist in pisec številnih strokovnih, planinskih in drugih del. Oba jubileja bodo planinci primerno obeležili. Že to soboto, 11. julija, bodo izvedli pohod od Črnivca na Rogatec in v Gornji Grad, za sredo pa pripravljajo Kocbekov večer s predstavitvijo jubilejnega biltena. Prihodnji petek bodo postavili razstavo o zgodovini planinstva v Gornjem Gradu, sočasno kviz za mlade planince, osrednja slovesnost pa bo v soboto, 18. julija, ob planinskem domu na Menini planini. Sicer je planinsko društvo z 242 člani naštevilnejše med vsemi v občini Gornji Grad. Planinci najdejo svoje mesto povsod, najmlajši v vrtcu, osnovnošolci v krožkih na šolah v Gornjem Gradu in Šmartnem ob Dreti, mladi v mladinskem odseku, starejši pri veteranih, najzahtevnejši pa v gorniškem odseku. Zbirajo se na izletih, delovnih akcijah, smučarskih tekmovanjih, na letnih in zimskih taborih, pridno skrbijo tudi za planinske poti na svojem področju. Veliko pozornosti namenjajo izobraževanju in imajo trenutno 13 planinskih vodnikov, od tega dva za zahtevnejše razmere. Veliko večino dela seveda opravijo ljubiteljsko in prostovoljno, za vse napore pa so bili pred dnevi deležni drugega najvišjega občinskega priznanja, ko so prejeli Grb občine Gornji Grad. ■ j P 18 ms VM OBVESCEVALEC 9- julija 1998 DEŽURSTVA Zdravniki: Četrtek, 9. julij - dnevni dežurni dr. Blatnik in dr. Slavič, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Stravnik Petek, 10. julij - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Budnjo in dr. Friškovec Sobota, 11. julij - dežurni dr. Lazar in dr. Kočevar Nedelja, 12. julij - dežurni dr. Lazar in dr. Kočevar Ponedeljek, 13. julij - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Kočevar, nočni dr. 0. Renko in dr. Slavič Torek, 14. julij - dnevni dežurni dr. 0. Renko in dr. Lazar, nočni dr. Budnjo in dr. Friškovec Zobozdravstvo: 11. in 12. julij - dr. Vesna Pupič Gaberšek, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303). Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 10. julija do 17. julija - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel: 0609/0,18-117. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Roman Kac, Škale št. 53/a in Mojca Pušnik, Škale št. 53/a; Fabijan Grobelnik, Velenje, Podgorska c.št. 3 in Damjana Miklavžina, Velenje, Podgorska c. Št. 3; Anton Vetrih, Radoblje št. 7 in Anastazija Lapornik, Radoblje št. 7. Smrti: Alojzij Lipar, roj. 1935, Celje, Delavska ul. Št. 16; Alojz Čerpn-jak, roj. 1950, Leše št. 70; Marija Nahtigal, roj. 1918, Ravne št. 118; Zvonimir Štemberger, roj. 1921, Velenje, Aškerčeva c. št. 28; Franc Mulec, roj. 1955, Velenje, Cesta II. št. 8; Elza Barbetti, roj. 1912, Rečica ob Paki št. 75. Upravna enota Žalec Poroki: Alojzij Završnik, Topovlje in Marija Kos, Mestinje 52; Andrej Koren, Polzela 22/a in Anica Zlatarek, Polzela.. Smrti: Ivana Silva Prevoršek, stara 67 let, Gotovlje 68/a; David Plešnik, star 76 let, Sp. Škofije 38; Marija Kranjc, stara 76 let, Pernovo 4/a; Josip Miklavžič, star 56 let, Pongrac 77/a. MSm Občina Šmartno ob Paki, Komisija za odlikovanja, priznanja in as nagrade, na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MO Velenje, št. 8/96) objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE ŠMARTNO OB PAKI v letu 1998 I. Pobude za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije in ostale fizične in pravne osebe. II. PRIZNANJA IN NAGRADE SO: 1. GRB OBČINE ŠMARTNO OB PAKI 2. PLAKETA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI III. Kriteriji za podelitev: 1. GRB OBČINE ŠMARTNO OB PAKI se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na kateremkoli področju. V posameznem koledarskem letu se lahko praviloma podeli samo en grb. 2. PLAKETA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI se podelujeje posameznikom, gospodarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom, za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občine ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine. V posameznem koledarskem letu se lahko podeli največ dve plaketi. IV. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. V. Pobude je potrebno poslati na naslov Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade pri Svetu Občine Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 72, do vključno 20.8.1998. Komisija si pridržuje pravico, da po tem roku dospelih ali nepopolnih pobud ne bo obravnavala. Predsednik komisije: Ivan Atelšek, s. r. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 29. junija do 5. julija 1998 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 29.junija do 5Julija 199S ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VB.IM VRH ZAVODNJE VELBiJE GRAŠKAG. POPRAVEK RAZPISA ZA PRODAJALCA V PC VELENJE - KOVINOTEHNA d.d. Celje, ki je bil objavljen v tedniku Naš čas dne 24. junija. V razpisnih pogojih je bila pomotoma objavljena V. stopnja izobrazbe trgovske smeri. Pravilno se glasi IV. stopnja izobrazbe trgovske smeri. Za pomoto se opravičujemo. , KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Obveščamo vse prebivalce KS Stara vas, Škale, Konovo in ostalih KS na področju MO Velenje, da lahko sporočijo vse negativne vplive (smrad, prah, raznos papirnih odpadkov in ostalo) v svojem okolju, za katere menijo, da so posledica obratovanja Deponije komunalnih odpadkov. Prosimo, da to sporočite na tel.: 063/ 881 -014 ali 882-111. Poziv bo sprejel dežurni dispečer ob vsakem času in zapisal vaš naslov ter opis negativnega vpliva. Po tej informaciji bo dežurni PE Kanalizacija prišel na kraj dogodka in ga evidentiral. Prebivalce prosimo k sodelovanju zaradi ugotavljanja vpliva Deponije komunalnih odpadkov na okolje. KP Velenje, d.o.o. PIAUA IAGUNA i" POCITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE! Želimo vas informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 25. julija. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 8.360 Sit (89 DEM)! Dobrodošli v autokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, Laguna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona na osebo na dan že od 6.110 Sit (65 DEM)! V hotelih B kategorije: Delfinu, Galebu so cene polpenziona na osebo dnevno manjše od lanskih: že od 5.170 Sit (55 DEM)! V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večeljo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 207 Sit (2,20 DEM) po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044 A mm IIIIII HI ČETRTEK, 9. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila: Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi ledna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 12. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 N; svidenje. PONEDELJEK, 13. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.25 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokvonjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KINO VELENJE - V HOTELU PAKA VELIKA DVORANA MOŽ Z ŽELEZNO MASKO (avanturistični), DTS od 8. do 10.7. Ob 18. in 20.30 uri Režija: Randall VVallace Vloga: Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, John Malkovich,... Dolžina: 138 minut Stari prijatelji, kraljevi mušketirji ponovno združijo moči, da bi se lotili najnevarnejše pustolovščine doslej. Rešiti morajo namreč skrivnostnega moškega za železno masko in to navkljub nasprotovanju arogantnega kralja Ludvika XIV. TITANIK (romantični spektakel), DTS v soboto in nedeljo, 11. in 12.7. Ob 17. in 20.30 uri Režija: James Cameron Vloga: Leonardo Di Caprio, Kate VVinsIet Dolžina: 190 minut Film leta! Dobitnik 11 Oskarjev! Ponovno v Velenju za vse zamudnike! Izjemni zvočni efekti! Cena vstopnice 700 SIT. RAZTRESENI PROFESOR (komedija), dolby digital od ponedeljka do srede (13. -15.7.) ob 18. in 20. Uri Režija: Les Mayfield Vloga: Robin VVilliams Dolžina: 93 minut Profesorju Brainardu uspe ustvariti tvarino, ki ima neverjetno moč in energijo. Ta tvarina, ki ji je dal ime Flubber, bi lahko rešila njegovo fakulteto pred finančnimi problemi. Zaradi uspeha iznajdbe pozabi celo na lastno poroko... V četrtek, 16.7. zaradi zasedenosti obeh dvoran ni filmskih predstav! MALA DVORANA: DAMA IN POTEPUH (diesneyeva risanka), dolby sr. Sobota, nedelja, 11., 12.7. ob 16. Uri Otroška matineja! Cena 400 SIT. TITANIK (romantični spektakel), dolby SR od ponedeljka do srede (13. -15.7.) ob19.uri Cena vstopnice je 700 SIT. Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT. Rezervacije vstopnic: 898 2493 dopoldan (uprava), 898 2491 eno uro pred prvo predstavo HTUM 9 julija 1998 MALI OGLASI, ZAHVALE MS i AS 19 MALI OGLASI APARATI & STROJI VGRADNI KOMBINIRAN ŠTEDILNIK in hladilnik, ter glasbeni stolp Samsung, prodam. Telefon 864-202. REZALNIK RINEGER za razrez pohištvenega materiala in parcelo za 53 a zemlje v bližini Mozirja, prodam. Telefon 885-156. ZA SIMBOLIČNO CENO prodam dobro ohranjeno peč za centralno ogrevanje. Telefon 063-850-415. HLADILINIK GORENJE, 50 I, rabljen samo eno sezono, prodam za polovično ceno. Telefon 856-530. LOKALI NAJAMEM ALI ODKUPIM posl. prostor do 30 m2 s park prostorom. Telefon 041-745-205. OSTALO OTOK MOLAT pri Zadru, apartma za 4-6 oseb, oddam. Telefon 061-168-28-71. INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 856-801. "ROLETARSTVO" MARKO ZA-VERŠNIK s.p. Rolete, žaluzije, lamelne zavese. Šoštanj. Telefon 882-216. POSESTI BLIZU SMUČIŠČA PUNGRT prodam vikend hišo. Telefon 861 -919 zvečer. V VELENJU PRODAM STANOVANJSKO HIŠO. Telefon 856-899. HIŠO V TRETJI GRADBENI FAZI za Savinjo v Malih Braslovčah in starejšo hišo v središču Šmartnega ob Paki, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 885-046. UPOKOJENI VDOVEC, situiran, srednje postave, dobro ohranjen z lastno hišo, vrtom, garažo in avtomobilom, star 72 let želi spoznati pošteno gospo, dobro gospodinjo, po možnosti z vozniškim izpitom za skupno življenje. Cenjene ponudbe pošljite na naslov Naš čas, p.p. 89,3320 Velenje s pripisom: Šifra "OKOLICA POLZELE". RAZNO PRODAM BELO IN RDEČE VINO ter slivovko, ugodno prodam. Telefon 763-238 zvečer. SEDEŽNO GARNITURO poceni oddamo, takoj. Telefon 852-601. DVOSED, star 6 mesecev, z izvlečnim ležiščem 200 x 135 cm in predalom za posteljnino prodam za 40.000 SIT. Telefon 885-165 po 16. uri. OTROŠKO STAJICO in hojco, prodam. Telefon 893-036. BRAKO POČITNIŠKO PRIKOLICO, ugodno prodam. Telefon 865-086. DVE POSTELJI prodam. Telefon 865-515 po 20. uri. V NAZARJAH PRODAM manjšo hišo. Telefon 856-899. STANOVANJA V NAJEM ODDAMO trisobno opremljeno stanovanje v centru mesta. Delo in trpljenje bilo Tvoje je življenje. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica MARTINA A VBERŠKA iz Šoštanja 27. 10. 1932 - 27. 6. 1998 Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste se mu poklonili, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja medicinskemu osebju Internega oddalka Bolnišnice Slovenj Gradec, rudarski častni staraži, godbi na pihala, govorniku gospodu Planincu za občutene besede ob slovesu, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom in gospodu dekanu Pribožiču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, omike in prababice MARIJE MRAVLJAK iz Plešivca 5.1.1932 - 1. 7.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, zdravniškemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec, gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma in izvajalcu Tišine. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Frida z možem, vnukinja Damjana z možem, vnuk Roman, pravnuka Edi in Mojca ter brata Fridi in Ivan z družinama in ostali sorodniki. Im ZAHVALA Po hudi bolezni je v 75. letu starosti prenehalo biti srce drage žene, mame in ome JOŽICE MEDVED 23.11. 1923 - 22. 6.1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala sosedom Šaleške 19 v Velenju za pomoč v času njene bolezni, posebej hvala dr. Rezarju in osebju Bolnišnice Topolšica. Enaka zahvala Pogrebni službi Tišina. VSI NJENI Telefon 863-588 od 20. do 21. ure. V OKOLICI VELENJA ODDAM eno-sobno stanovanje s telefonom v privat hiši. Enoletno predplačilo. Telefon 854-977. ODDAM SOBO. Telefon 852-541. VOZILA PRODAM 126 R letnik 86, za 50.000 SIT. Telefon 063-856-438. KOMBI C 25 D, letnik 1992 8 + 1 sedežev, prodam. Telefon 041-642-301. SKUTER SPEEDFIGHT PEUGEOT popolnoma nov, prodam 25 % ceneje. Telefon 041-645-157. OSEBNI AVTO MERCEDES 200D in tovorni avto 4500 prodam. Telefon 865-003. ZAPOSLITVE s tekstilom v Velenju zaposlimo za nedoločen čas z deljenim delovnim časom. Neto OD 80.000 SIT. Naslov M&MT, Skalna ulica 23, 8222 Otočec. ZA NEZAHTEVNO PISARNIŠKO DELO nudimo redno, honorarno zaposlitev. Telefon 864-334. RJAVE KOKOŠI za zakol ali nadalj-no rejo so vam na razpolago na farmi Marije Špende, Prihova 28, Nazarje 15. in 16. julija 98 po ceni 200 SIT/kom. deljo 12.7. v Šaleku pri cerkvi od 8. do 8.30 ure. Telefon 0602-61-202. KOZLIČKE, krmljene z domačo krmo, prodamo. Telefon 893-314. ■1 m ■ ■ - . IVI I ii ■ i ■ mm HijB ■ii Hi liHP iji , , ■ , IHVI1 ŽIVALI KRAVO SIVO, 4 tele, brejo 5 mesecev prodam. Telefon 885-192. GRLICE BELE, čarovniške, prodam. Telefon 855-312. KRAVO, dobro molznico, 3. tele, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 881 -174. JAGENČKE ZA ZAKOL PRODAM. Telefon 885-846. AKCIJSKA PRODAJA NESNIC različnih starosti, rjavih in grahastih v ne- i dvosobno stanovanje v Šoštanju i poslovni prostor v Velenju pri Vis-a-Vis v pritličju - 24 m • garsonjero ali enosobno stanovanje v Velenju ali Šoštanju | • dvosobno stanovanje v Velenju j • nedokončano ali vseljivo hišo v okolici Velenja in v Savinjski dolini 063/861-835, 0609/624-775 V SPOMIN RUDOLFU VERBOTNU 8. 4.1927 - 12. 7.1996 Ze dmgo leto je minilo, odkar zakrilo Vas črno je gomilo. Zastal Vam dih je in korak, vendar spomin na Vas je lep in krepak. Radi pri Vašem grobu postojimo in v naših srcih si Vas zelo nazaj želimo. Tolaži nas le to vodilo, da tudi nas zakrilo črno bo gomilo. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI "Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo ponovno umrli, z nami in v nas." (Tone Pavček) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice ELZE BARBETTI iz Rečice ob Paki 11.10.1912 - 5. 7.1998 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Še posebej se za skrb in nego zahvaljujemo Sonji Lipičnik, dr. Stuparju, patronažni sestri Dragici in gospodu Napretu za obiske. Hvala tudi vsem, ki ste našo drago Elzo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala gospodu Grilu za opravljen obred, govorniku ter pevcem za odpete žalostinke. VSI NJENI Šmartno ob Paki, 7. 7.1998 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija LOVIM PRAZNIKA 1929 - 1998 iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Lazarju, zdravnikom in osebju Bolnišnice Topolšica, Upravi za notranje zadeve, Klubu Maksa Pirca Celje, Gasilskemu društvu Šoštanj, Društvu upokojencev Šoštanj, pevcem, gospodu Medvedu ter gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Rezka, hčerka Olga in sin Milan z družinama, vnuki Boštjan, Uroš, Valerija z družino ter bratje in sestre. Gaberčanom so grablje tekle najgladkeje. Razumljivo, saj se je tudi kosec izkazal. Krajani prijazne vasi Pusto polje so bili v soboto popoldne veseli in ponosni kot nemara še nikoli. Odprli so namreč novo brv, pravi mali most, katerega najtrdnejši temelji so v slogi, delu in prispevkih krajanov ter v tesni navezi z mlado krajevno skupnostjo Kokar-je in občino Nazarje. Kar nekajkrat v minulih desetletjih so postavili novo brv, pa je bila voda vedno močnejša. Leta 1968 so se posebej potrudili z njo, vendar je bila huda vodna ujma leta 1990 močnejša in od takrat je bil prehod preko Drete mogoč samo v ribiških škornjih, ali s traktorjem ob nizki vodi. Od leta 1990 so si nenehno postavljali zasilne brvi, pa nobena ni zdržala. K zajetni nalogi so se zatekli leta 1996 z ustanovitvijo krajevne skupnosti Kokarje in po vseh pripetljajih s "papirji" letošnjega februarja zasadili prvo lopato. Domači podjetniki so pridno delali in veliko dragih strojnih in ostalih ur krajanom podarili, ti so pridno delali in po svojih močeh so pomagali tudi otroci. Skupno so vaščani opravili 1928 delovnih ur, "strokovno" predračunsko vrednost so sami znižali na milijon in 450 tisoč tolarjev, pri čemer so se malo ušteli. Občina Nazarje je prispevala 1,5 milijona in bo kakšno malenkost še primaknila. Z veseljem, je zatrdil nazarski župan Ivan Purnat, saj pomoči tako pridnim in složnim ljudem pač ni mogoče odreči. ■ JP Na škalski vaški olimpiadi kar petnajst ekip Sevničani znova nepremagljivi Ko je v Škalah, tam kjer je nekoč stal stari gasilski dom, vaška olimpiada, prireditelji, člani ŠD Škale Hrastovec, niso v skrbeh za obisk. Kajti obiskovalci so se na njihovo igre že navadili in vedno radi pridejo. Tudi minulo soboto je bilo tako. Obiskovalcev in tekmovalcev je bilo veliko in oprireditev so "potegnili" krepko čez polnoč. V zanimivih igrah je sodelovalo kar petnajst ekip iz štirinajstih krajevnih skupnosti Šaleške doline, sosednjih občin in iz severovzhodne Slovenije. Že drugič so na igre prišli tudi tekmovalci iz Sevnice (Gamsi), pravi orjaki, pod 120 kg menda ni bilo nobenega.V primerjavi z njimi so bili mladi fantje druge ekipe iz Završ (imeli so še starejšo) pravi sestradančki. Podobno kot lani so bili tudi letos najboljši v vlečenju vrvi, paradni disciplini škalske olimpiade. V finalnem vlečenju so premagali domačine, tretji so bili Završani, ki so bili za odtenek bolj žilavi od tekmovalcev iz Ponikve. Nekoliko slabe volje bili Cirkovčani, ki so imeli smolo in že v prvem krogu naleteli na nepremagljive Sevničane, ki imajo še nekaj rezerve, saj so najtežjega člana pustili doma. "Ima 140 kg, pa morda še kakšnih deset kilogramov več," so strašili nasprotnike. Za najboljše kosce se je izkazala ekipa Podkraj-Kavče, 2. Bele Vode, 3. Gaberke, v grabljenju so bile najboljše Gaberčanke, 2. Plešivec, 3. Mislinja; vodenju slepca: 1. Bele Vode, 2. Cirkov-ce, 3. Pertoča; podiranju dreves, novi in za gledalce prav tako zanimivi igri pa je bil vrstni red naslednji: 1. Ravne, Plešivec, 3. Mislinja. Vsako drugo leto na olimpiado povabijo tudi nekdanje preseljene Škalčane, tiste, ki so morali zaradi ugrezanja zemlje zapustiti rodni kraj. Tokrat je bilo to že njihovo osmo srečanje. Dobrodošlico sta jim zaželela predsednik KS Bojan Mi-klavžina in predsednik ŠD Herman Arlič. V spomin na letošnje srečanje so jim podelili knjigo pesmi domačina Dolfeta Lipni-ka Iz oblakov k soncu, ki je prav za sobotno srečanje napisal še posebno pesem - Srečanje v Skalah, z nastopom pa jih je razveselila tudi domača plesna skupina HIP - HOP Smrklje. V imenu vseh nekdanjih Škalča-nov se je za povabilo zahvalil Jože Aristovnik. V nadaljevanju olimpiade, ki sojo začeli z odprtjem kanalizacije v vaški skupnosti Škale, so se obiskovalcem predstavili tudi mladi harmoniki, ki so zaigrali po dve skladbi v spomin na domačina Franca Delčnjaka, nato pa so vse v svoje roke vzeli Gorenjski muzikantje. ■ vos Gorenje - Program HZA Dan odprtih vrat Letos mineva 30 let, odkar so v Gorenju v Velenju začeli proizvajati hladilnike. V programu Hladilno-zamrzovalni aparati (HZA) so ob tem jubileju na delovno soboto, 4. juli ja, odprli vrata vseh štirih obratov tega programa družinskim članom in ostalim sorodnikom zaposlenih delavcev v programu in širšemu krogu obiskovalcev. Skupine po 30 obiskovalcev so si ogledale proizvodnjo v obratih Zamrzovalne omare, Zamrzovalne skrinje, Hladilniki in Plastika. Skupno so našteli kar 385 obiskovalcev, med katerimi jih je bilo največ družinskih članov zaposlenih delavcev v programu HZA, nepričakovano veliko pa je bilo tudi velenjskih rudarjev. Med obiskovalci je bila tudi 86-letna Marija Pobec iz Šmart-nega ob Paki. "Rada bi videla, kje dela moja vnukinja!" je dejala po ogledu vseh štirih obratov in po obhodu štirih obratov ni kazala nobene utrujenosti. Tudi za njuni pravnikinj i Tejo in Tino ter pravnuka Janeza sprehod ni delal težav; s posebnim zanimanjem pa so si ogedali obrata Zamrzovalne omare, kjer dela vnukinja Lea Duh. ■ Hinko Jerčič Rečica ob Savinji Slavje in priznanje Pusto polje Veselje in ponos ob novi brvi KS Skale - Hrastovec Bodo zbrali še 30 milijonov SIT? Škale, 4. julija - Krajani vaške skupnosti Škale v KS Škale - Hrastovec so po triletnih prizadevanjih predali svojemu namenu drugo fazo kanalizacije. Za zdaj so za ureditev tega vprašanja namenili 77 milijonov, ob koncu (to naj bi bilo čez leto dni) naj bi bila naložba vredna približno 110 milijonov tolarjev. K uresničevanju načrtovane ureditve kanalizacije so pristopil pozimi leta 1995, ko jim je Termoelektrarna Šoštanj namenila denarno odškodnino za novo odlagališče pepela in produktov odžveplje-vanja. Takrat so potegnili 200 m glavnega ter 2100 m stranskih kanalov in uredili kanalizacijo za 50 hiš. Letos pa so iz občinskega proračuna dobili 20 milijonov, krajani so sami zbrali nekaj več kot 2 milijona SIT in uredili kanalizacijske poti še za 20 hiš. Že pri izgradnji prvega dela kanalizacije so sodelovali s prostovoljnim delom, z več kot 1000 udarniškimi urami so se vključili v izgradnjo druge faze ter 500 m primarnega voda, na katerega se bo lahko priključilo tudi 30 zainteresiranih krajanov Plešivca. "Skupaj imamo sedaj položenih 6000 m kanalov, od tega 2500 m glavnega voda, na kanalizacijsko omrežje je priključenih 75 hiš, preostalih 15 naj bi priključili v prihodnje. Moram pa poudariti, daje naš uspeh, naš končni cilj odvisen od tega, ali bomo v naslednjih nekaj mesecih zbrali denar za izgradnjo črpališča in njegovo povezavo z glavnim odvodnim kanalom centralne čistilne naprave Šaleške doline v sosednji vaški skupnosti Podlubela. Kot je znano, je spodnji del naše doline na rušnem območju ali pod vodo in moramo zbrati vse odplake in jih prečrpa-ti. Za te namene potrebujemo še približno 30 milijonov SIT," je povedal predsednik vaške skupnosti Škale Herman Arlič. Po Arličevih besedah so krajanom, ki na priključitev na kanalizacijsko omrežje še čakajo, obljubili, da se bodo lahko veselili čez leto dni, oziroma da bodo celotno naložbo predali svojemu namenu na 17. vaški olimpiadi. ■ tp M soboto in nedeljo so na Rečici ob Savinji sklenili 19. turistično in narodopisno prireditev "od lipe do prangerja." Večer pod trško lipo je bil lepo doživetje, na katerem so podelili priznanja najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev, domačemu turističnemu društvu je predsednik slovenske turistične zveze dr. Marjan Rožič izročil visoko priznanje, večer so s koncertom obogatili pevci novega Slovenskega okteta, množica obiskovalcev pa je v vedrem razpoloženju in dobri ponudbi uživala tudi v sijajnem ognjemetu. V nedeljo popoldne so na športnem igrišču nastopili še zgornjesavinjski konjeniki in se predstavili v športnih in razvedrilnih nastopih. ■ JP