474 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
dve leti s potrebno vodo za ‘ivino in ljudi. Zapisovalec pa dodaja, da bo izku{nja pokazala ali voda ne bo
presahnila, saj je bilo pred tem na gradu veliko pomanjkanje vode.
Pritegnejo nas tudi opisi cest in poti. Komercialna cesta od Vranskega proti Celju in dalje do Maribora
je redno vzdr‘evana. V dokaj dobrem stanju so de‘elne ceste. Zapisovalci pogosto opozarjajo na slabe
vozne razmere v jesenskem in predvsem zimskem ~asu v hribovitih predelih. V hribovitih predelih se
pogosto omenjajo le gozdne oz. vle~ne poti (dr~e). Prometne razmere v Sol~avi pa so morale biti tudi v
~asu jo‘efinskih merjenj katastrofalne. K vasi ni vodila nobena vozna pot, bile so le slabe pe{ poti. Konje
so vodili, natovorjene s potrebnim ‘ive‘em, v sili po sredini potoka. Omenim naj {e predlog, kako bi re{ili
la‘ji prehod preko Trojanskega klanca, kar ka‘e, da so voja{ki in‘enirji ‘e takrat razmi{ljali o prometnih
re{itvah. Komercialna cesta je bila od prvega mostu pod Trojanami do trojanskega klanca ali ti. U~aka s
tovornimi vozmi te‘ko prevozna. Enako te‘ko je bila prevozna tudi od [ento‘bolta na U~ak. Na U~aku je
4–5 se‘njev globok predor skozi hrib. Cesta je zaradi majhnih izvirov, prhke zemlje sestoje~e se iz drobnih
{kriljevcev, slabe kakovosti. Da bi jo ohranili v uporabnem stanju, bi jo morali vedno popravljati. Predlo-
gov, da bi morali poti redno vzdr‘evati in popravljati, je v zapisih {e ve~. Brezpotja so v Trobojniku (pri
Pi{ecah), kjer ljudje hodijo kar ~ez polja in v Mr~nih selah, kjer k raztresenim hi{am ni nobenih pe{ poti.
Da bi na{li vse te male ko~e v gozdu, bi nas morali voditi doma~ini, kot svetujejo zapisovalci. Ob Savi pri
Zagorju so bile poti za ladijsko vleko.
V eliko zvemo iz zapisov o strukturi in sestavi gozdov (visoki, nizki, pome{ani z grmovjem; sestoje~i
iz jelke, breze, hrasta, bukve). Navedenih je veliko konkretnih podatkov za primerjavo z dana{njim
stanjem. Opisi hribov so bili potrebni predvsem za voja{ke potrebe, ~eprav so tudi za dana{njo rabo
koristni. Zapisovalci opisujejo razgled (npr. z Ur{lje gore). V ojski so slu‘ili hribi za orientacijske to~ke v
zvezi z eventuelnim obstreljevanjem ni‘je le‘e~ih krajev in podro~ij.
Pri podrobnem pregledovanju opisov bi odkrili {e mnoge zna~ilnosti in podrobnosti povezane s
trdnimi zgradbami, vodami, potmi, gozdovi in hribi, ki niso u{le budnemu o~esu zapisovalcev. Iz mnogih
podrobnosti in detajlov lahko sklepamo, kako zanesljivi so podatki, ki so jih zapisovalci stanja zabele‘ili.
Stanje na kartah jo‘efinske izmere bomo lahko primerjali z dana{njo podobo Slovenije, ki jo najdemo
na dr‘avni topografski karti izmere 1:25.000 (205 kart). Izdala jo je Geodetska uprava Republike Slove-
nije v Ljubljani med 1997 in 1999. Dana{nje stanje in stanje pred ve~ kot 200 leti si tako podajata roki.
Ignacij Voje
Joachim Radkau, Natur und Macht. Eine Weltgeschichte der Umwelt. München: Verlag
C. H. Beck, 2000. 438 strani.
Pisati svetovno zgodovino okolja zahteva nadpovpre~ni odmerek samozavesti in poguma. Razen za
zahodno Evropo in Severno Ameriko skoraj ni del, ki bi obravnavala zgodovino (varstva) okolja v posamez-
ni dr‘avi ali pokrajini, pa {e obstoje~a dela so karseda raztresena in kar je {e huje, mo~no kontradiktorna.
Zgodovina okolja namre~ sama na sebi {e skoraj ni bila predmet obravnave, razen redkih izjem, npr. kultivi-
rane krajine, gozdov in nekaj malega o vodah. Ve~ina obstoje~ih obravnav je namre~ v zvezi z varstvom
okolja, to pa je ‘e samo po sebi interesno obarvano, neredko kar ideolo{ko (ve~krat tudi v dru‘benem in
politi~nem smislu) usmerjeno, tako da je zelo te‘ko izlu{~iti kolikor toliko objektivno resnico.
Odlika obravnavane knjige je, da se kolikor je le mogo~e izogiba uporabi zgodovine diskurza, temve~
se sku{a dokopati do bistva stvari.
V eliko primerov zlasti z za~etka novega veka je, ko so bila mo~na prizadevanja, najve~krat z dr‘avne
strani, za kake ukrepe, ki so mo~no posegali v okolje, ki jih je podpirala kri~ava publicistika, resni~ni
namen pa je bil povsem nasproten od deklariranega. Kot izhaja ‘e iz naslova, je pisec sku{al povezati
dogajanja v okolju, posebej {e pomembne ukrepe za njegove spremembe, z oblastjo, bodisi plemstva ali
me{~anstva, de‘ele ali dr‘ave. To pa je, kolikor mi je znano, na tem podro~ju povsem nov pristop, ki pa
prina{a nova in neredko povsem druga~na spoznanja, kakr{nih smo bili na podlagi preve~ enostranske
literature vajeni doslej.
Avtor, ki je sicer profesor novej{e zgodovine, vendar z interesi na materialnih podro~jih, se je zelo
poglobil v naravoslovno in tehni~no problematiko okolja in je kot profesionalno nedeformiran izlu{~il

475 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
ozadje pojavov, ki jih naravoslovno ali tehni~no izobra‘en pisec z najve~jo verjetnostjo ne bi mogel. Ker
je za obravnavano tematiko na voljo le malo specialnih del, je pisec predelal ogromno gradivo z vseh
mogo~ih naravoslovnih, tehni~nih, kmetijskih, gozdarskih, ekonomskih, politi~nih, pravnih, zgodovin-
skih, umetnostnozgodovinskih, literarnih in umetnostnih podro~ij. Navedbe o tem gradivu obsegajo v
knjigi kar 83 strani, t. j. 19 odstotkov obsega knjige.
Skoraj edina hiba, ki jo v knjigi najdemo, je uporaba predpone eko- ob vsaki prilo‘nosti, tudi ko
vsebinsko ne ustreza. Ekologija se je z vsemi izpeljankami zdaj ‘al raz{irila na vse pojme, pojave in ukrepe,
ki {e tako od dale~ obravnavajo okolje, ~eprav z ekologijo kot znanostjo o naravi nimajo domala nobene
zveze. Nemogo~e si je misliti, da bi pisec tega ne vedel, odlo~il se je za tak na~in pisanja pa~ zato, da bi bil
bolj sodoben, bli‘ji sodobnemu izra‘anju, ~eprav strogo vzeto ni pravilno. Morebiti je tako ‘elela tudi
zalo‘ba.
Povsem nemogo~e bi bilo vsaj pribli‘no predstaviti dognanja v tej knjigi, zato naj navedemo le
poglavja s kratko vsebino. Po kratkem predgovoru sledi poglavje Razmi{ljanja o okoljski zgodovini. V
njem pi{e avtor o pla{nicah in slepih ulicah v okoljski zgodovini, o monotoniji vra‘jih krogov in labirintu
re{njih poti, o Liebigovih tezah, o globini ~asa in skrivnostni mo~i regeneracije ideala o naravi, o problemu
vrednostnih sodb v okoljski zgodovini in o ekologiji kot zgodovinski razlagi. Spra{uje se tudi, ali je
okoljska zgodovina zgodovina skrivnosti ali zgodovina o~itnega?
Drugo poglavje obravnava Ekologijo subsistence in nemega znanja – pradavne simbioze ~loveka in
narave. Na za~etku je bil ogenj in po vsem svetu raz{irjeno po‘igalni{tvo in piromanija v zgodovini okolja.
^lovek in ‘ivali, lov in udoma~itev. Vrtovi in sadno drevje. Kmetje in pastirji (nomadi). Tragedija srenjskih
zemlji{~. Je bilo predmoderno kmetijstvo “nezavedno” ropanje narave? Mati Zemlja in O~e v nebesih –
ekologija religije.
Tretje poglavje obravnava V odo, gozd in oblast. V njem je opisano urejanje voda na velikih in manj{ih
obmo~jih, iz tega izvirajo~a ali ‘e predhodno utemeljena oblast in veri‘ne reakcije. Egipt in Mezopotamija:
arhetipi~ni kontrast. Namaklane terase – socioekolo{ka celi~na kultura. Kitajski zid kot zgled in svarilo.
V odne kulture na tesnem prostoru: Benetke in Holandija. Malarija, namakanje zemlji{~, izginevanje gozdov
– endemija kot nemezis narave in ~uvarka ekolo{kih rezerv. Kr~enje gozdov in “ekolo{ki samomor” v
Sredozemlju: navidezen problem? Erozija v soglasju z naravo in zavajajo~e historiziranje. Gozd in oblast
v Evropi: od kr~enja gozdov za naseljevanje do gozdnih redov. Fiksne to~ke krizne zavesti: mesta in
rudarstvo.
^etrto poglavje, Kolonializem kot okoljezgodovinsko razvodje, lahko zanemarimo, ker za nas ni
toliko pomembno. Peto poglavje, Na mejah narave, obravnava prodor k zadnjim rezervam. Kjer je gnoj,
je tudi Kristus (iz besedne igre Wo Mistus, da Christus). Od prahe h kultu gnoja in k politiziranju
kmetijstva. Navidezni preplah zaradi pomanjkanja lesa, gibanje za pogozdovanje in pojav ekolo{ke gozd-
ne apologetike. V e~pomenski razcvet moderne naravne religije. Narava in magija: na poti h konkretizaciji
narave, ki jo je treba varovati. Prva industrijska okoljska kriza in nastanek modernih osnovnih vzorcev
upravljanja s krizami.
[esto poglavje, V labirintu globalizacije, obravnava najgloblje povezave v okoljski zgodovini. Kri in
zemlja (Blut und Boden). Brezupnost avtarkizma. Osnove skrbi za okolje: atomska apokalipsa in bojazen
pred rakom. O razli~nih virih ekolo{kega gibanja. Nepal, Butan in druge perspektive vrhov: okoljski
problemi z vidika turizma, pomo~i za gospodarsko nerazvite dr‘ave in vo‘nje v vesolje. Problemi oblasti
in negotovosti v okoljski politiki.
V zavesti ljudi in v publicistiki se {iri predstava, da lahko okoljske te‘ave re{i le znanost. Avtor je do
tega upravi~eno zelo skepti~en, saj se je doslej pogosto izkazalo, da je znanost z omogo~anjem (pospe{enega)
gospodarskega razvoja prek tehnike naravnost ustvarjala okoljske probleme. Neredko je re{itev enega
problema na znanstven na~in odprla kar ve~ novih. Tudi ni privr‘enec teze, da je mogo~e dose~i spravo
med ekonomiko in ekologijo, kar se zdaj trobi na za~etku (politi~no forsiranega) trajnostnega razvoja.
Dobro mu je znano pravilo: bolj dognane ko so tehnike proizvodnje in pridelave, tem manj{e so mo‘nosti
trajnostnega razvoja oz. gospodarstva. Radkauova knjiga je delo, ki naravnost zahteva preverjanje doslej
obi~ajnih trditev na podro~ju okolja, pogled k bistvu problemov in zlasti k resni~nemu namenu namerava-
nih in izvedenih ukrepov.
Jo‘e Ma~ek