3. štev.
V Ljubljani, sobota 17. maja 1919
l. leto
I I
Er? - a**'' "
UredništTO je v „Nsirodnem	I.	nadstropje.
Upravništro na Marijinem trjrn št. 8. — Telefon št. 44.
Dcš»i9i naj se franliirajo. — Rokopisi sc ne vračajo.
m'*’.'
Izhaja vsako soboto.
..Narodni Socij;ilist“ rolja r Ljnbljani iu po pošti: naprej . K 16 — četrt leta .... K 4 " 8'-
celo leto poi leta
četrt leta en nusec
K l -50
Oglase se računa po porabljenem prostoru In sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust.
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
»ran Tavčar.
0 naših kapitalistih.
O	tem ni nobenega d orna, da je naša industrijska bilanca pasivna. Se to kar imamo indust i|e, je v tujih rekah. Vemo, da je bogata industrija predpogoj kulturnemu ia gosp <dar-skemu blsgostanju naroda. Sporedno 1 industrijo se ustvaija možnOst kulturnih središč. Zato te naša bre?pogojna zahteva, da preide v osvobojeni domovjni industrija v naše reke. isto je s trgovino.
Z nacionalizacijo kapitala kot se danes izvaja, pa še ni ničesar doseženega. Pretežni del naroda — to je delavsko ljudstvo, še ni prav nič po sebnega pridobilo, če so mesto tuj h kapitalistov nastopili v narodni plašč zaviti izkoriščevalci. In to so po večini vsi oni, ki nastopajo s slovenskimi ali jugoslovanskimi f rmami. Kapital kakršen je sedaj, je v svojem bistvu gluh za zahteve fplošnosti in je namenjen le pridobivanju in kopičenju denarja posameznikov. Pohlepnost in izkoriščanje s a njegova znatfa. Brez ožita na delavca, ki ustvarja in množi kapital s svojim delom in brez Igbire sp d-tev. pridobili si premoženje, to je geslo buržoaznega koptala.
De!avstvo prav dobro ve, da je imelo tudi s slovenskimi kapitalisti težke boje, predno je d seglo svoje naiskromaejše zahteve. Se iz zad ij h mesecev sem vemo prav dobro. da je bil v raznih „narodnih“ podjetjih položaj dejstva najtežji in delavstvo marsikje ni moglo d«.seči za svoje mezdno in ostalo službeno razmerje vsaj tol;ko zboljšanja, da bi lahko živelo. Naš kapital st ni zaostajal za nemškim ali laškim, kadar je šlo zato, da se kar najbolj pritisne delavca.
Naši kapitalisti niso nikjer podpirali nagega človeka. Delavec jim je bil vedno le mrtvo orodje. Kdor je pripravljen delati za konkurenčno mezdo — ki je navadno sramotno nizka — dobi dfelo in naj bo narodnosti kakršne hoče. Noben naš kapital St se še do danes ni spomn i, da bi našega delavca predpostavila)
tujemu, importiranemu delavstvt in težko je najti kap.tal sta, ki bi si nadel naiogo, strokovno izobraziti kolikor mogoče veliko število naših ne-kval fic ranih delavcev, da bi iim pripomogel do boljšega kruha. Gonja za bogastvom je zapirala pot vsakemu višjemu smotru, ki ga je dolžan naš kspitaJ našer.u narodu.
M d vo no. Ali si naš podjetnik ravnotako prisvajal oderuške dobičke? Delavstvo se je izkoriščalo in pedjet ništva so grabila milijone! Ljudstvo je stradalo ter ž.velo v najtežjih razmerah in naši trgovci so navijati cene v neskončnost, brez srca in usmiljenja. Kje je čut narodnosti in kje je smisel pomagati bratu v največji siii. Kri naše krvi se je napajala v krvi lastnih nesreč tih bratov. Povsod preračunljivi, brezčutni in mrzli kapital, ki ne p >zna ničesar drugega nasvetu kot svoj sebični dobrobit.
Imamo med seboj še prav posebno vrsto kapitalistov, o teh s cer ne moremo reči, da združujejo v Svojih rokah bosebua bogastva, a vendar k tžejo po svojem mišljenju in svojem iavnanju vse znake kaptaiističr.e družbe. Ia teh se moramo prav p >-sebno . varov;-,ii, če nočemo, d* *aide ves državni ustroj v kapitalist čno pojmovanje. Nevarni so predvsem zato, ker nosijo na zunaj demokratične suknje in imajo v besedi največjo so-cijalno pravičnost, a so v srcu za kiRnjeni in reakcijo* arni. Niso iskreni in odkritosrčni, ampak hinavski in priliznjeni. Laži — svetnikov pa ne sme pos’avl;ati današnja doba, zato proč z nj mi iz javnega življenja.
Delavstvo z največjo skrbjo zasleduje združevanje kapitala v enih rokah — če so tudi jugoslovanske pesti. Prav nič dobrega si ne obeta in dobro ve, da bo šibkejši zopet brezpogojno izročen močnejšemu. Z največjim povdarkom zato zahteva delavstvo, da mora biti t koj konec ka-p:talističnim poj-novanjem odgovarjajoči anacijonalizaciji“ kapitala. Vsi hočemo živeti in vsi hočemo b'ti de-I. žai narodovega bogastva. Nacionalizacijo industrije jo izviti spo redno z naj popolnejšo socializacijo.
Vsem mora biti dana prilika, da so delt žTi dobrin, ki j h proizvede pr dna delavčeva roka. Sevedi pri tem ne sme biti delavec kit dosedjj — zadnji!
Pravična državna uprava mora brez oz rov na desno ali levo varovati ogromno večino naroda pred izkoriščanjem posameznikov. To se mora takoj zgodni, da ne bo prepozno!
Fr. Zelenik.
Čuvajmo si svobodo.
Nad tisoč let smo bili sužnji in hlapci tujca, nad tisoč let smo robo-tali drugim, ki so se redili od nas h in naših dedov žulje/ in bogateli. M smo stradali in odtali berači na zemlji, ki je bila naša. Domačinu smo biii hlapci, tujci pa gospodarji!
Ni jim bilo .dovolj naše robstvo, na?e hlapčevstvo. Pnžlav je bil naš na od in ni hotel poginiti na sv> ji zemiji. Presvobodna ie bila naša suženjska du4a. Naš nsrod je bil zapreka pri gradbi mo-tu do naše sinje Adrije. oe večja zspreka jitn je bil svooode a srbski brat ki jim je zapiral pot v Solu in O.ieat.
OdpioviU so hoteli te zapreke, uničiti nas popolnoma. Sij se govoii, da so mishli slovensko ljudstvo baje preseliti tja gor v Galicijo, a slovensko ozemlje bi naj zasedli Nerod. Začeli so svetovno vojno in padli so po jugoslovanskem plemenu krvniki nesramne vlačuge Avstrije in tisoče mučenikov je končalo na vislicah, stotsoče jugoslovanskih mož so pognali v prvih vrstah v klavnico. D m< so nam ubijali žene in deco, ropali in uničevali našo imovino. Ne omenjam zaplemb premoženj, opozarjam le. da 'so na~ or- pali za milijarde narodnega premoženja. V Jugoslaviji je bilo žigosano baje šest milijard ps-p>rnatega denarja, ki ni vreden počenega groša. Poljcde'sko ministrstvo v Be gradu ie dognalo, da so Av strijci in Bulgari izvlekli iz Srbije S irno na proizv dih živinoreje nnd 1940 milijonov dinarjev, računjeno po predvojnih cenah. K>»lika je vrednost zrnja in drug;h dpžoln h p-irtelkov še ni
ugotovljeno. Pokončali so številna srbska sela z vsem prebivalstvom vred. Niinške in madžarske zverine so ubijale vse. Starčke in deco; prte! očmi matere je prebodel dojenčka m potem ubil še mater. Uničiti so nas ho-teii narodno in gospodarsko. Avstrija je padm po mali Srbiji, ker ie ta igr« žala njen ob-toj, ne s s-<rjo bojevitostjo, ne s svojo junaško vojsko, nego s svojim moralnim, svobodnim duhom, ki je krepil Avstriji podložne Jugoslovane in jim vžigal upanje na narodno s>obodo in ujedinjenje Sib’j3 je bila naš Piemont, naša voditeljica do svooode in prvobor te!jica za nsšo narodno neodvisnost. Srbska vojska in čete juge slovanskih legtjonarjev so zlomite bulgarski in nemški od^jor ob Vardarju in s tem zadale smrtni udarec evropsl-emu nestvoru-Avstriji.
1	Zasijala je svoboda slovanskim narodom. Mala Srbija nam je priborila zjedinjenje in samostojnost. Omagala je železna pest pruskega krvnika Vrijema, zlomljen njegov svitel meč, uničen je nemški militarizem in ponižan prej tako oholi nemški narod, ki je hotel zavladati celemu svetu. NemŠM Jtepitaiiaem in iinp?rijaliiem je izgobit zaslombo, ki jo je imel v v nemškem militarizmu.
Ne \ dajajmo se pa mnenju, da nam ni vet nevaren, ne m slimo si, da ne bo poskušal več pridobiti si moč in c.blast nad nami. Res je, da pruskega Viljema ni več, da je zlomljen nemški mil tarizem, res je, da njegove p.iležnice Avstrije tudi ni več, ali ima še svojo služunjo, ki se zove
—	internacionala. To je habnica ki se oblači v lepo obleko, ki ima us‘a polna lepih besed in sladkih obljub, s katerimi hoče omamiti iavno proletarske mase.
/ Slovenski delavec! Ne verjami tej baburi, ne daj se zapel ati po lepi obleki, še lepših besedah in sladkih obljubah, ker >ra vsem tem tiči le prevara in tvoja beda. Svetovna vojna je odprla svttu oči, svetovna vojna ;;am je pokazala nemško internacionalo v nemški n.conalni luči. Ta babura je ob začetku vojne slekla svoje mednarodne cunje in se ogrnila v nac:jo-
Ju5 Kozak.
Umiranje.
Ko je Andrej Potočnik odprl oč', se mu je zdelo, da ga boli gava, se mu megli pred očmi° in srce je bi o tako počasi, kakor bi hotelo zastati; Čimbolj ie je trudil razločiti, kaj brni v daljavi, tembolj ga je mamil šum in zvonenje po u*esih. Z vzd hom se je prevalil na desno ter se zagledal skozi odp to okno, skozi katerega je usipala cvetoča češnja svoje lističe v sobo. Zelena livada je pokojno dihala v stlnčni luči. Tam zadaj je razločil črno zemljo, ki so jo šele včeraj obrnili in je danes poslednjič svato-vala s solncem, kajti bila je nedelja, vse roke so počivale.
Andrej ni več premšljal o lepoti naokoli, ker predolgo je rastel sredi te zemlje, vsako njeno bolečino in skrivnost je že nosil v svojih mišicah in krvi. Sezidal je hišo sredi ledine, razoral polja, jih neštetokrat posejal in požel, sina je učil hoditi na livadi pred hišo. Križ se je upognil, trda leti so ga ukrivila za plugom. Dež in solnce sta ga močila in sušila, ka-
kor zemljo, dokler ni njegova koža razpokala, potemnela. Nikdar več ni premišljal o spominih, o preživelih letih, kajti kakor požene osat na pohu ki ga ni nihče sejal, tako se j? zdramila tudi v njem misel na preteklost; toda tega spomina se ni več zavedal, ker ie ed:no še čakal, kdai leže v zemljo, kjer bo njegovo izsušeno telo popolnoma razpadlo.
V	prejšnjih letih je še posedal za mizo, kjer je snaha pred mašo otirala obraze treh nebogljenčkov. Porazgo-voril se je s sinom o gospodaistvu, saj ie znal vse svetovati, ker je najgloblje poznal zemljo. Takrat je tudi otrokom pravil pripovedke iz rodov podedovane. Še celo prestavi! je tu-patam kaj, dokler ni opešal, se preselil z vsem svojim bogastvom, bo-žunom, rožnim vencem in slarim molitvenikom na zapeček, kjer se je stisnil prav v kot, kadar mu je postalo preširoko tudi tu.
Domači so se privadili njegovemu trdovratnemu molku. Zdelo se je, da je bil odveč pri hiši, saj ga ni nihče pogrešal ne v mislih, ne pri delu. Postavljali so mu jed na peč, drugega
pa ni ničesar zahteval. V perilo ni dajal, vino je pozabil. Le nedelje je še razloči!, ko se je napotil v f irno cerkev k maši, daleč, kakor na božjo pot. Znancev ni imel več, predolgo je živel, pa se je grrde k maši pogovarjal z lipami in kostanji ob ootu. Da, pri podriem zidu ali znamenju se je ustavljal, potiho nekaj zamrmral, kakor ne bi razločil človeka od podrtega zidu, ki ima tudi svoje skrivnosti. Dolgost živ:jenja ga je odvadila razločevati živo od mrtve stvari.
Tako se je poslavljal od ljudi še živ in gorak, ko je sedel na zapečku in se je zrcalil v njegovh očeh svet, kakor odseva mračno jesensko nebo v zaostalih lužah po polju.
Biii so še časi bolesti, ki je stiskala njegovo srce, kadar je poslušal govorico svojega sina s snaho, pogovor z otroci, ki so od dne do dne pozabljali, česar jih je on pred h>šo naučil. Poznal je jezik tistih ljudi, ki so v njegovih Časih že spodjedali zemljo njegovega rodu, če jim ni uspelo na zemlji, so se pa kakor krti pririli do polja in ga uničili. On jih ni razumel, zakaj mu ne puste živ-
Men>a in ko je slišal, da je po vsej Koroški e <ako, se je še bolj čudil. Sprva je mislil, da je samo njegov mejaš, priseljenec, pohlepen ter ne spoštuje božjih zapovedi; r.ato pa je spoznal, da je ves rod tak in zbal se je te požrešnosti. Ogradil je vse svoje posestvo, kakor bi hotel potegniti veiiko mejo. Toda meja je bila šibka in čimbolj so umirali niegovi sosedi, temveč se je naselilo tujcev v vasi; izvolili so svojega župana, postavili šolo, odprli žgatijarne, naročili duhovnika, ter ga obkolili od vseh strani za njegovo ogrado. Tisti čas se je povrnil sin, pa ga nsgovoril v tujem jeziku. Nevesto iz damjih krajev je pripeljal seboj. Pokaral ga je, toda sin je vzrojil in on se je čudil, zakaj razsaja. Sin je podrl ograjo, vsak večer so se shajali tuji vaščani pri njem. Zaman se je povpraševal, 2akaj imenuje sin zdaj zemljo drugače kot on, ki je toliko svoje krvi pocedil po tistih razorih.
Ko so dorasli otroci, da jih je lahko peljal pred h šo, jih je učil vere svojih starišev. Toda sin in snaha sta mu prepovedala, oskrunila sta v otrocih
nalito obleko. Zarežala se je dekla nemškega imperializma in kapitalizma v obraz iznenadenim in razočaranim proletarskim masam, katere so morale radi nemške gospodstvaželjnosti v boj in smrt. Mdijoni naših tovarišev so morali žrtvovati življenje, zdravje in delavno silo, ker je to zahteval nemški imperijalizem. Kje si biia takrat, ti nemška mternacijonala? Celi svet je gledal v tebe, celi svet je upal, da boš preprečila svetovno klanje, saj so stale za teboj ogromne mare delavskega ljudstva! Vlačuga! Prodala si svoje mase, izneverila se svojim naukom in obljubam! Zato ti pa danes ne verjame in ne sme verjeti nihče več, ker prevarila bi nas zopet!
Nemški imperializem je d-lal račun brez slovanske žilavosti in ni kaikuliral pravilno vojaške sile zapad-nih narodov. V smrt in pogin obsojene slovanske mase so se uprle, ko so izprevidele, da se hoče le njih pogin in smrt, da jim grozi peta nemškega imperialističnega čevlja.
Tovariši! Postali smo svobodni, na svoji zemiji svoji gospodarji. Ne dajmo se zopet zasužnjiti. Do sedaj smo bili politično in gospodarsko sužnji in hlapci in komaj smo postali neodvisni, sa vsvoji, so že priganjači nemške izdajalske internacionale na delu. Radi bi nas zopet oropali komaj pridobljene politične in gospodarske svobode. Nemški imperializem in kapitalizem se ne more več posluževati nemškega militarizma, zato je začel rovati s svojo internacionalo.
Nemško Avstrijo vladajo socijalni demokrati in vendar so pognali svoje tolpe proti nam; ropajo in plenijo njihove horde po slovenski Koroški. Zakaj segajo ti apostoli mednarodnosti po naši grudi?
Naši preroki pravijo, da moramo biti mednarodni, ker razvijajoča se slovenska industrija bo privabita k nam madžarske, nemške in iaške de-iavcein ti se morajo čutiti domače pri nas. Tako! Tu-ci bodo prihajali k nam jest kruh3, tujci boda zasedali pri nas dobra rnesta, tujci se bodo polaščali lažjega in boljšega dela, ti slovenska proletarska para pa se zadovolji z najtežjim in najslabšim delom in če tega ne bo dovolj doma, pojdi v nemške ali amenkanske rudnike, da se v kratkem telesno izčrpan in uničen' duševno ubit morda vrneš beračit in umret na rodno zemljo. Lahko mi porečete, da si ne bodete pustili odjesti boljšega kruha, si ne bodete pustili odvzeti boljšega dela. Ali ne poznate nemške ali madžarske domišljavosti in silovitosti! Tujec bo tebi domačinu zopet hotel zapovedovat !
Na korist tujcu pač r.e bomo mednarodni, sr j so vsi brez razlike proti nam, in naj so nemški, madžarski ali laški proletarci. Ali ne tlači laški proletarec v službi svoje „madre ba!ia“
ljubezen do njega in žalosten je umolknil. Poleti je hodil pred hišo in kadar se je prikazala izza vogala stara mačka, jo je poklical podomače in mačka je posabljala z repom ter se zadovoljno drgnila ob njem. Druge druščine ni imel. —
Nekoč je srečal svojega starega znanca iz sosednje fare. Drug drugemu sta potožila, kajti tudi v sosednji fari je bilo enako. Pomlad je vzela njegovega prijatelja in Andrej je pomolil za njegovo dušo vsako nedeljo.
Pridige že dolgo ni razumel, le povzdigovanje je še razločil od evangelija. In tedaj je izvlekel svoj stari molitvenik, ki se je odpiral že sam na tisti strani, kjer ie bilo zapisano z velikimi Črkami: „V imenu našega Odrešenika". Na izust je znal vso dolgo molitev in jo pri vsaki maši ponavljal tiho, sam zase. Kadar pa je prišel križev teden, je skozi vse tri dni molil križev pot, počasi, v svojem srcu, kajti pri vsaki postaji je videl svoj križ, ki ga je počasi prinese! do groba.
Tisto jutro je čutil, da je prišel do zadnje postaje in ko so zazvonili v fari zvonovi, je sklenil da gre poslednjič tja ter se pripravi na smrt.
Ko se je skobahl na tla, se mu je zmegiilo pred očmi in opreti se jo moral, da ni padel. Z velikim napo-
naše otroško dobro in zaupljivo istrsko ljudstvo, ali ne tira v ječe, pregnanstvo in obup naša goriške rojake laški sodrug ?
Prijatelji, tovariši! glejmo na dejanja, ne ozirajmo se na besede. Dejanja nam kažejo cilje priganjačev iaži-internacijonale.
Predraga je srbska legijonaška kri, ki se je mešala z vodo Vardarja, oreveč jugoslovanske krvi je odplavila Gregorčičeva ljubljenka Soča v naše adrijansko morje, preveč slovanskih solz je popilo dalmatinsko in istrsko sivo kamenje, da bi sedaj ugrabila laška lokavost ali nemška krvava zločinska roka to, kar prej niso mogli priboriti z drnuti ali kanoni največjega kalibra.
Srbija, raš Pijemont, se je borila za svobodo svojo in svojih bratov, v kr.i so jo hoteli vtopiii, ali njeni hrabri sinovi niso klonili glave, ko jim je teptal rodno zemljo švabski vrag, ko jim je pobijala očete in mare.e, ženo in deco nemška in madžarske zver. Jugoslovanski Pijemcnt je rešil svojo ožjo domovino, dovršiti hoče svojo nalogo in osvoboditi zadnjo slovensko vas. Naša dolžnost je, da ga podpiramo, da sodelujemo in pdmoremo svojim rojakom do narodne in politične svobode.
Morda bi kdo porekel, da nas bo zavladal domač kapitalizem. Prijatelji, prepričani bodite, da re bomo pustili, da bi ram zavladal Lak ali kuta, ne in nikakor ne! Nikdar se ne bomo pustili izkoriščati kapitalizmu in naj je ta tudi domač. Služiti bomo sicer rjemu, a služiti mora tudi on nam. Donos naših žuljev in našega znoj3 bodi last obeh.
Zavarujmo si svojo domovino, zavarujmo si jo najprej narodno in politično svobodno; gospodarsko si bomo zavarovali domovino potem. Da bo naša svobodna domovina demokratična in socijalna, da bo mati nam vsem, zato bomo že skrbeli brez vsake mednarodne primesi in brez tuje pomoči.
Ljubitelji domovine na delo 1
Joža Bekš.
Državni uslužbenci.
Kakor v večini Slovencev je našel tndi v nas, državnih uslužbencih, veliki dan — majhne ljudi.
Majhne baš radi tega, ker se nam od premočnih žarkov vstale zarje tako neznosno blišči, da ne moremo jasno zreti, ker te velike krasne svobode ne moremo obseči.
Tako zelo so se privadile naše roke okov in verig, da nam zdaj, ko so odpadle, nekaj nedostaja. Tako čudežno smo bili prožeti avstrijsko-birokratičnega suženjstva, da nas ta tako nenadno vznikia svoboda, skoraj bi rekel — duši.
rom se ie privlekel na cesto, počival ob drevesih, dokler ni prestopil praga cerkve. Začudil se je, ker ljudje so govorili glasno in oni na leci je govoril, kakor bi izganjal hudobne duhove.
Boječe in tiho se je prerinil do svojega sedeža, kjer je sklonil glavo na prsi in utrujen zasnul. Bučanje orgel ga je prebudilo, da je s tresočo roko izvlekel molitvenik, ki se je odprl sam od sebe. Nekaj belega je zableščalo pred njim, vonj kadila mu je napolni! nosnice. Dainji spomin je obudil v njegovem bitju pesem „te-deuma". Tisti hip pa ie nekdo stegnil rolo, razsrjeno in nestrpno, ter mu potegnil iz rok molitvenik. On ga ni spoznal, kajti nekaj hladneg? je poljubilo noge, objelo kolena in že je začuti! mraz krog srca, ko je z vsem naporom svojih moči odpri ustnice, da se pripravi na smrt. Pesmi na koru, ubrane z orglami, ni slišal, oči niso videle morštrance visoko nad glavami, le ustnice so šepetale staro molitev „V imenu našega Odrešenika".
Naenkrat pa je začutil, kako so se odprla pod njim tla in vedno hitreje se je pričel pogrezati v sladki, vabljivi hlad. Ustnice so se zaprle, le duša je še molila ono molitev, zadnja beseda pa je oledenela v srcu.
Se vedno se ozirajo oči boječe naokoli, kakor bi iskale onega, ki nam je z levico ponujal borni kruhek, z desnico pa nas tiščal za vrat. Zato glave pokonci, kot ponosni, samozavestni in svobodni državljani.	)
Pred vsem je treba, da se državni uslužbenci na slovenskem ozemlju združijo v eno organizacijo, ki imej dolžnost skrbeti z a v s e z e na k o m e r o i n ljubeznijo. To stanovsko odruženje naj je zasnovano na najširši demokratski podlagi; v njem mora najti mesta zadnja tobačna delavka, ki žrtvuje enako svoje fizične sile procvitu države SHS, kot na j viš ji uradnik — delavec svojo duševno moč.
Umevno je, da se moramo bolj kot kdaj pj-ej zavedati svojih stanovskih dolžnosti zdaj, ko gre za koristi lastne države. Zastaviti moramo z naj večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo vse svoje sile za gospodarski razvoj in veličino mladega državnega ustroja, ker le tako bo mogoče postaviti trdui temelj, na kojem se bo mogla ugodno razviti zdrava in močna notranja uprava.
Zdravo in močno državno usluž-benstvo tvori zdravo kri vsake države
—	in kakor hitro hi se jela ta kri počasneje »retakati po državnem telesu, . ravno tako hitro bi ta nedostatek upli-val na celotni državni organizem. Prav tako kakor je naša dolžnost, da podpiramo obstoj in razvoj države z vsemi močmi, pa je tudi- ta država dolžna skrbeti za zdravje svoje krvi. svojih uslužbencev.
Na lastni koži smo čutili, da strokovne organizacije državnih nastavljen-cev, kakor tudi njih dunajska splošna zveza v stari avtokratski Avstriji niso imele dovolj izdatne moči. Ko je hotela vlada uzurpirati nestvor takozvane službene pragmatike preko legalnih parlamentarnih zastopnikov, je to z lahkoto storila z zloglasnim § 14, niti od daleč pa ji niso bile pri srcu želje in zahteve stanovskih organizacij. Taki in enaki zakoni so se mogli tem lažje porajati, ker je moč in silo organizacij več ali manj utesneval element mešanega na-cijonalizma in razlika provincijalnih razmer, česar se nam poslej, ko smo sami med seboj, ne bo več bati.
V časih, ko so se cene vseh življenjskih' potrebščin najmanj podeseto-rile, državni uslužbenec z mnogoštevilno družino za dolgo več ne bo mogel obvladovati socijalnib težkoč in se mora udati nemi resignaciji, če je tega sploh še zmožen in prej od gladu ne pogine.
Kako pa naj izstradan delavec, ki je do vratu zadolžen in ne ve, kakšno uspavanko bi zapel gladnira otrokom, še opravlja službeno dolžnost z veseljem in polnim uspehom, to je uprašanje s k oj im se bo v prvi vrsti baviti enotni organizaciji.
V Ljubljani je osnovano „Društvo uslužbencev kraljevstva SHS na slovenskem ozemlju“. Naloga tega društva je zastopati gospodarske in stanovske interese vseh organiziranih državnih uslužbence^ na podlagi pravic, ki so jim državno-pravno zajamčene.
Ker morejo biti v tem društvu včlenjene vse že obstoječe strokovne organizacije državnih uslužbencev na slovenskem ozemlju v vsemi svojimi člani, dalje uslužbenci in upokojenci, ki ne pripadajo nobeni strokovni zvezi, bo obsegalo to društvo močno celokupno organizacijo, katere vlada pri važnih socijalnib ukrepih in odločbah, arže-ča se demokratskih načel, na noben način ne bo smela prezirati-
Društvo bo tolmač želja in zahtev med članstvom in vlado; društvo bo vladi povedalo na polna usta, da vsak delavec zasluži najmanj tako plačilo, da bo brez skrbi za gmotni položaj mogel prevzeti odgovornost, ki jo od njega zahteva službodajalec-država.
Zato naj ne bo med nami delavca v državnem podictlu, niti sluge, stražnika in podnradnika, ne oficijanta in uradnika v'sodni pisarni ali drugod, ne onega, ki sprejema pošto in vlake, ter jih odpravlja, ki javne dajatve-odmerja ali pobira, pretehtava, račune in jih ugotavlja, meri in mejiči to našo toplp sladko grudo, razsoja spore, odločuje ter deli pravico, obdarja mladino z napojem učenosti — ali vse to odreja, vodi in nadzira; ne enega naj ne bo, ki bi motril skupno delo od daleč,
vsak najvišji in najnižji naj postane poedini člen verige, ki so’ vezala vse moči v silno necepljeno falango. Bodri naj nas brezpogojno zaupnost in odkritost, možat nastop vsikdar, vsepovsod in za vsako ceno! In ko bomo enkrat gospodarsko močni, tedaj pri čnimo s socijalno osamosvojitvijo!
Zveza jugoslovanskih železničarjevv Ljubljani
je imeia dne 11. maja t. 1. v dvorani ^Mestnega doma" v Ljubljani izredni obrni zbor. Zastopanih je bilo nad 3800 članov. Vse podružnice razen dveh, so poslale svoje delegate. Zbo-rovanjeje otvoril predsednik tov. Ivan Deržič. Omenja, da so dnevi, ki jih živimo, jako važni za naš narod. Slovenski vojak mora imeti v sebi toliko ljubezni do troinov na Koroškem, da nam reši zadnjo slovensko vas na Koroškem. Sramota je za nas, da nas morajo bratje Srbi reševati. Če nc napravimo sedaj reda in ne pokažemo potrebne eneržiie za dosego popolne svobode in samostojnosti in ujedin-jenia. potem r.i -mo vredni, da živimo, poiem s: zaslužimo, da pogiremo pod peto tistih, ki so nas tlačili 1000 let.
Preide na poročilo o kongresu jugoslovanskih železničarjev, ki se je vršil 25. do 27 aprila t i. v Belgradu. Zastopane so bile organizacije: Savez s bijanskih železničara u Beogradu, Udruženie železniških službenika Besne, Hercegovine in Dalmacije v Sarajevu, ter Zveza jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani. Prvikrat so se sešii zastopniki treh organizacij na narodni podlagi, da se dogovorijo radi enotne organizacije, da se zjedinijo, kakor se je zjedinil naš troimeni narod. Smoter naše organizacije bo, da deiujeno skupno za svojo domovino in za lepšo bodočnost, svojega stanu, saj domovina je navezana na nas in mi na njo. Procvit enega je procvit drugega.
Pogajanja in razgovori so imeli uspeh, dosegli smo zjedinjenje ter sestavili pravila za centralni odoor združenih društev. Prečita nato prarila centralnega odbora ter omenja, da so bila pravila enoglasno- sprejeta na kongresu.
Kot zastopniki Zveze jugoslovanskih železničarjev v centralni odoor so bili izvoljeni tov. Leitgeb A lton, Simončič Joško in Korošec Blaž.
Nato poroča predsednik tov Deržič
o	splošnem položaju žeiezničarstva, povdarjajoČ, da našega delavca odpuščajo, slovenskega železničarja, ki prihaja iz zasedenega ozemlja, ker so ga Italijani vsled štrajka, katerega o inscenirali zlobni elementi, odpustili, ne sprejemajo v službo, v Mariboru in drugje pa odjedajo Nemci kruh na šemu človeku.
Predlaga sledečo resolucijo:
Izvanredni občni zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev dne 11. maja 1919 v Mestnem domu v Ljubljani izjavlja:
Položaj jugoslovanskih železničarjev se je po osamosvojitvi troime-nega jugoslovanskega naroda vzlic vsem naporom in delu vseh narodno pošteno mislečih jugoslovanskih železničarjev poslabšal.
Železn ce v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev so postale torišče najhujše proiidržavne gonje raznih k nam poslanih tujih elementov. V Sloveniji so se sprejeli že odslovljeni najhujši sovražniki našega naroda zopet nazaj od vlade vziic protestom narodnih slov. železničarjev. V Banovini gospodari na vseh železnicah - madžarsko-židovsko-iniernacijonalna klika in bode sigurno upropastila vse hrvatske železnice. V Hercergoosni so še vedno najhujši krvniki jugoslovanskega naroda, razv i madžarski in nemški pritepenci, ki jih v prejšni A /stro-Ogrski radi popolne nesposobnosti niso mogli nikjer drugje rabiti.
Iz po Italijanih zasedenega ozemlja prihajajo dnevno naši tovariši in ne dobe zaslužka, ker so vsa mesta na slovenskih državno-železniških postajah zasedena. Slovenske profes jo-niste mora ravnateljstvo 'državnih železnic Ljubljana odpuščati, ker ni o-
fodja in delavnic, da bi delali — a j v Dravljah stoji nebroj železniških Strojev, ki bodo do jeseni popolnoma Propadli.
V Mariboru sede najhujši hujskačl-Jujci pri polnih skledah — v delavnici •n kurilnici južie železnice — a naši izprašani pafesijonisti se potikajo z beraško pudpuro za brezposelne po domovini in vsesavajo strup, ki ga razširjajo razni boljševistični agenti.
Na stotine slovanskih dižavnih železničarjev |e brez dela in kruha, njih družine se potikajo po železniških vozovih in taboriščih v Stmišču, a v Banovini z korupcijo najhujše vrste tujci ne puste, da bi slovenski dtžavno-^elezničarji prevzeli začasno hrvatske Pr«ge in vzpostavili reden varen obrat
Vse prošnje narodno-stanovskih društev pri merodajnih faktorjih do *edaj niso našle vpoštevanja.
V času, ko slovenski narod po •astni krivdi krvavi, ko nam v tužnem slovenskem Korotanu nemške druhali pod patronanco mednarodnih voditeljev nemško-avstrijske republike rnore in Pobijajo slovenske žene, dekleta in dtco, kličejo narodno-stanovsko organizirani slovenski železničarji voditeljem naroda:	Napravite red! Proč s hujskačil Odstranite tuje elemente iz javnih služb.
Resolucija je bila sogiasno sprejeta.
Manifestacija za naše pravice.
-Dne 12. maja so se zbiali v mestni dvorani v Ljubljani zastopniki vsth Političnih strank, kakor tudi zastopniki Vseh naših kulturnih, strokovnih in gospodarskih organizacij, da slednji* p nove naše neomajane zah eve glede državnih meja. Je bda to resna in dostojna manifestacija, ki je jasno in brez vsakih ovuikov povzdignila v imenu slovenskega naroda odločno zahtevo, ki ttija naše toliki krat ura že.*e svete piavice do zemlje, kjer prebiva kri naše krvi. Predno se od loči v Parizu r.aša usoda, naj v po Slednji un še enkrat tujejo voljo slovenskega naroda. Mrovna konferenca naj si aobro premisli, predoo bo zadala naši domovini smrtne rane in odtrgala domovini sinove, ki so prikovani na zemljo in bi ate s katerimi smo delili usodo stoletja. Pravico imamo do G niške, Ti3ta, Istre in do Vsth dtlov K-anjske, kjer sedaj go spodujejo Italijani in naša mora oiti Reka in cela Dalmacija I/gub.ti ne Smerno slovenskega ljudstva, ki prebiva Severno od Muie, v pokrajinah bivše Ogrske, Nase zahteve niso pretirane in še manj imperialistične, kakor so zahte\e naših did iih sovražnikov, ki hlepe po naši zemlji. Pravico in le pravico hoče teiico preizkušeni slovenski narod. Če ne bo d*nei našla naša pravica zadoščenja, potem pride gotovo ura, ko bomo močni dovolj, ua s si o iu močjo naroda priborimo nazaj ukradene bisere domovini. Obupni krik podjarmljen h bictov nas bo vedno opominjal na našo Siaro pravdo, in na krivične odločbe rniiovne konference. Vse to si naj pariška mirovna konferenca še enkrat predoči in potem naj razsoja m odloči. Če bo preob-.viadovala pravica, potem lahko mirno Čakamo odloč tve, ker smo si svesti svoje svtte pravice do vsth zahtev, ki jih stavimo!
Man.festacija vseh zastopnikov Slovencev opozarja mirovno konferenco na barbarstva koroških ti lp, ki ropajo in plenijo, ub:jajo in obešajo sinove slovenske koroške zemlje. Vsa po Slovencih obljudena ozemlja, Ce lovec in Beljak, mora biti naše
Resulucije, ki natančno obrazlože naše zahteve, so se odposlale p ed sedniku Zedinjenih držav, ministrskim predsednikom Francije in An.jLŠKe, mirovni delegaciji kraljestva SHS in nnn strst«. u za /.unanje stvari v Bdgradu.
Organizirajte se v N. S. Z.! V organizaciji je moč!
Socijalna politika.
Amerika za našo dteo. Kakor smo Že zadujič poročali, bodo Aiueri-kauci zasnovali za našo tlečo uo 1-1 leta posebno akeijo v svrlio prehrane revnih otrok v večjih mestih in industrijskih krajih. Živila se razdeljujejo brezplačno in dubi vsak otrok na dnu 40 g slad-koija, 150 g mleka in 20. g kakaoa. Akcije bodo deležni revni otroci v Ljubljani s predmestji, v Mariboru s predmestji, v Jesenicah, l’tuju, Celju, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku iu begunskem taborišču Sirnišču. Prve po-šiljatve živil pridejo v najkrajšem času v Ljubljano, kjor jih potem žitni zavod razdeli ua posamezne prcskrbovalnice otrok. Živila se bodo oddajala vsaiu dan sproti otrokom iu so kot razdelil-niče določene šole, dnevna zavetišča in ljudske kuhinje. Podoben način razdeljevanja živil za otroKe se jo baje v Belgiji izborno obnesel. Kakor ču-jenio, namerava naša vlada izvesti pomožno akcijo za ubožne otroke tudi za poznejšo dobo, ko bo ameriška pomoč prenehala.
Delavsko stanovanjc. Vsi verno, kaKo veliko pomanjkanje je daues glede stanovanj. Ua je zopet delavec trsti, ki jo najbolj prizadet, je jasno. Vse prošnje in rotenja ne zaležejo nič. Vlada dosledno molči iu dela načrte, kako odpomoei stanovanjski mizeriji. Vendar od.samih načrtov še nihče ne ho pod streho. .Naša brezpogojna zahteva je, da vlada od svojih načrtov že vendar enkrat preide k izvršitvi in jrieue takoj z zidanjem delavskih hiš. Jrezposeluih delavcev je dovolj, ki bodo radi delan pri gradnji stavb; denar se mora dobiti; glede stavbmskega matc-rijala se bo pa tudi premostilo težtioče, če bo resne iu odločne volje dovolj.
Osnovo zakona o zavarovanju delavstva je ravnokar izdelajo mmi-airstvo za socijalno politiko. Zakon bo natančno proučiti delavskim strokovnim organuac jam, ua bo res vsestransko odgovarjal zahtevam novega časa. — Minister za socijalno politiko Jos. Gostinčar je poslai vsem ministrom v presojo zakonski n<tčrt o delavskem zavarovanju.
Otrok delavca — trpina. Vsled slabih razmer na&ega delavca, je tudi nj gova druži ta predmet največ ih so-cjainili krivic Delavčeva mezda ne zadostuje za preživ janje družine i.i zato mo?a tudi žena na delo. Delavčeva druži'a se razvi.a v razmerah, ki ubija rodo e že v drugi generaciji Proletarski otrok prične svoj > križe/o pot že v materinem telesu, ko roma z materjo za zaslužkom po fabrikah in diugih težkih opravilih. V na ne .žnejši mladosti ga mora zapustiti njegova mati, da ne zamudi p.eveč na zaslužku. Viažna stanovanja, podedo-vanje bolezni in' neprimerna hrana povzročajo neizogibne otroške bolezni ki imajo za posledico • strašno umrljivost proletarskih otrok. V šolski do^i je otrok brez pravega nadzorstva Že v nežni mladosti je navadno obsojen na ve iko dela doma, ali celo v aela za zaslužek. Prav teško si pribori pot v vi>je šole, do boljših socijaln h mest, da mu zasije srečnejša bodočnost, kot očetu delavcu. iNavadno se pa zg^di, da zapusti po obvezni šols<i dobi učenje in p evzame ed no ded Ačino svojin siarišev: trdo pot vsak danjega fidčne^a dela. Telesno zaosia', piavzaprav se otroče, dela <>d zore do mrakj. Zakonodaja do danes še nc pozna zadostnega varstva delavcev-za-četnikov, ki bi jih ščitila pred iziablja-njem pod etnikov. 'Tudi za strokovno šolsko izjbrazbo je nezadostno skr-bljeno. li kar je glavno, izvedi se mora zakonito varstvo materinstva in rešiti naše ma čkc dojenčke beJe in pomanjkanja. Izgiaditi je otroške bolnice in zavetišča zi dojence, kier bi dobili otroci pom >č v bolezni in zadostne in za njihovo mladost primerne hrane. Otn ci so naša bodočnost in ponos. Če ne bomo vel ki masi de-lav^k h otrok posvetili tiste pozornosti, ki jo zaslužijo, potem stno zločinci nad narodom in domovino.
Soc jaliifacija bank in industrijskih podvzttij na Angleškem.
j Angleško ministrstvo je sklenilo, da te pod vladno kontrolo provede 60Ci-jaiizacija bank na zadružni podiagi.
Politične vesti.
Pred odločitvijo mej kraljestva SHS. Po poročuin iz Pa^za dobi riaia država Bosno, Hercegovino, H<-vatsko »n Kranjsko, nadalje srbske okiaje Backe med Tiso in Donavo in se vemo ca Drave. Nemška Avstiija bo oosegaia uele Koroške in Štjjer-ske, Gorenje in Nižje Avstrijsko, Solni gfč-.sko m Tirolsko. Madžarska drža, a bo obstojala samo še iz donavske tavniue, iiatija dobi južno Tirolsko do Bannerja. Naše zapadne meje bodo odločene v našo začasno narodno in dižavno škodo. Gotovo je, aa dobimo Reku. Trst, Gor.co in Istro dubi Italija, tooa te — začasto, ktr se oanes ne moremo upirati s siio krivicam močnejšega. Pnde pa čas, ko bo naš naiod spregovoril svojo zadnjo besedo.
Čehi za koroške Slovence. V seji češke narodne skupščine dne 12, t. m. je poslanec di. Fia .ta skupno s tovariši vložil predlog glede preganjanja koroških Slovencev s strani nemških voj. tolp. Poslanci so vložili naslednji nujni predlog: Vlaia naj se takoj obrne ao prijateljskih enteatnih viadk da nastopijo čim strožje zoper nemško nasilstvo. Viada naj upravi čene zahteve Jugoslovanov po osvo-bodtvi Slovencev izptd ponižujočega nemškega jarma podpira ua ta na in, da se vsa koroška dežel«, ki je bila pivotno popt lnoma slovenska m ki je danes le umetno germanizirana, prisodi združenemu kraljestvu Hrbov, Hrvatov iu Slovencev.
V Italiji se množe vedno bolj politični nemiri. V Napolju je nastat hud boj med vojaštvom in policijo. Tudi v drugih mestih se vršijo nemiri, ki imajo vsi političen značaj.
Iu ostalo ho vso pri starem! Če nočemo, tla bi se take stvari, ki so se dogodile na Koroškem prve dni maja, še kedaj. ponovile in s tem izpodkopale «e tisti ugled, kar ga imamo pred svetom, moramo brez 4}žira, brez hinavščine in brez medstrankarskih dogovorov razjasniti vzroke, ki so povzročili slovensko koroško sramoto! Poiskati vzroke in jih na vsak način in za vsako ceno odstraniti, to bi bila naloga slovenske politične javnosti, ne pa tkati složno plašč, za katerim bodo ediustvo in državo sovražeči elementi še nadalje uničevali delo, ki so ga vršili naši idealni, nesebični mladeniči in možje s svojo srčno krvjo.
Ko se je dognalo, tla suio bili na Koroškem sramotno poraženi, je takoj sicer brezbrižna slovenska javnost začela iskati posamezne krivce te ne-reče. Eden je dolžil dr. Brejca, liberalci izza Agromerkurjevih Časov dr. Žerjava, soci-jalni demokrati, ki tudi v vladi sede, so dolžili obadva, zavijali oči in se delali najbolj ogorčene. Komuj se je pa začelo brezobzirno razkrinkovati, kaj (ne kdo!) je koroško sramoto povzročilo, so že stranke sklenile dogovor, da se ne bodo napadate in da se bodo oGei-jelno lojalno obnašale med seboj. Sklenilo se je, tla se krivcev ne bode izdalo. Prav! saj jih tam ni, kjer so jih nekateri hoteli najti! Prav pa ni, da se niso dale garanciie, da se ne bodo še nadalje "ustvarjale tiste razmere, v katerih edino je mogoče, da se rode koroške tragedije. Brez takih garancij so vsi dogovori sama brezpotrebuost iu hinavščina. Mislili smo, da se bo sedaj vendarle prisililo — govorimo odkrito — socijalno demokratsko vodstvo, da počisti svojo vrste, kjer se zbirajo elementi, ki so ustvarili tisti milje, kateremu edino so koroške žrtve in koroški poraz jiripisovati. No to se žalibog ni zgodilo iu tudi klerikalci niso dali jamstev, da bodo zavezali čeljusti tistim duhovnikom, ki sejejo brezdomovinstvo v srcih našega ljudstva, ki živi samo od tega, kar sliši. Iu tako bo ostalo vse pri starem, delala sc bo še naprej rpoiitika“.
Taki so. Sodrug Golouh odgovorni urednik „Napreja“ je ob asistenci sodnica Lemeža še 12. maja pri manifestaciji za pravično ureditev naših mej zvišeuo povdarjal, da jo socijalua de-
mokracija prva bojevnica za kulturo in napredek, skratka dostojna in kvišku stremeča stranka. Vendar že 1-4. maja, to je 48 ur pozneje jo spcijalno demokratični „Naprej“ pokazal, da je pri njem o kulturi malo govora in o dostojnosti še manj. „Naprej“ iu „Jugo-slavija" sta v velikem prepiru radi znanih jeseniških dogodkov, kjer se soci-jahtiin demokratom oC'ita ob priliki na-pada koroških tolp narodno nečastne in sovražne nastope. Obe stranki izjavljati, tla imata za svoje trditve priče na razpolago. V prepir se zaenkrat podrobno ne bomo vtikali, ker bo itak preiskava točno dognala. Da je narodno izdajstvo od strani inteynacijonale mogoče, o tem ne dvomimo, ker imamo že preveliko izkušenj za seboj. Sedaj nas predvsem zanima ton polemike. Priznati moramo, da smo marsikaj vajeni slišati iz ust sodrugov, vendar kaj takega kot je napisal „Naprej" dne 11. maja, so ne sliši vsaki dan v slovcuskeai jeziku. Zato komentar. V članku “Kako je na Je-senieak“ piše med drugim „Naprej“ —
„Ali šo veš kaj imaš danes na vesti, žurnalistična baraba, človeški izmeček, politična vlačuga, vojni dobičkar, ki izdajaš „Jugoslavijo"V . . . Pes! Si pač naj pristnejši predstavnik telesnega in človeškega blata. Pes!“. . . Prijatelji sodrugi! Kje je kultura I Ali vas ni sram pamfletskik besedi, ki jih do daues v najhujših političnih bojih še ni zapisal slovenski žurnalist! Taki stavki niso vredni človeka, kaj šele dostojnega človeka, ampak kvečjemu — vendar ne moremo vas označiti, ker bi potem morali govoriti z vašo umazano besedo. Sicer pa čemu razburjati se! Enkrat ste vsaj tudi v svojem oticijel-neiu listu govorili tako, kot govorite vsaki dan na svojih shodih. Le sram nas je, da delimo z vami domovino lepote in velike čustvene kulture, ki je tako zvišena nad vašimi blaznimi izrodki.
Proti madžarskim boljsevitom. Boljševiška vlada v Budimpešti jo zaprosila eutento za premirje, nakar so ustavile njcue čete prodiranje proti Budimpešti. Ker pa bc je po petih dneh poganjanj dognalo, da je madžarska boljševiška vlada poslužila premirja le v svrho, da se pridobi na času in da ruski boljševiki medtem napadejo rumunske čete, jo ententna armada začela zopet prodirati naprej. Ru-munske čete so vedno bolj približujejo čehoslovaškim, s katerim hočejo skupno zavzeti Budimpešto iu koučati tuko boljševiško strahovlado ua Madžarskem.
Ruski boljševizem pred polomom. Po poročilih iz Rusije, se nahaja boljševiška vlada v budi krizi, katero je povzroč l notranji in gospodarski položaj. Slaba uprava boljševiška vlade je uničila vse gospodarsko dobroto nekdaj bogate Rusije. Poljedelska in obrtna iudustrija ste skoraj izginili, ljudstvo je demoralizirano. Boljševiška vlada izdaja vedno nove bankovce, ki nimajo nobenega pokritja. Tudi vojaški položaj boljševikov je vedno slabši. Vojaška akcija proti boljševikom uapreduje sicer počasi toda smoterao. Finske četo se vedno bolj približujejo Petrograda. Jugoslovanski poslanik v Rusiji se je preselil v Arhangelsk, katerega imajo v posesti ententine čete. Poslanik poroča, da se razmere v Rusiji obračajo na boljše in da bo kmalu zopet normalno življenje.
Boljševizem umira. Sovjeti padajo kot papirnati gradovi. Monakovo, Budimpešta sta zgubila svojo in zdi se, da bo ruskim zadal smrten udarec general Kolčak. S tem pač če ni rečeno, da je boljševizem že mrtev, vendar umira. Na vsak način pa je verjetno, jla Nemčiji ne bo mogel služiti več v pomoč proti zaveznikom. Bataljoni Nos-kega so zavzeli Monakovo, rumunska armada Budimpešto. Zavzetje središč je zadostovalo, da so strli moč centralnih teroristov. To je dokaz, da je bila njihova moč zelo omejena in da niso imeli vpliva na široko maso ljudstva, katero so hoteli vladati. V Rusiji ima večjo moč, vendar stojijo Finci pred Petrogradom in Kolčak pred Kazanom na pohodu proti Moskvi. Ko boste zavzeti glavni mesti, bo doletela Ljenina ista usoda kot Belo Krma; kajti tudi on opira svojo moč na zmešnjavo v velikih mestih. Za sklep miru je pomembno, da zgubi sovražnik tudi to svojo zadnje orožje.
cPoziv
narodno čutečemu delavstvu.
Dogodki zadnjih dni so nam pokazali ‘Jugoslov. soc. dem. stranko11 v taki luči, da bi bil greh imenovati to stranko njugoslovanskou. V neštetih slučajih so se razkrinkali sami. Narodno zavedni delavci, skrajni čas je, da obrnete hrbet tem našim največjim narodnim škodljivcem, da ne pade po nedolžnem tudi na vas skrajno ogorčenje in sveta jeza vseh pošteno mislečih Slovencev. Pristopite k Nar. Soc. Zvezi, v kateri boste našli svojo pravo pomočnico m zaščitnico vseh so cijalnih zahtev. V organizaciji je moč! „Nar. Soc. Zveza? je tako močna, da se nikomur ni treba bati terorizma, brezdomovinskih rdečkarjev. Vzgled bodi „Zveza jugo sl. železničarjev*, ki je popolnoma izpodrinila brezdomovinske socije. K Z. J. Ž. so pristopili tudi hrvatski in srbski železničarji. Tako bo Narodna Socijalna Zveza združena z Zvezo jugosl. železničarjev največja in najmočnejša organizacija v kraljestvu SHS.
Vsa pojasnila daje tajništvo N SZ v Ljubljani, Narodni dom.
Tedenske vesti.
— Odslovitev tujerodn h javnih nameščencev. Deželna vlada za Slovenijo je sklenila, da se odpustijo iz službe poleg iujerodi ih državnih uslužbencev tudi nameščenci ia usluž benci bivšh kronovin. okrajev, občin in drugih javnopravnih zastopov.
— Polnoletnost z 2l letom. V. narodnem piedstavništvu je bil preložen zakonski navit o 'polnoletnosti jugoslovanskih državljanov, ki naj se doseže z i?p Ijenim 21 letom.
— Tako je prav. Po odloku hrvatske pokrajinske vlade se moraio uporabiti nabrane svete za spomenik Franca Jo,’:tfa I. za k;k<> javno usta novo aii kako čio’. ekolmbno svriio.
— Direktna želežnišuu zveza med Francijo in Jugoslavijo. V Paiizu so ee končali at,govori ined francosko in jugoslovansko v ad) glede upeljave d rektne železniške zveze med Francijo in Jugoslavijo.
— Nepotrebne žrtve. Našli so se ljudje, ki imajo preveč de larja, s kateiim hočejo obdarovati one, ki bodo podpisali mirovni dogovor v Parizu. Tako so n. pr. Cemtnceauu darovali zlato pero, s kaierim bo podpisal mir. »Zveza francoskih prostovoljcev" pa je zbrala veii*o s oto denarja, s katerim hoče kupiti vse potrebščine pisalne mize, izdelane v čistem zlatu.
— Goljufije pri V< jni zvezi. Že zadnjič smo govorili o velikih go ljufi ah pri Vojni zvezi v Ljubljani, ki jo je s tako vesiko vnemo vsepovsod zagovarjal soc jalno* demokratični kapitalist Tone Kristan. Sicer se >ed.ij sodrug K istoit otepava na vse štreni in noče vedeti o nobeni krivdi. Vse kar se je zgodilo, se Kristanu zdi skoraj samo obsebi umljivo. Samo to ne verno, če je delavstvo istega p*epri-Čanja in če bo mirno požilo dejstva, da se je kratiti deiavski denar in za iztia-dane delavske dtužine že itak pičlo odmerjena živila, O poteku preiskave burno še obširno poročali in delavstvu jasno obrazložili, kako se gospodari v podjetjih, kjer imajo socijalni demo kratje prvo besedo. Za danes zadostuje, da so zaprli poleg ravnatelja Žaierja in B lhe še Rudolfa Oros yja, Aifreda Liaingeija in Davorina Frančiča.
— Italijanski vohuu pred so diŠčem. 14 t. m. je i-edei na za-ožni klopi v ljubljanskem dtž. sodšču Dan RalcoSe, krojaški pomočnik domt iz Broda pri Novem mestu. Ob-ožeuec je bil v vohunski aluibi italijanske vojske. V Idriji je služil italijanski oblasti kot to mač za oseoe, ki so prihajale preko demarkacijske čite Hodil je tudi v Škofjoloko po naše časopise, za kar je tit bival od Iahjan;,v obleko, denar in hrano. Izdajalec domovine je priznal svojo krivdo. Razprava se je odg idila v s»/rho prizvedb, če spada obtoženec pred vojaško ali civilno sodnijo.
— Osemurni delavnik za že- j
lezničarje v Italiji Italijanski prometni minister je določil za železničarje osemurni delavnik z etirn dnem počitka v tednu.
C.gani na Dolenjskem. Ciganska nadKga na Dolenjskem je vedno večja. Tatvine in vlomi so na dnevnem redu. Nedavno so neznani uimoviči izpraznili vso Srgovino krojaču Pelkotu v Novemmestu. V Do ganj h selih so odnesli pri belem dnevu J-inezu Novaku skoraj vso obleko in veliko živeža. Lansko jesen je b !o ukradeno Alojziji Oguln z Vrčič veliko < bleke in drugiti teči v vtednosti nad K 7000. —. Ko se je pozneje Oguii-nova peljala v Sen ič, je opazila v vozu tri cigane in dve ciganki, ki so bili vsi cbiečtni v ukradene obleke. Orožniki so : ato dognali, da so cigani res ukradli obleke. Skoraj gotovo so tudi vse druge tatvine kršili cigani. Naše oblasti morajo najstrožje nasto piti proti c'ga no m, ki so vedno večja nevarnost v naši d; e ijski pokrajini.
— Jubdej umetnika. Anton Cerar -D^nJu praznuje prihodnji teden kot težiser in igralec slovenskega gledališča svojo 40 letnico umetniškega delovanja. Izceden dogodek ie to za slovenskega igralca. Anton Danilo je podpredsednik gledališke organizacije skupine N. S. Z. m mu v imenu orga-n ziranega delavstva iskreno častitamo z žeijo, da bi mu bilo še dolgo let usojeno kar najuspešnejše delovati leot doslej za procvit sioveoi-ke Tanje.
— Srbske Knjige s ciiiiico so te dni v Ljubljani pokupili semkaj došli sibski vojaki. Ko so prišli, niso povpraševali, kje se dobi rujn _> vince, temveč kje se dobe sibske knjige in v dveh, treh dneh so knjigarne razprodale vse k. jige tiskane s cirilico. Ko bi se tudi r aši vojaki tako zanimali za slovenske knjige 1 Posnrinajte svoje brate Srbe 1
— Spoznajmo Koroško — naše Kosovo 1 Zavedajn.o se svojih pravic do Koioškega — zioelke Slovenstva 1 Vse premalo še poznamo Koroško in baš prav je d* šla knjiga ,, Koroško4*, ki jo je izdala pisarna za zasedeno ozemlje. Knjig' je pndejan večbarven zemljevid Koroške. Cena knjigi in zemijtvidu 4 K Opozirjatno tudi na brošuro s slikami ,,1’oglii'je
0 stari slovenski demokraciji’4, ki Kaže, da smo bili Slovenci že ou nekdaj demokratičen narod, ki si je na Gosposvetskem poiju sam volil svoje kneze. B ošura stane 2 K Razširjajte ti dve kn.igi med vojake in med ljudstvo. Vsakdo bi naj poznal našo .Koroško! K !j>gi se dobivata v upravništvu ,,Jug slavje*1 v Ljubljani in p;i njenih podružnicah v Mariooru, Celju, Ptuju in Novem mestu ter po vseh knjigarnah.
— Začasen obči pokojninski zayod za nameščence v Lj tdjam razpisuje službo bilance zmožnega knjigovodje v starosti do 35 let. Plača m napredovanje po lastni pragmat ki zaveda, kar pa ni slhbše, kakor pri državn h uradnikih. Pred-iost imajo prosilci s srednje šolsko izobrazbo. Nekolkovane prošnje, opremljene z domovinskim listom, s Sol kimi spričevali, z dokazili o dosedanjem služ boanju, z zdra n fk m in nravstvenim spričevalom je vi.žiti najkasneje do
1 junija pri zavodu v Šolskem drevoredu štev. 2,
Vojnim invalidom.
Komisija za preskibo vračajočih se vojnikov je skieni a, da izkoristi za vojne invalide obstoječe toplišRe ;n kopališke naprave v:
Rogaški Slatini (^a bolne na led vicah, siadsosečnosti, črevesnih ka-taiih) in
Dolenjskih Toplicah (za revmatizem, poledice raa in zlomljenja kosti) Vrhtega se priredi grad Golnik za lahko bolne na pljučih in k.rurgi-čno mbeikolozo.
Invaudi, kateri žele priti v eno teh zdravilišč, se imajo do 25. majnika s prošnjo javiti pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča, da se tam zdravniško preiščejo.
Komisja za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani.
Boljševizem in ženska,
Bivša komunistična vlada v M ■>-nakoVim je izdala med aiugun tudi za kulturno državo sramotno naiedbo o komunizmu žen, zlasti onih od 16, do 40. leta. Ta naredoa je izvaia mej inonaKOvskimt državijam strahovito reakcijo, najgorecnejši komuaistt so izprernenili s.oje mišljenje ter se iz javsii za obnovitev ustavne viade m so bili odločno proti temu, da bi se ženaki čiani družine oegradirali do „dizavuih pume* v sviho nasiade vsasemu, tudi. priskutnemu moškemu individuum, orez l aziiKe, po ruskem uzoru, kjer moiajo .lepe žene sprejeman ijuoavne obisse vsakega moškega na podlagi posebnega ,kupona lju-baVi“ (coupon q’ amour).
O	tej socijahziji ieue po ruskem vzoru pripoveduje v „Gazete de Lau-sanc“ Sergej Parski naslednje strašne podrobnosti. U MurzitovKi je bilo 60 zen iz s;ojev buržoazije rekviriramn po nalogu mestnega sovjeta u Bn-jansku in oddanih neki aitilt-rijski diviziji. V Nikoia;evsku je mestni sovjet prioiiii vse žene, da se stavijo na razpolago članom viade. Po pričevanju generala Povla so bile v nekaterih h-raj h vladmnrske gubernije bičevane vse miade žene in devojke, ki su se branile sprejeli moške z „ljubavnimi kuponi".
Perski dalje pripoveduje, da so bile junakinje ženskega bataljona, ki so se vso vojno hrabro borile na f.onti proti Nemcem, razorožene od rdeče garde in odvedene v kasarno, kjer so morale podleči naj večji sramoti v pričo „ob!asti‘‘. Dalje veli Perski, da so se boljševiki, ki so pobili sovražne jim moške, najraje pozabavili z njihovim ženami, hčerami in sestrami. Kjer koli je bilo mogoče, so boljševiki žene socializirali in jih postiviii na razpolago gospodu „komisarju“.
Naruduo socijalna Zveza.
Člano NSZ. opozarjamo, da sor uradne ure NSZ, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od : 5. do 19. ure popoldne V Zvezni pisarni v Narodnem domu, prvo nadstropje, desno. Člani, ki so zaostali s članarino, naj isto čiin-pveje poravnajo. Podpore se iz|>lačujejo vsak dan od 16. do 19. ure dopoldne in ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne.
Upvavui odbor N H h. ima v ne-nedcljo dno 18. t. m. točno ob 10. uri dopoldne važno odborovo sejo v prostorih NSZ. v Narodnem domu. Tovariše odbornike in člane nadzorstva po/.iv-ijemo, da se seje zanesljivo udeleže.
Vodstvo NSZ. Narodno-socijalna, tiskalna zadruga v Ljubljani ima svojo pisarno v Narodnem domu, prvo nadstropje. Uradne ure so ob delavnikih od 18. do 19. ure pojroldne inxob nedeljah od 10. do 11. ure dopoldne. Zadružne knjižice prejmejo člani v nekaj dneh.
Mladinska skupina NSZ. zopet prav pridno deluje. Vajenci se shajajo vsak dan med 18. in 20. uro zvečer v svojih prostorih v Narodnem domu. Nove Člane se sprejema vsak dan. Dramatični odsek prav pridno poskuša nove igre in v kratkem se ustanovi tudi tamburaški zbor. Napravimo več izletov v ljubljansko okolico in o Binkoštili večji izlet ua Bled. Mladeniči pristopajte k NSZ.
Kamnik. Našo podružnico NSZ. hočejo gotovi ljudje razbiti, to pa radi tega, ker nočejo trobiti v njih politični rog. Dosegli so, da je nekaj elanov odstopilo, vendar organizacije s tem še niso odstranili. NSZ. je za kamniške delavce že marsikaj dosegla. Zato smo prepričani, da bodo odstopivši člani kmalu zopet sprevideli, kje je njih pravo mesto. Značilno pa je, da je hujskanje trajalo že več tednov in so delavcem grozili, da bodo odpuščeni iz službe, ako ne pristopijo k internacijonalui organizaciji. Res, lepa svoboda vlada pri nas in čudno razumejo gotovi ljudje svobodno državo. Na razpolago imamo priče, s kakšnim terorizmom se je na-stopalo proti delavcem, tako da skoraj ni čudno, da so se nekateri delavci zbali in udali temu terorizmu. Za daues
gotove ljudi na to opozarjamo, in jih svarimo pred nadaljuimi takimi koraki, sicer jim bomo vračali milo za drago. Dolgo smo to molče prenašali ali sedaj je tega dovolj.
Bled. Tudi naš biser gorenjski se je prebudil. Nimamo sicer velike industrije in velikih podjetij, v katerih bi bilo na tisoče delavcev, a vendar nas je precej delavcev in vsi smo organizirani v NSZ. Že smo prekoračili število 120 članov. Pri nas vlada neznosna draginja in ni še vse tako, kot bi moralo biti. Zato smo se odločili, da si ustanovimo lastni konzum, v katerem bodo delavci in drugi, ki si služijo kruli, dobili za prvo silo vsaj živila in to po zmerni ceni. Da pa dobimo prvi vir za tako napravo, smo sc odločili, da priredimo na Binkoštno nedeljo veliko veselico na Blejskem gradu. Iz Ljubljaue miz drugih krajev je obljubljeno, da nas ta dan obiščejo v večjem številu.
V	nedeljo 11, t. m. smo imeli shod. ki je bil tako številvo obiskan, da so bili prostori pri Potočniku premajhni. Na shodu je poročal predsednik NSZ. tovariš Juvan, ki je v nad eno uro trajajočem govoru v živih besedah pojasnil j.oložaj v katerem se nahajamo in razložil veliki pomen in potrebo organizacije. Delavci, veliko dela nas še čivka,, posamezniki ne dosežemo nič, zato se oklenimo svoje organizacije — Narodne socijalne zveze. Se veliko izprememb bo potrebno predno bomo mogli biti blejski delavci zadovoljni. Delavci šc vedno nismo zastopani v občinskem odboru in v občinski aprovizaciji, četudi smo že imenovali svoje zastopnike. Ali župan lahko dela, kar hoče? Ali bo potreba, da bodemo govorili glasneje?
Tudi nekaj privandranih Nemcev se še vedno šopiri tu, ki niso nič kaj zadovoljni z Jugoslavijo, a drugi se pa zopet prav pridno učijo slovenski in imajo celo posebne učitelje zato. Prej vsa leta, kar so bili tu, se niso hoteli priučiti slovenščine, sedaj menda uvide-vajo, da morajo. V Vintgarju ima še vedno žago, mlin in mizarstvo neki pri-vandrani Tirolec — Neumayer. Kaj res ni zmožnega domačega človeka, ki bi tako podjetje prevzel? Še bode treba železne metle! Ako drugi nočejo ali niso zmožni, bomo delavci začeli pometati. To pa že danes povemo, da bo ta metla neusmiljena.
Bohinjca srednja vas,rndokopi, podružnica NSZ. Zares žalostni časi so nastali, ker je skoro dan za dnem hujša draginja. Ako pojde tako naprej, bomo morali skoro najmanj s košom nositi denar, ko bomo šli kupovat živila in obutev. Samo vprašanje je, kje bomo dobili toliko denarja. Kmetje že še izhajajo, ker imajo velike dohodka pri prodaji svojih pridelkov. Ali kaj pa mali posestniki in sploh delavci. Zaslužek le odtrgavajo, da bi ne šel z draginjo vred skupaj kvišku. Zatoraj kličemo z močnim glasom: Združimo se v skupni organizaciji vsi delavci in delavke in potem bo zmaga naša! Zakaj, mi »mo prepričani, da bi že nobeden izmed nas ne bil ostal pri rmlokopu, ako bi se ne bili organizirali v NSZ. Zveza nam je veliko pripomogla do pravega reda ia boljše plače. Z združenimi močmi bomo tudi prav kmalu pomedli z vsemi pri-vandranimi tlačitelji, ki še danes gospodarijo nad nami.
Za bodočnost.
Po tolikih letih strahovite svetovne vojne vsi narodi nestrpno pričakujejo sklepa miru. Mir in zopet mir, tega potrebujejo izmučeni narodi. Počasna je ta mirovna konferenca, ki se je zbrala v Parizu, da sodi in razsodi. Njeno počasnost še povečujejo dogodki, kakoršne so povzročili madžarski magnatie s svojo boljševiško prekucijo, kakor tudi razmere v Rusiji, Poijski, Romuniji in Nemčiji. Dovolj imamo vojnega trpljenja, vsi si želimo nd <ega in mirnega življenja, da zacelimo težke vojne rane in po-t ravimo in postavimo na novo razdrte domove. Miru in reda pa potrebujemo tudi, da se moremo posvetiti z vsemi silami vred tvi svoje mlade, osvobojene domovine, da začnemo novo življenje svobodnega naroda, kojemu je sojena lepa bodočnost. Izogibljajmo
se lahkomiselnosti in nepremišljenih dejanj ter imejmo vedno pred očmi yeliki smoter: varnost in dobrobit svoje mlade narobne drža/e, saj država smo mi sami, cel naš narod. Treba nam moči, silnega duha in železne volje, da pokažemo, da smo discipliniral in zaveders narod, kateri hoče svobode Si jo tudi zna varovati.
Mi smo mlad in zdrav narod, po prirodi bogata je naša domovina in se tedaj poprimemo dela z vso resnostjo in vztrajnostjo, bomo v kratkem preboleli vojne rane.
Pokažimo celemu sve\, dl smo vredni in zreli za svobodo. Od vseh stani burkajo ob nsše meje revolucionarni valovi, a v naši domovini vlada vzoren mir in red. OoČuduje nas ce!: svet, vpoštevaio nas so vraž n ki in ško-doželjneži,. kateri bi radi odtrgali iz našega telesa ;azne dele. Med premaganimi narodi vlada velikanski nered pobijajo se med seboj, kakor da bi na preteklo dovolj krvi tekom svetovne vojne.
Kdor ljubi svobodo, kdor ljubi svobodno domovino, ta pomagaj z , vsemi svojmi močmi, da vzdržimo red
v svc ,‘i miadi državi!
Dopisi.
Kje je človekoljubje 1 b. po Italijanih zasedenega ozemlja prihajajo številni železničarji, katere so Italija/ii po nesrečnem štrajkn odpustili iz službe in sedaj odpravili v Slovenijo. Mnogo teh revežev je brez vsakega vinarja. Prišli so sera v nadi, da dobijo rsaj majhen košček kruha. Toda razočaranje je veliko za tistega, let je bil le provizorično in ne definitivno nastavljen. Vržejo ga kratkomaio na eesto z izgovorom, da ne rabijo več ljudi. Nič mu ne pomaga, da je že vce let pri železnici, nič mu ne koristi, da je že več let pri provizij skem sklada. Mirnodušno ga odslovijo, češ pojdi, kamor te pot nese. Izgovarjajo se ti Človekoljubi tudi na predpise. Vrag po predpisih! Ali veijajo predpisi ftamo za nas največje reveže? Vojska ni poznala nobenih predpisov, vojska uas je spravila v nesrečo, vojska nas je prisilita, da si moremo iskati novih domov in novih službenih mest. Vojska pa je prinesla Vam tople in mehke .sedeže in to brez predpisov. Če ste zlezli na varno in ugodno mesto, pa se usmilite nas, ki smo na cesti z beraško ' palico v roki. Preskrbite nam dela in kruha in glejte na potrebo, ne na predpise. Požurite se, ne jezdite počasnega avstrijskega „amfcsšimeljna“. Reklo se aarn je, da dela službo še muogo takih, ki ne spadajo k nam. Zakaj ne spravite teh ljudi iz službe, če nimajo pravice do uje? Gospodje! Napravite red. Pomagajte in ne tirajte nas v roke boljševizma in prekucije, ker hočemo tudi rai živeti. Nismo trpeli za Jugoslavijo zato, da bodete Vi na mehkem, mi pa na cesti. Vedite, da imajo želodčke tndi naša deca, vedite, da tudi aaše žene — matere imajo srce in ne morejo mirno gledati od gladu jokajočih in propadajočih otrok. Mi hočemo dela, hočemo službe in to nam preskrbite tisti, ki ste se vsedli na odločujoča mesta!
Uradniki — begunci. Kakšna je usoda uradnikov — beguncev, naj pove javnosti moj slučaj. Poročen, hvala Bogu do sedaj še brez otrok, prejemam z osmimi službenimi leti . 256 K mesečno, t. j. 133 K plače in 123 K iraginjske doklade. Družinsko Življenje je izključeno, ker iščem že nad 3 mesece zaman stanovanja Ženo imam na deželi ter ji pošiljam mesečno -00 K od družinskega prispevka. Sam pa plačujem za kosilo in večerjo mesečno 240 K. za sobo 50 K, torej skupai 290 K, to se pravi, da brez zajutreka in vsake najmanjše druge stvari doplačam 36 K iz lastnega žepa, da smem delati službo. Toda to še ni vse. Sem eden onih nesrečnih beguncev, ki je ušel s samo obleko na sebi, eno srajco in spodnjimi hlačami. Hotel sem spraviti nekaj perila čez demarkacijsko črto, kjer so mi vzeli vse in imam najmanj do 2000 K škode. Nabaviti si ne morem ničesar, ker plača ati niti ne zadostuje za vsakdanje živ-
Ijenje, prihrankov pa tudi nimam. Nihče ue vpraša, kako živimo. Na prošnje se nikdo ne ozira. Pri vsej tej mizeriji pa moj slučaj še ni najslabši. Naj .se oglasijo še drugi, katerim se godi slabše. Potrebno bi bilo, da se sestanemo vsi uradniki — begunci in se pomenimo, kako in kaj moramo storiti, da se izboljšajo naše življenske razmere.
V	trgovskih In podjetaiSkth pisarnah so še vedno uslužbenci predmet največjega izkoriščanja. Velika trgovina in podjetja plačujejo svoje pisarniške moči sramotno, akoravno so se v teh obratih grabili milijoni v korist posameznih špekulantov. So pisarniške moči trgovskih kontorjev, ki imajo plače komaj po 150 do 200 K mesečno. Kontoristi, korespondentje in knjigovodje so svojim šefom podrejeni kot ljudje druge sorte, brez pravic in najmanjših udobnosti, kot bi jih lahko zahteval zase zadnji hlapec. Uradne ure se i-aztezajo v neskončnost; delati se mora po deset in se več ur na dan in to brez odpočitka, kot uprežna živina iz dneva v dan. Za svoje vestno delo prejme uslužbenec kvečjemu to priznanje, da se ga za najmanjši pre-grešek zmerja, brez obzirov in srca. Bog obvaruj, da bi se kontorist naj-manje zoperstavil svojemu šefu, ker ga takoj čaka odpoved in je naenkrat na cesti brez zaslužka in kruha. Saj je pred durmi kontorja .vse polno novih k^mpetentov, ki komaj čakajo, da dobe vsled splošne brezposelnosti izpraznjeno mesto. Tako uslužbenci kontorja trpe in kolnejo svojo usodo, brez vsakih izgledov na boljše čase. Ce vlada še pravičnost na svetu in če niso vsi slavospevi o socijalni pravičnbsti le prazne besede, potem se bo moralo nam uslužbencem v trgovskih in podjetniških pisarnah takoj in brez odloga odpomoči! Vlada mora takoj uvesti za nas minimalne plače, ki bodo popolnoma odgovarjale našemu delu in zmožnostim, kakor tudi našim zahtevam po dostojnem, človeka vrednemu življenju. Delavne ure se morejo omejiti iu enkrat za vselej on un igočiti vsako izkoriščanje od strani delodajalcev.
Jesenfee. Dolgo smo trpeli in molče prenašali terorizem in hinavščino naših nemčurjev-socijev. Mishii smo, da so se vendar enkrat spametovali. Da so bili pod Avstrijo člani vseh tukajšnjih nemških bojnih društev in da so polnili s svojo deeo nemško šolo, to ve pri nas vsakdo, pri tem pa so vedno kričali, da so samo mednarodni delavci. Nemški kapital, nemška tovarna .jiti je protežirala vsepovsod. Ko je zbruhuila svetovna vojna, je tovarna oprostila vse socijalistične nemčurje. In kako so se vedli m^d vojno! Dobro nam je še v spom uu tisti žalostni večer, ko so neovirano ti iuternacijoualci praznovali padec Belgrada. Ko smo videli v sprevodu, pri katerem se je nosila slika habsburškega krvoloka, manifestirati te mednarodne kreature in njihovo huronsko veselje nad prelito bratsko srbsko krvjo', ko so se rado-va!i nad opustošeuo jugoslovansko prestolnico se nam je silno gnusilo iu nismo pozabili nikdar teh ur. Tudi' nismo pozabili, da so pozdravljali nad vse prijazno nemške barabe, ki so odhajale tu skozi na Goriško ropat, da so jih ljubeznivo pod pazduho vodili ter jim glasno klicali „unsere Briider". Vse to nam je še dobro v spominu. Pa prišlo je drugače. Ob razsulu stare Avstrije smo videti naenkrat te socije z širokimi trobojnicami na rokavih. Ko pa se je stvar nekoliko pomirila pa so bili zopet stari nemčurji. Delavci tu-kajšne tovarne smo vsi strokovno organizirani ter smo si potom orgauiza-cijc izboljšali nekoliko svoj obupni položaj. Bolelo nas je samo to, da so imeli pri organizaciji še vedno glavno besedo nemčurji. Na letnem občnem zboru pa smo pometli ž njimi, ali kaj, če vržeš neničtirja pri glavnih vratih ven, pa že dobi luknjo, da se zopet pritihotapi. Znali so se vriniti v razne odseke, vsak teden so poklicali iz Ljubljane kakšnega govornika, ki je blatil prav zvito našo Jugoslavijo, sejal nezadovoljstvo in ubijal narodni čut na shodili. V interesu delavske stvari pa smo morali molčati na vse to. Tako je
šlo lepo naprej, nemčurji so dobili zopet pogum. V imenu svobode so hujskali in zaba\lja!i čez vse, kar je slovansko. Ko so se v dnevih bojev na Koroškem meseca prosiuca javili nekateri delavci k legionarjem, so nemčurji kričali, da so to lenuhi, ki se jim ne ljubi delati itd., sploh pri vsaki stvari si čul samo prokleta Jugoslavija. Vso svojo nagoto in germansko dušo pa so pokazali v nedeijo 4. maja. Na obrazih se jim je videlo, kako željno pričakujejo osvoboditelje. G. Šifrerja, ki jih je poživljal k narodni obrani, bi bili kmalu nabili, zato so predlagali, da se se gre Nemcem naproti z rdečo zastavo. Nemčurska hujskanja se vidi tndi na tem, da se vojaški obvezauci ne odzovejo pozivu. Kar je zavednih Slovencev, so vsi že odšli in so pride-
1	jeni alpirieem na koroški fronti, le nemčurski strahopetci so še doma. V pondeijeK 5. t. m. so sklicali sociji shod na dvorišču tovarne. Tam je predsednik vihtel časopis „Jugoslavijo“ ter kričal, da delavci ne smejo čitati tega lista, seveda resnica oči kolje. Dejal je. tudi delavcem, da oni govornik iz Ljubljane že ve, kaj bi storil, ako bi bil obvezen za vojaško službo, tako naj store tudi drugi. Torej indirektno ščuvanje proti državi. Vso to nemčursko zalego naj bi mi še dalje ščitili v interesu delavske koristi. Ne in nikdar ne 1 Borili smo se ia trpeli smo za svojo svobodo, za svobodo jugoslovansko, zato nas je sram takih sodru-gov. Mi smo delavci socijalisti, toda jugoslovanski socijalisti! Boriti se bodemo za svobodo našo, za naš obstoj z orožjem v roki proti imperialističnim Italijanom in proti republikanskim Nemcem in brezobzirno bomo razkrinkali vso gnilobo naših intcrnacijonalcev. Več prihodnjič.	Delavec.
Jesenice. „Naprej“ je prinesel z Jeseuic dolg članek pod naslovom: „Barabe“. Tam pere nemčurje iu trdi, da so sociji poslali oboroženo stražo na Medi dol. Gola resnica pa je sledeča: Bil sem na kolodvoru, ko je bila zmešnjava največja. Tam je bilo razglašeno, da kdor ni pri narodni straži oziroma kdor k isti ue pristopi mora iti domov. Neki socij se mi pridruži in pravi: kaj boš hodil k straži, pejmo domov! Povedal sem mu nekaj gorkih iu sem šel domov in naglo oblekel vojaško suknjo.
V	kratkem času smo bili vsi Sokoli, kar nas je še doma, zbrani na kolodvoru in smo odšli oboroženi na Golico in Rožco, kamor nas je poslala vojaška oblast. Naj pripomnim, da smo bili v tej skupini večinoma tovarniški delavei seveda vsi strokovno organizirani. Druga skupina pa je bila poslana na Medji doiv Pri tej skupini sta bila tudi sodruga Spom Ivan in Pikon Anton, strokovna zaupnika žrebijarskega oddelka v tovarni, ampak vseskozi zavedna Slovenca člana Sokola. V pon-deljek pa je vprašal predseenik socijev, Vinko Noža, istotako zaupnika in člana Sokola, koliko delavcev je šlo iz žreb-ijarskega oddelka prostovoljuo k obrani. Vinko Nož mu pove, da kakih deset. Sodrug Gabrijel, predsednik strokovne organizacije, pravi na to: Sramota. Zaupnike Pikoua in Sporna bom posvaril". Ko sta to zvedela Sporn in Pikon, ko sta spoznala te podle mednarodne nemčurske duše sta odstopila in odložila funkcije. — Vi gospod urednik in ti javnost jeseniška, zdaj pa sodite, kje so „barabeu. Delavec.
Trbovlje. Takoj v mesecu novembru lanskega leta, po prihodu srbske posadke, se je pričela proti njim naperjena iti dobro premišljena agitacija, ki je izrabljala tedanjo prehrambeno krizo v svoje hujskajoče namene. Sovtašivo napram Si bom se je pa pri prvi stavki delavcev (izbruhnila vskd slabih prehranjevalnih razmer) nekoliko ublažilo, radi možatega nastopa tukajšn;ega srbskega kape ana, kateremu se ima prebivalstvo zahvabti, da je dobilo prvo odpomoč v živilih. Navdušenje za Srbe je šlo že tako daleč, da so grozili delavci s stavko, ko bi ime! biti premeščen nekaj dni po stavki g kapetan drugam. Ali kmalu se je vrnilo staro, Si bom nepnazno razpoloženje, ki je rastlo od dne do dne Hujskanje *je postalo prava nalezljiva bolezen, razširjajoča se po-
sebno v zadnjem času enako Kraški burji v vse sloje prebivalstva in je pograbila ša tisto malo peščico na-rodno-zavednih delavcev, ki so se ji uslavljali do zadnjega, za seboj.
Tu dva primeta, kakšen sad je že obtodilo takšao hujskanje.
Pred nekako tremi tedni Sta se sprla v gostilni g. J B. dva delavca K. in H. s Slovenci-vojaki tukajšne oosadke i.i j h tudi dejansko napadla. O tem napadu obveščeni Srbi so aretirali delavca H, znanega kot pretepača prve vrste, medtem ko jim je K. ušel. Pa glej jo predrznost! Niti sto korakov nista spremljala vojaka aretiranca, ko se jim postavi na sredi ceste nekaj fantov nasproti, zahtevajoč vzlic pojasnilu zak;j je bil H. aretiran, da se ga brezpogojno izpusti. V kratkem casu je narasla množica že na okrog dvesto ljudi, ki so sprejeli na pomoč prihajajočo srbsko posadko s klici: ,.Dol z njimi 1“ itd. Ali je bil preteoač Horjak izpuščen pri tej priliki na svobodo, zopet aretiran, nam je neznano. Splošno znana je tukaj, s pomočjo hujskačev med delavci razširjena parola: Srbom ne pustimo aretirati ne jednega izmed naših, magsri pobije ta ljudi, k( likor se mu jih puljubi.
Drug slučaj: Pred nekaj dnevi je bil tukaj umorjen, oropan in slečen posestnik P. idoč po kupčijskih o-pravkih. In kaj si izmislijo tukajšni hujskači, kaj mislite?! Razširili so vest, da je urnord £ori .imenovanega posestnika eden izmed vojakov srbske posadke. Če to ni sistematično hujskanje proti Srbum, potem se pa tudi že vse korča.
Ker pa še r<i dosti domačih hujskačev, je potieba, da si redimo na svojih prsih še nemčursko in švabsko zalego, od katere jih je že nekaj pristopilo v soc. d m. stianko, videč, da jim je slednja radevolje na razpolago kot njihova mogočna zaščitnica. Pa o teti še sprege orimo v posebnem, za rije nalošč rezerviranem oddelku.
Še nekaj opomb. Pred 1. majnikom so delavci, organizirani v soc. dem. stranki javno govorili, da kdor izmed delavcev ne bo do 1. majnika vpisan v njih organizaciji, bo takoj odpuščen iz službe. Tak slučaj se je dogodil 10. t. m.
V	osrednji delavnici so trije delavci pristaši * SLS. Ker na ponovne grožnje s strani soc. dem. delavcev niso hoteli pristopiti njihovi organizaciji, so zahtevali pod grožnjo stavke, od službo opravljajočega inženirja, da jih odpusti iz službe. Ukrenili so se takoj potrebni koraki, da se tem prenapetežem he posreči njih lopovščina. Ali je torej to svoboda, ki jo tako goreče prepovedujejo soc. dem. govorniki po shodih?
Istotako se javno govori, da morajo i vsi posestniki, gostilničarji, trgovci itd. pristopiti k soc. dem. stranki, ker drugače bodo v kratkem času »frčali iz Trbovelj. Vprašamo vodstvo soc. dem. stranke, ali ji je znano vse to početje in gonja njenih pristašev in ali tako taktiico odobrava? M -gače pa. —
Preiščimo še tukajšnjim Nemcem in nemčurjem nekoliko njih obisti.
Trboveljski rudnik drži še vedno v službi zagrizenega čifuta Huberja kot prehranjevalnega nadzornika. (Wirt-schaftsinspektor), ki pa stanuje v Ljuoljam in deluje pri tamošnji eks-poz turi trboveliskega premogokopa. Že pred svetovno vojno je bojkotiral, kier je le mogel narodno-zavedne trgovce in obrtnike, kaj šele med vojno! Naj pomislijo pa tudi delavci, kakšen je sedaj njihov po'ožaj ir. kakšen je bil pa pad HuHerjevim režimom med vojno! Kako brezmejna ljubezen se je zrcalila v tem, da je preskrbel ta č fut delavcem za celi čas vojne njim tako priljubljene ,.Wiucken“-repe, krompir pa pustil prodajati šele takrat, ko je že napol zgnil v skladišču in so ga rnoralt zategadelj cele vozove proč vreči. In' kdor id bil Mi in zadovoljen s takimi slaščicami, ta je občutil kruti bič te zverine v človeški podobi. Kmetje, ki so hoteli biti oproščeni vojaške službe in so pri tem Ijubez-njivem gospodu prosili za siužbj kot vozniki za prevažanje lesa ali pa kot
/
3. štev.
  -------------rraKSg
delavci, naj povedo, koliko so trpeli za pičlo plačo. Nekaterim so celo konji poginili od pienapornega voza-r renja po hribih.
Prvi dan po prevratu !.!. je bil ta čfut aretiran z mnogimi drugimi vredj od katerih omenjam le znanega Petra Miklavčiča, katerega so s Hu-berjem vred odpeljali v Ltabliano, ker diugače bi j h razburjeno ljudst/o gotovo ubilo. In danes sta obadva lepo svobodna in Huber je baje zahteval, okorajžen po zadnjih koroških dogodkih, da se mu mora zopet v Trbovljah pripraviti stanovanje, kamor se kmalu vrne kot zmagovalec.
Narodno gospodarstvo.
Petrolejske vrelce v Medji-cnurju je prevzel-: naša država. Ker je pomanjkanje petroleja veliko, je treba, da ?e petrolejska indusirija in rafinerija kolikor mogoče hitro uredi in razširi.
Bivša avstro-ogrska trgovski* mornarica. Po veslih iz R ma se hočejo Italijani polastiti vseh parobn-dnih podjetij bivše Avstro-Ogr-ke. Kakor znano, bo odločila mirovna konferenca tudi vpra^nje, komu pripade avstro-ogrska trgov.-ka mornarica, za-o se ta
italijanska akcija ne more smatrati za končnoveijavno.
Cene cementu so se zvišale, ker se je vsled pomanjkanja premoga znižala produkcija.
Posledica zvišanja carine. Ker
se je s prvim majem povišala carina 2a 60%. so poskočile cene raznim življeaskirn potrebščinam. Tako se prizadeti zopet ubogi sloji in v prvi vrsti delavstvo. Pa tudi uvažanje iz inozemstva preide na ta način izključno v roke špekulantov, ki bodo raci plačevali še višje odstotke pri carini, samo da dob jo b'ago v svoje roke. Seveda potem ni čudno, da je draginja vedno večja in za uboge sloje naravnost neznosna.
Obrtna organizacija. V Belgradu se je vršil sestanek ob triih odposlancev iz cele države Na sestanku so razpravljali o uvedbi splošnega ob tnega zakona za vse ozemlje kra-ijevstva SHS,
Angleški premog za nsš les. Neka angleška tvrdka je sporočila bei-grajski tgovski zbornici, da je pripravljena dati-premog v zameno za les.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Zbirajte za uaVodiio-soeijalni tiskovni sklad!!
Najlspšs Me mladini
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4 -. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
«-~==3(IjE==?-'
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K. poštnina posebej Glavno zastopstvo	svetnic,	Lju-
bljane. Dnnnjkkn cesta iz. ===== Telegrami: K1NTA Ljubljana. =====
Konfekcijska tvrdka i
f IVAN MASTNAK |&
v Celju, Graška ulica št. 15.
Telilia zrfloga vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, kostumov za olroke in vseli krojaških potrebščin. Postrežba in blago solidno.
8^n=========^^
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	2
je imela koncem leta 1918 vlog.........K	80,000 000
in rezervnega zaklada  ...............2,500.000’
Sprejema vlocre vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične dOmaČC hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in pos'opja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V	podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
I
L
Rabim več ključavničar«
skih pomočnikov in izurjenega kotača Dopisi z zahtevo plače naj se vpošljejo na Ivan Rebek, Ujučavuičar-ski mojster v Celju.
Pite, žage, orodje za vse svrhe priporoča Odon Koutny špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih pobehščin, Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
V Ljubljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul 9.
„2ve3na tiskarna” v Ljubljani, Stari trg
Izvršuje tiskovina vseh vrst, kakor : časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, le:ake, vsporede, tabela, račune, kuverta in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno.
Vbirko zanimivih povesti <-• in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
j,Sopek
=- samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanova
Založila in izdala
Z'pz,ti- ktijisr.trna
v Ljubljani, Marijin trg 8 Cena vezani knjigi K 51—, broširani K 4-—.
Rum
Delikatesna trgovina C°3H*
KAROL FAVAI
v Sp. Šiški, Kolodvorska cesta št, 150 se priporoča za cenj. naročila za vse v ta obrat spada*
Slivovka b:ago' CE"e	Vino	v	sivki
---------Točna postrežba!	_—.
!0
Prva Jugoslovanska zaloga vseh živil na telo
za Kranjsko v Ljubljani
Ljudevit jakoviič
Rimska cesta 19
priporoča svojo bogato zalogo živil vsem delavskim konsum. društvom in sl. občinstva
!SUETLfH
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, ele!stroteli!*ils.o, (izdelek svetovse slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
3anho Pogačar, Zagrel,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica št, 29/1
Mesini pogrshni zavod v Ljubljani
Telefon št. 15.	Prečna	Ulica	2/11. Telefon št. 15.
prevzema pogrebe vseli vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila v mestu in na deželi, dalje izvršuje ekshu-macije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom ali po železnici.
Velika zaloga najrazličnejših kovinastlh in, lesenih krst
na kar se posebej opozarja p. t. občinstvo z ležete. "
i
i
l
f
Sl
f
1
'A
I
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
v Ljubljani
r. z. z n. z.
Obrestuje hranilne vloge p c
■ isr 2 °/0 -%ss
Sprejema vloge na tekoči račun. — Čekovni promet. — Eskont in inkaso menic. — Lombardiranje vrednostnih
papirjev.
Stanje hranilnih vlog nad....K	50.000.000*—
Reservni zakladi nad.........K	1 ioo.ooo*—
Ustanovljena leta 1881.
Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze.
Članarina 120 vinarjev na
I.	razred. — Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore:
Članstvo j	—z— nad >/< leta j (12 tednov)	nad 1 leto ( >2 tednov)	nad 3 leta (156 tednov)
V bolezni	lOted po‘8K	lOted.po 10K	lOted. po 12 K
V brez-	5 ted. po 16 K	5 ted. po 18 K	j 6 ted. po 20 K
poselnosti	1	I ted. po 10 K	—
Porodnice	—	4 ted, po 8 K	—
Pogrebščina		enkrat 60 K	i enkrat tO K
II.	razred. — Članarina 80 vinarjev na teden. — Podpore:
Članstvo	nad </4 leta I (12 tednov)	nad 1 le.o (52 tednov)	nad 3 leta (156 tednov)
V bolezni	j lOted po 16 K	10 ted po 18K	l0ted.po20K
	1	3 ted po 14 K	5 ted. po 16 K
V brezposelnosti	5 ted po 18 K	ted. po 22 K	6 ted. po 24 K
	5 ted. po 14 K	6ted po 18K	8 ted po 16 K
Porodnice	1	4 ted. po 16 K	j - j
Pogrebščina	1	enkrat 100 K	enkrat 120 K j
III. razred.
	teden. —	Podpore:	
Članstvo	nad Vv *eta (12 tednov)	nad 1 leto (52 tednov)	nad 3 leta (156 tednov)
	12 ted po 20 K	!0ted. po 22 K	lOted. po 24 K
V bolezni	—	6 ted po 20 K	10 ted. po 20 K
V brez-	5 ted. po 24 K	lOted. po2t,K	lOted. po30k
poselnosti	6 ted. po 20 K	4 ted. po 20 K	7 ted. po 20 K
Porodnice	—	4 ted. po 20 K	—
Pogrebščina	—	enkrat 140 K	enkrat 160 K
N. S. Z. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljubljani (I. nadstropje, desno). Uradne ure so vsaki delavnik od 4 do 8 ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne. Tam lahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je naslov: »Narodno-socijalna Zveza* v Ljubljani.
Dragi tovariši delavci in uslužbenci!
Vabimo Vas, da pristopite k N. S. Z. Uvrstite se v vrste prebujenega in svobodnega jugoslovanskega delavstva. Zavrzite malodušnost in omahovanje! Odločnost in vera v lastno moč bodi odslej zvezda vodnica v boljšo bodočnost jugoslovanskega proletarijata I