Stev j 22. Naznanilo.
Slovenci-bratje združimo se! T slogi je moč!
Pueblo, Colo. 88. nuya 1903
Leto II
Cenjenim gg, nrtrocnikom in pri jateljem našega lista naznanjamo, da bo prihodnja izdaja "Glas Svo bodo" izšla so le čez dva ali tri te dne in Bicer iz povsem drnzega me sta, od kjer upamo zanesljivo, da bomo našo zavedno rojako bolje za dovoljili, kakor jo bilo dosloj mo gočo ir Pueblo. Z novega prostora kjer bo rojaki bolj čvrsti v samo stojni ideji, tipamo tudi vspešnejše razširjati list, ker le tako nam jo mogoč obstanek, oe se hočemo po vspoti do dvakratug izdajo na te don.
Pa ni samo to, kar nam teži srce, temveč tudi dejstvo, da imamo, o-ziromn smo imeli, v Puebli opraviti z vsem prej, nogo s političnimi nasprotniki. Ne bomo naštevali, kako nesramno, podlo, hinavsko, sleparsko, satansko itd., se je proti nam nastopalo. Tak gnjusen boj jo le le mogoč v vrstah podivjanega popetva in njih komtolovskih zaveznikov^ To, kar se je v Puebli delalo proti nam, se da primerjati le še srednjem veku, ko jo surovo in samopašno farštvo, kar o-čitno sežigalo tiste, kateri so nastopali z lastnim mišljenjem.
"Gotovi krogi'1 pa naj nikar ne mislijo, da se jim umaknemo vsled njihovega dijavoisko-hudobnegn pritiska. O net Odstranimo so v prvi vrsti le, ker nas jo sram njihove bližino, v drugem pa, vsled do-Unihotm^K vabita rojakov svobo. domiselnikov. Vzlio temu po, da damo Puebli slovo, naj se oni "gotovi krogi" ne motijo v misli, da jo že vseh dni koneo. "Mi smo nameravali prvotno—iz sfojega političnega stališča—v miru zastopati vsestransko koristi slovenskega naroda— dolavBtva in voditi ga po poti, ki vodi v naročje človeštva—socializma, a vrgla se nam je pod jno-ge rokavica, katero neustrašeno po-
druzega, kakor: daj, daj in zopetdnj. Velikonočna pridiga v Puebli se je v tem poBobno odlikovala. Slišali smo: "Dajte, kolikor sami hočete da ne bodoto govorili okrog, koliko ste dali pa— dajte, kar največ mogoče, zakaj to bo zapisano stra šansko visoko v—nebeških knji gahl"
To besede kažejo nedvomno, da mora biti dotični pop fanatičen skoz in skoz. Če l%ga pa vpraša li, kdo votli knjigovoodstvo "tam visoko nad nami", bi pa stal tukaj, kakor polit pudel; sioer pa, če rabijo tam gori v istini kakegn ♦knjigovodjo, vemo, do bi bil za ta posol najbolj pripraven naš očka, kosmati C.—Velikonočna bira Be je, seveda, po takih korenitih besedah kaj iz-Vrstno obnesla in ni čudo torej, da tudi puoblska slovonska cerkev vzdržuje list za gonoumnenje ljudstva.
Brzih korakov Bt> pa bliža čas, ko bodo tudi rojaki v Puebli sprevideli kaj jo prav in kaj net saj i-tnamo tu že danes par jako odločnih in samostojno mislečih mož. Tem in tudi drugim naiim prijateljem in naročnikom lista, ter sploh vsem rojakom, kličemo ob odhodu iz Pueble trikratni: "Živeli!"
Upbavništvo in ubeuništvo......
»OLAS SVOBODE."
)brambmi sredstva proti klerikalizmu.
morajo posvetno oblastnijo na škofovo zahtovanje s priBego obljubi-ti, da bodo "k rivovorce" preganjalo Tn določba .je prišla v kanonsko pravo. Papež Inocencij III. je ta ukaz ponovil, koncil v Avignonu 1209. pa je škofe pooblastil, da s cerkvenimi kaznimi prisilijo po svetne oblastni jo, storiti to prisego. Tudi to je prišlo v kanonako pravo, Posvetne oblastnijo so se seveda udalo; ta ali ona ne rada, ali v tistih časih so imele "Cerkveno kazni tako moč, da jim nihče ni mogel kljubovati, tudi čo bi bil rad. Sicer pa so papeži inkvizitorjom vedno in vedno naročali naj z najhujšimi cerkvenimi kaznimi silijo posvetno oblastnije, da so jim pokorno. Zla. sti pa so papeži vedno zahtevali, da so morajo papeški inkvizicijski u-kazi sprejeti med posvetno posta* ve, a čo se kak vladar ni hotel uda-ti, so ga s cerkvenimi kaznimi prisilili v to. Končno je postalo raz-merjo tako-le: Čo jo kdo bil v kazenski preiskavi in so jo pojavil sum, da jo morda krivoverec, so bile posvetne sodnije dolžne izroči ti ga z vsemi akti vred inkvizicij, ski sodniji, ta pa ni bila dolžna izročiti posvetnem sodni jam člove. ka, ki jo grešil proti posvetnim zakonom.
O divjanju inkvizicije bodemo Ogovorili. Že idaj pa moramo omeniti, da inkvizicijske sodnije ni vodil samo najbolj divji fanatizem, zatreti vse, kar se brezpogojno ne
Politične vesti.

beremo, ker prepričani smo, da more zmagati sveta stvar, to je bratstvo vseh ljudi—socializem! Na grom in strelo iz farških ust in njih otročje grožnje kličemo smehljaje le: "Zmaga bo pa vendar uašal"
One "gotove kroge" sicer žo vidimo v duhu, kako si manejo roke ob zaveBti našega odhoda, toda, če jim smemo kaj svetovati, svetujemo jim to: nikar prod nočjo hvaliti dneva. Izzvani smo bili mi in vBtrajali bomo tudi mi in brezobzirno posvetili vsak farški kot. Neizmerno farške farbarije mora biti enkrat konec. Lo poglejmo, kako sodbo je O'duhovščini izrekel katoliški duhovnik v Monakovem. Ta-moeuji katoliški duhovnik dr. Jos. Muller izdaja namreč list -'Renais-sance", ki se bavi s cerkvenimi zadevami. V tem listu toži Muller, kako malovredni ljudje »o posvečajo duhovniškemu stanu in da manjka duhovnikom omike. Dr. Muller se pa no čudi temu, nego piše: "Za ta važni in odgovornosti polni poklic (za duhovski stan) treba posebnih sposobnosti, a žalostno je, da se mesto plemenitih, po enačaju in razumu se odlikajočih mladeniče v oglašajo samo smeti Iz gimnazij, ki niso za nobeno rabo, in da se—sprejemajo."
In taki duhovniki so po veiini tudi T Ameriki. Bolje za nas, da bi šli ti namesto ovčice, krave posti. Prekleto jim je malo mar za naše

J /-Položaj. Po vsi Hrvatski so uklanja di^ovaiškemujospodar.	uklid' B katcrimi nazoa
____1 1___..iAl« !...».#*«»« .#t>r.r<.li
Inkvizitorji so imeli kot papeški pooblaščenci tudi pravico in moč, prisiliti s oerkvenimi kaznimi posvetne oblastnike, da izvrše njihovo ukaze. Prisilili so jih s oksko-munikacijo, z Interdiktom in b bus-penzijo. To so bilo v tistih časih tako strašno kazni, da se jim ni nihče mogel izpostaviti.
Cerkev bo je glede oblasti inkvizicijskih Bodnij .postavljala kakor v vseh drugih zadevah na stališče, da stoji cerkev nad državo, da mora država biti cerkvi brezpogojuo pokorna in da mora brezpogojno izvrševati vse ukaze cerkve. Državne oblastnije so bile za inkvizicijo to, kar je danes krvnik za posvetne sodnije in zatčr so zgodovinarji ta-čaane posvetne oblastnijo imenovali ''papeževo rabeljue".
Posvetne sodnije niso imele nobeno pravice pregledati, če je inkvizicija sodila pravično ali krivično. Morale so inkvizicijske ukaze slepo (ooeca obedientia) in z zaprtimi očmi (oculis clausis) izvršiti. Tudi če so j so pojavili Se tako utemeljeni dvomi glede pra-vičnosti inkvizicijske razsodbe, ni Brnela'posvetna oblast dotione zadeve preiskati, ker je sicer zapadla najhujšim cerkvenim kaznim. Pa-pel Inocencij VIII. jo v svoji kon-stituciji iz leta I486. (Dileotus fill-us fratre) proglasil, da morajo dr-iavue oblastnije izvrševati vse inkvizicijske sodbe "sine visiono", ne da bi Brnele pregledati akte in pri tem je ostalo, dokler ni bil konec inkvizicije. _
Cerkev je torej na jodni strani zahtevala, da ji morajo posvetne oblastnije slepo služiti pri izvrševanju inkvizicijskih sodb; na drugi strani pa je zahtevala, da morajo posvetne oblastnije tudi same zganjati "krivoverce" pred cerkve-i
no sodnijo, to ie pred inkvizicijo
krat vodila sama lakomnost. Zgolj iz lakomnosti so držal^ inkvizitorji leta in leto premožne ljudi v ječi. Dokazati jim niBo mogli niti najmanjšega krivoverstva, a izpustili jih niso, da bi od njih sorodnikov izsilili kar največ denarja. Tako se je leta 1308. deset inkvizicijskih jetnikov pritožilo pri papežu Klemenu V. da jih inkvizitorji drže Že po osem let v ječi, pa jih no obsodijo in ne oproste. In v takih ječah so to nedolžno Žrtve trpele. Joče so bile popolnoma temne, jetniki so bili s težkimi verigami prikovani na zid in so veliko železne kroglje imeli prikovano na noge. Jesti so dobili samo kruh. Dostikrat bo radi toga strašnega ravnanja nastali celo punti. Tako v Karkasonu 1. 1306. Papež je na to poslal dva kardinala preglodat ječe in ta dva sta jih dala takoj zasuti. A ' častiti" dominikanci in frančiškani so ljubili tako joče, ker so so-|, rodniki jetnikov radi plačali Velike svote, Baino da bo oprostili nesrečne svojoe, ki so v teh strašnih ječah trpeli.
V mestni knjižici v Klennontu na Fraucoskom se nahaja rokopis iz 13. stoletja, ki priča, kako ko-rumpirani in podkupljivi so bili inkvizitorji, sicer je pa davno dokazana zgodovinska resnica, da prihaja od tod ogromno mnogo mi-Ijard znašajoče premoženje domini-kancev in frančiškanov.
Španska inkvizicija je zadobila posebno slavo. Na Španskem so bili dominikanci nositelji tega krvavega sistema in divjali so hujše, kakor najbesnejli preganjalci prvih kristjanov.
Z brevejem iz L 1478. je papež dovolil španski kroni imenovati in kvizitorje in s tem papeževim dovoljenjem sta bila 17. septembra 1*480. imenovana dva domini kana kot inkvizitorja za Sevilo. Že 27 marca 1481. sta dala ta dva pošte-
Papei Lucij III. je

da njaka pet "krtvovercev"
Ho .ere na Hrvaškem.
. Dum , 22. maja.—Iz Vseh krajev Dalmacijo dohajajo, ha cesarja Prane Josipa,- brzojavno prošnjo qaj poseže sam- vmes in zabrani rmlaljno klan jo na Hrvatskem Tudi vorja delegaoija jo na potu iz Dalmacijo na Dunaj. • Danes o zaprli nad 150 osob, ued ton1} tudi veliko deklot in žena hrvntfehih rodoljubkinj. Za ves l^-iževski okraj in za rnosto Križe vpo pa jo bil razglašen prcki sod.— V Zagrebu so vso bolnišnice pre n.tpolnjoao z ranjonci.
Za vse to se pa ban grof Khuen-P.cdervary kaj malo zmeni. Sprom-lj tu od mnogoštevilne tolosno stra-h,, so vo a dan za dnevom na spre-hjd, kakor bi nič no bilo.
va slovanska časnika poročata i/ Turesta z dne 22. maja, da "jo poku sodu v Zagrebu zapadlo žo - grozno-78 osob; 38 jih jo bilo rtih in 40 ustreljenih. Nada-%• poroča, da so vojaki odrekli po-kuščino;- odločno so se branili ■t-eljati i a upomiko. Ministrski pilidsednik Koerber dementuje to vdft, sicer pa smo prepričani, da je vladajoči kliki ravno toliko za maršeko-v njih ob-u]mem boju za pravico in svobodo!
MfrlUnuiir
jV vladajoči kliki ravno vfjrovati, kakor farju a la vtf vrste. Živeli Hrvati i
volitvah, smemo trditi, da dobimo pri prihodnjih, najmanj še dva kongresna poslanca iz države Mas sachusetts, dva v Wisconsiuu in dneg^ v Montani, še z veliko dru gimi pridobitvami. Poroča so celo da dobe montniiski socialisti celo deželno upravo v roke, ščim bi imo li potem tudi v souatu v Washing tonu svojega poslanca.
Delavci vseh strok naj si bode enkrat v svesti, da s tem, če glasu jejo za demokratsko ali republikan sko Btranko, po vspešujojo kapi tali zem—strujo, katera v zvezi s far-štvom vzdržuje ljudstvo v verigah današnjega modernega sužonj stva. Čo želiš odstranitev tega na silstva, katero je naporjeno-lo pro ti tobi, ni dovolj, da glasuješ, tem voč, da tudi delaš za socialistično stranko, katera edina je, ki vstraja v boju za naravne pravico delavstva!
nad hrvatskim banom grofom Khuonoin Hodervaryjem razglašena nagla sodba. To pomeni naravnost poziv naj se bana ubije. Ti oklici v obliki uradnega razglasa so razširjeni po vseh krajih Hrvatske. Ob enim se razširja oklic na narod, ki je pisan v vehementnih silno sovraštvo proti banu Vazodo-vajočih izrazih, s katerim oklicem se narod naravnost poživlja na revolucijo. To jo sad krutega mad-jarskega tiraustva. Nevolja jo tolika, da jo treba te male iskrice in na Hrvatskem bukno na dan plamen revolucije.
—Kadar pridela delavec bogastvo v vrednosti 12400, odpade od to svote $1950 njegovomu gospo darju, med tem ko mu ta še prigovarja, naj se odpove socializmu, češ socializem hoče preobrniti sedanji družabni red, kar je tudi res, a le delavstvu v korist. Pod socializmom bode dobil delavec vseh $2, 400 in ne bo treba deliti to svote z gospodarjem, a tudi delati nc bo treba za druge. Delavci bodo ime-li sami svoj kapital in Bami dohodek od njoga.
:-Po dolgem časa je vendor
—Iz Oiuahe, Neb., nam poroča sodrug, da so iz tamošnjega lokalnega Bociahiega društva izključili profesorja W. F. Mills'a. Profesor Mill's namreč, je prodajal tajnosti socialistov in izrabljal socializem v nasprotne namene. Zarodi tega je lokalno društvo v Omahi prosilo centralno zvezo v državi Kansas, naj izobči profesorja, kar se je tudi zgodilo.
Nadalje naznanja znani voditelj socialistov, g. Severa, da je tamkaj pravkar organiziral našo brate Čehe v močno socialno društvo, katero jo imelo 14. maja veliko zborovanje v South Omahi. Živeli!
—Ljudje, ki nadziravajo nago ljudstvo, bi tega kaj radi prodali makari vsakemu kralju?ali cesarju, seveda lo za—groš. Oni kupujejo in prodajajo postave korporacijam, katere potem revnemu ljudstvu nakladajo—čim dlje tem večje—davke, da zamorejo tako pošiljati Bvoje postopače na razne dvore. A to še ni vse! Tudi razne razsodbe se glase povoljno za onega, kateri v tem slučaju največ pobudi. To je očitno zanemarjenje človeškega
J?™-
rilec guvernerja v Keutuoky, Goe-bel-a,„katerega je umoril James Howard. Ta je bil namreč najet od republikanskega guvernerja In-diane, Taylor-jo, kateri ni mogel pozabiti in odpustiti dejstva, da bo-ga hoteli vsled različnih okolščin, Aretirati pooblaščeni uradniki prvoimouovano državo. Tako ljubijo republikanci postave in red— in sovražijo morilce! Goebolje bil odločen nasprotnik kapitalističnih korporacij, zato jo moral pasti pod republikansko krivico. To nam povo več, kakor cela knjiga! Tako kapitalizem, kakor klerikalizem so no odplašita največjega hudodeltva, kadar se gre za korist onega ali druzega,
—Father McGrady je bil te dni v New Orleansu. Govoril jo v "Grand Opera Hous-u" tri večere in sicer 24.-25. in 26. maja. Socializem napreduje vsestransko!
—Glavni tajnik delavske zveze v Montani piše, naj se dobro pripravimo na iznonadenjo pri volitvah lota 1904. "Pomeli bomo tako, da bo bo svet čudil"—zotrjujo! "Hurah for Moutanal"
—Dan za dnevom se dražo raz-lične življenske potrebščine. Tako bo so cene govedini, sviujiui, kokošim itd. itd., navile lo tako visoko, da mora prej ali slej priti do izbruha. Nihče pa še ni Bliaal, da bi se povišala plača delavcem. Vprašamo bo, kdo je temu kriv?
—Za drugojesenske volitve je postavilo demokratska stranko že tri kandidate za prezidenta Zdr. držav in sicer: Parker-ja, Cleveland-a in Hoarst-a. Ce bodo demokrati do novembra meseca leto 1904. napredovali v tej meri, bodo imeli do
ona najbolj nadarjenih žensk, po imenu Margareta Durant. List jo namonjon ženskemu spolu in je pisan popolnoma v socialističnem duhu s pripombo, da se mora žen-skam pripoznati iste pravice, kakor vBem moškim. Pri njenim delu ji pomaga znani socialisi in državni Bkrivni redar, Viviani, torej mož, katerega stan jo tudi velikega po-meua za sveto sooialno stvar.
prava. Oni pa vzlic temu ljubijo , takrat več kandidatov nego glasov, ameriške osebet "You bet!" - i _,lLa Fron(ie» M imenuje neki sodimo ravno po donieuih 1 francoeki časnik, katerega ureduje
—Država Arkansas darovala jo svoječasno Iron Mountain železniški družbi 3,000,000 akrov najboljše zemlje. Taisto družba prodaja sedaj isto zemljiščo starim posestnikom nazaj po $2.50 do $10 oker. To jo res izvrstno in vse hvalo vred no kupčija! Daruj družbi 3,000, 000 akrov zemljo s pogojem, da zgradi železnico—na kateri moraš tudi plačati, če se hočeš voziti— skoz deželo, kupi potem zemljiščo, katerega si družbi daroval zastonj, nazaj in plačaj za posamezen aker $10 in vreden Bi, da se te done v blaznioo.—6e bi država v prvem prodajala tisti kos zemljo po $6, skupila bivt§kb $15,000,000, s kate-rr svoto bi sama lahko zgradila že-ložnioo in jo sama posedovala. Iz-vrstno! Le tako naprej!
—John D. Rockefeller je razglasil $20,000 nagrade onemu, ki mu ozdravi bolno kravo. Za pomoč so naprošeni tudi vsi oni, ki uporabljajo ^ blagoslovljeno vodo. Morebiti bi pa res molitev k Vse-gamogočnomu, priprosila "ljubo
Stavka v Denveru končana.
Ta—za kapitaliste—vesela novica se je raznesla zadnji teden po celi državi. Tudi po druzih mostih Colorado, kjer je bilo že vse priprav-ljeno na štrajk, so se pomirili duhovi.
Pogodba mod strankama jo taista, kakor je bila pred štrajkom, da, nekaj malega so morali celo še delavci popustiti. Tako bo vedno, dokler no bomo stali vBi za jednega ju vsak za vse. Združuj mo se v socializmu, lo tako pridemo do zmage!
Ponesrečil jo v Leadvillu, med koloradskimi Slovenci dobro znani, rojak Janez Turk. Imenovani jo padel pri delu v 50 čevljev globoko jamo, odkjer so ga izvlekli že mrtvega. L. m. z. t.!
K BI IN NASILSTVO.
Zgodovina starega, Bredujega in novega veka pripoveduje dosti o krvavem nasilstvu, kor telesna moč imela jo in ima le dandanes povsod prvo mesto. Močni in siloviti narodi podjarmijo slabotno ravno tako lahko, kot močan mož kakšnega pritlikovoa. Čez trupla premaganih, stopajo brez vsacega sočutja, ker: Bodočnost mora biti zmagalčeva! Proč tedaj z duševno in telesno slabostjo, katero lahko in gotovo premagamo, ako pijemo Trinerjevo zdravilno grenko vino. To popolnoma naravno zdravilo to-korekoč vlije moč v iivoe in mišice, napravi človeka podvzotnega in pogumnega, ker celo telo psan" !. Vse to pa so nasledki očistene krvi in drugih telesnih organov. Kdor pije to zdravilno grenko vino, opazi lahko sam, da mu postaja lice lepo naravno rudeče in da se vsakovrstne pege zgube. Ravno ?4ko_ dobi vsak slast do jedil in kar je dosti vredno-dober spanec. Dobi se v lekarnah in pri izdelovalcu, J. Triner, 799 S. Ashland Ave, Chi-oago, 111.
I	""	-v
"Glas Svobode".
Prvi svobodomiselni list za slo-vonBki narod x. Ameriki. Izdajatelja in	urednika
MARTIN V. KONDA FRANK H. MEDICA
"Glas Svobode" izido VBaki eo trtek in volja za Ameriko:
za celo Iet6----$1.50
za pol leta - - - - 75c
ZA EVROPO; »a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5
Posamezni list jx> 5 centov.
"Glas Svobode"
[The voicjb op Liberty] Is [Published every Thursday, by "The Glas Svobode Publishing Co" Pueblo, Colo.
"Entered October 22,1902, at Pu eblo, Colo., as second-class matter, under Act of Congress of Mar. 3, '79
"Glas Svobode"
[Tho Voiccr'of Liberty] is tho only labor paper West of New York, published in the Slo venio Language.
Subscription $ 1.50 per year.
AdvertiBementa on agreement.
Oglasi po dogovoru. Dopisi iuij se izvolo frankovati Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam blagovoli naz naniti prejšui in novi naslov biva lišča.
* Denar naj se blagovoli poslati po "money order" ali pa v priporočenem pismu.
Naslov za dopise in poeiljatvo jo sledeči'
' "GUS SVOBODE*'
1217 Eiler Ave, PUoblo, Colo.
DOPISI.
Chicago, III. 11. maja 1903.
Cenjeni gospod urednik! Ne dvomim, da bi ne sprejeli v cenj nam list "Glas Svobode" Bledečih par vrstic: V&eraj, dne 10. t. m
ali celo ajno", bi soveda gotovo ne odrekel.
No pa, pokvarjenemu, iz novomeške gimnazije ven baonomu študentka in bivšemu metliškemu di-urnistu (Šrajbarju)—ni zamere, saj ke nam ni, ki ne vemo, kaj pomeni: no glej meno, poslušaj mel Zabavo imel je dovolj, ali joden izmed sv. treh kraljov—monda sv. "Bavto-vkrau"—mu je pomotoma skrinjico "jezo in nemira", daroval mesto "miru", pri maziljeuju—oh Bog vo že—koga!
Zabav se vdeležeoi fantje, bi bili tudi radi plesali, a dekleta so bila večinoma zbrana krog mazi* ljonca. Naposled se jo kopica mla-deničev vendar-le na nevoljo ob-rezanca—odločila poprositi gospodično "piano" in drugo njene bližnje tovaršice za plefi in ugodilo so —nekoliko obotavljajo se—res pros-njain prosilcev. Omeniti moram še, da jo ena gdč. plesala saino z gotovimi in to, s takozvanimi katoliškimi, mladenki. Vsem drugim pa je prav nu eleganten (!!!) način prodajala košarico z besedami: "I cant"—potem pa vendar šla plesati z drugimi.
Faruceljna je to, da so njegovo tovaršice plesale, tako razjezilo, da jo je kar iz dvorane pobral. "'Vrag te v desi"—zgrozil se jo v Bvojem ornem srcu — "ko prideš v cerkev in pripelješ svojo nevesto, plačal boš 50 proceutov več, kakor drugi.'
Mladoniol "Vrag te v defti", far to ima že v svojih črnih bukvah! Pazi, ko so boš ženil! Zaba-va je bila drugače izvrstna in precejšnje število srebrnjakov jo padlo v nikdar Bito farško bisago. —
Slovensko delavsko pevsko društvo "Orel" vspeva izvretno in mu želim čim dlje tem večjega napredka.—
Ntilri Mailing ngnmal.fo
rani, konoert, kateri jo napravil ja-ko dober vtis na vse poslušalce, torej tudi na nas navzočo Slovence Vapored so jo vršil v najlepšem rodu. Zabava jo bila animirana. Staro slovansko gostoljubje se je pokazo med vrlimi Hrvati. Le tako naprej bra t jo Hrvati!
Istega dno priredilo jo slovensko podporno društvo sv. Štefana, spa-dajooo k K. K. S. J. zabavno veso-lica s plesom v "Ceško-am. sini", na 18. in Laflin ulici. Tudi tam so se dobro zabavali, posebno pa "gspud" Polano, doma tam nekje od Poljan pri Črnomelju. Tudi nekdanji najhujši kričači—takozva-ni "karnijoloP' — so se pomešali med farško gonjo, ter so tam prav Živahno s svojimi nekdanjimi sovražniki—sedaj intimnimi prijatelji—zabavali, ter pili napitnice. Kaj som šo slišal: da so baje pomagali za "baro" "in skoraj peli "kyrio oloyson, I am \ dry son Cbripte ekyson nobis vini peeea toribus", ter naposled "gspudw" še roko "kušval". Gorostasno!
Pa to še ni vse, imam šo neka, vainejlega na srou, od našega "gs puda"—"poljanskega advokata". Govori so splošno in prepričal sem ae sam, do so naš sedanji iz Pitta burga doali "gsput fajmošter" taku prijazen "gsput,', ki se rad z
men jo I---
Tako namreč govoro v tropo ter-cijalk spadajoče gospe, a no vem, kako bodo sodaj govorile o njem ker se zanjo na veselici še zmenil Kakor že rečeno, prisostvoval je tudi on veselici Kmaio Bi je poiskal tovarišev—kranjskih de-dot—ter si poiskal blizu pivnice primeren prostprček—soveda, malo ... _ijii *ico, natero je postavil tako, da so se morali njegovi tovariši—dekleta—nevede in nehote dotikati njega. 0, požel jen jo mesa! Plesal pa vendar nI—ko bi ga bil pa kdor
Martina." Kakor so sliši, bodo melili uniformo. Vaje že imajo, Njih voditelj, po domače rečeno "komandant", bil jo—mislim—par tednov pri vojakih. Zbog tega ni čudo, da imajo nemški: "Kehrt Euch!"—Slovenci, kam plovemo?!
Moram končati. Boli me že gla va od farškega hrupa. Treba zdra vil. O! Glas Svobode grem prebi rat, da si razvedrim glavo. To je najboljšo zdravilo za glavobol. Glas Svobode jo list, ki to privedo do prave pameti itf razvedri motne možgane, kateri edini provzročuje-jo vso jednako bolest. Vsak naj ima to dobro zdravilo doma pri rokah, ter naj ga redno jemlje. Stane za celo leto sanio bornih 150cta., torej coneje, kakor Kučerjevo zdravilno grenko vino.
Pozdrav vsem po širni Ameriki raztrešenim zavednim sinom "Slave", "gspudu" Majdi—vrag te vdeši—ponižni "servus", Vam g. urodnik pa obilo norih naročnikov• prodplačnikov.
Ivan Prebilič, iz malega Nerajca.
Blovenske cunje tam doli na St.
_ .Clair cesti, ki sliši na ime/ "Nova Domovina" se zaganja, kakor be-Bno kužo v "Gl. N.", ki jo nedavno poročal, da je serajovski nadškof uzmal in posili kratil neko moslimansko (mohatnedansko) vdovo z njenimi tremi otroci. Ob jed-nom, Čotudi indirektno, razglasil je lažnikom vseslovansko časopis* je od mrzlega Urala do iztočnega Balkana, sploh povsod^ kjerkoli diha slovanski duh.
Maraikomu iz mej o. slov,—ameriškega občinstva jo znano, da, odkar jo Avstrija okupirala turški pokrajini, Bosno in Hercegovino, jo tam kaj krasno vspevala slovanska misel. Možje brez nizliko verskega ali političnega mišljenja, so skupno delovali za vs&lovansko idejo z geslom: "Svajf) brat je mio, koje vjero bio!" Ali brezna-rodni in brezdomovinBki rimski klorikalizem je, kakor povsod, tudi tukaj žačel ščuvati brata proti bratu, da bi se ta dva ravsala in knvsa-la med seboj in da bi farštvo ob takih dogodkih tem laglje ribarilo med njima v svoje grde koristolov sko namene. V to poklican^ faktorja bo jo čutil v prvi vrati se rajevski nadškof Stadlor.
Že dlje časa se je opazovalo, da so izginjevalo moslimansko devoj ke iz serajevsku okolice in vselej so jih našli-krščone— pri Stadlerju Kdor pozha vereko prepričanjo mosliuianov, oni lahko sodi, v kak položaj jih spravi ugrabljenje onega ali eno izmod njih. Alahu dušo iztrgati je pri teh naših slovanskih bratih najhujše zlo.
Najnovejše katoliško tolovajstvo, koje jo provzročii nadbiskup Sta-dler in koje je razburilo vse narodne vezi mej krvnimi brati in na povedalo ueizproson boj vsem ijenje ze Imenovane vdove s tremi
v neosnovanem napadanju sopa ravno tisti, ki so štejejo, da so najbolj izobraženi. Ta njihova izobraženost pa nam gotovo no bo za-bmnila, drugikrat sodnijsko proti njim uastopati. "Svaka sila do vremena", tako mora biti tudi tega pobalinstva in nesramnega govorjenja enkrat konoc! Stem prizadete osebe me bodo že razumele, osobito pa dva v Ameriki rojena brata. Drugikrat kaj več.
Fr. Pogorele. Joliet, 111., 18. maja 1903.
Za

SerujevHki nadškof Statller uimorlč(l)
Indianapolis, Ind. 18. maja 1903 Iz imenovanega mesta nam piše rojak: Klevelaudski maslar L K, naturalist kapucinske šole, tam okoli umazanega glasila škofa Jegliča iz šentklavškega trga v Ljubljani—naturalist ooib črnih kranj. skih redakterjev, ki radi "pravico-Ijublja" vedno sede mej šterimi stenami... .je zopet iztresel iz svojega "ligourijanskegn talmudu" nove ovotke jezuitsko morale svojim vernim ovoicam.
Lažite! Lažite brudsrji, kolikor vam je le mogoče (altro che Voltaire?), kajti v laži, v temi in zaslepljenosti ljudstva lezi naša moč in
otroci. Njeni verski bratje so ta koj sodili, da so mora nahajati ona kjo v bližini Stadlerja in niso se motili. Stadlor sam je priznal, da so že vsi štirjo krščeni. To je mo slimano tako razdražilo, da bo ne odlašajo poslali posebn<j,doputaci jo k injjustru Kalayu v Budimpešto in ko tega niso našli doma, celo na Dunaj k cesarju.
Hrvatski listi brez izjeme so ža čeli strastno napadati Stadlerja in vso ostalo Blovansko časopisje—iz vzomši kranjske farško skledolizce —jo ostro obsojalo škofovski terorizem, ter naravnost klicalo: "Proč njim!" Spletsko "Jedinstvo" glasilo katoliškega duhovnika in poslanca, don Juraj Biankinija, jo priobčilo ostronaperjen članek proti nadškofu Stadlerju. 7 tem članku te zahteva naravnost sprememba na serajovski škofovski stolici. Ta članek, kojega so napisali naj-odličnejši hrvatski katoliški rodoljubi, (čitul sem ga v izvirniku), se je odposlal v latinskem prevodu celo papeževem nunciju na Dunaj in na Bvoto stolico v Rim. In vzlie tem istinitim podatkom se ropenči in bljujo ogenj umazana Nova do-movina, koja se pa bo morala rada ali nerada, prej ali slej sprijazniti z mislijo, da bo nadbiBkup Stadlor padel.
Vkljub temu, da sem prepričati, da so lažnjivemu in obrekljivemu kljukcu v Clevelandu, tega so tičo-če razmere popolnoma znane, ga opozarjam, naj čita "Novoje Vre-ma", "Scaz", "N. Listy", "Obzor", "SI. Narod", "Edinost", "Agramer Tagblatt" in še mnogo družili Ustov.
one, ki »padajo v krog derjev.
2o parkrat se jo s svojo kozjo izobraženostjo oglasil v Mini noki kljukec—ki riga na ime Vin-ceno Pader— no da bi se ozirali nanj kot dušno revo. V 21. štev Mira so pa to, uienda samo v bo "zalupano", rovše, že zopet sili ospredje in nas v svoji v prastarih pravljicah (katerih p,i še staro bab še no povoha veži), nahajajoči se učenosti imenuje celo polljudi. No, skoz in skoz zanikani Pader naj bodi svest, da bo mi za njegove in za Btare oguljene pravljice njemu enakih dušnih rovežev toliko zme nimo, kolikor bi Be zmenili za njih hvalo. Čudom se čudimo pa, ka ko pride ta dušni pritlikoveo do Glas Svobode, ko mu vondur lista no pošiljamo. Prismojeno revše, se li no bojiš, da ti no bodo odpuš čeni grehi, ker čitaš Glas Svobode? No veš li, da je oil tvojih vsegamo-gočnih farjev ostro prepovedan 6i tati imenovani list? Ali ti pa men da "Gl. Sv." nehote in nevede—u gaja? No, bodi že karkoli, toliko daleč pa vouda še ni slovensko ljud stvo, da bi poslušalo glas takega zanikanega Paderja.
Pristavimo lo se, da za taka iu
omika pisarjema nimamo druge o-■pcmiuuf mjVl--xji^ m.j »u.m,^ f„
"THE NICKEL PLATE"
PROGA je najkrojšu pot na vzhod in postrežba na vlakih ena najboljših. Prihraniš si denar in čas, če potu-ješ b to železnico. Trije ekspresni vlaki na dan vozijo po toj železnici med Chicago in New Yorkom. Spalni vozovi so elegantno opremljeni, v obodnem vozu pa se ti postreže od ^5 cts. do $100. Kadar potuješ, izvoli si torej "Nickel Plato" železnico in prepričal bo,bodes, da jo ona najboljših prog med Chi-cago in vzhodom.
Čikaški kolodvor: Harrison St. na vogalu pete ceste. Pisarne: 111 AdamB St. John Y. Calahan glavni agent in 113 Adams St. soba 298 Chicago, 111.
Društvene vesti.
met!" Ako bi so hoteli baviti b ta l^imi "koštruni—duhoborci" in od govarjati na take prismodarije, iz dajati bi morali list vsaj trikrat na dan: zjutraj, opoldno in zve čer, toda na riganjo osla (menda šo manj kot pol Človeka!) se niti ne ozremo. Časi, ko so Paderje, Audre itd. še na verigi vlekli, so žo davno minuli. Svobodomiselno barabo pa lo sebi v žep—cenjeni bedak. Sapienti sat!
Poluk*,
POSLANO.
Da je Joliet takozvano mesto, je znano in ravno vi ga se nahaja tukaj najveoj
Škofov paNtlrokl ll«|— blntga!
Ljubljanski škof, Anton Bona venture je izdal zadnjo dni pastirski list, koji je vreden, da si ga malco oglodamo tudi mi. Jedro omenjenega lista je—kakor navadno, kadar so gre za kmetov groš--da so mora Bleherni izseljenec zglu siti pri domačemu farju, kateri mu bo dal pismo do "fotra" v ameriš-ko-slovenski naselbini — No, sedaj smemo biti—hvala Bogu—brez vbo skrbi ta, duše naših potujočih roja-kov. Pismo od farja-prešestnika v stari domovini do farja-oderuha v Ameriki, bo pač viako tako "ob-striženo ovčico" obvarovalo, da no zaido med svet, kjer bi so morebiti naučila pametnega gospodarstva pred veeni pa samostojnega miš ljenja in temu primernega nastopanja.	•
Ali jo mogoče, da bi vsegamo-gočni in neskončno milostljivi Bog samo slovenski narod hotel uničiti s tem, da bi dopustil vedno in vedno triumfirati zavrženi kranjski duhovščini nad vsem, kar je v zvezi z napredkom in nad vsem onim, kar naj popelje slovenski narod do višje, vsaj polovične izobfrazbo v i meri z drugimi narodi?! Prav gotovo se ne čudimo, daje ob po -gledu na—med Slovenci udomačeno ražjeveretvoje dandanes mogoče ti, že do kosti oglodano, Ijud-a naravni sili se more pod-tudi farizej oraničevega kali-
Briistvo sv. Petra ln Pavla Poživlja vse svoj^ude, da bo zanesljivo udeležo zborovanji vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa Fe Ave. št. 1207.
Društvo sprejema nove ude od 25, marca pa do 13. junija prosto vsake pristopnine. Bolniška pod. pora takoj po pristopu, Nove ude sprejema začasno 1. tajnik John Oaber 12H Bohman Ave.
One ude društva hv. Petra ln Pavla, kattri dolgujejo bodisi na mesečnim ali asesmentu za jedno to, poživljam, da poravnajo bvoj dolg najzadnji čas do 13. junija 1903. Kdor tega do določenega časa ne stori, se izključi iz društvu Kdor pa slučajno nima denarja, bi rad poplačal svoj dolg, naj napravi tozadevno prošnjo na
John Gabra I. tajnika.
1214 Bohman Avo. Pueblo, Colo.
C Neugebauer's
204 80. UNIOlf AVE. ............PUEBLO, COLO.
PRODAJA
dragih kamnov, ur in zlatanine.
KADAR ORES KUPIT CEY-LJE IDI K
Sharp & Babbitt.
Našo coheso nizke in'trgujemo samo z obučo. Vso za denar.
303 So Union Ave.
t SLOVANSKA PEKAM. -
314 Victoria Ave. pol blaka od U-nion postajo. Za obilo naročbe so priporoča A. Dehn lastnik.
Nova tvrdka PERKO 4 CD,
Priporoča rojakom razna najboljša vina in importiran "viski". Kegljišče na razpolago. NaroČila po hišah pobira g. JOHN OABER.
ANTON PERKO 1214 Bohman Ave. PUEBLO.
Bratsko društvo: "SOKOL"
spadajoče kjf. S. K. J. ima svoje redno seje vsako drugo nedeljo mesecu v društveni dvorani na 1207 Sc. Santa Fe Ave, Društveni zdrav njyr~rar
Berwind Ave.
Društvo "SOKOL" sprejema nove ude do 14. junija t. I. brez pristopnine. Izvenredna seja se bo držala dne 28. maja.
K mnogobrojnem pristopu čilo društvo vabi vljudno
ODBOR.
PRIPOROČILO.
Slov. pevski zbor "OREL* Chicagi, III. 612 Laflin St. in 18. ulica, napreduje Jako vspeSno. Redne pevske vaje se vrše ob četrt-kah in sobotah, K obilnem pristopu v zabavno pevsko društvo vljudno vabi
ALOJZ SKUBIC
predsednik.
^Potrebujemo.^
100 mož za delati na Moffat želez« nld blizo Denvera. Plača $1.75 na dan. Delavci se hranijo lahko sami, čl jim tako bolj ugaja. Stanovanja in šotori brezplačno. | Dobra pitna voda in zdravo podnebje v celi okolici. *
GEO. S. GOOD & CO. Room 27 Railroad Bldg.
DENVER, COLO.
rrisova agencija za zavarovanje posestva,
HENRY O. MORRIS upravnik. Soba 45 v Opera House.
telefon 408 "F" pobiralec najemnino. ' Posestva, doniovja se kupujejo in prodajajo. Za izgube jo odgovoren g. Morris sam.
IDAHO
Kjer poljedelstvo cvete
Rajski prostor za naseljevanje
Bogate farme, Izvrstna zemlja in dosti dobre vode.
Kupi si listek na
HORT Li plenici,
IfnJhii.jBn in uojVoH&a pot na vse krajo v IQAHO, OREGON in MONTANA.
Za listke in pojasnila pišite
D. E. iil.TRLEY, g. p A t. a.
d. 8. 8penoeb, a. o, p. * t. a.
Salt Lako City, Utah.
SEATS SLOVENCI!
• Velika zaloga društvenih zastav, znakov in bander
prve slovanske tvrdko.
Dopisuje bo tudi v češkem hrvaškem in slovenskem jeziku. Ceniki in uzorci se pošiljajo gratis. Z načelom: Svoji k Svojiui, obrnite se pri vsaki potrebi na
EMIL BACHMAN-A
580 Center Ave., Chicago, IU.
-
Slikar — fotograf Kauffman, 1224 Evans Ave. Pueblo, Colo., se priporoča c. občinstvu v obilen obisk. Moje delo so sapio hvali, lej sliko društva sv. Petra in avla.
There's no Better Service
Than that via the
Zdravnik
CHr. ABGYR
1210 BERWIND AVE.- telefon: Black 62. Pisarna Je odprta dan In nod.
Mikroskopna preiskovanja, opazovanje in preiskovanje vode i. t. d.
Govorfso: slovansko, angleško, nemško, laško, francosko, turško in grško,
PUEBLO, COLO.
Prom Kansas City, Stint Louis and Memphis to points in (he South, Southeast and Southwest.
The Southeastern Limited
Leaving Kansas City at 6:30 P. M. daily, will take you to Springfield, Memphis, Birmingham, Atlanta, Jacksonville and all points in the Southeast. For detailed information apply to
G. W. MARTIN
GENERAL WESTERN AQENT
1IOO. 17th St. DENVER. pO LO.
Board of Trade
Liquor House.
Prodajamo na debelo in drobno. Če na debelo, obrni se na gqsp. Čuliga nli pa kar na omenjeno tvidko.
Imamo 9 let staro "i^anje«, kupica 10c. Izvrstno vino in smodke] Slovencem se priporočam.! SAM HONIG & CO 1808. Union Ave. — phone 667 B in 208 Northern Ave Bessemer. Phone Hed 843
______
MASK COAL CO. Prodaja premoga. Telefon št I. 208 na vogalu D. in So. Union Ave.

II	1 I
"az|lan 1 I |	Yelikanska spomladim razprodaja.
VSA ROBA IZVRSTNA.	_
CAMBRON'S
Kazdarl
CENE ZA ODEJE:,
proti $ 6.00........................sodnj $ 3.00
» "12.00........................ " " 6.75
« " 8.50........................ " "4.95
» "15.00.................... " "9.75
1000 raznih hlač, katere bo bile pred po $1.50 in po 2.00 samo po
• Ms fl-15
Cauibronova razprodaja klobukov. 1000 klobukov, prod po $1.50
in po $2.00 sedaj po $1.25--1000 klubukov popred po $2.25-$2.50
n $2.75sedaj samo po........ ...................$1.95
Rojaki! lie pozabite poseliti rojaka Sava Radakoviča.
223 North Union Ave. Cor Union & Grant 223
Cambronova do danes največja razprodaja ohuvala za
; Ženske in moške.
* , pred po $1.50,1.75 in 2.00.... sedaj po $1.50 Obuvala za ženske: £ $2.50 in 2.75 ...... sodajpo $.1.95
, pred po $1.75 in $2.00......sedaj po $1.50
Obuvala za gospode: J)m] jK) $4,00 i„ $4.50......sedaj po $2.95
Cambronova razprodaja srajc.
2000 srajc, katero bo bile pral po 50, 75 cta. in $1.00 sodaj samo
'po	_40 cts.
1000 srajo, pred po $1.25, 1.50 in 1.75 sedaj samo po $1.00.
Pravkar smo slišali, kako se to zeleno a toliko bolj srborito popco, nastavljeno tam nekje na Notranj-skom (Trnovemt), predrzne Blepiti ljudstvo b takimi besedami, katero bi Bpadalo prej v kak hlev, kakor pa v boiji hram. Pomilovajo moramo priznati, da tudi Notranjska še ni tam, kjer bi morela biti. Kar se tiče surovega napadanja na nas raz leče, rečemo le, da prvikrat, ko bi nas taka farška smet—katera nima druge zasluge kot to, da je na svetu in da je tudi eden izmed tistih, ki rujejo na propad slovenskega naroda-pohvalila, bi morali sami sebe priznati v družbo, v kateri je udomačena neznačajnost in Očitno lapoYstvo.
/Rojaki v stari domovini naj premislijo desetkrat prej, ko farju zaupajo. Odsvetujemo jim odločno, potovati skoz turško agencijo. Ta je gotovo desetkrat zlobnejša od vsako židovske. Zaslužek v Amo-riki je danes majhen, nasprotno pa življenje vedno dražjo, ne glede na to, da se strnjki vsestransko množe. Dajo naj so šo farjem v roke in godilo bo jim bode tako, kakor onim, ki bo se več let bratili s farjem, a sedaj no posedajo niti toliko, da bi se vrnili v staro domovino. To je dovolj jasen dokaz, da nam far ne pomaga do blagostanja. Kdor hoče tedaj služiti farju, naj le od lane doma—za močnik jesti mu bode že še preofltujalo—a ni treba priti v Ameriko polniti že itak prenapolnjene farške bisage. Farlka tolaž-ba, da bomo za vsa gorja obilo poplačani na onem svetu, bo da primerjati, zvitemu pueblakemu "Cu-rrrilu", ki pravi, da bodo'vsi tiati, ki njemu darujejo dolarje, vpisani v nebeške knjigo—a ta in v&e jed-nako farbarije so vredne toliko, kot —pet krav za en groš!
Drugi škof Stadler.
Kako ljubijo maziljenci mir med brati Slovani, bo pravkar pokazali tudi v Puebli. Neki nesramen nune, (lepšega izraza tako propalica' pač no zasluži), katerega ime zamolčimo še za danes, je pisal v angleški časnik "Chiftain", da se.je v dvorani sv. Jožefa raztrgala slika pravoslavnega črnogorskega kneza, z namenom, da bi se tako zanetil raz por med Slovenci in Hrvati na eni in pravoslavni Srbi na drugi strani. Ta trditev je seveda popolnoma neresnična, to tembolj, ker slika niti razstavljena ni bila v dvorani sv. Jožefa. Dotični falot, ki je provzročil to akcijo, naj si bodi svest, da jo storil zločin najhudob-nejševrate. Nas po le veseli, da bo mu ni' poeieAila omenjena akcija.
dober gospod ta Mr. Guzovič! Kar jo hotel je. tudi dosegel. Mr. Dre-kovič je moral .pobrati svoja šila in kopita "und der edle Herr", kateri bo pri vsaki priliki naslanja na Slovence in v imenu katerih vloče mastne plače, bo je pod republikansko vlado vsedel na izpraznjen stolček. Toki smo mi politikarji, kaj ne vi, Mr. pravicoljubni Guzovič "et cousorten" I Resnica pa je, kolikor je prej Derim paša razumel Slovenco in obratno Slovenci njega, toliko razume Hnpsam paša Slo-vence ali pa Slovake—torej smo sodaj še na slabšem. Lo dva sta, katerima bi bil Mr. Guzovič sposoben za tolmača in ta dva sta: krov-ljovi in kraljevi 1
Raznoterosti.
"Abolish"—odpravljeno t Ne dolgo tega bil je za mestnega tolmača v Puebli še Derim paša, Mr. W. DrvkoviČ. Proti njemu se je ]» vzdignil Hapeam paša, Mr. D. Guzovič. Bojno orožje mu je bilo nabiranje podpisov—ne direktno za izključenje nekdajnega tolmača, pač pa, da se odpravi ta urad kot popolnoma nepotreben. "Wie no-bol"—prihraniti je hotel mestu $26 mesečno! Saj imamo slovenske in slovaške policaje, trdil je, kaj nam treba še posebnega tolmača. Zares
—Odstavljen duhovnik. Škan-dalozna zadeva župnika Perinčiča v Gorici je obudila velikansko senzacijo. Ta Perinčič je bil eden naj bojevitejših slovenskih klerikalcev- na Goriškem in najhujših preganjalcev Blovonskih naprednjakov Žo na I. katoliškem shodu v Ljubljani je igral voliko vlogo kot strasten pristaš tedanjega Ikofa Mahniča in od tedaj jo imel Yodno ljute politične boje. Liberalce je vedno proglašal kot nečistnike. Zdaj pa bo tega božjega namest-nika zaprli zaradi nočuvenih svinjarij. "Slovenec" bi so ga rad o-tresel in pravi, da jo bil Perinčič "odslovljen14. . Če sedaj ni bil nastavljen na gotovo mesto, je bil pa vendar katoliški duhovnik in ostane tudi naprej, čeprav je "začasno interniran". "SI. N."
J Iii Zagreba se poroča o dekliški domonstraciji proti Madjaro nom, da so policaji 14 deklet s sabljami ranili. Neko preparan-tinjo jo"policaj zasledoval do gornjega mesta. Dekle se je skrilo v neki vrt, a policaj jo je popadel in jo dvakrat s sabljo vsekal Čez glavo in čez roko. Dekle so jo seveda brezzavestno zgradilo na tla. Ali se jo potom čnditi, da je nastala revolucija na Hrvatskem?
Pollcjja jo aretirala dr. Potočnja-ka, katerega dolži, da je razširil oklice, ki razglašajo naglo sodbo nad banom in poživlja Hrvate, naj uprizore velike demonstracije.
Grozna rodbinska drama Be je izvršila včeraj v Diemlach pri Brucku na Muri. Gostilničar Fianc Raner je ustrelil svoje štiri otroke, stare 2 do 6 let, potem pa še sebe. Zmešalo se mu je.
—( udna rodbinska drama. V
Budimpešti je par dm po poroki zbežala žena nekega Mauthnerja z moževim očetom. Mož ju je zasledoval terja tudi našel v skupnem stanovanju. Pred očmi očeta je nezvesto ženo zabodel z nožem.
—lT boga Tirolska! Glasom uradnih šematizmov za leto 1903. je na Tirolskem 1895 svetnih (dahov-nikov, 1610 redovnikov in 3200 redovnic, skupaj torej 6705 duhov-skih oseb. Glasom zadnjega ljudskega štetja pa je vseh katoličanov na Tirolskem 809.672. Na vsakih 121 katoličanov pride torej ena duhovska osebo. Tekom 50 let se duhovskih oseb sploh
pomnožilo za 75 pre. Značilno je, da je danes na Tirolskem posvetnih "kutarjov" 211 manj kakor jih jo bilo preti 50. loti, zato pa so jo število redovnikov pomnožilo za 61 procentov, število redovuic pa kar za 333 procentov! Uboga Tirolska!
—Molitve ca nadškofa dr. Koh-
na. Vsem župnijam so je zauka-zalo, da morajo prirediti po cerkvah molitve za nadškofa dr. Kohnai. Ko so je dr. Kolin hotel te dni vrniti s potovanja v Olornuc, jo zvedel, da ga pričakujejo demon-strantje ter so je vrnil nazaj. Po polnoči šele so je pripeljal po ovinkih v navadnega duhovnika preoblečen v mesto.
—Zrakoplav izginil. Pri para. di pred nemškem cesarjem v Rimu sta se vzdignila dva ženijaka častnika v zrakoplavu v zrak. Pri Ca-stelnovu jo začel zrakoplav podati ter bo je enopiu častniku posrečilo skočiti na tla, z drugim častnikom pa so je zrakoplav zopet vzdignil in izginil.
—Bolgarska armada. Bolgari posvečujejo svoji armadi veliko skrb in danes se lahko reče, da je ta armada imeniten faktor. Tekom 18 let, od srbsko-bolgareko vojno sem, se jo bolgarska armada znamenito pomnožila. L. 1885. so imeli Bolgari 67 bataljonov pešakov, 12 eskadrouov konjenikov in 52 topov. Danes pa lahko postavijo na noge % bataljonov pešakov in 192 bataljonov domobrambcev, torej 288 batoljouov pešakov, 37 oskadrenov konjikov in 432 topov. Infanterija so je torej početvorila, kavalerija potrojilu, topov pa imajo osemkrat "več, kakor pred 18. leti. To je že lepa armada in se ni čuditi, če dela Turkom preglavice.
- Kvartanje v «odnl dvorani.
V Brunšviku je bil nedavno obtožen neki gostilničar, da so jo v njegovi gostilni igralopropovodano igre, posebno "maušeln". K obravnavi je bil poklican tudi "izvedenec" v kvartanjn, neki višji natakar. Da se dokaže Bodnomu dvora da je igranje "mnušel" brez asa nedolžno, zasedla sta zagovornik in natakar mizo pred sbdniki ter udarila celo partijo. In Bodnike sta prepričala, da. je igra nedolžna ter je bil gostilničar oproščen.
—Prlneeslnja Lujlia je baje
dobila od svojega soproga prisrčno brzojavko. Od druge strani se to zanika ter pravi, da je prestolonaslednik le odredil glstle bodočnosti otroka.
ZASTONJ VES TRUD ZDRAVNIKOV.
Dostikrat bo zgodi, tla najboljši zravniki ne morejo kakšno bolezen ozdraviti, katera Be pa s čisto navadnim domačim zdravilom prežene. Gospod Jos. Prohaska, 1411 4th Str. dm aha, Neb., prepričal Be se je o tem popolnoma. On nam piše: "Moja soproga bolehala je vžo več kot tri mesece in akoravno je imela zdravnika, bila je bolezen zmiraj nevarnejša. Pred jodnem mesecem dobili smo slučajno jed-110 steklenico Trinerjovega zdravilnega grenkega vina in presenečeni smo bili o sijajnem vspehu iBtega. Za kratko odpovedali smo zdravniku—pila jo samo to zdravilno vino in kmalu zapustila jo lahko postelj, ker počutila se jo tako dobro kakor nikdar poprej. VBa čast tedaj temu vinskemu zdravilu!" Pred vsemi zdravili za čistenjo krvi ima Triuoijevo zdravilno grenko vino zato prednost, ker no samo da želodeo ne pokvari, ampak ga celo sili, da mora pravilno prebav-ljati in ako želodeo Bpolnuje svojo dolžnosti, istotako dolnjo vsi prebavni organi redno in na ta način mora postati kri čista in zdrava. Dobi so pri izdelovalcu, Jos. Tri-ner, 799 S. Ashland Ave. Chicago, 111. Pilsen Station.
1'otrjujeino prejem naročnine sledečim gg.: J. K. in J. M.— Federal, Pa. do 23. oktobra 1903. —A. A.—Leadville, Colo, in J. L. —South Chicago, 111. io 15. novembra 1903. — F. M. — Pullman, 111. do 30. novembra 1903. -J. M. —Cleveland, O. do 15. januarja 1904. Hvala! —
V SLOVOl Ob priliki Bvojega odhoda iz Pueble, kličem vsem svojim znancem in prijateljem, posebno pa bratom Sokolom, od kojih se nisem mogel osebno posloviti, svoj krepki
"NAZDARI"
FRANK MEDICA.
VlU- . Ik
■	' J"
CUTS
OF ALL KINDS
:	Besseinorska banka.	:
;	Filijalka	:
i	THE PUEBLO TITLE &	I
TRUST CO.	J
:	416 Northern Are,	j
:	Posojilnica! Hranilnica!
•	So dobe menjice na vse kra-	; :	jo v Evropo. Dobiš tudi jok-	:
•	lono denarnico za shranitov	•
•	drobiža. Ključ držimo mi.	;
.'	VST 416 Northern Ave.
00'
tST Somišljeniki naročujte In prlporočujte "OLAS SVOBODE"
Rojakom!
Naznanjava, da sva v zvezi z najboljšim agentom, "Chicago Labor Agency", Clapp Freeland Co. in pošiljava delavce na vse strani Amerike, največ na železnico.
Imava tudi čedno prenočišče za potnike. Kot'solidna hiša je znana po vsej ameriki. Vsak Slovan naj nas obišče, ki pride semkaj. Trlporočava posebno svoj lepo urejeni "SALOON", kjer toživa vedno svežo pivo in dru-go pijačo.
Pezdirc & Schwelger Telefon: f 2727
1002 So. 13th St.
OMAHA, NEB,
S. F, CR0WF0RD & CO,
Nakupovalci in prodajalci zemljišč. Zanosljivo zavarovanje hiš in pohištva proti ognju.
Tvrdka ustanovljena 1889 na 210 S. Union Ave. PUEBLO, COLO
Anton Šukle
PUEBLO, Colo 604 S Santa Fe.
Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 507 Main.
JOHNSON'S Photograph Oalery
na 115$ W. 4th St., so priporoča Slovencem, želečim izvretno fotografije.	,
OF ALL KINDS
Najboljša In najcenejša vožnja v staro domovino in nazaj po Santa Fe železnici. Kupi voine listke 11a 265 North Union Ave.
Dobra postrežba iu popolna zado-voljnost zajamčena.
C. U.Nlklrk, C. P. agent,
V SLOVO! Ob priliki svojega odhoda iz Pueble, kličem vsem sv< >-jim znancem in prijateljem, posebno pa bratom društva sv. Petra in PavJA, od kojih se nisem mogel osebno posloviti, svoj krepki •♦NAZDARI" MARTIN V. KONDA.


GOLDEN BEER
je najboljše in najčistejše pivo.
GeO. Jackson
agent.
NAŠI ZASTOPNIKI SO:
irg. Ivan Meden, 1661 Madison St. in Ladislav Zakriysek, 81 Ox-ford Str. CLEVELAND, OHIO. Mike Majerle, 105 Har. Ave. LEADVILLE, COLORADO Philip Zadulk, Box 7 AHPEN, COLORADO. Ivan S me rdel, 75 B. Clementina. St. SAN FRANCISCO, CAL. J. Pezdirti, ' 1002 S. 13th Htr. OMAHA. NEBRASKA. Matt Ahzec, COVENTRY, COLO. Anton Krlshe, Oat HiU Mine, CALIF. Jakob Tisol, Fulton St., Block E., Room 41.
PULLMAN, ILL. MattNimonič, Oat HiU Mine, CALIF.
John Božič. FRONTENA0, KANS.
*-3
Nazdar rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON".
Točim vedno sveže pivo in pristno drage pijače. Raznovrstno fino smodke na razpolago.
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo.
Za obilen poset se priporoča JOHN KOŠICEK
564 S. Center Ave. Chicago, IU.
Telefon štev. 1721 Morgan. _*

Ed. Knight
Shorty Adams
The 2nd Class
Izvrstna vina, razno likerjo in najfinejše smodke so dobi pri naB. 332 S UNION AVE.
PUEBLO, COLO
Phono 351-C. Elegantno opravljene sobe na razpolago.
Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepše velike in malo slike po najnižjih oenah. 304 N. Main St.
PUEBLO, COLO.
Slovenska
babica.
Naznanjam vsim rojakinjam, da Bem po zakonu pooblaščena izvrševati posel babice. Izvcžbala sem so v tem v Ljubljani vžo leta 1888 in dostala najboljšo izkušnje v zadevah poroda. Moja zvedo-nost Vam bodo gotovo v korist.
Priporočam se Ana Gokše 432 Rush St. PUEBO,
JOHN FERBEZAR
629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO.
Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno Bveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fino smodke na razpolago.
MIKE KRAL,
411 E. Northern Ave. Pueblo,Colo.
Priporoča rojakom in vsem dragim bratom Slovanom svoj na novo odprti "Saloon". Postregel bom vBakemu z izvretno pijačo in finimi smodkami.
SE PRIPOROČAM BRATOM
SLOVENCEM za obilen obisk moje lnanufakturne trgovine, prei las-uik Dušan Lagjevich. Bodemn vodno dobro postregel vsem.
BUDE RADKOVICH 1217 S. Santa Fe Ave. Pueblo
KJE JE I John Kralec. Pred tremi meseci se je iz Denverja odpeljal v Chica-go, pa ni nobenega glasu več o njeni. Kdor yo za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu svaku Joe Bučar-ju 1228 Berwind Ave. Pueblo, Colo, ali pa na upravništvo "Glas Sv."
Valley Barn
JEFF FITZPATRICK lastnik 18 Muin St. Pueblo. Phono 122.
$19 V BOSTON IN NAZAJ $19 Pristopnina v klub $2, na račun letnega zborovanja od "Nationnl Educational Association. Listki na prodaj skoz Nickel Plate železnico od 2. do 5. junija; listki bo veljavni od 8. do 12. julija, brez vlogo glavnega agenta. Potovanje od; ložiš najkasneje do 1. septembra, a zglasiti se moraš pri glavnem agentu, kjdr moraš na listek doplačati 50 cts. Na razpolago najboljši vozovi in dobra postrežba v elegantno opremljenih jedilnih vozovih "on American Club Plan" v oenah od 35 cta. do $100. Piši na John Y. Calahan glavnega agenta 113 Adams Str. št sobe 296 Chicago, III
Za Ameriko patentirane
Harmonike,
izvrstno delo, so dobe samo pri Slovencu
John Golob
203 Bbidge St. JOLIET, ILL.
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v Bvojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže uajfinejše pijače- "aMaB beer" in vsakovrstna vina. Unijske srnodko na razpolago.:. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljiačo in igralna miza (pool table). Solidna postrei-baJzagOtovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Center Ave. blizo 19. uiioe_CHiCAOO, III.
McMahon & Collier
m POGREBHIKA' H
Odprto po dnovi iu po noči. Dobra postrežb« in po nizki coni.
Edina pogrebnika slovenskih društev
sv, Petra in Pavla in Sokola
Se priporočata tudi drugim Slovencem.
m

Cor. D & So, Union Ave. Pueblo,
Poskusi z najnovejšim čistenjem podlag -karpet- in sicer z električnim zrakom.
POPRAVLJAMO STARE ŽIMNICE. PRODAJAMO POSTELJE IN VSO POSTELJNO OPRAVO RAZLIČNIH, JAKO UGODNIH CEN, TOREJ NA IZBIRO.
The Pueblo Bedding Co.
420 in 422 Santa Fe Ave.
Telefon 484
NOVA DRUŽINSKA OOSTILNA.
Radatovič in Smfljanič 322 Horthern Aye.
Točiva najboljše, vedno Bveie ZANG pivo in žganje, tor imava gorak in mrzel brezplačen prigrizek. Dobiš pivo v sodčkeh in zabojih. V obilen obisk se priporočava zgorej imenovana LASTNIKA.
Ravnokar smo prejeli
VST NAD STO MALIH, LEPO IZDELANIH, BREZOVIH MIZIC;
so dovol močne in luksuu za vsako sobo. Nabaviš si jih lahko več, ker prodajamo jih po jako nizi ceni, samo 50 centov kos,
Imamo tudi še drugo nujuovojšo pohištvo in glasovirje iz hrastovega losa. Prodajamo te in vbo drugo po jako nizkih cenah. Vselej si lahko noveo prihraniš, če kupiš pri
PUEBLO,
Union Furniture and Carpet Company
BLO, COLO.	178 North Union Ave.
NAZDAR ROJAKU	NOVA SLOVENSkA GOSTILNA
RADATOYICH and CO.
na vogalu prve in Main ceste štev. 128.
Točimo ANBCTSER BUSH ii Si Louisa, ujbojjit pito t aula,
Postrežemo tudi z importiranimi "Chintie vini" in "whisky" ter s finimi smodkami. Rojakom in drugim Slovanom so priporočamo v obilen poset. RADATOVICH & CO Rudolf Saje, Maneger.
Nazdarl
Nazdarl
Nazdarl
LION CLOTHING COMPANY.
nizke cene Coh. 2 in Santa Fe najboljša roba
Priporočam rjakom našo bogato zalogo vsakovrstne letne obleke, letih srajc, obuval [čižem] za moiko in ženske/ter lepe obleke za otroke ' 1 ' 'iratičel.
Za obilen obisk oo Vam priporoča Vaš rojak PETER CULIO
2SLIKO IE OPOZORITI HA UU HRANILNICO.
Na vlogo od enega dolarja navzgor za 6 moscov in manj se dobi 4 in na vlogah za 6 mescev in višje 5 pro-centov obrfisti. To vloge z interesom vred bo lahko vzdignejo, kadar komur drago. Obresti se plačuje jo tudi mesečno.
Na večjo vloge, vzemimo in več za celi letni čas se dobi 6 procentov obresti.
Postrežen lx» za 1 vložen dolar ravuo tako, kakor Če bi vložil $1000. Sprejemamo vlogo tudi po pošti. Uradne ure od 8. ure zjutraj d« 5. ure popold. vsak dan, razvou nedelj in državnih praznikov. Ob Bobo-tah pa od 8. ure zjutraj do 9. uro zvečer.
The National Building and Loan Association
Bard of Trade
Phone No 296
176 n. Union Aye.
PUEBLO, COLO,
WEST BROS.
... FURNITURE CO. -119 So. Union Ave., Pueblo, Colo.
Največja prodajalniea pohištva v mestu in po najnižji ceni. vse kar si želiš za popolno opravo svoje hiše: železno postelie,
.....peči, okna, vrata, mize, stole, Btekla za okna, krožnike, skledi-
oe, ysake rrnte pngrinjala, preproge Ud.
Pridite in si oglejte. Imamo v svoji službi Slovenca g. Mik« kateri Vam bode rad dobro postregel. TELEFON 26
Bisaga.
Holandska pravljica.
Spisal Henrik Potoppidann.
Bil jo nekdaj kmet, ki jo bil tako reven, da končno n,i mogel svoje desetine dajati. Duhovnik kraja, v*katerom je živel, jo bil trd mo^, kateri jo svojim faranom rajše Braj co z Života potegnil, kakor da bi jim spregledal en sam vinar njlho vega dolga, in ko je tedaj 2o par-krat poslal svojega hlapca z hisago h kmotu, da bi prejel svojo terja toy, pelje se nekega dno sam tje, vrže bisago pred vrata koče in za kliče:
"Jutri pridom zopet. Ako do' takrat ne boš napolnil moje bisago, ted&j te oskrbnik pred solnčnim za tonom zapodi iz hišo!"
Kmet jo moledoval, njegova žena je rjnla in otroci so kričali. To da pomagalo ni nič. Duhoven jo udaril po svojih konjih in se odpe ljal.
Tako ni toroj kmetu preostajalo nič drnzega, kakor iti k vragu in ga prositi pomoči v svoji stiski. Vrag je imel svojo pisarno v neki ulici notranjega mesta. Nad vrot-mi ni bilo nobeno table; te tudi ni bilo potreba; ljudje so jako dobro poznali pot semkaj; bilo jih je tudi malo v tem okraju, kateri niso, ako jim je trda predla, dobili tu svojo pomoči.
V prednji sobi jo stal stari pro koriBt vragov, Bolcebub, z veliko glavno knjigo; todu v zadnji sobi jo sedel hudič sam in dajal avdi-jenco.
Kakor hitro mu je tresoči kmet povedal povod svojega obiska, rekel je vrag.
"No da, pri tej Btvari ti bom rad pomagal.Saj poznaš moje pogoje?"
Kmet se jo praskal za ušesi in drgnil kolena. Vedel je, da so gro za njegovo dušo; radi tega se je u pal, s prosočim obrazom vprašati, ako bi so to pot ne dobila pomoč malo ceneje^?
"Ceneje! Ho—ho!" krohotal bo je vrag. "Kaj mi pa vendar misliš povedati ?
"Da"—monil je potom kmet "zdi Be mi lo pretrdo, za vse večne čase oddati svojo d u š o, samo kor sem prišel za tronotek v zadrego. Prosil bi tedaj gospoda vraga, da bi so zadovoljil pri meni s hipoteko."
„No da, mislil sum Bi že kaj ta-kegal1' kričal je vrag. "Kmetje sto vedno pripravljeni s svojimi hipo-tekami. Toda b tem me ne smoto limatifc ljubi ljudje! Potem hodite kar tako okoli, jeste in pijeU in ste veseli, dokler ste mladi. Ko so pa potem postarate, začenjate postajati pobožni in hodite v cerkev, iu jaz dobim mesto glavnice dolg noB. Ne, ne, ljubi mož, na te lima-uioe no gremo!''
Kmet je še nadalje milo prosil. Saj vendar ve, da je vrag preje lju-doma pomagal s hipoteko. Zakaj neče tudi njemu biti uslužen?.
'•Ti govoriš, kakor razumeš", odgovoril je vrag. "Ali no razumeš, da je med kraljem Salomonom in Jurgenom klobučarjem velik razloček? Ako semtertje pod ugodnejšimi pogoji pomngam kakemu fi-
nemu možu, zgodi so to, ker on s tem drugim ljudem dajo zame jako dragocen izgled. Ako nazaduje morda tudi svet postano in gre v nebesa, je vendar moni v"svojem življenju že dovolj koristil. Oo vidijo ljudjo, kako so avotnik Hanson od kake fino pojedine natrkan do mov zaletava, tedaj zadobo mnogi propričnnjo, da gotovo ne more biti volik groh, upijaniti se, kakor hi tro si tak mož sme to dovoliti. Vidijo ljudje nasprotno tebe pijanega v jarku ležati, potem pravijo takoj: Uh, kako ostudno jo ven dar biti tak! Vidiš, tako je ta stvar!"
Pomagale toroj niso nobeno prošnjo več. Kmot jo moral podpisati dolgo pogodbo, s katero jo prodal svojo dušo nopreklicno v večno peklenske muko, pod pogojem, da mu prinese vrag do polnoči skozi dimnik polno bisago denarja.
Stari mož jo v srco segajoče jokal, ko so ga vlekli k staremu pro-kuristu hudičevo bančne pisarne, da vpiše Bvojo imo v veliko glavno knjigo.
Ko jo bila ura dvanajst, zlezel je kmet iz svojo postelje, in šol, kakor jo bilo dogovorjeno, z duhov-nikovo bisago, ki mu ju bila ravno pri roki, k dimniku. .
Takoj je zuslišal, kako ga jo vrag od zgoraj šepetajo vprašal:
"Si tu, moj sin?"
"Sem", je odgovoril.
"Drži svojo bisago pripravljeno."
Kmot .jo to storil in v tistem tro nutku je padla cela lopata zlatih in srebrnih novcev žvonketajo v bisa go.
"Jo bisaga polna?" jo vprašal glas od zgoraj.
Kmot je pogledal v bisago; toda tu je še manjkalo veliko. "No!" jo zaklical.
Zopet je padla lopata denarja doli in vrag je vprašal znova:
"Je sedaj dovolj?"
Kuipt jo poglodal v bisago.
"Ah no, šo dolgo no", je zaklical zopet.
Tretji pot jo deževalo cokinov bisago in hndič jo zaklical:
"Sedaj l>o vendar polna, bi mi-
Blil!"
Kmet jo zopet pogledal gotrl.
"Ah ne, ah ne—manjka šo zelo veliko".
"Za vraga, kakšna jo vendar ta bisaga, ki jo imaš?"
"To je duhovniška bisaga, odgo voril je prostodušno kmet,
Ko pa je hudič to zaslišal, je strašno zaklel, kajti to je že davno vedel, da duhovniška bisaga nima dna. S kričem, ki bo . jo čul pet-najst far na okolu, je zletel od dimnika in so ni nikdar več prikazal.
Kmot pa jo bil od svoje pogodbo odvezan in jo pri tem vendar postal imovit mož. Sedaj jo živel v veselju in blagostanju.
ŽELIŠ POTOVATI?
Da, torej lo po "Nickel Plato" železnici, kjer Bi lahkp prepričan o dobri postrežbi. Ekspienui vlak; vozijo med Chicago, Ft. Wayne, Findlay, Fostoria, Erie, Buffalo, Now York City in Boston. "Anje-rikan Club Heals" postrežba na Nickel (Plate jedilnih vozovih in sicer od 35 eta, do $100. PoBtrožbu tudi a-la carte. Posebne plačo ni na Nickel Plate vlakih.
Čikaaki kolodvor:* Harrison St, na vogalu pete ceste. Pisarno za listke: 111 Adams St- in Audito-riuin Annex., John Y. Calahan glavni agent in 113 Adams St., št. sobe 298 Chicago, 111.
Kdor se misli nastaniti v mestu
BLENDE,
nasproti nove cinkarne,
naj ne odlaša oglasiti se' za nakup zemljišča,
9ST DOKLER SO ŠE POCENI! Solidarno postrežbo v tem oziru Vam nudi
gosp. ( >. Schmidt,
ki uraduje v	i štev. 13 v poslopju B
OR A t WESCOTT,
226—228 Sou m Ave. Pueblo, Colo.
Slovenskega naroda bin glasovitj in proslavljeni zdbavnik
DR. G. IVAN P0HEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor. 10th & Wahiut St. in N. W Cor. Park & Central St., Kansas Citv, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva m jodon lmjpriljubijeiujjših zravnikov zaradi svojih sposobnostij so priporoča slovenskemu občinstvu, aiasoviti in proslavljeni zdravnik.— Ki bo jo izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v A leriki z največjo pohvalo, jo bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopjisnejšo človeško bolezni. Prišel jo mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas nosa zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na:
sveto vnegi 1)11. ti. ivana p0heka.
S trajnim vspohom ozdravi: liolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nasni katar, krvne in kožno bolezni, rovmatizem, slabo probavljonjo, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajno bolezni, vBakovrstne rano, izraščenje itd.-Opazka; ako so je kdo zdravil brez ys-peha in videl, da mu nihča več nemoro pomagati, naj obiščo ali se pismeno v materinem jeziku obrno na svojega rojaka Dra. Ivana Poueka, On jo na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu jo ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju.
-:VSI ONI:-
kateri nemoreio osobno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolozen, kako jo stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako so ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da ie bolezen neozdravliva, on to pove dotioni osebi, ker noče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z tir. O, I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman, Moram ga vsakemu toplo priporočiti, THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, KanB.
S tem potrjujem, da jo gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjon za svojo poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsivzdravila porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo bo vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let, na želodcu in črovih in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo bolezen.	Vaš udani JOS. ZGANIC, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Poliok:-Lopa vam hvala za ozdravljenje mojega revma-tizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let. J. KELLER Helena, Mont.
--nasvete daje zastonj.-
No pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor.-Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. Ivan Pohek,
Post Office Boxes 553 & 563.	KaflSflS Cltlf, Mo. U, S, A.
1 _
THE
DENVER & R. ti. SYSTEM
najbolj priljubljena POT v COLORADO SPRINGS, CRIPPLE CREEK, LEADVILLE, GLENWOOD SPRINQS, ASPEN, ORAND JUNCTION, SALT LAKE CITY, OODEN, BUTTE, HELENA, SAN FRANCISCO, LOS ANOELES, PORTLAND, TACOMA, In SEATTLE. ■
Vozi v vsa znana mesta in rudokope po Colorado, Utah in New Mexico
Se voziš s spalnim vozom
MED
PUEBLO IN
DENVER	SALT LAKE CITY
LEADVILLE	OQ DEN
OLENWOOD SPRINO PORTLAND QRAND JUNCTION SAN ORANCISCO LOS ANOELES
CHICAGO. ST. LOUIS IN SAI FRAHCISCO
Vozovi a obed.
Postrežba po jedilnem listu na vaih vlakih.
E. T. JEFFERY, Prezident, RUSSEL HARDING, V. Pand G. M.
Denver, Colo.	St. Louis, Mo.
J. A. EDSON, Manager, A. S. HUGHES; Gen'l Traffic Mgr.
Denver, Colo.	Denver, Colo.
S. H. BABCOCK, Ass't. Gen'l. Traffic Manager. Salt Lake City, Utah.
S. K. HOOPER, General Passenger and Ticket Agent, Denver, Colo.
DOBER KUP PAROBRODNI LISTKI. Najkrajša črta v Now York.
presede se samo enkrat.
Pri nas kupiš najboljši kup železniške listke za najzanesljivejše črte. Varnejšo je naprej kupiti nego potlej denar pošiljati. Oglasi se pri nas, prodno greš kupit drugam. Postrežeu boš povoljrfo, saj iummo dvajsetletno skušnjo v prodaji tikotov na tuje.
Pri nas jo dobiti tudi parobrodnih tiketov v Evropo ali iz Evrope na katerikoli črti. V Evropo potujočo naše potnike in njih prtljago vljudno oskrbijo naši uradniki v New Yorku.

Santa Fe
C. O. NIKIRK, C. P. & T. A. 125 North Union Ave.
Missouri pacifična proga je ena najboljših na vzhodne kraje.
sijo iz Pneble ob |2. in 20m. Čez 8. uro popoldan vsak dan. V New York dospo ob ^b.uro dopoldne in ob JU.ure popoldne vsakega dne. • Za listke (tiketo) obrnite so ali pa pišite na H. C. Post, O. P. A Missouri Pacific Bridge Depot 100 S. Union Aye.
Pueblo, Colo.	Telefona 191 iu 531
----Q-----
Prodajamo tudi prekmorske vožnje listke (šifkarto) na vse delo Evrope in od tam sem. Vbo naše potnike sprejme agent v N. Y.
h. C. Post,
Naši vlaki vozij
JNO. NORRIS FURNITURE 00.
..-.-TRGOVEC-...-■ b pohištvom, tapeti in razno- vrstnimi pečmi 223, 224, 22», 302 In 304 Santa Fe Ave.,
PUEBLO. COLO. Imam v svoji službi Slovenca Math M&lecseka.