Št 5. V Gorici, v soboto dne 13; januvarija 1912. Tečaj XLH. faaafa itlknt at tedci, in sicer. ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K v, . „ ;*v * 5 *„<**-*• Za Nemčijo K 16*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. JSMJA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot ju Geriikea ii Sraiiičanskem0 in dvakrat v letu „Yeni tU že-Iezaie, panike* ii aoftaii zfizu. Ha naroČili kres iaposlaie na-ročaiie se na ozirane. »VSe za narod, svobodo In napredek!« Dr. #C Lttvri.'. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v t. nadstr. na fosno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v.I. nadstr. na levo v tiskarji. Naročnino in ogksi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2«krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Rekkme in spisi v uredniškem delu 30 viri, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in iz "Ajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon fit. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabrščsk (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal. Gospod pisatelj je po posredovanju g. K blagohotno prepustil našemu listu na» slednji članek, ki je, ie po svoji vsebini zanimiv, zlasti zelo aktualen za slovensko Primorje. Prvič je članek izšel v št 280-283. »Narodnega Dnevnika" v Celju L 19/0. Nanj opozarjamo, g. pisatelju se pa javno toplo zahvaljujemo. Dr. Kar! Stane: Univerza i.i nakita Naš vladar j« izrekel, dt priklopi dejanska že k Avstriji spadajoče dežele Bo- ] s:.j in Hercegovino tudi državopravno. Kot Sle venec sem mu posebiu hvaležen za to. To clejanje je Osvetlilo razmere v Avstriii In naše razmerje s sosedi. Videli smo pri tej priliki, da sili mej Italijani nekaj mt dan. Spominjati smo se leta 1866 tri spomnili srna se* da imajo Avstrijci' menda Se nekaj moči čez Adrijansko morje, da imajo Trst, veliko trgovsko mesto in da imajo dasi bolj kraško, vendar precejšnje Primorje, da imajo Dalmacijo in da je'ves'avstr. slovanski jug precejšen svet. Naš avstr. Nemec ne govori rad o tem, njemu ni prav, da se množijo Jugoslovani v Avstriji in je prijatelj avstr. La-lut, ki, mu.- pemaga tujčiti Slovence in Hrvate ob morju^Ali na drugi strani je videl /.a >svaii! industrijo in za svojo kolonizacijo kaj polja in zadovoljil se je z aneksijo. Ta aneksijo, se je izvršila in mirna Bosna t Air Bošnjaki in Hercegovinci so mejaši Srbom in, Črnogorcem. Mej njimi »e lahka zanetiti manjši ali večji ogenj. Vsak nemir v teti krajih bode odmeval v Srbiji, Črnigori in v Turčiji. Turki se tudi nekaj boljše razvijajo. To vs? ie za Slovence jako važno: zahvaliti seje usadi, da je prišlo tako da-\lL Zdaj se bo»,če se še ni,-vprašalo, kaj zapečeti tudi- -gol? na avstr. slovanskem jugu. da se pride, v .bodoče v okem •nevarnostim, in .zgubam. ki bi lahko zadele cela, državo. Zdaj je nevarno udnševati kak nemir na slovanskem jugu z dragonada-ml» lahko se.kaj nžge.' Ne moremo računati s tem, da bi Kaša armada in nase vojno brodevje zmagala rad celim dragim svetom; p;V;V. lahko tako, da največja moč nič nt ^reniors. Tedaj bode treba menda drugače vladati v naši Avstriji. Zadovoljiti bo treba vse avstr. južne Slovane in.Femd, Madjari morajo iz državnih ozjrov opustiti izčrpanje južnih Slovanov. Cisiitvanskc vlade morajo iz ravno teh ozirov skrbeti za njihov napredek in še več, od velikih sredstev cele države se mora dosti porabiti za to, da s? na slovanskem jugu upelje moderna šola in modama gospodarstvo, da se ojačijo južni Slovani tn se isti tudi politično združijo. Avstrija je v teh ozirih južnim Slovanom dosti na dolgu. Avstr. vladna formula: razdeli jih in vladal bodeš je oblede'?, v istem trenutku, v katerem se je držav-nopravno izvršila aneksiia Bosne in Hercegovine. Avstrija j2 postala s tem deloma balkanska država in se Je" zdatno pri bližala nemirnim krajem na ostalem Balkanu. Avstrija ie z aneksijo menda izrazila, da ne išče več pridobitev v nemškem rajhu, ampak doli na Balkanu.-Torej, z avstr. Jugoslovanom je treba lepo ravnati. Zaradi tega,je menda za našo državo nastalo drugo vodilo vladanja južnih Slovanov. Seveda bi imeli radi Nemci te dežele za izkoriščanje po svoji industriji in za kolonizacije, toda oni niso danes najštevilnejši v državi, danes je že treba ra-čuriiti s probujenimi Slovani. Ako se tedaj pogleda razmerje današnje naše države preti drugim in se jemlje v poštev sedanja narodna prgbujenost vseh evropej-skih narodov, potem se bo moralo drugače, vladati, kakor doslej. Združeni, kulturno in gospodarsko višje uspeli, politično zedinjeni avstr. Ju-gcsbvani so trdna obramba proti vsem zvezani in nemirom na. vzhodu; z avstr. drŽavo zadovoljni Jugoslovani, so močmi trdnjava pioti Lahom in drugim. Ne Srb, ne Turek se ne bosta, oglasila, ako bo avstr. Jugoslovan srečen v svoji državi. Proti Lahu bo Jugoslovan: v Trstu in po vsem Primorju ista moč, ki zaduši klic: »Eviva Jtalia«. preden pride iz ust. V tem Miru so zadovoljni, v kulturi in gospodarstvu napredujoči Južni- {Slovani močnejši, kakor bajoneti,-puške,'topovi jn bojno brodovjc; To ju s^daj edino mogoča direktiva za vladanje Avstrije in naj Ne-mt-c ter Nludjar upijetn. kakor hočeta. V tem važnem času je treba opeto-vano povedati, kaj teži nas Slovence, ki *.m) glede morja in Trsta danes lahko važni činitelji, kakor ne skoraj kedaj. Slovenci -nimamo univerze. Kar nas ne spada pod tržaško nadsodjšče. nas vladaj o v justici Nemci pri graškem nadso-dižču. Nemški politični uradniki imajo v rokah politično administracijo v treh s!ov. | krr.novinah. .Vsi v teh važnih funkcijah msrcdajm Nemci dajejo svojim rojakom boljše državne službe,na Slovenskem, isti nastavljajo po slov. krajih Koroške, Štajerske, kar se le da, svoje nemške rojake ali slov. renegate. Nemški; uradniki so bili in so meredajni v naših mestih in irgih na Koroškem jn Štajerskem. - Tako se dela, odkar je nastalo uradni$tvo v naši državi. Prej se je mislilo, da so naši kraji nemški. NemŠkj¦. zgodovinarji so pisali, da so Nemci že cd 9. stoletja sem imeli te naše kraje;.pisalo se je, da so te provinsijc dedno dežele Habsburžanov kot nemških kraljev in cesarjev in se ne sme nič v njih.spremeniti. Tako tudi pošiljajo v novejšem času merodajni višji krogi na primer justične.uradnike večinoma Nemce na slov. Štajer, Koroško in če le morejo posamezne uriniti, tudi na Kranjsko. Na Goriško in v Istro se ne upajo pošiljati nemških sodnikov; tam jim gleda avstr. Italijan na prste in njega respektujejo. ker z*ia zavpiti: evviva Italia! , (Dalje prihodnjič.) L Deželni zbor. Druga seja. Druga seja se je vršila v četrtek zvečer. Prič>la je po 5. uri! Navzoči: kakor dopoldne. Deželo :r*ie*ia 1910, toraj dve letiia spi sparile pravicama,. Na ve»rat«»i>fP®r8^i ©d strani ,žiipanstva se veSio gfasijd jetinaki odgovori, cejL da c kt; inženirji oanajo Časa in da si sploh ne pustijo vn&vari. Kdor se hoče prepričati, kako skrbi vlada 5 svojimi fafebrii za povzdigo blagostanja in gospodarskega napredka v nažm gorah, naj ne opusti prilike, ko pride k Sv. tacij** ogkdati si monstram tega piosia na državni cesti. * Na most vodita v oster ovinek dva stnna klanca s padcem nad 20%. Most sam je oster ovinek širok 3*50 m (pišem tri metre in pol širine od zidu do zidu) nad Sočo 40 m. Z jednega klanca v drugi se ne vidi, toraj js srečavanje v ozkem ovinku oad prepadom ob vsaki vožnji smrtrto-lievarno, V slabi cesti, v zimi in ledu pa vidiš v tem klancu tako trpinčenje Sivine, da bi »e slednja, morala sroimi tudi onim gospodom, ki navada nimajo srca niti za človeka. Tako jt bito od panttiveka, ko je vozila letno te, par kmetsk* voz čez ta most; tako je bito ob gradnji železnice, ko |e preklinjata letno po'noči in po dnevi čez dvestotisoč voznikov in tako je tudi danes, ko šviga po dolini vie pet avtomobilov, brez onih, s kojimi se vozijo na sprehod mogočni gospodje. Iz naše potrpežljivosti nas je pa danes zopet zbudil slučaj, ko bi kmalu šel avtomobil last gosp. Jonkota v Bovcu .s potniki vred ravno na tem mostu v 40 m globoko strugo Soče, Sreča jedrna, da je bil zjd mosta toliko močan, da je vzdržal le lahko naložen avtomobil, ki se je zagnal po ledeni cesti v ovinku v ograjo mosta. Mraz pretrese človeka, ko pogleda mesto, kjer se je imela zgoditi strašna ne-sreča. Zid mosta vže pojema in je v daljavi 4 metrov zmaknjen in zrahljan. S tem podajemo še jedem poziv na merodajne faktorje in kličemo za to javnost kot pričo, ter aWjubu*emo istočasno, da bodemo v nasprotnem slučaju s tako energijo podrezali v gnezdo, da ne bod» prav nič podobno naši potrpežljivosti, katere so gospodje do sedaj navajeni. Mostarji. Moll-ov Sehllifz-prašek tis na lelmioo trptCt ntprekotljito tnditf* two ima prednost pred tocm! dragimi dni ¦tRmhai SitD. kroglicam! !n grenSicami. Cena orig. škatlje K2-Foian^uUt m stda^ske luledija. Mira Fraic. 2|ai}i h sil m rlha*Jt lit»ta. - Malfat •ltjlijott ia okrepčalo«« ita-resaano »redrtto proti trfaija ia piehlajeaju tnk« tnala. Orijc.iteklenlcaK 2- Na prodaj po ftea lekarnah in airodilaioah. Glavna lokama L KO, %. li kr. itatit TicUauftta 9. Zaloga ? Gorici * lekani: Q. Criitofoletti. a. Oiroaeolf,, Domače vesti. Razpust goriškega deželnega zbora? — Današnja »L* Eco« poroča z Dunaja iz najboljšega vira, da hoče vlada zaključiti goriški deželni zbor že prihodnji teden gledč na abnormalne razmere, v katerih se nahaja. Nove volitve bi bile koncem marca. Mmisterski svef se bo Davil z- goriškim deželnim zborom te dni. 'ffasjanova obletnica. -nDnč 9. t. m. je preteklo leto, odkar je ponesrečil v Betemi-grad« naš rojak, slovenski aviatik Edvard Rusjan. Na dan obletnice so mu okrasile belgrajske daane grob s cvetlicami^ velik venec je poslali prestolonaslednik Aleksander. Velike množice ljudi so romate ves dan na Rusjanov grob. Društvo »Oljmpiski klub« v Belemgraidu pa priredi; v ponedeljek 15. t. m. »godišnjl parnen« na njegovem grobu. ŠfavUa se udeležil tudi oče, brat in sestra pokojn*-ka. Obiteli DruJovka v Gorici je poslala v BeKgrad lovorov venec v spomin predragemu prijatelju. — Sjusjarau postavijo k*p v parka »Kaiimegdain«. Fotografija kipa bo svoječasno c zstavljena v Gorici. — Srčna hvala bratom Srbom* da tako lepo slavijo spomin našega nesrečnega rojaka! / Darovi za »Masko ki*«**. — Jos. Kutin, trgovec v Gorici, za novo leto J K,— Neunenovan št 7 za januar 5 |C — Oospica N. N. v Bovcu 5-K^- IvsaiJCra- vos, sedlar v Gorici, 3 K (clamarma.) --Pri pojedini srne"v hotelu Ulaga v Kanala se je nabralo 2&02. — Jos. Čok" vJLokvi na Krasu je poslal 62 kg krompirja. — Na račun mesečnine je prišlo S5280 K, —,-.Živeli darovalci! Tretjaseja dezetoega zbora bo v po-nedetje* dne 15 tmobi popoldne. — Na dnevnem redu je 53 točk. Med drugimi: Zakonski načrt o uvedbi novega občinskega reda m novega občinskega vo-HtoHea. — Zakonski načrt, ki se tiče razdelitve cbč. zemljišč m ureditve pravic do njih uživanja; zložbe kmetijskih zemljišč in varstva in pospeševanja planin. Potem sfedč poročila o podeJftvi faznih podpor v Furlanijo, poročila o obnovitvi podpor za dela ob Drganjščeku, za šteroo v Lokvah, za razširjenje ceste Kobarid-Svinc, za pot Medjavas-Sv. Ivan, za vodovod v Grgarju, Britofu in Doni; odobritev plačila delne podpore Ajdovščini za vedoved, odobritev stroškov dež. odbora ob izletu zveze za razvoj drž. znanosti na Goriško; poročili o zvišanju plač osobju v gluhenemnici; razna poročita o raČ. sklepih. Ddžefcii glavar se na svojem predsedniškem mestu v otvoritveni seji nt mogel zdržati, da ne bi spustil pušic na odsotne poslance. Pohvalil je one, ki so prišli, v njih srcih je človekoljubnost; ti se ne ozirajo na malenkosti, pod katerimi skrivajo drugi svojo zanikernost. — Vsa tista nasilstva so bila le malenkosti In zanikernost je, če ne pride manjšina V zbor ter se ne izroči v kremplje divjajoče večine. — Deželni glavar se je tako spomnil manjšine, potem pa klical Boga na pomoč! Iz ust vladnega zastopnik:) ni bila manj&na niti omenjena. Moral je pozdraviti deželni zbor po ... Stiirgkhovo! Molčijo. — Kot grob .molčijo klerikalci na očitanje zamujene prilike leta 1909., ko so t. zločinsko obstru!:cijo požrli deželi milijone. Vlada je bila napovedala za našo ubogo deželo veliko gospodarsko pomoč ali zahtevala je sodelovanje dež, zbora. Toda laški liberalci in slovenski klerikalci so se malo menili za deželni zbor, da bi bil vlado dbvežal za izvedenje akcije v zboljšanje blagostanja v deželi, ampak prav tisti čas so uganjali abstrakcija; takrat je bil potreben denar na razpolago in vlada je res hotela pomagati. Ali njeno roko je odbila Pajer-Gregorči- čeva zveza z divjo obstrukcijo......Na iostvarno očitanje klerikalci molčijo kot grob. Vsako malenkost v »Soči« izrabijo drugače kar za cele članke, o zamujeni priliki pa molčijo. Bog varuj, če bi se v tem oziru odprle oči pristašem klerikalne stranke! — Molčijo, no, bomo toliko glasneje pa mi govorili in kazali ljudstvu, kako m.u js Vajer-Gregorčičeva obstrukcija leta 1908. požrla milijone! Tudi o deželnih podporah molčijo. -3 Molčijo kot grob tudi o deželnih podporah iz zasedanja 1909/10! Kako so vpili Jclerikalm listi in se klanjali pred Oregor-čičem ter »delovno večino* radi tistfh, pedpor, v slepilo ljudstva dovoljenih. Kako?-so tulili klerikalni Volkovi ;na nas, ko smo povedali, da je vse skupaj sleparija, da ne izplačajo onih podpor. Ali zgodilo se je tako, kakor smo rekli. Dovolili so bili podpor U800.000 K, izplačali pa so komaj 300.000 K ali pa še tega ne! Iz same »Gorice« smo dokazali^ da more biti izplačano k Xečpmu 300.000 ^K; to seveda v glavnem zaFurlane! Po stari navadi! Za Slovenca zadostujejo prazne'obljube! — O. teh podporah sedaj molčijo kot grob/ Utihnili so sleparski gostobesedneži. — Le to je rekla »»Gorica«, da naj vsi eni, katerim so zapadle podpore na Silvestrom vo 1911., obnovijo prošnje za podpore. Ha! Kaj pa! Sedaj naj obnavljajo proš* in je, potem jim zopet Viovolijo {podpore — izplačati jih tako ne bo treba nikoli! klerikalni generali pa se bodo zopet bleščali v svitu deželnih podpor in — ljudstvo na, kolena pred njimi! — Švindi s podporami mora odpreti našemu ljudstvu oči, da ibo-do videlo in spoznalo prav slavne deželne gospodarje. »Gorica* ia okrajni glavar Rebek. — Gregorčičeva »Gorica« rada nikne voditelja okr. glavarstva goriškega nam. svetnika -Rebka. Prinesla je celo dolg članek, poln hinavščine, y katerem pro- testira proti Rebkovtm besedam v mestnem sveta goriškem; da naj župan Bomjbig in podžupana dr. Venier in dr. Cescutti ostanejo Še dolgo v opravi mestne občine goriške- Mi to seveda le beležimo, ne da bi hoteli kako braniti g. glavarja Rebka. Vsak pa, kdor ima pamet v glavi, presodi da je g, glavar raba one besede P&5 le iz kurtoazije, kakor je iz kurtoazijfc pozdravil v dežefnem zboru deželnega, glavarja, povdaciaje oOietno delovanje v korist dsžele ter da ob njegovi strani bo lahko uspešno sodeloval... Kako kdo govori in kaj govori, od visi od temperamenta. Artents je bil pust in dolgočasen, Rebek je ognjevit in izrazovh. Tpda, bomo videli, kako dostedsa bo »Gorica« in kak članek napiše proti Rebku radi njegovega pozdrava na deželnega glavarja, ki je pač najhujši ki najnevarnejši »hudournik in nasprotnik Slovencev«. Kom je fKNMtal dr. Šosteršič? — Dr. Susteršič je pomaga! laškim liberalcem in slov. njihovim zaveznikom; tem je odprl deželni zbor goriški. »Gorica« je pisala pred kratkim prav ostro o goriškem magistratu. (Papir vse prenese in travci morajo misliti, da tičijo za »Gorico« najradikainejši Slovenci!) — »Gorica« je pisala o deželnem poslancu dr. Ve-nierju, da je mm laiki fcodoaraik m n*d nasprotna Slovencev. O Bombigu pa je ponatisnila članek iz »Soče« iz leta 1907,, kjer je bilo opisano, kaka Irredentovska prireditev je bila v istem letu v AJnkme Ginnastica«; tiste prireditve se je udeleži! Botnbig. »Gorica« piše dalje o FU m-bigu. da je ogarčen protestiral v mestnem svetu, da nt še slov, učiteljišče premeščeno iz Gorice, da bo varoval laški značaj mesta ter kako se je izvršilo ljudsko štetje pod županom Bombičem. Slika ga torej tudi za hudega nasprotnika Slovencev In obiskovalca irredentovskiji prireditev. No, glejte! In take elemente je podprl sam katoliški Slovenec m velik Avstrijec Ivan Susteršičf Lepa družba! Tudi Dravo bodo regulirali. « V Galiciji napravijo velike vodne ceste, ki bodo stale milijone. Nemški poslanci alprkilt dežel zahtevalo za to kompenzacije. Vlada je pripravljena ugoditi zahtevam nemških alpskih poslancev, V teh zahtevah je obsežena tudi regulacija Drave. — Pr» tem se spomnimo naše Soče in Vipave, ki še vedno čakata uravnave! Za kanale v Galiciji ne bo nobene kompenzacije za našo deželo. Uravnava Soče je bila v vladnem programu za pomoč naši deželi, ali program m pomoč je požrla abstrakcij t leta 1908. Soča in Vipava lahko čakata še sto kt na uravnavo. Kar pisarijo seda; o uravnavi Vipave, je le farbarija. Stroškov za načrte bo obilo, drugega nič. Kako pa na sploh- nameravajo »uravnati« Vipavo, smo že povedali pred časom in sicer iz člairka »Samouprave«, glasila deželnega odbora samega. Ffrkarija, ki ne bo ni-kaka uravnava ~ pa saj se sploh nič ne izvede! Velika je tržaška občutljivos«! Da-»Edinost« jo zopet polaga pred •naše oči. in to radi stvarne ocene igranja tržaških igralcev v Trg. D. dne 6. t. m. Ed.« je bila prinesla o predstavi »Viharja« v Trstu precej neugodno oceno; kako naj bo ugodnega v Gorici, ko so bile uloge v neMiko drugačnih rokah«, kakor pravi danes »Ed« Zdrava kritika, odkrita je potrebna ne pa prazno hvalisanje! Te se mora privaditi, kdor hoče napredovati. Naše Občinstvo v Gorici ni zadovoljno z vsako rečjo, rado pa prizna, kar je dobrega; slabemu pa pravi slabo. AK ni to prav? Iz današnje »Ed.« same zveni priznanje, da ni moglo biti igranje v Gorici dobro ... Čemu torej prazno jezika-nje in čemu stresati potem neslanosti o... jari gospodi, o aurmozitefi. brazhrani gospodi ter o bricu in vipavcu?! Neotesa-nec v »Ed.« s tem le kaže, kar je sam: to je nesposoben, presojati stvari objektivno. Zato se ne menimo več ž njim. — X. Letošnji glavni nabori. — Pred par dnevi je dunajski dnevnik »Zeit« poročal, da se bodo letošnji glavni vojaški nabori vršili šele v jeseni radi težkoč. ki jih stavi ogrska opozicija v ogrskem državnem zboru v razpravi o brambni reformi. Iz vladnih krogov se je ta vest proglasila za netočno. Sedaj pa je izdalo ministersfco predsedstvo komunike, v katerem pravi: V merbdajmTi krogih se le izrekla želja, da naj se vrše letošnji glavni nabori že po novem brambnem redu. Voj- no ministersivo je pripravljeno tej želfi l ugoditi. Ker pa na to mmjs&ti, da bismo-| gla avstrijski in ogrski parlament do 1. j inarca k^Mičati debato o I?rambiii predlo-I gi, zato je že sklenjeno, da se letošnji l glavni nabori preJože na poznejši čas; l termin se ne more natančno določiti. Vlada upa, da parlamenta rešita brambno J predlogo do poletja, ta&o, da bj se mogli j letošnji glavni nabori vršiti vsaj v poz^ 1 nem poletju. . . »Corriefe«, glasno šusteršicevih laških prijateljev in varovancev, je bil v torek zaplenjen. Bil je preveč italijanski. Ziwsna reč je, da bi bik) ljubo Irredentov-skemu »Corrieru«, da bi udrla italijanska armada na Goriško, kakor je udrla v Tri-poHs in želi seveda, da bi bila Gorica.... italijanska kakor je Tripolis italijanski. Irredentovskhn čutom svojim da ta'listič večkrat duška, zakaj bi ga ne dal tudi ob času, ko je vzel v zaščito laške irreden-tovce na Goriškem dr. Ivan šusteršič, včasih velik branitelj avstrijskih mej! . V četrtek je bil »Corriere« zopet zaplenjen, ker zopet ni znal obvladati svojega italijanskega srca! »Novi čas« je v svoji zadnji t. j. včerajšnji številki priobčil za svoje »bravce« novo uganko pod naslovom: »Kakšen program imajo ti listi?« V tej uganki navaja *Novi čas« imena desetih Jiekleri-kalnih listov in dostavlja, da dribi dragi f reševatelj, ako premotri te liste od zgoraj f navzdol, v njfi prikrito idejo, ki se kakor rdoča nit vleč* več ali manj skozi vse aj-vedene Hste. Potrudili ?md se in evo Vam rešstve ? te uganke: Svobodna Misel 1 Jutro » Soča ' \ Primorec edinost Slovenski Doni * ' Dan , Učiteljski Tovariš \ Stajerc \ Slovenski narod Ako premotrimo navedene tiste, do-bimo, dragi reševatelji: Luč, resnica, k! f te kakor rdeča nit vleče skozi vse navedene list«. t Po metodi »Novega časa« podajamo tudi mi svojim bralcem uganko. Naslov l estane isti, kakor je v »Noveni Času«, namreč: »Kakšen program imajp ti listi?« Dostavljamo še, da dobe čitatelji, ako pre-motre liste od zgoraj navzdol, v njih prikrito idejo, ki se kakor rdeča nit vleče skozi vse sledeče liste: Cvetje iz vrtov sv. Frančiška Novi čas * Primorski List ; Dušni Pastir Slovenski Gospodar Gorica Bogoljub i Mir 1 Slovenec } Straža l Gorenjec Zora Kdor ugane, da je ta prikrita ideja, ki se kakor rdeča nit vleče skozi vse omenjene klerikalne liste. »Farška bisaga«, dobi v dar ono lepo koristno knjigo, katero nam mora darovati »Novi čas« za dobro rešitev njegove uganke. »Goriška slovenska mladina.« — Jutri, v nedeljo od 4.-8. ure popoldne se bede vršila, kot običajno vsako nedeljo, plssna vaja v Trgovskem domu. P. n. ' dame in gospode obiskovalce naših prire-t ditev opozarjamo, da naj bi se okoristili : še teh par plesnih vaj, ter pazljivo pono-; vili četvorko fn češko besedo, da se jim ( re bo treba bati, o priliki našega velikega plesa (ki bo 3 svečana 1.1.), ali kake dru-; «e prireditve, morebitne kritike od strani Icpazovafcev-Dasisk; cdsek *G. S. M.« bo imel jutri v nedeljo, točno ob treh popoldne svo-j jo drago s-jo v sob: »Prosvete« v Trgovskem domu. t Člane veseličnega odseka obvešča-m% da se bo vršila jutri pred plesno vajo, i cb 3l - pcFo!dr2 odsekova seja v Trgovskem domu. Odbor. Peronske vstopnice na državnem kolodvora v Gorici. — Piše nam prijatelj rasega lista: »Ne vem, ah' je splošno znano, kakšno je »slovensko« besedilo na penmskih vstopnicah . goriške državne postaje. Usojam se si. uredništvu poslati pssspfe i» prltaM 1 izvod, ki šfem g* k«: pif pred časom t^r ,«a- imel shraflieaiega doslej tes^Ai^ife&st^le ht*& P°" slovenski, je zmes fe sriwlirvaščtae, ki^ taline in še tofcga dosadaT neznatfega jezika. Glasv se dobesedno tako-le: »K6r lodvorsko vsttgrfca. #aje pravo na ustup t cftkasnicatu {beri* č3kaanieu?)Mii na kolodvorsko! st**r* s tup u kota* Pres^BP11^ su kaznjeni sa i globom od sest kruhaii 21/2 prometnog f pjavaa).« — Ljubljančan bi rekel: »za počt!« Bravissimo, Herr WieseFf AIj jmafo §e vedno take vstopnice?!«-*, i"/' ~i V Sv. Križu >na Vipavskem bo drie 21. t. m. velika predpastna veselica, katero priredita »Bralno društvo« in CM. podmžroca. Vršila se bo v prostorih š. Ferjančiča. Opozarjamo ponovno na to veselico. Solkanu — Srčna bvala vsem daroval cem za bcžičnieo v Solkanu pa tudi vsem onim, ki so »a katerikoli način-kaj «AW- moffli Priporočamo se le nadalje. - Qt- I rolki vrtec. i Odprti lekarni. -¦-» Jutri popoludrie [ bosta odprti v Oorfci lekarni Oironcoli-KBrner. V teh dveti lekarnah bo tudi po-nočna stožba v času od 14. do 21. t. m. Listnica uredetltva: O. dop. v H. O. Pride v »Pr.« — Prosimo nekatere gg. dopisnike Se mato potrpljenja. Pride vse na vrsto. ^p^vj^^^^^^^^^^^fc^rierikalnfp-^ečiiia. Seja V nižjeavsirijskem deželnem zboru f nameravajo doseči neinškorad-ijfcdni poslanci zakon, ki bi preprečil majorizacijo občinskih volaJčev~>*Maalfaiira38i od sfea* ni volikev, ki ne bivalo v občini pa'' imajo v njej kak kos zoml-le ter vjoliino pravico. V zgornjeavstrijskem deželnem zboru- sozačeli napredni poslanci z obstruk-cijo proti reformi občinskega Teda, kat& Predpust 1912! »•*!•• («*vet>t«) <*»!•) dobro in znani tvrdfci eel# ceno pri mm i ihtm v m jtovlrl (i«fil»l) delte *a 1*** *»*• obilic« f* f»f»rH». ju«. il»»tt(;n, h^/mi »ttag« m »teU «*¦». IWn*Il* ViliaftUlift: fcm*. VuJ»«'. raja, ri«n, platiM. jj»Wj »Y*•. fNMpi HM*- IW. Pcvtko draitvo »Upa« v Plavali ima svoj občni zbor v nedeljo dne »14.,t. m. ob 2, url pop. v druStvenem prostoru pa običajnem vsporedu. V slučaju nesklepčnosti se vrši drug občni zbor eno uro kasneje ob vsaki vdeležbu Društvo »Naprej« v Dornbergv priredi svojim udom in vabljenim gostom plesni venček dne 21. 1. t. I. Pri plesu svara oddelek sokoiske godbe iz Prva-čitte. Začetek ob 3. uri popoldne. K udeležb; vabi odbor. rrimiMMii ft jispitiiski mt* Trgovsko in obrtno društvo naznanja. da bo tmjlo svoj redni občni zbor dne 24. i. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Hotela ^ pri zlatem jelenu«. Odbor, Ktotarskt tečal v Vipavi. — Kmetijska šola na Grmu priredi v poadeijek dne 5- in terek dj?e 6 februarja v Vipavi dvodnevni | kleftarski tečaj.. Predavalo se bo o sestav; j vitta in njenem siplivu na dobroto vina. O | umnem kktarjeniu. pretakanju, čiščenju in f filtriranju vina. O ravnanju z vinsko po-| sodo. O boleznih vina in zdravljenju po-[ kvarjenega vina. Pouk bode teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi vajami v kleti. Kdcr se žeTi tečaja udeležiti, naj se f priglasi po dopisnici da 27. januarja pri ravnateljstvu kmetijske šele na Grmu pri | Novemmestu (pošta Kastdija). Pristop Praktičnim demonstracijam se bode devo-, t" i©, omejen čara številu ade!2žencev. Bonska kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »D^iica« v Go- I ricl uljudno vabi gg. odbornike k edboro-j vi seji, ki se bo vršila dne 16. t. m. ob S | uri zvečer v društvenih prostorja. Politični pregled. Imenovanja v gosposko zbornico. — I Ta Lnenovasja se izvršijo v kratkem. Med [tahdidati sta tudi senatni predsednik Pk>j ppLŠukije. Na Kitajskem. — Premirje poteče 15. 11- m. Republikanske čete. začno po tem I času prodirati proti Pekjngu, ako se dina-istiia dotlč ne odpove. 11. t:V«i. se je zavlekla od dveh popoldne do 9l/>> zjutraj drugega dne. Ruska akcija v Perziji. — Dva peš-•poika z baterijami odpotujeta v. sprem-$tvo; bivšega šaha v Teheran. Rusija' zahteva od^Perzije odškodnine 200 milijonov riibljev. • :% Državnozborske volitve na Nemškem. — Za včeraj'šn}e volitve v nemških državni'zbor je izdal ppHcijski, rivnatelj Jagov v Berolinu jako stroge odredbe. Pripravljena je bila vsa berolinska garni-zija. Že 7 let rii! asistiralo vojaštvo pri no"~ benib voiftvah. Danes ponoči j3. bilo znanih 175 volil* nih' rezultatov. Konečno izvoljenih je bilo 100 poslancev: namreč 2 konservativca, 1 pristaš državne stranKe, 1 gospodarske zveze, 4S centruma, 1 Poljak, 1 narodni liberalec, 1 kinetske zveze, 43 socijalistov, 1* i Alžačan, 1 Danec. 75 je ožjih volitev. Udeleženih je med drugimi: 13 konservativcev, 14 centru-ma, 3 Poljaki, 33 narodnih liberalcev, 20 ljudske stranke, 50 socijalistov. 2 Velfa, Atentat na holandskega kral|a. •¦ h Rstterdama poročajo, da so prijeli pred dvorom v Haagu nekega bivšega mornariškega uslužbenca, ki J2 nagovarja! nekega policijskega uradnika na atentat trn dvoru. Obstrukclja v gallftkem deželnem zboru. — V seji 11. t, m. so Rusini začeli s hrupno obstrukcijo, razbijali, kričali in igrali so na razne Inštrumente. Vendar J« poljska večina, ki se je /brala okoli predsedstva, delala, poslanci so šli le takrat na svoje sedeže, kadar se Je vršilo glasovanje. Tako je poljska veČina rešila in sprejela ob velikanskem hrupu In protestu rutinskih poslancev nič manj nego 4« v!aJ?tih predle«. Ko Je bila seja zaključena je naznanil marša) Buden i. da se pri-IiRjttja skliče pismenim potom. Rusitiski poslanci so izjavili, da se ne udeleže od-sekavih sej ter so korporativno in demonstrativno zapustili deželno zbornico. veartl. Velika nesreča na morfu. — V Čr- »§]L** se, je potopil parobrod »Rus*. Tako poročajo iz Bukarešta. Utonil^-bi bito otoli 170 oseb. '¦¦,'' -^ Kažnenec skočil iz vlaka. — Cedo-mila Lekoviča iz Obrenovca. v Srbiji, 24 let starega," so peljali po železrki v Veliko Gorico. Blizu železmgfce-postaje v Odri je prosil Lekovič svojega spremljevalca; naj ga pusti na strain. Ker ga dolgo- časa ni bilo iz stranišča, je spremljevalec odprl vrata. Proston je bil prazen. Lekovič je skočil skozi okno ter se ubil. ¦ Sreča črnogorskega prestolonaslednika. - k Budimpešte poročajo, da je črnogorski prestolonaslednik Danilo, ki se knahajav Mohte Carlu ter tam pridmo igra, že" dvakrat banko razbil ter dobil svoto 700XK)0 mark, katere je takoj poslal svojemu očetu, črnogorskemu. kralju. Odvetnik pobegnil. — Pobegnil ie jz jBerolirra odvetnik'Heili^d,, Najprvo se Je ¦sofTtof da se je utopil v Jezeru Gmtie-waJdt ker so tam dobili obleko njegovo, ali sedaj mislijo, da je pustil tam nalašč obleko, da bi ga ne zasledovali na begu v Ameriko. Baje Je mnogo poneveril. Volkovi med ovcami. — V kraju Ko» br&ka varoš v Bosni se Je priklatilo v ovčnjok Age Jakovljevlča več volkov, ki so skočili iir ovce ter Jih v par minutah raztrgali 45. Neka) o velikosti človeškega telesa. - #nan Je pojav, da se nam zdi, da s:* otroci po daljši bolezni večji; trdijo, da se opaža, da so ljudje po dovršeni vojni dolžnosti kraiši. Manj znano Je, da je telesna velikost človeka v vsakem času dneva različna. Zjutraj po normalnem počitku Je človek največji. Potem se visokost znižava ter neha znlžavanje po 6 urah, potem .ostane velikost taka do večera. Poprečno znaša redukcija 1 do 2 cm, Aku se po kosilu spi, se dolžina telesa zopet pribl-ža zjiitrujšnjl. Oni, ki težko delaj. ali nosijo bremenu, zgubijo več telesne dolžine, celo do 6 cm. Fiziološko tolma-čcnjp.ich pojavov le različno. Vojns med Turčije in Italijo. Nove čete za TrlpoHs. Te dni se odpelje iz Neaplja &opei 30.000 mož v Tripolis. Drugi teden jih po-š iei:^ Še 20.000. Te pošiljatve pričajo, da ne b:> Še kmalu kenca vojne. Iloms. Iz Carigrada poročajo, da so hoteli 6. t. m. Italijani iz Homsa navaliti na sovražnika, ali 1 km izven Homsa so naleteli na tak odpor, da so se morali hitro umakniti ter so imeli baje precejšnje izgube. V Rdečem morju, . Sedem turških topničark in .dna jahta z orožjem hi četami napolnjene so hotele priti do Cirenaike. Ali 3 italijanske vojne ladje so jih zajele tet razbile. 3CoLDiUHIMRMVCU mm sinila ^,r,,T„"t;.«,m?,m TKitehilo obleko in koMuma po nnjii .voffcf modi .?u4ipthn DregntU^, uHca CnRorn)n ftt, <>, HI. md Sob9 s T. natlHtr Arnetlm vhodom »v odda v najem (JIUMIIII »uči AngtoHn* fttev. K, za od kron 2 do kron - - 15 kilo - - Titt za ime imes«). Žima, volna, bombnžaste in volnene odeje, potrebno perilo, zgolo»!jene nSdrOCC ^ initC« krasne ženske in možne obleko dobi se ua;eeueje pri znani tvrdici Ivastit i KuriRii* GORICA a ulica šteo. It inV goročaev obleke izdeh^e • po najnov^§em'kro3«i seveda tiidi po . . . nizkPčeni Robes GOLICA. Novosti za plesae in poročne obleke - dobe samo pri tvrdkt GORICA. Vsled preselitve iz Gorice, proda se prostovoljno pod zelo ugodnimi pogoji kompleks z dveml hišami in obsežnim vrtom in sicer v sredini mesta Gorico, Hifti se obreelujetl po 7%, Natančneje podatke daje upravnlitvo tega linta, Novice pozor! Vsaka gospodična novica, ki nofie :zaoHluti zu drugimi glede lepe bale l(oprnve) in lepih uovomodtiih oblek naj so potrudi »pri. nakupu v» Trgovifel dom; tu si bode iibrnla prav zagotov^ povoljno vse predmete kakor obleke, posteljnino, perilo, žitno, volno, Češko perje ild. Novice pri večjem nakupu dobijo prav lepo uagravo v svili ali pa volni. Za obilen obisk se priporočava PREGRAD & ČERNETIČ Na novo preurejen LOKAL za trgovino ali obrt se za nizko ceno takoj odda v Kapucinski ulici št. 2. Pojasnila daje Goriška ljudska posojilnica. št. «i | RAZPIS. ', f Mestna obtina ljubljanska razpisuje javno zakup obrrouanja suojega hotela „Iii)o!i** in „Buffet-bflrakeu J u hatermanouem dreuoredu aa dobo treh, let, to je od t. snšca 1812 do iS. februarja wi&. ' J '....- Podlaga razpisu so pogoji, kateri so na razpolago re'lektmtom vsak' dan.ob uradnih, urah v m«Btnem gospodarskem uradu. Ponudbe morajo biti kolkovane, ia sicer vsaka pula s kolkom eno krone; i'/, p<>n)Kll>«v bodi razvidna starost reflektantova,, rodbinske razmere, pristo|nost, sodna in policijska neoMu- doževnnost, telesna sposobnost, dosedanje opravilo in strokovno znanje hotelske ter goatUni« bodi razvidna starost ref!ektantova,j deževnnost, t«* carske obrti. ..... V ponudbi bodi izrecno poudarjeno, da so roftektantu znani prej omenjeni pogoji in dns se z njimi strinja, ter bodi v njej navedena ponudena zakupnina s številknmMn besedami. / .¦;<¦; Ponudbi je priložiti vadij v znesku en tisoč (10 u> Icron, bodisi v gotovini, ali pupijarn* varnih prednostih papirjih. ¦ , .. , . '•... , ,, '¦;'¦">: >' 'Vlagati je ponudbe v zaprtih piwnih p$ p*)wP|Bda|vtj me*tdega Tuagistrata ° :-u'-' Hal! /Ponudba za Tivoli". Na nepopolne ponudbe med ponudniki. Mestni proste izbere 1912 ne bode Oiiralo ?n si pridržuje magistrat v dne 8. januarja .19 ;& ' Ža oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane c. kr. deželne vladeisveiaik: L*icli*tt 1. r. ostni magistrat pi-Avioti ' Ljubljani začasno postavljenr 6083 Emulzija trskinega mmti olja dietetičen pripomoček izvrstnega okusa, jako priporočljivo za slabotne ose!»eT rakitfcne, škrofulozne in v rasti zaostale otroke. 1 steklenica stane K 1*50, VAŽNO: Emulzija se pripravlja vsak teden svežo iz pristnega in svežega trskinega olja ftistno trskino olje ravnokar dospelo 1 steklenica K 1—. Trskino železnato olje 1 steklenica K 120. Z«(H«jiiavcGradiSčanske. V Gorici, Korminu, Gradišča, Romansu, Ajela, Campolongo, R nkah, Tržiču, ,^>)w.v u«petf Bonboni io Jaka lahka zaažitni in okusni. v /Cuv<>ji'fci m po aO aH 40 vin., iluze po H» vin; lh,Ui\\ h. v lekarnah |>rj ti, (Jii.it««fol»«j. «. kr tlvoini «h>(xtvitclj. J.. (i>i»liieh, O E FoBtoi)i,4JiiK|U'ro »Ki»«t»'i A. 'Ie:(itrt>n>o|i. v nttnKiilnici A.' Mn^zoli, v Iffkatttah: j Jurij Hi»s v Vipavi, !», Karnuhoii v Ajclii in liaks ' K':wwfi' v Ajdiivfiiftni. 9@@@#i^%iMi^iii@a@i^i^ Hova trgovini z žele^nino • t Pinter & Lsenard « ©oficf ^ Ras tel ju šh ?. Velika zaloga traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. E4iia lastaa izdelovaloica telo-vaiaia drogov f 6orici. 'Cene zir-rn«rpostrežba solidna, prijazna in domača. -^| Ceni občs ;tvu se toplo psiporočata Pinter ft Leaard &l«M^M^MyL^ ¦m 1 1 1 1 ,Ld1in in dečkom, ki so ner- md vozni in nežne uarave. ^m Trstiao Jetrbff olje se železnim Jedeeeai. S tem oljm ^ ozdravijo v kratkem Camt z gotovostjo M vse kostne bolezni, ftezsi otoki, goi89,LmaIoknrnost itd. itd. H -..... Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. --------^------•• . I OPOMBA. OUe. katerega aareeam direktno te farvetife. Preišče se tečno v mojem kem. laboratorija, ¦ predao se napolnilo steklenice. Zato umoma Jamčiti *vo1in «. odjemalcem glede Cistote ia ¦ = stan» saesoBMSti xa idrarljcnje. ===== . JfJ 1 CrlstoffolsUijoiva pijača Is kine in ialaza. NajboljSi pripomoček f rt xir&T{je8ja s trškim oljem. — Ena steklenica stene 1 krono 60 vinarjev.. = »Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadsjoSmi po^Ii. — ¦¦ Vloge na knjižice obrestuje po 4V|„ vloge f tekočsm W I računu po dogovoru, - - Betom« gi»TOfC8 k 8,ooo4K».--- Centrala » Ljisliijani. - ««««1 »tu* m mm.- PODRUŽNICE i Ceije, Celovec. Gorica, Sarajevo, Split, Trst ¦<-'¦¦-,•: -^___ 09