SO. tftevifka«	MA5?S30ft, dnt 30. aprila 1925«	59. letnik«
Veliki župan in oblastna
samouprava.
V	zadnji številki je »Slovenski Gospodar« podal resnično sliko o oblastni samoupravi, o njenem bistvu, njeni pristojnosti in njenem obsegu. S tem je popravil ono krivo sliko, ki jo hočejo slovenski centralisti: samostalni demokrati in samostojni kmetijci, slovenskemu ljudstvu postaviti pred oči, da bi ga zamamili ter mu onemogočili pogled v bistvo zakona o oblastni samoupravi. Namera demokratov in samostojnežev je razložljiva in razumljiva. Ti dve stranki sta hoteli vse trdote in grenkobe centralizma, ki sta ga slovenskemu ljudstvu naprtili, olajšati in oslajšati s takozvanimi širokimi samoupravami, ki jih bo ljudstvo uživalo po okrajih in pokrajinah. Zakon o oblastni (pokrajinski) samoupravi pa ne pomenja nobenega olajšanja in oslajšanja centralizma, marveč potrjuje in povečuje njegove trdote in grenkobe, ker v istini ljudstvu ne nudi nobene resnične in učinkovite samouprave.
To smo v zadnji številki našega lista nepobitno dokazali.
Da bo našim čitateljem še bolj jasna vsa zveličanost tistega sredstva, ki bi naj slovensko ljudstvo sprijaznilo s centralizmom in s centralisti, to je oblastne samouprave, bomo danes podrobnejše razpravljali o razmerju velikega župana do oblastne samouprave.
To razmerje je določeno v raznih paragrafih (členih) zakonov o obči upravi ter o oblastni in srezki samoupravi. Bilo bi preveč suhoparno in za čitatelje utrudljivo, ako bi «o člene posamezno navedli in raztolmačili. Smatramo za boljše in primernejše, da navedemo govor, ki ga je o tej stvari imel poslanec dr. H o h n j e c na seji zakonodav-nega odbora dne 7. marca 1. 1922.
V	svojem govoru je dr. Hohnjec to razmerje iako-le pojasnil: »Veliki župan, ki ga vidovdanska ustava opredeljuje kot vrhovnega starešino obče državne uprave v oblasti je po členu 3. tega zakonskega predloga o obči samoupravi osebno odgovoren za vršenje poslov.
Pa komu je ta veliki župan odgovoren za svoje poslovanje? Odgovoren je samo ministru, ne pa narodu, ki prebiva v tisti oblasti. Veliki župan ni odvisen od ljudstva, ki stanuje v oblasti m ki pošlje svoje zastopnike v oblastno sikupščino. Pri postavljanju velikega župana ljudstvo v pokrajini nima pravice, da po svojih zastopnikih izreče svoje mnenje in svoje zahteve. Nima pravice terno-predloga, twii nasveta ne. Ljudstvo se ne vpraša, ker nima ničesar
govoriti. Velikega župana postavlja minister notranjih zadev, odnosno ministrski svet po njegovem predlogu. Lepa samouprava! Kakor se pri postavljanju velikega župana ne jemlje v ozir ljudstvo in njegovo pravo, tako se tudi velikemu županu pri izvrševanju poslov ni treba ozirati na pokrajinsko skupščino kot predstavništvo naroda. V to, kako se vrši državna administracija (uprava) v pokrajini, se pokrajinsko ljudsko zastopstvo ne sme niti mešati Vladni načrt (sedanji zakon) priporoča velikemu županu, da v važnejših stvareh lokalnega (krajevnega) značaja zasliši pokrajinski odbor ali zahteva njegovo mišljenje. Vladni za-konotvorci pa so pozabili velikemu županu naložiti dolžnost, da mora ne samo zaslišati, marveč tudi izpolniti opra vičene ljudske zahteve. Saj je vendar znano, kakšna so ušesa birokratov (prijateljev uradniške vlade) napram željam in zahtevam ljudstva. Pri enem ušesu noter, pri drugem ven, takšna je ljudska sodba. Torej vedno lepša ljudska samouprava, čimdalje se bo izvajala.
Ljudstvo, organizirano v samoupravno edinico, ne bo imelo nobene moči nad velikim županom, tem večja bo pa moč velikega župana nad pokrajinsko samoupravo.
Veliki župan poziva pokrajinsko skupščino v izredni saziv. Ima pravico govoriti na vsaki seji pokrajinske skupščine, kadar hoče. Pokrajinske naredbe, kojih predmet je že itak omejen, da se ne sme niti nanašati na vzdrževanje javnega miru in reda, javne varnosti in javne morale, proglaša ne predsednik skupščine, marveč veliki župan. Njegovi volji je prepuščeno, da jih ne proglasi, v katerem slučaju mora to prijaviti državnemu svetu. On podaljšuje stari budžet še za leto dni, ako skupščina v rednem sazivu ni rešila budžeta.
Na ta piedestal (stojalo) vzvišenosti nad ljudstvom v oblasti (pokrajini) in njegovo voljo stavi velikega župana vladni načrt, ki ga v členu 9. določa kot političnega predstavnika vlade.
Ker vlado tvorijo stranke, ki imajo politično vlast v državi v svojih rokah, bo veliki župan eksponent in emi-sar (pooblaščenec, poslanec) vladinih strank, ali boljše rečeno one stranke, kateri pripada, ker vsem štirim strankam, ki v tem času tvorijo vlado, ne more obenem pripadati noben človek.
Zgodilo se bo torej, da bo v mnogoteri pokrajini »vrhovni starešina« državne uprave in jerob nad ljudsko samoupravo kak človek, !:i pripada stranki, katera ima v do-tični pokrajini manjšino in celo minimalno manjšino, kar velja o demokratski stranki v slovenskih in hrvatskih krajih. Ali bo to dobro za konsolidacijo države in za zmanj-
šanje nezadovoljstva, o tem naj razmišljajo gospodje drča-vo- in zakonotvorci.
Treba je tudi opozoriti na ozko vez med strankarstvom in korupcijo. Gospodje iz vladinih strank na zunaj nastopajo kot bojevniki zoper korupcijo. Borijo pa se zoper njo z vidika strankarstva. To pomeni hudiča izganjati z belca-bubom. Dosedaj je iz območja državne uprave izbilo na dan veliko število korupcijskih afer. Ta broj se bo pomnožil, ako bodo organi lokalne državne uprave po določbi tega zakona osvobodeni vsake odgovornosti napram ljudstvu v okraju in v pokrajini«
Navedene besede poslanca dr. Hobnjeca so nam dokaz, kako se je Slovenska ljudska stranka vedno odločno in dosledno borila za idejo resnične avtonomije in istinske samouprave slovenskega ljudstva. Centralistične stranke, med njimi samostalna demokratska stranka in slovenski samostojni kmetijci so slovensko ljudstvo podvrgli jarmu, kojega trdost in težavo ne more olajšati ustanova takozva-nih oblastnih samouprav. V današnjem članku smo dokazali absolutistično stališče, ki ga zavzema po zakonih o obči upravi ter o oblastni samoupravi veliki župan proti ljudstvu v samoupravni oblasti. To je pravi in pravcati vladni absolutizem, to je samaUn samcata birokratična samovoljnost, o kakšni resnični ljudski samoupravi ni niti sence.	,
K položaju v Bolgariji.
V Bolgariji se že 14 dni udejstvuje najhujše nasilje. To je pravzaprav že višek nasilja, ki se je začelo 9. junija 1923, ko se je polastila oblasti sedanja bolgarska vlada. Prej je vladala v Bolgariji zemljoradniška stranka in njen voditelj Stambolijski je bil vladni predsednik. Pred vojno, pod vlado kralja Ferdinanda, nemškega rodu in nemškega mišljenja, je Stambolijski v najtežjih okolnostih začel organizirati kmetsko ljudstvo, a ko njegova organizacija še ni bila posebno močna, je on kot voditelj imel že toliko poguma, da je kralju odločno zaklical, da s protiljudsko politiko spravlja v nevarnost svojo glavo. Kralj se ta opomin ni zmenil ii» ko je po nasvetu svojih slabih svetovalcev in po svojem nemškem mišljenju med svetovno vojno stopil na stran Nemčije ter napovedal Srbiji vojno, je takoj vtaknit pogumnega Stambolijskega v ječo ter bi mu bil vzel tudi glavo, če bi ostala vojna sreča še dalje na strani Nemčije. Predno ga je zaprl, je Stambolijskiju še pri-
LISTEK.
Zgodbe napoleonskega vojaka.
f Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil AL B.
(5. nadaljevanje.
Ko pa sem šel po pekovski ulici, sem pred gimnazijo slišal boben mestnega narednika Hermantjeja in ga videl obdanega z veliko množico. Tudi jaz hitim tja, da bi slišal razglas, in pridem prav, ko je začel govoriti
Oznanil je, da bo vsled sklepa senata od 3. tega meneča petnajstega nabor novincev.
Tisti dan je bilo osmega, tostalo je torej še sedem dni. To me je po trlo popolnoma.
Vsa množica se je v gluhem molčanju razšla na desno in levo. Zelo žalosten sem prišel domov in rekel gospodu Guldenu:
»Prihodnji četrtek je nabor.«
»Ni mogoče!« je rekel. »Kar nič ne odlašajo.....
mudi se jim.«
Lahko si je misliti, kako žalosten sem bil ta in naslednje dni. Nikjer nisem imel več miru. Neprestano sem mislil, da sem nekje v tujini na begu. Zdelo se mi je, da bežim v gozdove ,orožniki pa za mano, kričeč: »Držite ga! Držite gal« Potem sem si zopet predstavljal obupanost Katarine, tete Marjete in gospoda Guldena. Včasih se mi je zdelo, da marširam v krdelu drugih nesrečnikov. Kričali so nad nami: »Naprej! . . . Nizko bajonet!«, med tem ko so topovske krogle kosile cele vrste. Slišal sem topovske krogle vršeti in puškine žvižgati — skratka, bil sem usmiljenja vreden.
»Pomiri se, Jože«, je rekel gospod Gulden, »ne muči tako sam sebe. Pomisli vendar, da jih pri naboru ne bode niti deset, ki bi mogli navesti tako tehtnih razlogov za Oprostitev, kakor ti. Zdravnik bi moral biti slep, ako bi te vzel. Razen tega bom govoril z mestnim načelnikom . . . Le potrpi torej!«
A te blagohotne besede me niso mogle pomiriti.
Ves teden sem na ta način prebil v smrtnem strahu, to ho je prišel četrtek, dan nabora, sem bil tako bled, tako
shujšan in izpremenjen, da so me starši drugih novincev zaradi svojih sinov nekako zavidali zaradi moje vnanjosti. »Temu kaže dobro«, so govorili med sabo . . . »Padel bi, ko bi le kdo pihnil vanj . . Nekateri ljudje imajo res srečo!«
VI.
Petnajstega januarja 1813, med naborom, bi bil moral kdo videti pfalzburško mestno hišo. Dandanes že ni malenkost, ako kdo pri žrebanju izgubi in mora zapustiti starše, prijatelje, domači kraj, hišo in polja ter se, Bog vedi kje, učiti: »Ena . . . dve! Ena . . . dve! Stoj! ... V desno glej ... v levo glej! ... Za puško!« . . . in tako dalje. Da, to je že nekaj, a človek pride vsaj nazaj! S precejšno gotovostjo človek lahko reče: »Čez sedem let bom zopet videl domači kraj, starše, morda tudi svojo izvoljenko . . . Lahko bom rekel, da sem videl kaj sveta, in imel bom celo pravico, prositi za službo gozdarskega pomočnika ali orožnika!« To tolaži pametnega človeka. Ako pa je bil takrat kdo tako nesrečen, da je izgubil pri žrebanju, bilo je vse pri kraju. Od sto večkrat niti eden ni prišel nazaj: človek si skoro ni mogel misliti, da se mora ločiti za večno.
Tisti dan so morali torej najprej žrebati mladeniči iz Harberga, Garburga in Vier-Wtndena, potem Pfalzburžani in nazadnje tisti iz'Weschheima in Mittelbronna.
Jaz sem bil zgodaj na nogah ter sem opazoval vse te ljudi, ki so šli mimo: fante v jopah, starce v kratkih suknjičih in volnenih kapah, obžalovanja vredne matere v volnenih krilih — vsi so imeli upognjeni hrbet, vpal obraz in palico ali dežnik pod pazduho. Podprefekt iz Saarburga s srebrnotkanim ovratnikom in njegov tajnik, ki sta se bila prejšnji dan nastanila pri »rdečem volu«, sta tudi gledala skozi okno.
Proti osmi uri je gospod Gulden zajtrkoval in sedel k delu. Jaz nisem prijel za delo in gledal še vedno, ko sta župan Parmentje in njegov pristav prišla po podprefekta.
Žrebanje se je pričelo ob devetih. Kmalu nato je bilo slišati na cesti klarinet godca Karla in gosli dolgega Andreja. Igrala sta švedsko koračnico. Ob zvokih te pesmi je na tisoče siromakov za Vedno zapustilo staro Alzacijo. Izžrebanci so plesali, držali drug drugega pod pazduho, kričali, da so žvenketala okna, bili s pestmi ob tla in vihteli klobuke: delali so se vesele, a so imeli smrt v srcu — tako je skoro vedno. In dolgi Andrej, suh in rumen kot pušpanov les,, je bil s svojim debelušastim, okjogloličrdm
tovarišem podoben tistim ljudem, ki koga spremljajo na pokopališče in pri tem govore o vsakdanjih stvareh.
Godba in vpitje me je delalo žalostnega.
Ravno sem bil oblekel dolgo suknjo in si nadel ka-storček, ko sta vstopili teta Marjeta in Katarina.
»Dobro jutro, gospod Gulden!« sta rekli. »Prišli sva k žrebanju.«
Takoj sem opazil, da je Katarina mnogo jokala: oči je imela čisto rdeče. Takoj mi je stekla nasproti, teta pa je hodila okrog mene.
Gospod Gulden jo vpraša:
»Menda bo kmalu čas za mestne?«
»Da, gospod Gulden«, odgovori Katarina s slabim glasom. »Harberžani so že opravili.«
»Tako, tako . . . No, Jože, čas bo, da greš«, pravi. »In ne skrbi preveč ... ni se ti treba bati. Žrebanje je sedaj samo še zaradi lepšega. Že dolgo časa nihče ne zadene, in ako zadene, ga primejo dve ali tri leta pozneje: številke so vse slabe. Kadar se sestane komisija, bomo videli, kaj se da narediti. Dandanašnji ie žrebanje nekako zadoščenje, katero dajejo ljudem ... a vsak izgubi«
»To nič ne de«, je rekla teta Marjeta, »Jože bo dobi!.«
»Bomo videli«, je odgovoril gospod Gulden; »vse j« mogoče.«
Potem smo odšli s Katarino in teto na veliki trg, kjer se je gnetla množica. V vseh prodajalnah so se izžrebanci prerivali okrog miz, kjer so kupovali trakove. Videl sem nekatere, ki so jokali, zraven pa peli, kot bi noreli. Po gostilnah so se drugi objemali med vzdihi in solzami, peli pa so venomer. Iz okolice so prišle tudi godbe ter z groznim vreščanjem godle vsaka svojo melodijo vsenavskriž.
Katarina se me je bila oklenila pod pazduho. Teta Marjeta je šla za nama
Že oddaleč sem zapazil nasproti stražnice krošnjarja Pinakla, ki je bil svojo culo razstavil na majhni mizi Zraven je stal dolg drog, na njem je bilo obešenih polno trakov, ki jih je prodajal novincem.
Skušal sem, da bi šel hitro mimo njega, on pa je zav» pil nad mano:
»He, šepec, počakaj vendar . . . počakaj! Sem pojdi . . . lep trak sem shranil zate! . . . Saj potrebuješ lepega, takega za tiste, ki dobe!«
Pri tem je veliko, črno pentljo vihtel nad glavo. Jas sem nehote prebledel. Ko pa smo šli po stopnicah mestne hiše, je prišel dol eden od nabornikov: bil je Klipsel, ko
Stran 2.
SLOVENSKI GOSPODAR.
30. aprila 192,i.
govarjal, naj se rajši uda, kmetski voditelj pa je odvrnil: »Storite kar hočete, moja glava pa le trdnejša stoji kot Vaša.«
Ob koncu svetovne vojne je bil Stambolijski mož položaja in nove Bolgarije. Kralj Ferdinand se je moral umakniti v Nemčijo, prestol je pa zasedel njegov sin Boris, četudi bi bil Stambolijski prav lahko proglasil republiko. Z ministri nekdanje Ferdinandove vlade je zeamljoradniška vlada postopala odločno, a pri tem se je vse reševalo javno in vsako usodo je zapečatilo red- \ no sodišče. Stambolijskijeva vladna politika, izšla iz kmetov in namenjena za kmete, je bila v marsičem res j pretrda za meščane, da pa tudi v tem ni šla predaleč, je najboljše razvidno iz tega, da so privrženci prejšnjih režimov snovali in kovali zaroto ter jo končno tudi izvedli na najokriutnejši način. Oblasti so se polastili s lemi da so zemljoradniške voditelje in samega Stambolijskega divjaško umorili, svoje pristaše oborožili, široke ljudske sloje pa postavili izven zakona.
Od dneva do dneva sedanje bolgarske vlade je bilo hujše. Vsled ogromnih izdatkov za vladne pristaše na upravnih mestih in pod orožjem so strahovito narasli lavki, da je bilo prav kmalu davčno breme na vsakega prebivalca zvišano za 800 levov, narastla je draginja. l>ržavljani, ki niso bili zapisani v vladni stranki, so se ]>a prav kmalu znašli brez vseh pravic in poleg ogromnih bremen še vedno v posesti in življenju ogroženi od iazdivjanih vladnih pristašev. Nasilje rodi nasilje in tako so se tudi delavski in kmetski sloji lotili nasilnih i sredstev, katerih se poslužujeta vlada in njeni pristaši.
Ob znanih atentatih v Sofiji je bolgarska vlada takoj razširila vesti, da je to vse skupaj delo tuje agitacije, in sicer na eni strani od boljševikov, na drugi strani pa držav, ki dajejo zavetje preganjanim pristašem zemljoradniške stranke. S temi vestmi je hotela bolgarska vlada prikriti najprej prave vzroke nemirov in atentatov, potem pa opravičiti započeto ubijanje in zatiranje vseh svojih nasprotnikov, žrtve atentata v sofijski cerkvi sv. Nedelje še niso bile pokopane, ko so vladni pristaši že poklali in postreljali par sto zemljoradni-kov in delavskih agitatorjev. V enem dnevu so bile že vse ječe prenapolnjene in na tisoče jetnikov so stlačili v, kasarne. Za nove jetnike pa so začeli delati prostor s tem, da so ponoči sto in stotere pomorili. Sodišča s tem nimajo posla, življenje in smrt je v rokah oficirjev in oboroženih vladnih pristašev, ki so se stekli skupaj od vseh vetrov za krvni ško delo. V oboroženi vladni službi so ljudje, ki ne poznajo nobenega zakona in nobenega -človečanskega čuta. kar se vidi najboljše v tem, da so ogrožali celo vdove umorjenih zemljoradniških voditeljev. Po mestih se često ponoči čuje močno streljanje. Ljudje so najprej mislili, da so kaki novi nemiri, sedaj pa že vedo, da vladni ljudje pobijajo svoje vjete nasprotnike,
BBBBBBBBB&BBitsaBBBiaBiiBB&BBBBmii
Mens sana in corpore sano — želi vsaka pametna mati svoji deci. l)a to dosežete, «pijte dnevno po eno čašo \ Radenske zdravilne vode. Uvažujte iznenadljivo ana- j lizo; vprašajte Vašega lekarnarja.
»bbbbb«»e»bbbhfflakisbbb»®fflsi!roisbbw
iceai vsake gosoodloje je Zla-torcg tersentifiavo milo!
Z vestmi o boljševiški in drugovrstni tuji prevratni agitaciji zasleduje bolgarska vlada tudi ta cilj, da bi ji mednarodna konferenca dovolila zvišali vojsko. Mnogo se govori, da je ta cilj tudi dosegla, to je pa gotovo, da so Angleži pravilno označili povode krvavih bolgarskih dogodkov in da londonski listi tudi ugotavl jajo ter dokazujejo, kako so bolgarski vladni agenti tudi ponarejali rusko-sovjetske prevratne pozive. Po angleški sodbi ni treba nobene tuje agitacije in pomoči za obupne čine v deželi, kjer že par let vlada najhujše nasilje.
Bolgarska vlada dolži in obtožuje tudi našo državo, češ, da imajo pri nas bolgarski zemljoradniški begunci posebno podporo, ko nočejo domov, četudi jim je ponujeno pomiloščenje in popolna svoboda, in da se naša vojska s posebnimi nameni zbira in utrjuje ob bolgarski meji. Naša vlada je odločno zavrnila krivične bolgarske obdolžitve, zavrniti pa ne more v drugem oziru sokrivde nam nesrečno usodo bolgarskega naroda. V Beogradu so popolnoma prezrli in zamudili za sporazumevanje tako ugodno dobo pokojnega Stambolijskega, ki bi bil pripravljen toliko žrtvovati za dobre in prisrčne odnošaje s sosedom in bratom. Še-le potem, ko so Stambolijskega zarotniki že umorili, so se v Beogradu spomnili, kaj je zamujeno. Ob odločnem protestu ogromne večine srbske javnosti so koncem lanskega leta celo Cankova, sedanjega bolgarskega vladnega predsednika sprejeli v Beogradu in mnoga znamenja še danes razodevajo, protiljudske zveze in nakane med oblastniki v Beogradu, Sofiji in Bukarešti.
Naša živinoreja in marija-dvorska pasma.
Z našo marijadvorsko pasmo nismo nič kaj za- j dovoljni. Prav na gosto se slišijo od kmetov-živinorej-cev sledeči glasovi, o katerih resničnosti sem prepričali tudi sam: Tiste velike, vun moleče kosti, na katere se težko spravi meso, nam ne dopadejo, ker nam ne dajo zaželjenega haska. Kako neki, da smo ravno mi slovenski Goričani (levi breg, mariborski okraj) obsojeni, da
moramo imeti te suhače v naših hlevih, ko bi nam veliko bolj dopadia in koristila velika pincgavska pasma.
Živina te pasme po naših prejšnjih izkušnjah veliko boljše izkorišča krmo, se lažje debeli, krave s® dobre molznice in voli te pasme imajo to dobro lastnost, da so dovolj močni za vprego, posebno pa, da ake vsled trajne vožnje tudi shujšajo, se potem, ako se jih pusti nekaj časa samo počivati, brez krme takoj zopet popravijo. Posebno lahko se opitajo, kar je največje važ nosti. Pri naših sedanjih mari jadvoreih pa je ravno nasprotno. Pravi križ je za kmeta, ako mu je treba prodati stare vole te pasme, katere v naših razmerah skoro ni mogoče odebeliti ali opilati. Zadnji čas gre z našo živinorejo celo narobe. Licencirajo se samo biki marija-dvorske pasme in če je še taka pokveka, samo da je le bel. Druge pasme plemenjak, če je ravno krasna žival, se ne licencira. Zakaj pa v ptujskem okraju licencirajo kar štirih pasem bike. Tam je torej dovoljeno, tukaj pa ne!
Zelo nam primanjkuje lepih plemenskih bikov! In zakaj? — Posestniki, ki bi lahko vzdrževali bike, pravijo: Saj bi ga rad imel, ko bi oblast ne silila s temi dolgonožci-suhači. Povejte nam: ali je to napredek v naši živinoreji, če moramo naše plemenske krave pripuščati k takim pokvekam? Dolgo se nam že vsiljuje ta pasma in kakšen je uspeh. Poglejmo v hleve in na sejme! še ena tretjina ni bele pasme! In mesar, če kupuje, gleda na debelost in ne gleda na barvo, posebno ne na belo, temveč plača po teži. Vsaka goveda se na vse-zadtije gotovo poje, če je zdrava. Na predzadnjem sejmu v Mariboru se je nakupovalo vole za pivovarno Gotz, kjer jili opitajo, a niti enega belega vola niso hoteli kupiti, ker dobro vedo, da se marijadvorski voli najtežje okrmijo. V tem oziru je še celo montafonska pasma boljša, za katero nam je tudi žal, da se nam je ne dopusti.
Prosimo torej merodajne oblasti, da se licencirajo biki tudi drugih pasem in naj se bolj gleda na lepoto telesa kot na belo barvo in naj se v komisijo ali odbor pozove več uglednih živinorejcev iz dežele, predvsem naše župane. — Kmet-živinorejec iz Slov. goric.
; * -0.5
Glavobol kvari veselje za življenj«?
Hitro
in sigurno pomagajo
Aspirin-
tabiele ^Ba^sk
Pazite d« modro-belo rdeSe počatne znarokt».
vač. Pravkar je bil potegnil številko osem in kričal že od-daleč:
»Sem daj črni trak, Pinakel, naj stane, kar hoče!«
Obraz mu je bil mračen in izpremenjen, vendar se je smejal. Njegov bratec Žan je jokaje tekel za njim in klical:
»Ne, Jakob, ne črnega traka!«
Pinakel pa je že pritrjeval pentljo kovaču na klobuk in rekel:
»Tako je prav! Vsi smo kakor mrtvi in moramo žalovati vsak za seboj!«
In besno je kričal: »Živio cesar!«
Rajši sem videl trak na njegovem klobuku, nego na mojem, in hitro sem se izgubil v množici, da bi ušel Pi-¿naklu.
Z velikim trudom smo prišli v mestno hišo in gor po starih, hrastovih stopnicah, po katerih so hodili ljudje neprestano gor in dot kakor v mravljišču. Zgoraj v veliki dvorani je hodil semintja orožnik Kelc, ter delal red, kolikor se je dalo. Zraven v posvetovalnici, kjer je naslikana pravičnost z zavezanimi očmi, je bilo slišati klicanje številk. Zdajinzdaj je prišel ven nabornik z rdečim obrazom, vtaknil številko za čepico ter s povešeno glavo šel skozi množico kot besen bik, ki ne vidi več dobro in bi si rad roge polomil ob steni. Drugi so šli mimo smrtnobledi. Okna mestnega doma so bila odprta, zunaj pa je bilo slišati sviranje šestih godb naenkrat: bilo je grozno.
Prijel sem Katarino za roko in počasi smo skozi množico prišli v dvorano, kjer so podprefekt, župan in tajniki z odra na glas klicali številke, kakor se čita razsodba, kajti vse te številke so bile prave smrtne obsodbe.
Dolgo smo čakali.
Ko so slednjič zaklicali moje ime, nisem imel v žilah skoro niti kapljice krvi.
Omamljen sem stopil naprej, vtaknil roko v žaro in potegnil številko.
»Številka sedemnajst!« je zaklical podprefekt.
Brez besede sem odšel. Katarina in teta sta šli za mano. Šli smo dol na trg, in ko sem začutil sveži zrak, sem se spomnil, da sem potegnil številko sedemnajst.
Teta Marjeta je bila videti prepadena.
»Saj sem ti vendar nekaj vtaknila v žep«, je rekla. »A ta lopov Pinakel te je očaral.«
V tem je iz zadnjega žepa moje suknje izvlekla konec iraka. Meni so debele potne kaplje tekle po čelu, Katarina
je bila silno bleda, in tako smo se vrnili k gospodu Gul-denu.
»Katero številko imaš?« me je vprašal naglo.
»Sedemnajst!« je rekla teta, sedla in roke položila na kolena.
Za hip je bil gospod Gulden videti osupel, potem pa je rekel:
»Ena je taka kakor druga . . . vse bo moralo v vojno . . . vrste se morajo izpolniti. Za Jožeta to ni nič posebnega. Obiskal bom gospoda župana in mestnega načelnika .. . Ne, da bi ju nalagal, marveč da ju opozorim, da je Jože hrom — vse mesto ve to, a v naglici se lahko prezre. Zato bom govoril z njima. Zato nič ne skrbite ... le pogum!«
Te besede dohrega gospoda Guldena so pomirile teto Marjeto in Katarino, ki sta se polni upanja vrnili v Vier-Winden. Pri meni pa je bilo drugače: odtakrat noč in dan nisem imel več mirne ure. —
Cesar je imel dobro navado: odbrancev ni puščal dolgo doma. Takoj po žrebanju je prišla nadomestna komisija in nekaj dni pozneje povelje za odhod. On ni delal tako, kakor tisti zobarji, ki najprej kažejo svoje klešče in krivce in človeku celo večnost gledajo v usta, tako da človek zboli, predno se odločijo: on je delal nakratko in brez obotavljanja.
Osem dni po žrebanju je bila nadomestna komisija z vsemi krajnimi predstojniki in nekaterimi odličnjaki v mestni hiši, da bi dajala pojasnla, ako bi bilo treba.
Prejšnji dan je bil gospod Gulden oblekel svoj kosta-njasto rjavi plašče in si nadel lepo lasuljo, da gre navijat ure h gospodu županu in mestnemu načelniku, Z veselim obrazom se je vrnil ter mi rekel:
»Vse dobro kaže . . . Gospod župan in načelnik dobro vesta, da šepaš — saj se vendar vidi, za vraga! Takoj sta mi odgovorila: »Gospod Gulden, fant je šepav, čemu bi govorili o tem? Bodite brez skrbi. Mi ne potrebujemo pohabljencev, marveč vojakov.«
Te besede so mi balzama vlile v srce in tisto noč sem prespal ves srečen. Drugo jutro pa se me je zopet lotil strah: naenkrat mi je prišlo na misel, koliko ljudi je šlo v vojsko, dasi so imeli razne telesne hibe, in koliko drugih je bilo tako nizkotnega mišljenja, da so si bolezni napravili, hoteč komisijo preveriti s tem, da so požirali škodljive reči, ki človeka narede bledega, ali so si podvezah nogo,
da so povzročili krčne žile, ali se delali gluhe, slepe in slaboumne. Premišljujoč vse to, sem se tresel, misleč, da ne bom dovolj šepast, ter sklenil, da tudi jaz napravim, d« bom slabo izgledal. Slišal sem bil, da jesih povzroaije klanje po trebuhu, zato sem v svojem strahu, ne da bd bi gospodu Guldenu kaj omenil o tem, popil ves jesih, ki je bil v steklenici naše shrambe. Potem sem se oblekel; zdelo se mi je, da moram biti bled kot mrlič, kajti jesih je bil zelo močan in je rogovilil po meni. A komaj me je ugledal gospod Gulden, ko sem stopil v njegovo sobo, je vzkliknil:
»Jože, kaj pa ti je? Saj si rdeč kot kuhan rak!«
In ko sem se pogledal v zrcalu, sem sam videl, de . sem ves rdeč do ušes in do konca nosu. Seveda sem se prestrašil, a namesto da bi bil obledel, sem postal še bolj rdeč in sem zaklical ves obupan:
»Zdaj sem izgubljen! Izgledal bom kot fant, ki je celo prav zdrav. To dela jesih, ki mi je šinil v glavo.«
»Kakšen jesih?« je vprašal gospod Gulden.
»Tisti iz shrambe, ki sem ga izpil, da bi postal bled, kakor menda dela gospodična Schappova, organistovka. Moj Bog, kakšna neumnost mi je prišla na misel!«
»Pa boš vendarle šepast«, je rekel gospod Gulden. »A hotel si varati komisijo, in to ni pošteno. A čuj, ura bije poldesetih; Werner mi je rekel včeraj, da ob desetih prideš na vrsto . . . zato se požuri.«
Moral sem torej tak na pot. Jesihova vročina mi je žarela iz lic. Ko sem se sešel s teto in Katarino, ki sta me čakali med vrati mestne hiše, sta me komaj spoznali.
»Kako si vesel in zadovoljen videti!« je rekla tete Marjeta.
Ko sem slišal te besede, bi bil gotovo omedlel, ako bi me ne bil jesih proti moji volji obdržal pokoncu. Šel sem torej strašno zmešan po stopnicah, ne da bi bil mogel kaj odgovoriti, tako se mi je zamerila lastna neumnost.
Zgoraj so bili že potrdili več nego petindvajset službeni dolžnosti podvrženih, ki so baje imeli napake. Več nego petindvajset drugih, ki so sedeli na klopi ob steni, pa je s povešeno glavo strmelo v tla in čakalo, da pride vrsta nanje.
'Stari orožnik Kelc z velikim triogelnikom na glavi ie hodil gorindol. Ko je ugledal mene, je obstal in rekel:
»Tako je prav! Tu imamo vsaj enega, ki se ne boji iti v vojsko! želja po slavi mu žari iz oči.«
(Dalje prihodnjič.)
T',0. aprila 1925.
►SLOVENSKI GOSPODA*.«
Stran 3.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Po odmoru enega celega meseca se je v torek sedala skupščina na sejo, ki se je pa po čitanju raznih ifiljav in naznanil zopet preložila na danes. Oh za-<dyučku seje je zakilical poslanec dr. Hohnjec: »Kje je pa vladna izjava?« — Minister Pribičevič je odvrnil: jČujete jo v kratkem!« —
To zagotovilo je za enkrat še prazno, kajti Pašič še vedru) ni spremenil volilne vlade v delovno vlado, ki (bi se morala po vseh parlamentarnih običajih žc jjiedstavati skupščini s svojo izjavo ali deklaracijo.
Sprememba vlade se je pričakovala in napovedovala začetkom tega tedna, samostojni demokrati so pa ■jpredlagali, naj se enostavno zavržejo parlamentarni običaji ter vlada brez ostavke izpopolni, radikali, ki bi bili morali o tem Oklepati, so pa prišli v pondeljek dopoldne na klubovo sejo v tako malem številu, da se ni ničesar sklenilo in da je Pašič govoril samo o — zaiti ikemosti.
V nedeljo se je vršila v Zagrebu glavna skupščina ■ Hrvatskega seljačkega doma«. Skupščine se je udeležilo okoli 500 članov: sedanji poslanci HSS, bivši poslanci HRSS, člani glavnega odbora in zastopniki mestnih in okrajnih organizacij. Skupščino je otvoril podpredsednik Kovačevič, ki je pozdravil navzoče. Nato se jte oglasil k besedi gospod Pavle Radfič, ki je obširno poročal o položaju. Po njegovem govoru se je razvila živahna razprava in je bila sprejeta sledeča resolucija:
1.	Ves govor predsedinika Hrv. seljačkega kluba v narodni skupščini g. Pavla Radiča popolnoma odobravamo in «prejemamo, zlasti pa ono izjavo, katero je piečital predsednik kluba Pavel Radič na koncu svojega govora, naglašajoč, da dela to v imenu predsednika HRSS Stjepana Radiča.
To okolnost naglašajo zbrani voditelji HRSS s posebnim zadovoljstvom, ker imajo v tem popolno jamstvo, da se bo politika HRSS razvijala v tej smeri popolnoma brez vsakega kolebanja, premišljeno, sigurno in uspešno.
2.	Ker radi znanih političnih razmer na Hrvatskem sii mogoče sklicati formalne seje glavnega odbora in poznavajoč iz dosedanjih poročil mišljenje vsega hrv. seljačkega narod'a, kakor tud; mišljenje vseh pristašev HRSS v teh vprašanjih, smatrajo sebe za popolno pooblaščene, da brez vsake najmanjše bojazni, da bi kdo mogel ugovarjati, pred hrvatskim in pred' srbskim narodom ter pred vso našo in inozemsko javnostjo najodločneje izjavljajo, da niti hrvatsko narodno zastopstvo niti HRSS niso imeli, da nimajo in da ne nameravajo imeti nobenih zveiz in nobenih odnošajev s seljač-ko finternacijonalo v Moskvi.	I
Na popuščanje od strani radičevcev so pa radikali m samostojni demokrati odgovorili s tem, da je policija zopet prepovedala izdajo »Slobodnega doma«, ki je brez republikanskega označila zopet izšel, dan pozneje je bil pa zaplenjen dnevnik »Hrvat«, ker se je zgražal nad prepovedjo hrvatskih grbov po starih hrvatskih mestih.
Danes poda bolgarski poslanik v Beogradu pred-•edništvu naše vlade opravičilno bolgarsko izjavo. — •Takoj na to je odrejena seja m i ni s tipskega sveta, ki končno zavzame stališče vlade napram izjavi bolgarske ¡vlade, s katero se opravičuje Bolgarska glede klevet, ki ¿o jih naperili bolgarski državniki proti Jugoslaviji povodom zadnjih težkih dogodkov v Sofiji.
HINDENBURG — IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA NEMŠKE DRŽAVE.
Predsedniške volitve v Nemčiji v nedeljo so dale ■sledeči izid: nacionalistični in monarhistični kandidat maršal H i nd eintou rig 14,639.399, republikanska kandidat dr. Marx 13,752.640, komunist Thälmann 1 milijon 931.590 in, razcepljenih 21.910 glasov.
izvoljen je torej, Hindenlburg, četudi monarhisti nimajo večine. Za izvolitev se ima zahvaliti komunistom, ki so samostojno nastopili m niso hoteli glasovati z drugimi republikanci. V najVeöjem številtu so glasovali za 78 letnega maršala« pruskega plemiča Hinden-burga Eavarci, dočim je Berlin z velikansko večino glasoval za republikanskega kandidata dr. Marxa.
Republikanski listi plravijo, da je Hlindenburg — »slon v porcelanski izložbi politike«. Mož zna misliti in delati samo kot general in ker je najizrazitejši predstavnik stare Nemčije, je njegova izvolitev p!ravo izzivanje. Za sporazum z Nemčij,o zavzetim državnikom v Parizu in drugod bodo sedaj klicali zagrizeni nasprotniki: »Kako se morete ogrevati za Nemčijo, ko pa Nemci svojega generala — prvaka postavl jajo za državnega predsednika!«
Mnogi nemški listi poročajo o zlorabah, ki so jih .uganjali agitatorji za Hindenibuirga. Prav kakor naši' ¿samostojni demokratje pred volitvami v narodno skupščino, so tudi nemški nacijonalisti trosili v ljudske mase laži, da Vatikan obsoja sodelovanje centruma in socialističnih strank. Šli so tako daleč, da so izrabili celo imena visokih cerkvenih dostojanstvenikov in jih vlačili v politično bonbo, da bi preslepili volilce-katoli-čane. Vatikan je nedvomno izrazil v »Osservatore Romano« svojo nevoljo, da ga hočejo zaplesti v notranje razmere Nemčije, vratislavski kardinal Bertram pa je naročil, da se izogne vsem podtikanjem in da katoličane obvaruje prtd zmotami, naj duhovščina v cerkvah in z lepaki na cerkvah ljudstvo opozori, da so vse lake govorice navadna izmišljotina. — Ali ni čisto kakor pri nas? Naši »nacijonalni blokaši« lahko po-
dajo roke nemškim nacijonalistom in si časlitajo na j obojestranski poštenosti. Oboji pa bodo seveda vpili o vers*em nasilju!
a
H
■
■
a
IIBHIliaiR"
Ati ¡se znatet
da delate pogreško, ako pri nakupovanju kratko zahtevate »prašek za umivanje glave«? Gre zaVaše lase, najlepši lcinč, ki Vam ga je podarila narava; zato bi za njihovo negovanje moralo biti najboljše dobro dovolj. Zahtevajte izrecno staroznan
»Šampon s črno glavo.«
Takrat ste sigurni, da. dobite že desetletja izkušen
in vrlo dober fahrikat. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, Edini proizvajatelj: Hans Schwarzkopf, Berlin-Dahlem.
Važno je, da pri	naglašate dostavek
nakupu posebno f -ffijjjw^V »s črno glavo.«
ccs^sacasiB
prireditve.
Rimskim romarjem
naznanjamo sledeče:
1.	Odhod na romanje bo 26. maja. Vlak odide iz Maribora ob 10. uri predpoldne in bo stal na vseh postajah do Rakeka ter imel zvezo z vsemi stranskimi progami. Iz Rima se vrnemo 4. junija ter pridemo domov v soboto, 6. jiunija.
2.	Sprejem pri sv. Očetu bo na binkoštno soboto ob enem s Hrvati ter nas bo pri tej priliki nad 3600 jugoslovanskih katoličanov zbranih.
3.	Prihodnji teden dobijo romarji načrt Rima in knjižico, katera obsega opis rimskih znamenitosti, navodila in molitve za jubilejno pobožnost, razna važna navodila ter seznam vseh romarjev.
4.	Vseh romarjiev je 627.
5.	Romarji si naj priskrbe po možnosli laški denar. ako nam kldo pošlje naš denar, mu tudi odbor preskrbi lire.
Izlet v Nea^el.
Za izlet v Valle di Pompei (Neapel) je po programu določen torek, dne 2. junija. Stroški za ta izlet bodo znašali 300 do 400 dinarjev in jih nosi vsak sam. Izletniki se v sredo jutro Vrnejo v Rim in gredo lahko z nami domov.
Hrana med p(otfl(m v Rim in na^aj.
V Rimu samem plača odbor za vse romarje hrano in stanovanje Med potom v Rim Ln nazaj pa si morajo romarji hrano pdačati sami. Za pot do Rima je najbolje, da romarji vzamejo primerna živila seboj, n. pr.: mrzlo pečenko, kruh, malo sira, prepečenec itd. Nazaj grede pa bo treba hrano kupiti.
Odbor je povprašal glede cen za hrano v Benetkah, v Padovi in v -Assisi, kjer se ustavimo med potjo. V Padovi bi imeli zajutrek. v Assisi obed in mogoče še malo južino, v Benetkah pa zajiutrk in obed. Zajutrk obstoji iz kave, mleka, krtuha in surovega masla/ obed pa iz juhe, deloma iz dvojnega mesa in pri kuhe, sadja, kruha in pol litra vina. Vsa ta hrana na celem potu stane skupino 43 lir t. j. okroglo 112 dinarjev. To naznanjam*) radi tega, da romarji vedo, koliko približno bodo porabili za hrano na Italijanskem.
Za tiste, ki sd ločijo «d drugih i/omakjjev
in gredo sami domov, še enkrat naznanimo sledeče: 1. Za te romarje znaša popust na italijanski železnici tje in nazaj samo 30% namesto 50%. Zato bodo morali ti romarji doplačati za železnico, in sicer bo treba doplačati za III. razred 55 lir ali okroglo 150 dinarjev; za II. razred pa 88 lir ali okroglo 240 dinarjev. Ta znesek se bo pobral takrat, ko se jim bo izročila karta. TI romarji že lahko potujejo tudi v Rim ločeno od nas z vsakim navadnim vlakom, ki ima vozove dotičnega razreda.
2.	Imeti morajo za našo državo navaden potni list, ki si ga dobijo pri srezkih poglavai^stvih. Za ta potni list ne rabijo italijanskega vizuma. Namesto italijanskega vizuma dobijo od odbora posebno legitimacijo, za katero nam morajo najpozneje do 4. maja poslati mehko fotografija
3.	Do 4. maja nam naj javijo tudi prog«, po kateri se hočejo voziti domov, da jim oskrbimo železniško karto. Kdor nam vsega tega do imenovanega dne ne pošlje, ga smatramo za navadnega romarja.
4.	Romarji smejo prekiniti vožnjo dvakrat na potu v Rim in dvakrat na povratku.
Za odbor: Dr. Anton J e r o v š e k.
Cirkovce. Bralno društvo v Cirkovcah vprizori v nedeljo, dne 3. majnika t 1. v društveni dvorani popoldne po večernicah veseloigro »Pogodba« Vmes zapoje močni moški pevski zbor več lepih, novih pesmi. Naprošen je pa tudi zelo uljudni »Brivec iz Amerike«, da si poskusi pridobiti naročnikov za svojo ameriško spretnost. Sosedna društva, sosedi in domači, iskreno vabljeni.
Ptuj. Dne 21. maja, to je na Gospodov Vnebahod^ priredijo dekliške zveze ptujskega okraja v Ptuju celodnevno sfavnost. Ob pol desetih dopoldne bo slavnostna pridiga v župni cerkvi čč. oo. minoritov; ob desetih slo» vesna sv. maša, ob enajstih dekliško zborovanje na samo* stanskem dvorišču. Popoldne ob treh bo v Društvenem domu slavnostna akademija z zelo pestrim sporedom. Vs» dekleta ptujskega okraja, zlasti vse zvezarce, so prijazno povabljene! Pridite v narodnih nošah, na vozovih z narodnimi zastavami. K obilni udeležbi vabi okrajni zvezni odbor.
Loterija v Ptuju. Iz vseh strani naše ožje domovine vprašujejo po srečkah za loterijo v Ptuju. Vsak bi rad doprinesel svoj dar za božjo čast. A na drugi strani bi radi tudi dobili krasnega plemenskega konja, saj je res lep; žene in dekleta bi pa rade dobile moderni šivalni stroj »Siriger«; nekateri želijo spet polovnjak dobrega vina; eni naročijo srečke, ker hočejo dobiti bicikl, perice žele dobiti zaboj »Zlatorog«-mila itd. Kedo bo kaj dobil, se ne ve, a sigurno vsak dobitek bo enemu dopadel. Zato pa le nemudoma pišite po srečke, morda Vam bo sreča mila. Nik-do naj ne bo brez srečke! Stane samo 5 dinarjev. Dobitkov je 250 v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. Naslov: Zupne urad sv. Peter in Pavel, Ptuj.
Kmetijsko bralno društvo v Dbrnovi je vprizorilo Jele^ novo dramo ¡»Dom« v proslavo novih zvonov na belo ne* deljo 1925. Predstava je v vsakem oziru nad vse pričakovanje lepo uspela in dala društvu lep uspeh. Tega pri nas še ni bilo! Odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se javno zahvali voditelju naše vrle mladine, ki se ni plašila prav nobenih ovir in je s svojo neprimerno vztrajnostjo dosegla tako lep uspeh. Posebno zahvalo pa mora odbor izreči cenj. gostom iz Ptuja, okolice in domače vasi, ki so nas po軫 stili v tako nepričakovano obilnem številu. Ne smemo po-i zabiti, da nas je počastil tudi velecenjeni g. svetnik dr. Vončina s soprogo v družbi veleugledne rodbine g. pL Pongratza. Za čast, ki ste nam jo izkazali, sprejmite našo najglobljo zahvalo in zagotovilo, da dornavska mladina nikdar ne pozabi izkazati se vredno te časti tudi v naprej z vztranjim in neumornim delom. Vsem torej, Iti ste kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu, še enkrat: Hvala Vam in na svidenje!
Društveni dom Mala Nedelja. V nedeljo, dne 3. maja t. L, točno ob pol štirih popoldne, se vprizori »Revček Andrejček«, narodna igra s petjem in godbo. Ne zamudite in oglejte si vsi to krasno igro!
Tedenske novice.
Mariborske novice. Zadnjo nedeljo popoldne se je težko ponesrečil Negerjev mehanik Anton Gačnik. Peljali se je na motornem kolesu in zadel ob vogel hiše trgovca Weilerja na Glavnem trgu. Sunek ga je vrgel s kolesa in Gačnik je obležal v nezavesti na ulici. — Zadnji petek, dne 24. t. m., je bil pri Sv. Križu nad Mariborom ustreljen od finančne straže neki Cernčič iz Tezna pri Mariboru. Černčič je bil en nebodigatreba in vojaški begunec, ki se je preživljal s tihotapstvom. — Društvo za zidanje nove župnijske cerkve sv. Magdalene v Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. majnika, ob treh popoldne na vrtu podofi-cirske inženjerske šole (poprej kadetnica) veliko majnišfco proslavo z obširnim veseličnim sporedom in prosi prav mnogoštevilne udeležbe. Vstopnina 5 dinarjev za osebo. — Letošnje glavno cepljenje za občine Krčevina in Laj-tersberg se vrši dne 1. majnika, t. j. v petek dopoldne ob pol 10. uri v ljudski šoli v Krčevini, Tomšičeva ulica. Revizija in nadaljevanje cepljenja se vTŠi teden pozneje, vselej ob istem času dn na istem prostoru. Glavnega cepljenja se morajo udeležiti vsi otroci, stari nad štiri mesece, ki doslej iz kakoršnegakcli vzroka še niso bili cepljeni. — Goriška Matica izda ja leto 1926 štiri Matične knjige ir» sicer: 1. »Evfemija«, spisal profesor dr. Joža Lovrenčič. 2. »Zgodovinska povest iz tužne Istre«, spisal profesor dr. Ivo Pregelj. 3. Životopis nesmrtnega velikana in ljubitelja-vzgojitelja mladine »Don Bosca«, pripravil prof. I. Meze. 4. Koledar za leto 1926 s svojo pestro vsebino in s slikami. Cena vsem štirim knjigam je samo 30 dinarjev, kateri znesek se lahko plača ob sprejemu knjig poverjeniku za Maribor, g. Viktorju Kovač, Orožnova ulica 7 I, kateri sprejema tudi naročila.
Poslanec dr. Hohnjec je v soboto, dne 25. aprila, popoldne govoril na zborovanju SLS v Studencih pri Mariboru. Zborovalci so bili skoro izključno sami delavci, ki so poslančevo poročilo vzeli z odobravanjem na znanje ter so SLS in njerim voditeljem izrekli popolno zaupanje. Sprejeta je tudi bila resolucija, v kateri se protestira zoper novi 2%ni davek na zaslužek ročnih delavcev. Ta davek bo hudo zadel najsiromašnejše kroge, ki se obdačujejo, ne da bi se jim prisojal davka prosti eksistenčni minimum. Vsled novega davka bo nastopilo novo podraženje domačih industrijskih in obrtnih proizvodov. Ta davek bo, kakor vsi drugi, najtežje zadel Slovenijo, ki bo plačala 12 milijonov dinarjev, torej eno petino vsega davka, ki je za celo državo proračunjen na 60 milijonov dinarjev.
Večerni tečaj za šivanje oblek, priredi zopet Mariborski slovensko žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti. Začetek v petek, 1. maja v državnem ženskem učiteljišču, Zrinjski trg 1. Prijave in pojasnila pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici.
Novice iz Št. llja v Slov. gor. V četrtek po beli nedelji je prišel v Št. llj znani samostalno-demokratski poslanec dr. Ljudevit Pivko. To je mož tiste stranke, ki nam sedaj v Beogradu pod komando Pašiča, Pribičeviča in Žerjava nalaga strašne nove davke. Pa mi šervtiljčani te pisane tiče že predobro poznamo. Zategadelj tudi nobeden od pravih Šentiljčanov ni šel na Pivkov shod. Joj, kaj so se trudili za Pivka krčmar in poštar Sfiligoj, rvadučitelj g. Košutnik in učitelj Sirdoč ter železniška uradnika Ronko i


Scrau 4.
»SLOVENSKI GOSPODAR»«
30. aprila tm
fe Novaki Par parov podplatov je vsak od teh gospodov apostolov porabil, a brez uspeha! Da, dal Naši šentiljčani ■o ie taki! Ko so nekdaj po 5t Iiju divjali Germani, postani od Sudiuarke in Schuivereina, se niso udali. Borili so ae proti vseneanškemu navalu do zadnjega. Niso se udali! TAo tudi sedaj ne marajo agentov velesrbov Pašiča in fribičeviča. Na shodu so bili samo financarji, katere so komandir ali na shod. Dr. Pivko je pripeljal nekaj orjuncev kz Maribora. Iz Ceršaka je prisopihal cen »bold« samo zna-m Hercogov Karlo, o katerem se marsikaj govori. Revček |e bil že pri vseh strankah, pa ga nikjer ne marajo za ministra. Stiligoj in Košutnik sta vedno, kadar jima je bila rila, se smuknila okoli »klerikalcev« Ko bi bila morala Siiligojeva žena v kajho, so bili klerikalci dobri, da so ji bili na pomoč. Ko je Košutnik hotel priti v Št. Ilj za nad-učitelja, je klerikalec bil Košutnikov dobrotnik. Tudi tedaj, ko je demokratsko-radikalni režim nameraval prestavili g. Košutnika iz Št Hja nekam v planine, so bili »klerikalci« dr. Leskovar, Žebot in Vreže tisti, ki so v okrajnem šolskem svetu rešili Košutnika. V zahvalo za te čine pa zna-čajno S. in K. rujeta proti naši stranki. Na shodu je Pivko pozabil povedati, da je glasoval za strašne nove davke. Delavci morajo sedaj plačati 2% davka Kmetu so se naložili z dvanajstinami novi davki in stari povišali. Vsega tega dr. Pivko ni povedal. Sfligoju je menda celo ljubo, da Pašič-Pribičevičeva stranka nalaga samo nove davke. Vsega skupaj je imel dr. Pivko z mariborskimi orjunci in financarji vred samo 29, piši in beri: devetindvajset ljudi. Ravno »ta pravi« so se zbrali. Škoda, da ne živi še stari Gamzer, on bi jih bil fotografiral. Oh, to bi bila lepa fotografija! Dr. Pivko se je kislo držal, ko se je odpeljal iz Št. Uja. — Zadnjo nedeljo je bil pri nas z veliko slovesnostjo od mariborskega škofa blagoslovljen naš veliki zvon. Ob tej priliki je bil od g. vladike imenovan duhovnim svetovalcem naš č. g. župnik Evald Vračko.
Ali so Radičevci v Beogradu prisegli? Neki Ogner pri Sv. Jakobu v Slov. gor. še tudi sedaj, ko so Radičevci v Beogradu padli na trebuh pred Pašiča ter za siren pisker prodali svojo republiko, pravi /i& Radičevci v Beogradu niso prisegli. Res pa je, da so Radičevi poslanci v Beogradu, ko so bili potrjeni, kar drli k tisti mizi, kjer je bila prisega, kakor če bi stal tam na mizi poln čeber medu. Naj bi si prišel Ogner v Belgrad pogledat, kako so Radičevci sedaj Pašiču pokorni . . .
Elektrika je ubila v nedeljo, dne 26. aprila t L, 22let-nega hlapca iz Rošnje Simona Ules. Splezal je po drogu, ae dotaknil z obema rokama električne žice, ki ga je trenutno ubila. Padel je mrtev na tla z zažganima rokama.
Polovična vožnja za glavno skupščino Zadružne zveze v Ljubljani, ki bo dne 7. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Akademskem domu poleg hotela »Union«, je dovoljena ca vse udeležence in velja za tri dni, to je od 6. do vključno 8. maja t 1. Udeleženci kupijo na vstopnih postajah oele enosmerne karte, ki jih postaja žigosa z vlažnim postajnim žigom na obratni strani in ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na občnem zboru tudi za povratek. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala dne 7. maja v Akademskem domu.
Nora maša pri Sv. Trojici v Halozah. Dne 3. maja t. I., v nedeljo, bo tukaj pel prvo sv. mašo frančiškanski novomašnik p. Salezij Glavnik, sin bivšega organista na Hajdini, zdaj posestnika v Gorci. Posvečen v duhovnika je bil dne 26. aprila v škofovski ljubljanski kapeli. Pridigal bo mgč. g. frančiškanski provincijal p. dr. Regalat Čebulj. Vse sosedne župnije se prijazno vabijo k sv. mašil — V pondeljek, dne 4. maja, bo č. g. novomašnik maševal r svoji rojstni župniji Hajdini, kjer počiva tudi njegova mati in živijo sorodniki; v torek pa v Ljutomeru, kjer ima tudi sorodnike. Novomašniku želimo krepkega zdravja in obilo božjega blagoslova! Dobrodošel in pozdravljen v trojiški fari, kjer že ni bilo nove maše 30 let!
Tajnik SLS Marko Kranjc bo odslej v tajništvu Slov. ljudske stranke v Celju vsak četrtek od 9. do 12. ure dopoldne. V Mariboru je tajnik Kranjc v tajništvu SLS gotovo ob petkih od 8. do 12. ure dopoldne, druge dneve negotovo. Voditelji krajevnih organizacij SLS, pa tudi drugi naši somišljeniki so vabljeni, da se radi zglašajo pri tajniku, ako pridejo omenjene dneve v Celje ali v Maribor. Za navadna posredovanja, pojasnila itd. pa je seveda tajništvo SLS v Mariboru in v Celju vsem našim somišljenikom, razven nedelj in praznikov, vsak dan odprto. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Iz Velenja. G. šolskega nadzornika v Slovenjgradcu prav prijazno prosimo, da naredi na naši šoli že vendar enkrat red. Dalje časa se pritožujejo starši, kako pretepa učiteljica Vaupot otroke, a g. nadučitelj gotovo o tem ni poročal g. nadzorniku, četudi so se starši pritožili pri njem. Mi tržani se temu ne čudimo, ker vemo, da je g. nadučitelj z delom preobložen; ima skrb z mesnico, gostilno, gruntom, nekimi drevesnicami, povrh pa še s — politično agitacijo. Baje se je sam izrazil, da bi se rad rešil mesta nadučitelja, ker mu drugi kšefti več nesejo, zato je najboljše, da ga šolski nadzornik tega bremena rešii. — Od vseh obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev brez razlike dišimo dan za dnevom pritožbe, da nimajo posla, da nič ne zaslužijo, odkar se je obrat v rudniku zmanjšal in več sto delavcev odpustilo. Čudimo se pa, da se ne zmanjša Število uredništva, ker polovica uredništva nima nobenega dela, zato se pečajo le s politično hujskerijo. Vsi dobro vemo, koliko uredništva je pri polnem obratu imel Lapp, koliko rudnik pod avstrijsko državno upravo, zato se čudimo tej množici urednikov, ko vidimo, kako melo premoga «e odvaža po železnici. Štedi se naj tudi pri uradništvu, ne semo pri delevstvu, državni interesi naj bodo mero-dajni, ne samo oziri na zadolženi Sokolski dom. Sokola in orjuno. Sicer pa gg. demokratarji, ki imate kruh pri rudniku brez dela in vTŠite samo posle političnih agitatorjev, uganite se v lastnem interesu in storite vse potrebne koralo pri predsedniku Vaše stranka, ministru dr. Žerjavu,
— po pisavi »Jutra« je mož vsemogočen, bo menda kot minister za rudnike, torej v lastnem delokrogu, vse dosegel — da ukrene, da se bo rudnik povzdignil, zaposlevak) isto število delavcev, kot pred leti, potem pa lahko še tri Sokolske dome zidate. Pravi rodoljub in prijatelj države mora imeti nejprej pred očrr: interese države, interese delavstva, interese gospodarskih krogov v celem okraju, potem šele — lastne interese in čisto nezadnje — interese Sokolskega doma pokola in orjune.
Strašna nesreča v Pišecah. Dne 25. aprila sta brata Jožef in Janez Žmavc, Bojsno št. 36, kopala pesek za novo hišo v peščeni duplini. Pri tem pa je oba zasulo. Huda je bila njihova smrt, še hujši pa je ta uderec za njihove starše, ki sta izgubila v enem hipu edina dva marljiva in krepka sinova. Oba sta bila vzgledna mladeniča in veselje svojih staršev. Zato pa upamo, da uživeta obe plačilo pri Bogu ter prosita za potrte starše, ki jima mi izrekamo iskreno sožalje!
DopSsi.
Kapla. Med gromenjem topičev je tukajšnji občinski odbor dne 23. t m. izročil diplomo častnega občanstva g. Juriju Koprivniku, p. d. Pušnik. Čez 40 let je bil v občinskem odboru, 18 let župan, in še sedaj je ŠOletni starček kakor orakel, ki ge hodi vse vpraševat, kadar gre za kaj važnega v občini. Od rane mladosti je bil vedno delaven in skrben, iz nič je vsled svoje vstrajnosti postal dober posestnik in si pridobil s svojo veselostjo in zabavnostjo spoštovanje svojih soobčanov. Kar se mu mora šteti v posebno čast, je to, da je s svojo občino bil vedno v krščanskem taboru, tako prej v Avstriji, kakor tudi zdaj v SHS. Bog ga nam ohrani še mnoga leta v dušnem in telesnem zdravju!
Sv. Peter niže Maribora. Zadnjo soboto, dne 25. aprila, popoldne se je vršil pri g. Sandeju sestanek gospoder-skega pomena. Na sestanku sta bila iz Maribora gospoda Žebot in Lipovšek. G Lipovšek je prijateljsko povabil g. poslanca Žebota, naj poroča, kako in kaj je z novo cesto pri Sv. Petru, oziroma, kako bi se naj Maribor skozi Sv. Peter vezal s Št. Lenartom in Ptujem ter Sv. Barbaro. G Žebot je na podlagi tozadevnih aktov in dopisov obširno obrazložil, da je stvar po lastni intervenciji sprevil tako daleč, da" je treba le še svoCo, ki ni malenkostna (okoli 4 milijone din), spraviti v državni proračun. Okrajni zastop je pripravljen, gradbena sekcija je .privolila, sedaj manjka le še odločitev vlade. Nato je še g. Lipovšek opozarjal navzoče — bili so pripadniki raznih političnih strenk — da nej opustijo vsako naziramje ter naj složno in požrtovalno sodelujejo, posebno pri odločilni komisiji, ki bo trasirala novo cesto. Nazadnje se je zahvaiil poselncu g. Žebotu za dosedanje delovanje in prizadevanje, ker so tudi samostojni popolno odobravali. — Pripomniti se mora, da se je sestenek vršil popolno sporazumno, pri čemer ima največ zaslug g. Žebot, ki v resnici deluje za blagor vseh volilcev. akoravno je vmes še nekaj nasprotnikov, ki pa bodo še končno sprevideli, kdo je v resnici ze poštenost, pravico in bratoljubje. Kdor pošteno dele, mu nejvečji nesprotniki ne morejo nič očitati, kar se je videlo na ravno imenovanem sestanku. Le tako naprej! Bog živi naše poslance in Jugoslovenski klub-
Sv. Bolfenk pri Ptujski gori. (Neznosne poštne razmere.) Neše občina je od 1. aprEa brez vsake poštne zveze. Tukaj živimo prat tako, kakor divji Hotentoti in Culu-kefri. Do 1. aprila t 1. smo imeli še vsaj štirikratno zvezo s pošto na Ptujski gori. Akoravno smo morali hoditi na pomožno pošto Naraplje, ki jo je do sedaj vodil gostilničar Lorber za — čut je in strmite! — mesečnih 50 dinarjev, osebno po več kilometrov deleč po svoje poštne pošiljke, smo še bili vendarle zadovoljni; kajti od časa do časa smo še le zvedeli, kako se kaj godi po šimem svetu Sedaj je nem pa poštno ravnateljstvo v Ljubljeni še to malenkostno dobroto odbilo in tako smo v zanaprej obdani s pravim kitejskim zidom. Le tukajšnji občinski urad je še tako srečen, da sme po naročilu poštnega urada na Ptujski gori baje sprejemati nanj naslovljene poštne pošiljke na pošti Ptujska gora, torej dobri dve uri daleč. Ker pa občinski urad nima za poštnega sela dovoljenega kredita in se v to svrho za tekoče leto ni vpostevilo v proračun niti pere, je potemtaikem tudi občinski urad, kakor tudi tukajšnji krajni šolski svet in šolsko vodstvo brez vsake poštne zveze z glavno pošto. — Vse oblasti, kakor srezka poglaverstve, sodišča, davčne oblastva, občinske urade, šolska vodstva itd., si usojamo opozoriti na te naše res delikatne poštne razmere ter jih obenem prosimo, da nam oprostijo, če se kak odlok izgubi, oziroma ako nastanejo glede rešitev odlokov občutne zamude. Krivda se naj blegovoK pripisati na račun poštnega ravnateljstva v Ljubljani, ki še vkljub prošnji, ki se mu je od štreni tukejšnjega občinskega odbora doposlala, do danes ni ničesar ukrenilo. Če se ta velikanski nered in krivica ne odpravita v najkrajšem času, bomo morali poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani prav glasno zakričati, da smo Bolfenčani tudi davkoplačevalci in da imamo vsled tega tudi pravico do primernih poštnih zvez prav teko, kekor noši sosedi. Če nem pa poštno ravnateljstvo izposluje, de nam ne bode treba več plečevati devkov, tedej se pa tudi mi revni Heložani prev radi odrečemo poštni zvezi, ki bi jo moralo vzdrževati revneteljst-vo, in vsege nadlegovenje bo konec. Neše gospode poslance pa najuljudneje prosimo za hitro pomoč! — Davko-plečevelci.
Šoštanj. V »Jutru« z dne 19. t m., št. 92, me je neki brezznačajneš napadel s sledečim dopisom: če se ne motim, trdijo, de so duhovniki izven cerkve skoro nič ne brigajo za politiko, v cerkvi pa sploh ne poznajo politične agitacije. Tistemu, ki to verjame, svetujem, da pride enkrat poslušat pridigo našega kaplana Grila. O boiji besedi boš čul bore malo, pač pa samo hujskanje in sejanje
sovraštva napram vsemu, kar ne trobi brezpogojno v klerikalni rog. Pred kratkim so imeli tukajšnji Orli svoj »javen nastop« v krojih pri obhajilni mizi. Pri tej priliki je imel kaplan Gril »pridigo« in tako hujskal in zaničevalno govoril napram vsem, ki niso Orli, da so se zgraželi nad t ena celo njegovi ožji pristaši. O Bogu seveda ne duha in ne sluha! Tako počenjanje presega že vse meje! G. kaplan» Vi pozabite, da zahejejo v cerkev tudi ljudje drugega političnega prepričanje, ki bi radi zadostili svoji verski dolžnosti, kar jim pa Vi z Vašim farizejstvom onemogočujete. Nadalje agitira skoraj pri vsaki pridigi za prispevke za Orlovski dom in berači celo pri naprednjakih. Ali spada to tudi k bogoslužju? Ali tudi to ni politična agitacija? — K temu nesramnemu dopisu pripomnim samo to: Želim, da ga čitajo vsi župljeni, zlasti oni, ki so bili priče moje pridige, da spoznajo, kake laži je zmožen podli dopisnik. Tebe, nesramni demokratski lažnjivec, pa poživljam, do mi dokažeš samo eno hujskajočo ali sovražno besedo v omenjeni pridigi in takoj ti izplačam 1000 dinarjev. Isto-tako dobiš 1000 dinarjev, če mi samo enega mojih »ožjih pristašev« imenuješ, ki bi se bil takrat nad mojo prepovedjo zgražaL Da si se zgražal ti nad tem, če sem jaz Orle pred pijančevenjem svaril, je verjetno, ker ton tvojega dopisa je res takšen, kot da si ga pisal v skrajni eksta» alkoholne strasti. Tedaj le korajžno na delo, podli dopisnik, 2000 dinarjev lahko brez težave zaslužiš, ko si se vendar v svoji zajčji korajži opogumil, skriti se ze anonimen dopis! Kako te lastni tvoji pristaši cenijo, mi je pač dokez ustmene in pismena izjava odličnih demokratov v Šoštenju, ki ogorčeni obsojejo tvoje nekvelificireno početje. Če te je kej može in nisi baba, potem se javi z imenom, da se bomo odkrito pomenili, kakor se tudi jaz podpišem s polnim imenom. — Pavel Gril, kaplan.
Razbor. V nedeljo, dne 26. t. m, je imela pri nas krajevna organizecija SLS svoj občni zbor. Po poročilih o delovanju se je vršila volitev odbora. Poleg delevnega do-sedenjege predsednika so se izvolili dosedanji odborniki in še nekej novih. Novi odbor nam daje garancijo, da bo kakor doslej i v bodoče ostala cela župnija v taboru SLS. Po občnem zboru je poslanec Vled. Pušenjetk podal poročilo o .političnem položaju in obsojel slabo gospodarstvo in davčno politiko sedenje vlade. Leta 1923 n. pr. se je dal les prodeti in živina po primerni ceni, leta 1924 se » dalo lesa prodati in ne živine niti po nizki ceni, a vkljub temu predpisujejo davčne oblasti kmetom isto dohodninow kot leta 1923. Kmet ni imel v letu 1924 niti polovico onih dohodkov, kot leta 1923, mnogo v obče ničeser niso dobili za les in živino, a dohodnina je jednako visoka, kot L 1923. Po govoru se je izrekla Jugoslovanskemu klubu in poslancu Vlad Pušenjaku zaupnica in razpravljalo o raznih domačih zadevah. — Po odhodu poslanca smo še ostali z nešimi sosedi iz Zevodnjega delje časa skupaj .pretresali naše težave ter se spominjeli dogodkov izza volilne dobe. Nejbolj se je izkazel pri volitvah naš učitelj ki je po navodilih demokratov trdil, da ne smemo volitt dr. Korošce, češ, da ga bo dal .papež zapreti, ako bo izvoljen. Ako mislijo gg. učitelji, da si s tako agrtecijo pridobe zeupenje ljudstve, se zelo motijo. Vsi ljudje vejo, da je bil dr. Korošec na treh mestih, še celo v Ljubljani, izvoljen se» poslanca, da izvršuje svoj posel, da so leži-demokrati po- ' naredili papeževo pismo in se pomilovalno smejejo vele-modremu učitelju, kateri naj ljudem razloži, zakaj je bfll prestavljen k nam. Znani Druškovič iz Slovenjgradca, M se je preobjedel »lderikalnege« kruha, je tudi na nečiiv ki je vsega obsojanja vreden, agitiral za Žerjavovo stranko. Trdil je, da ne smemo voliti kandidatov SLS, ker so si ie itak pridobili milijone, priporočal pa nekega Podiesnika » Ribnice, o katerem je veded .povedati, de celo sam gnoj kide. (Iz občinskih cest menda, katere je kot župan popoV-noma zanemeril, ze sebe pa zgradil zasebno cesto. Op. uredn.) Smo priprosti hribovci, a odločni, zato zahtevamo od g. Druškoviča, da naši krajevni organizaciji SLS javi imena onih poslancev SLS, ki so milijonarji! Mi bodernt» zahtevali, de dejo te milijone stranki, ki bo polovico teh milijonov odstopila Druškoviču, da je razdeli med on» liberalne veletrgovce, ki po celem okreju les »na puf« kupujejo in plačajo le tedaj, ko jih sodnija prisili in med one veleposestnike, ki imajo več posestev v posameznih župnijah, a so se kot pristaši vladne stranke »izognili« agrarni reformi ter ne izpolnjujejo naprem občini itd. onih dolžnosti, katere mora izpolnjevati sleherni kmet Druškovič, hajd na delo — po Vaših lastnih besedah gre za m<lijonei
Šmartno v Rožni dolini. Na občnem zboru krajevne organizacije SLS sta bili sprejeti sledeči resoluciji: Prvič. Krajevna organizacije SLS- zbrana na občnem zboru dne 19. aprila 1925, protestira najodločnejše proti novim in zvišanim devkom ter izreža svoje ogorčenje ned tem, da slovenski demokrati z dr. Žerjavom in dr. Pivkom pome» gajo gmotno uničevati slovensko ljudstvo. Drugič. Z ozi-rom na to, da vsako leto nešteto svinj pogine za rdečico in svinjsko kugo, zahteva krajevna organizecija SLS v Šmartnem v Rožni dolini, naj se dela v kmetijskem ministrstvu na to, da bodo okrajni živinozdrevniki uradno in brezplačno cepili svinje; cepivo in odškodnino naj preskrbi živinozdravniku, kakor pri cepljenju ljudi, država ker skušnja uči, da največ lastnikov svinj, zlasti revnilv opušča cepljenje redi velikih stroškov, ter tako ravno najbolj potrebni pridejo ob svinje.
Pilštanj. (Posojilo samostojnežu.) Na našem Pilštanju se gode čudne reči. Kakor je nešim domečim bralcem »SL Gospoderje« znano, imemo tudi na našem prijaznem Pi>-štanju nekega samostojneže, ker se pa beseda »samostoj-než« lepo sliši, tudi kej takega ni čudno. Dejansko je pa pri našem »samostojnežu« z ozirom ne besedo »semo« stojnost« velike rezlika. Kadar je treba, da se poštenje blati z lažmi, se pokaže oseba, ki ne govori resnice »samostojno«, manj »samostojnosti« pa pokaže naš samostojnež te« krat, kadar rabi denar na posodo, katerega kaj rad najine ; pri pristaših SLS. Ko pa je treba posojeni denar vrni% takrat pa naš »samostojnež« pravi, da je program Samo-
d
m aprila 1-925;.
.SLOVENSKI GOSPODAR.«
Stran I, T

«lojne in.etijakd stranke enak komunistični stranki in sicer v tem smislu: kar je tvoje, je tudi moje, kar je pa moje, jro tebe nič ne briga. Tako naš samostojnež praktidra
program svoje stranke.
Sv. Krištof pri Laškem. Ljubljanski veliki župan nam je ravno za 1. april poslal na občino gerenta v osebi laš-feiega poštarja in demokrata Slavca. G. poštar imajo sicer kot tak lepo plačo, zdaj pa bodo baje vlekli še kot gerent nekaj tisočakov na mesece. Od ljudstva izvoljeni župan se je zadovoljil s 4000 kronami na leto. Liberalne «alhe so pač prostorne. Ko so tako g. poštar postali libe-pftini gerent »klerikalne« občine, je šinil v njih duh demokrata vseh demokratov, ministra Pribičeviča. Kakor namreč to gospod postavlja učitelje kot kak kaplar redove na *ežbališču, tako hočejo tudi gospod gerent premestiti vse ilerikalce iz krištofske občine v druge. Začeli so pri Sv. .Jederti. Tam ima neka posestnica hlapca in g. gerent so fcoteli pokazati, kakšno moč imajo gerenti nad hlapci, Poslali so g. gerent nekega svojega oprodo s poveljem, da «nora hlapec takoj od hiše. Hlapec in drugi so tega čud-«ega odposlanca gledali, če ima glavo še na pravem koncu. Uvideli so, da so mu jo g. gerent le nekoliko zasukali na nepravo plat. Nato pa so ga lepo poučili, da imata on in gerent v tuji hiši ¡ravno toliko pravice kot na polni luni. Hlapci se ne dajo porivati kakor učitelji. Nekaj dni pozneje pa 90 se g. gerent podali na izprehod po občinskih cestah. Zadovoljni so se vrnili v Laško in rekli, da bodo •*sem lažnjivim »Domovininim« mazačem, ki poročajo, da so ceste v slabem stanju, pošteno navili ušesa. Tudi mi amo rekli: »Klerikalci« so spravili ceste v red, zato pa bodo tudi gledali, ali jih bodo g. gerent v takem stanju ohranili. Po volitvah, pri katerih bodo »klerikalci« obračunih ¡/i liberalci, pa bodo tudi natanko pregledali, kakšno kori-*arstvo z občinskim denarjem uganjajo demokrati, katerih feisage so vedno lačne. Zato so glasovali v skupščini, naj ftudi hlapci, dekle in pastirji plačujejo davek. Tako so g. gerent ker imajo na pošti premalo dela, zdaj vsestransko aaposleni kot krištofski gerent. Srečna občina, v nemčur-«fcih časih si imela več svobode kot zdaj v policajdemo-tsatskftvl
Gospodarstvo.
KMETLJSKA DELA V MESECU MAJU.
V splošnem in pri živini.
V	mesecu maju je narava najlepša in najbujnejša. C&tegadel vidimo otopele meščane, kako silijo iz svojih mestnih ridin na zelene pašnike in pisane livade. Otroci tovijo metulje in nabirajo razne cvetlice. Stari občudujejo •tfetoko spretnost svoje dece in prijetni vonj cvetja jih pri Jtem, opnja. Vse se veseli, giblje in mrgoli.
Pri -krmljenju živine pazimo na to, da se vrši prehod s«d suhe krme na zeleno zelo počasi. Če bi hkrati začeli krmiti z zeleno klajo, bi se namreč utegnilo pripetiti, da bi «¿stopila motenja v prebavilih. Mlado zeleno klajo je me-Steti s suho v začetku tako, da prideta dva dela suhe krme «na en del zelene krme. Od dne dlo dne zvišujemo potem «rvn. ožino zelene krme m znižujemo suho. V teku 14 dni aie žival privadi na zeleno krmo. Iz zelene klaje se razvijajo v živalskem želodcu cesto plini, ki povzročajo napenjanja »živali, zlasti če smo krmili mlad», mokro ali v kupu razgreto deteljo. V hudem slučaju se utegnejo plini razvijati ¡teko naglo in silno, da poči vamp in žival pogbve, ako ni hitre pomoči. Da ohranimo živali pred takšnim nevarnim »opanjanjem, moramo biti pri paši in pokladanju zelene detelje zelo previdni. Napetim živalim je odvoditi pline iz vampa s pomočjo požiralrvllcove oevi ali trokarja, ki se «oroča pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Trokar se zahode ma levi strani v sredo lakotnice. Uporahljati ga je le v «ajskrojnem slučaju, ko bi požiralnikova cev več ne pomagala. Molzno govedo je pasti najbolje samo toliko, kolikor je potrebno, da se živali ¡¿prehodijo, kajti poskusi so pokazali, da dobimo največ mleka ob paši, ki je ob enem ■sdružena tudi s krmljenjem v hlevu. Najboljši način izko-f?ščanja pašnikov je, ako travo kosimo ter jo pokladamo Sivini v hlevu, pri čemur preprečimo škodo, ki jo živali povzročijo s pohojo trave. O sv. Urbanu (dne 25. maja) pravijo, da ima dokajšen vpliv na zariiev grozdja, vreme «a pra-zruk Vnebohoda pa pokaže, kako bomo sušili seno. Odtod prislovica, ki se glasi:
Solnoe Urbana če greje ves dan. s sladkim bo grozdjem kmet obdarovan. In dan Vnebohoda vreme rosi, Živinska se krma pozno suši.
V vinogradu.
V	slučaju nevarnosti pomladanske pozebe v prvih <irveh maja meseca kurimo v vinogradu s tvarinami, ki povzročajo mnogo težkega dima. Proti pomladanski slani je trta najobčutljivejša, ko je popje razpoklo in se morejo videti prvi -trtni listki in nastavek. Beli popkov mah varuje bežne notranje dele v popju pred pozebo. Ko so mladike postale 10—15 cm dolge, jih poškropimo prvič proti pe-ronospori z enoodstotno raztopino modre galice ob lepem vremenu. Škropiti je tako, da pada mtšanica kot fina rosa tudi na spodnjo stran listja. Če je takoj po škropljenju sledil dež, je škropljenje prvi lepi dan ponoviti in sicer na rseh mestih, kjer je bila galica od dežja i/prana. Približno v istem času žveplamo vinsko trto proti oidiju ali trtni plesni. Pri žveplanju je paziti na to, da žveplenega prahu ne naslpljemo na listje in mladike, marveč ga razpršimo v furav tanko meglo, ki se vsede na vse trtne dele ter od pripekajočega solnca takorekoč prime. Žveplo kakor tudi
ialioo je treba preiskusiti z ozirom na čistost in drobnost, »r storimo najbolje, ako pošljemo te vinogradne potrebščino kakemu kmetijsko-kenvijskemu zavodu v preizkušnjo
(Maribor ali Ljubljana). Pristojbina znaša pri modri galid 1 din., pri žveplu 2 din. razen stroškov za pošiljatev in ko-lekovine. Pokončujmo grozdnega sukača in trtnega zavi-jača. To delo opravljajo najlažje otroci, ki s priostrenimi kaveljčki mrčes pobirajo ter ga uničujejo. Splošno stanje vinogradov je letos prav dobro ter se je nadejati ugodne vinske letine. Vinogradna dela so z ozirom na izredno milo zimsko vreme napredovala kot malokedaj in krivda zadene vinogradnega posestnika samega, ako bo imel letos plevel v svojem vinogradu. V Halozah so najbolj zanikerni vinogradniki prvo kop izvršili še ob pravem času.
V sadonosniku.
Obnovimo drevesne kolobarje pri drevju, ki smo ga vsadili v prejšnjem letu na stalno mesto. Drevesni kolobarji imajo nalogo, dovajati deževnico, katere mlada drevesca v prvih letih mnoge potrebujejo. Drevesni kolobar pa omogoča tudi pristop zraka do korenin, kar pospešuje rast drevja v znatni meri. Kolobar je držati prost plevela in trave, da drevesu ne odtegujemo po nepotrebnem hranilnih snovi in potrebne vlage. Velika napaka, katero pre-pogostokrat opazujemov mladih nasadih, torej je, ako se kolobarje potroša s plevami ali senenim drobom. Pokon-čujemo gosenice od prstenčarja, glogovega belina, zlatnice i. dr., v kolikor jim moremo priti do živega. Težko je namreč zatirati to golazen, ko se je razlezla po drevju. Po sadovnjakih vidimo v tem času pogostoma, da se melje iz luknje v deblu črvojedina in pada na tla. To je znamenje, da je v deblu črv — vrbarjeva ličinka. Z ozkim rezilom razširimo rano, odkoder prihaja črvojedina na dan. Potem pa z žico segamo tako dolgo po rovu, da zmečkamo zaje-dalca. Vrbarja v luknji uničimo tudi na ta način, da za-žveplamo odprtino ter jo nato dobro zadelamo s cepilno smolo. Bujno rastočemu drevju z napeto kožo, ki ovira, da se deblo ne more dovolj razširiti, še sedaj lahko delamo zareze. Proti škrlupu škropimo, ko je drevje ozelenelo, z enoodstotno raztopino. Listne ušice, ki se pojavljajo v tem času večkrat že v ogromnih množinah, pokončujemo z raztopino tobačnega izvlečka in mazljivega mila (takozv. Sohmierseife). V 10 litrih vode raztopimo 15 dkg tobačnega izvlečka in približno toliko mazljivega mila. Zoper krvavo ušioo nam služi kot najcenejše sredstvo petrole-jeva mešanica, ki jo priredimo iz pol kilograma mazljivega mila, pol leg petroleja in 10 litrov vode. Tudi drevesni karbolinej ali dendrin služi kot izborno sredstvo zoper tega škodljivca. Na 5 litrov vode vzamemo 1 liter dendrina. Pri novo zasajenem drevju pazimo, da ni preveč trdno privezano in se zemlja lahko seseda ž njim. Utegnilo bi se namreč pripetiti, da bi drevje obviselo na kolju, ako bi bilo .preveč trdno nanj privezano. Odstranjujmo poganjke, ki izhajajo iz divjega dela debla pri tleh. V drevesnici oko-pavajmo ob lepem vremenu ter odstranjujmo vse poganjke iz nežlahtnega dela. Zgodnfe cepljence nadzorujmo, da se rezi ne zajedajo vanje. Prerezane vezi naj ostanejo na cepiču, ker pozneje itak odpadejo same. Vsa dela v drevesnici rzvršujmo z največjo skrbnostjo in 'previdnostjo. Ne-rodnež lahko povzroči pri teh opravilih veliko škode.
Na polju in travnikih.
Dovršujmo sajenje krompirja. Sejemo koruzo in drugo jarino ter sadimo fižol, buče in solnčnice. S pletvijo ozi-mine prenehamo, ko se je prikazalo klasje. Ko je vzrastel krompir in koruza približno 1 dm visoko ter se je napravila prstena skorja, je napočil čas za prvo okopavanje. Okopavanje ima namen, da uničuje plevel in omogočuje pristop zraka v zemljo. V suši okopavamo tudi zategadelj, da varujemo zemljo .pred prevelikim izsušenjem. Po naravnem zakonu o laso vit osti (kapilariteti) izhlapeva zemlja največ vlage tedaj, če so vse plasti enako goste. Če pa napravimo zgornjo plast rahlo, pretrgamo cevkice, po katerih izhlapeva vlaga iz spodnjih plasti zemlje. Rahla zgornja plast služi torej kot nekaka odeja za spodnjo plast, ki mora imeti zmiirom dovolj vlage. Zatorej velja pravilo, da je motika polovica dežja v sušnih letinah. — Koncem meseca maja začnemo s košnjo detelje in trave. Deteljo je sušiti kolikor mogoče počasi, najbolje na kozdlcih in ostr-vi-h, da ne odpade listje, Id daje najboljšo krmo.
Na vrtu.
Sadimo kumare, melone, paradižnike, papriko, kolerabo in drugo zelenjavo. Sejemo solato v več presledkih, da imamo poleti v vsakem času dovolj užitne solate na razpolago. Že v začetku meseca pripravimo zemljo za pozno zelje, katerega sadimo v drugi polovici maja in začetkom junija. Okopavajmo solato, rano zelje, grah in peter-žij. V drugi polovici maja moremo sejati tudi že endivijo. — V splošnem je opažati, da napreduje vegetacija skokoma in neenakomerno, kar je pripisovati spremembam tem perature v 'letošnji .pomladi.
V kleti.
Pretočimo mlada vina v drugič, predno nastopi poletna vročina. V vročem letnem času ni dobro pretakati, ker izgubi vino preveč alkohola in dišečin in s tem na svoji kakovosti. Prašnih sodov ne postavljajmo na solnce, da se ne zaredi cik in posoda ne pokvari.
V čebelnjaku.
Vsak čebelar mora voditi zapisnik, v katerega zapisuje vse važne dogodke in spremembe posameznih panjev. Če imajo čebede potrebo za vodo, se jih napaja ob slabem vremenu v panju z gobo, ali pa se nalije vodo v kak satniik. Sicer pa je napajališče v bližini čebelnjaka zelo umestno. Združujmo šibke družine, kajti čebelar se more nadejati ob lepi paši le tedaj najobilnejšega donosa, če so družine krepke. Pri združevanju dveh panjev je treba uničiti slabejšo matico in pustiti močnejšo. — Vrednost matice spoznamo po množini in pravilnosti zalege. Vzgo-jevenje matic je eno najvažnejših opravi! v pomladi, ker
je usoda vsake dmžine v največ slučajih odvisna od njene matice.
V maju vsa že zemlja zeleni se,	;
vsa narava se nahaja v cvetju;	; _
kmetic gre na delo, ko dani se, selo se obkroža v ptičjem petju.
Vekoslav Stampar.
Vinarstvo. V založbi Cirilove tiskarne v Mariboru je izšla knjiga »Vinarstvo«, katero je priredil po prvem delu knjige »Vinarstvo in kletarstvo« Franca Zweiflerja direktor Andrej Žmavc, ravnatelj državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Oktav, VIII in 208 strani, 188 podob. Cena v platnu vezani knjigi brez poštnine 50 din., s poštnino 68 din.
Premovanje plemenskih bikov v srezu Maribor, d. bi. Pri licencovanju plemenskih bikov dne 20. in 22. aprila 1925 so dobili nagrade sledeči bikorejci: I. Državne nagrade: Rr>bič Srečko, veleposestnik v Limbušu, po 500 din.; Frangež Jernej, posestnik v Bohovi in Bašniška zadruga Limbuš-Ruše po 400 din.; po 250 din.: oskrbništvo grofa Meran v Vrhovem dolu, Divjak Matija, posestnik v Orehovi vasi, Jug Josip, posestnik v Rušah. II. Okrajne nagrade: oskrbništvo Sv. Pavel v Limbušu 200 din.; po 150 din. pa: Maher Franc, posestnik v Dolgošah, oskrbništvo grofa Alberti v Limbušu, upraviteljstvo kn.-šk. posestva Betnava v Radvanju, Jug Josip, posestnik v Rušah, Vrecl Roza, posestnica v Zrkovcah, Blaže Matija, posestnik v Činžatu, oskrbništvo grajščine Slivnica v Slivnici, Pristovnik Franc, posestnik v Spodnjem Radvanju, Dobnik Marija, posestnica v Rudečem bregu, 140 din.; Komauer Peter, 'posestnik v Slivnici, 120 din.; Plečko Simon, pos. v Račah, 100 din.; po 80 din. pa: Fingušt Franc, posestnik v Gorici, Cebe Herman, posestnik v Zgornji Hoči, Kac Mihael, posestnik v Razvanju. Nagrade se naj dvignejo takoj, najkasneje pa v osmih dneh, pri okrajnem zastopa v Mariboru, Koroška cesta 26.
Živinorejska zadruga za Tolstivrh in okolico, r. z. z o. z., vabi na XV. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 10. maja t. 1., ob 11. uri dopoldne pri p. d. Žgajnarju v Črnečah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1925. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih, članov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Živinjski in kramarski sejmi v Veržeju so na dan 6. maja, 29. septembra in 30. novembra. Ker je v Verzej» vsikdar dober sejm, se tudi zdaj vsi na ta sejem vabite. — Županstvo Veržej.
Sejmi v Celju. V mestu Celju se bodo začeli v tekočem letu zopet obdržavati na mestnem sejmišču poleg gostilne »Pri zelenem travniku« redni mesečni živinski sejmi, ki se bodo vršili v vsakem mesecu prvi pondeljek; če bi bil pa prvi pondeljek praznik, se bodo vršili naslednji delavnik. Na mesečnih živinskih sejmih se stojnine ne pohira. Prvi mesečni živinski sejm v letu 1925 se je vršil v pondeljek, dne 6. aprila 1925. Nadaljni mesečni živinski sejmi v letu 1925 pa se bodo vršiK: v pondeljek, dne 4. maja, v torek, dne 2. junija, v pondeljek, dne 6. julija, v pondeljek, dne 3. avgusta, v pondeljek, dne 7. septembra, v pondeljek ,dne 5. oktobra, v pondeljek, dne 2. novembra in v pondeljek, dne 7. decembra. Razen navedenih mesečnih živinskih sejmov se bodo vršili tudi še trije» običajni živinski in kramarski sejmi in sicer ob nastopnih dnevih: prvo soboto po sredi posta, dne 21. oktobra in dne 30. novembra. Končno se interesenti opozarjajo na tedenske prašičje sejme, ki se vrše na omenjenem sejmišču vsako sredo in soboto. Če je pa sreda ali sobota slučajno praznik, se vrši svinjsk sejm naslednji dan.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. aprila 1925 se je pripeljalo 345 svinj in 2 kozi, ter 2 kozliča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 75 do 105 din., 7 do 9 tednov stari 125 do 150 din., 3 do 4 mesece stari 225 do 325 din., 5 do 7 mesecev stari 450 do 550 din., 8 do 10 mesecev stari 720 do 850 din., I leto stari 1000 do 1200 din., 1 kg žive teže 13 do 14 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 din. Prodalo se je 216 komadov.
Mariborski trg dne 25. aprila 1925. Vkljub deževnemu-vremenu je bil ta trg dobro preskrbljen in obiskan, pa tudi' promet je bil posebno od 9. ure naprej, ko je dež prenehal, zelo živahen. Slaninarjev je bilo 31 in so prodajali svinjino po 25 do 35 din., slanino po 25 in drob po 20 din 1 kg. Domači mesarji, ki s temi vedno konkurirajo, s» prodajali govedino in ovčetino po 15 do 17.50 din., tele-tino po 17.50 do 22 din., in svinjino po 20 din. 1 kg. Klobasam pe je bila še vedno ista cena, kakor pretečenl; teden, čeravno so v trgovinah po mestu cene klobasami znatno padle. V mestni mesnici pa se je prodajalo goveje meso po 15 do 16.50 din., telečje in svinjsko pa po 20 din. 1 kg. — Perutnine je bilo okoli 400 komadov; oene so bile kokošem 20 do 50 din., Tacam in gosem 60 do 90 din., puranom pa 80 do 150 din. za komad. — Domači zajčki so se prodajali po 8 do 50 din., kozlički pa po 50 do 125 din. komad. To pot so bili tudi žabji kraki po 50 para za par na prodaj. — Krompir, sadje, zelenjava in. druga živila. Tega je bilo v obilici na trgu. Cene so bile krompirju 8 do 10.50 din. za mernik, čebuli 3 do 6 din., česnju 4 do 10 din. venec, kislemu zelju 3 do 3.50 diiv kisli repi 2 din., jabolkom 3 do 8 din., hruškam 6 do 18 din. 1 kg, figam 6 do 12 din. venec. Cena solati se je znatno znižala in sicer 25 para do 1 din. za kupček, ker je je bilo v veliki obilici na trgu. Tudi jajc je bilo brezštevilno in zato jim je bila cena 75 para do 1.25 din. za komad, limonam 50 para do 1 din., pomarančam pa 1 do 3 din. komad. — Lončena in lesena roba. Tudi te je bilo v velikem številu, cena je bila 50 para do 150 dik, brezo-
Stran 6.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
3G. aprila 1985.
vim metlam pa 2 do 3 din. za komad. — Seno in slama rta mariborskem trgu. Vsled deževnega vremena niso na-Si kmetje pripeljali v sredo, dne 22. t. m. ne sena in ne siame na trg, v soboto so pa pripeljali, ko se je vreme razvedrilo, 9vozov sena, 4 vozove otave in 10 vozov slame na trg ter so prodajali seno po 62.50 do 85 din., otavo po 70 in slamo po 50 do 65 din. za 100 kg. Slamo so to pot prodajali tudi po snopih in sioer po 2.25 din. komad.
Žimi trg. Položaj na našem žitnem trgu je postal po-voljnejši. Uvaža se še zmiraj amerikanska pšenica, toda ive več v toliki meri, ker se naši mlini pritožujejo, da je naša, četudi dražja, pa mnogo izdatnejša ter daje boljšo moko. Edino Slovenija in Primorje kupujeta še amerikan-eko žito, ker je mnogo cenejše vsled malih transportnih stroškov. Zato se je cena bački pšenci zopet očvrstila, dasaravno se vsled neznatnih zalog le v majhnih količinami prodaja. — Zelo povoljno se razvija trgovina s koru-eo. Na našem tržišču je pričela kupovati koruzo Čehcslo-vaška, ki jo je dosedaj kupovala v Bolgariji, vsled zadnjih nemirov pa -je z nakupi tam prenehala. Našo koruzo je pričela kupovati tudi Rumunija, ki je lansko leto preveč izvažala, sedaj so ji pa zaloge pošUe. Tudi oves se drago prodaja, toda zaloge so večinoma že izčrpane. Cene moki «O pričele padati največ radi amerikanske konkurence. — Cene žitu so sedaj sledeče: domača pšenica iz Bačke 465—475 din., ameriška pšenica franko Postojna 435 din., oves 285—305 din., koruza 175—180 din., ječmen 340 -350 din., moka nularica 675—685 din. za 100 kg.
Vrednost dinarja. Ameriški dolar stane 61 do 62 din., francoski frank 3.22 do 3.27 din., italijanska lira 2.52 do 2.55 din., čehoslovaška krona 1.82 do 1.85 din., nemška marka 14.69 do 14.84 din., angleški funt 292 do 300 din. in avstrijski šiling 8.63 do 8.83 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.30 centimov.
Kolje
kolje
kolje!
Kdor hoče dobro vino pit, Priskrbi naj si kolje. Ker trs, Id je na kol ovit, Da vince mnogo bfclje.
Ker dobra vinska kapljica, Visoke cene dviga. Dolžnost je kmeta vsakega, Da se za kolje briga.
Tam v Razlagovi ul ci, Število dvajset in pet, Pri Gnilšku kolje se dobi, Kolk hcče kdo imet.
NOVE KNJIGE.
Ministrant ali strežnik pri sv. maši. Maribor, 1925. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 16", 19 str. Cena 1 D in poštnina. — Lična knjižica ima v začetku navodilo, kako zvonili, potem pa molitve strežnika pri sv. maši s kratkimi navodili pri posameznih delih, kaj je opravilo strežnika med sv. mašo. Odgovori strežnika so pisani v slovenskem pravopisu, da se jih lažje pravilno nauči izgovarjati. Ker se je po taki knjižici že mnogo vprašalo, je Tiskarna sv. Cirila s svojo izdajo gotovo mnogim ustregla. Cena je izredno nizka, tisk lep ia razločen.
»Šumi, šumi Drava . . . « Črtice iz mariborske zgodovine, pravljice in pripovedke iz mariborske okolice in drugod. Zbrala Elza Lešnik. (Cirilova knjižnica XIII. zvezek.) Maribor 1925. Natisnila in založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Mala osmerka, 40 strani. Gena 5 D ;n poštnina. Kakor pisateljica na 38 strani omeni, je knjižica v prvi vrsti namenjena mladini osnovnih šol v Mariboru in njega okolici. Knjižica je razdeljena na tri dele: I. črtice iz mariborske zgodovine z 10. točkami; II. Pravljice in pripovedke iz mariborske okolice: 10 črtic iz krajev ob Dravi in mariborske oblasti severni del; III. Pripovedke in pravljice iz drugih krajev, 6 črtic iz južnega dela mariborske oblasti; samo zadnja: Sovražna brata v Rajhenburgu, leži izven omenjenega okvirja. Vse črtice so v lepem, tudi mladini razumljivem jeziku pisane; tudi zgodovinska snov v I. delu je s pravljicami prepletena. Turškim bojem so 4 črtice I. dela posvečene, iz drugega dela dve. Knjižica je jako priporočljiva in mislimo da bodo učitelji pridno po njej segali in jo širili med mladino. — Kakor pisateljica pri-poveduju str. 11 in pred njo že drugi, n. pr. Janisch, Hist .-top. Lex. II 200, so Mariboržani cerkev sv. Barbare na Kalvariji sezidali 1. 1681; Cerkveni letopis lavan-tinske škofije pa navaja 1. 1861.; ker je zadnja letnica gotovo tiskovna pomota (zamenjava številk 6 in 8), bi se naj v C. 1. že enkrat popravile, ker moti čitatelja. Lj.
Slovenske gorice. Opis. Sestavil M. Ljubša. (Cirilova knjižnica XIV. zvezek.) Maribor, 1925. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Mala 8°, 79 strani. Cena 7 D in poštnina. Knjiga je ponatis iz »Straže« koncem I. 1924 in začetkom leta 1925 in obsega nekatera pisateljeva predavanja iz leta 1916 in 1917. Je samo torso, ker obsega samo: Ime »Slov. gorice«, njih obseg, razdelitev, velikost, površino, naravne pridelke, obrtništvo, prometne razmere, prebivalstvo in konečno sodbo tujcev o lepoti Slovenskili goric. Nadaljevanje »opisa« prepušča pisalelj mlajšim močem, ki imajo več časa in virov na rarpolago. Pa tudi to, kar pisatelj v knjigi nudi, bode marsikoga zanimalo, posebno učitelje in učečo se mladino, ker je porabil za spis razne vire, ki dandanes niso vedno na razpolago. — K opazki na str. 78. bi radi sledeče pripomnili, posebno k poglavju o narodopisju. Žal, stari običaji in navade med ljudstvom vedno bolj in bolj izumirajo. Ne samo izumirajo, tudi pozabljajo se. Skrajni čas je, da vse to zberemo in zapišemo.
Kajpada je treba za njimi poizvedovati, kar najlažje storijo učitelji in duhovniki. V narodopisnem ozira ne smerno pozabiti na velikanski pomen v kulturnem in narodnem ozira naših primicij, kakor so se nekdaj obhajale posebno na Murskem polju in v Slovenskih goricah. — Knjižici želimo obilo uspeha in kmalno nadaljevanje od katerekoli strani. Cena je primeroma jako nizka.
Nove šmarnice za I. 1925 so izšle v tiskarni sv. Cirila v Maribora pod naslovom: Marija naša ljubezen. Spisal jih je veleč. g. dr. Ivan Žagar, župnik v Dobju. Stanejo s poštnino vred 21 dinarjev. Častilci Marijini, sezite- po njih!
Priporočljivi izdaji Sv. pisma novi zakon. Ljubljanska bogoslovna akademija je izdala zelo priročno izdajo Sv. pisma, in sicer I. del: evangeliji in apostolska dela. Knjigo je založilo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani in jo je dobiti po vseh knjigarnah. Cene knjigi so: broširana stane 48 D, vezana 60 D in elegantno vezana 84 D. — Cirilova Tiskarna ima v zalogi priporočljiv prevod Sv. pisma novi zakon od prof. Židan-šeka. Ta knjiga stane v platno vezana 10 D.
&aisB3aHaHS3BBBiaeasaaas!at3caiaeE3Bafi
Spominjajte se Diiaške veierie!
HBSBBBBBBBBBBBBHBBBBISBBnBBISBBff
KALA OZNANILA
Zanesljiv, priden in trezen oskrbnik išče primerne službe na večjem posestvu ali v skladišču. Nastop po dogovoru. Ponudbe na A. J. W., poštno ležeče. Žalec. 533 2—1
Sprejme se vajenec za mli-narsko stroko, ki naj ima dobra spričevala in je poštenih staršev; pogodba ustme-no. Anton Lah, umetni valjčni mlin, Zg. Polskava pri Pra-gerskem.	536 2—1
Sprejme se vajenec za čevljarsko obrt; stanovanje in hrana v hiši. Viktor Šenkova vdova, Tržaška cesta 1. Maribor.	532
Upravnik (šafer), iščem službo na večjem ali manjšem posestvu, sem v gospodarskem delu izvežban, kakor tudi v gostilniški obrti, z dobrimi
spričevali, srednje starosti. Nastop takoj ali kasneje. Ant. Ivoščak. pošt. ležeče, Šoštanj.
Birmska darila
vsake vrste, kakor ure, zlatnina in srebrnina najcenejše pri tvrdki
]•'. KNESER. MARIBOR. Aleksandrova cesta 27 preje A. Kiffmann.
Občni zbor
Hranilnice in posojilnice Spodnja Polskava se vrši dne 10. maja 1925, ob 3. uri popoldne, v prostorih zavoda.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega poročila in zapisnika o zadnjem ob-
čnem zboru.
2.	Poročilo načeflstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka leta 1924.
4.	Volitev načelstva in nadzorstv a.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ni za sklepanje zadostno število članov, se vrši .pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev.	534
Načelni štvo.
Proda »e takoj rodovitno, malo posestvo s sadonosnikom v lepi solnčni legi, tik trga Voi nik pri Celju. Hiša močno zidana s tremi sobami, kuhinjo in shrambo, gospodarsko po^ slopje s hlevi in kletjo, kozolec s 4 okni, cena po dogovoru. Več se izve pri zastopniku Vzajemne zavoravalnice v Vojniku 57.	480 2—1
Na prodaj posestvo, okoli 5 oralov, 5 minut od cerkve Poljčane, zidano poslopje, s
pohištvom vred. Cena 180.000 kron. Več se izve pri Francu Ačkka, Podboč, Poljčane. 51C>
Prodata se zaradi selitve dve posestvi v jako dobrem stanju, pol ure od mesta Ptuj, vsako približno 10 oralov in obstojita iz njih, travnikov in lepim, novim z opeko pokritim poslopjem. Posestvi ste na jako mirnem kraju, pripravni za vsakega, ki ljubi mir. Interesenti se naj oglasijo pri g. Tomažu Zartl, Lan-cova vas 83, pošta Št. Vid pri Ptuju.	517 2—1
Službtf išče kot kuharica ali
gospodinja v župnišču ali pri kakem starejšem gospodu. — Naslov v upravništvu. 511
Proda se posestvo z mlinom brez konk,urence. Ivan Kovač Črešnjevec 1. Slov. Bistrica.
513
Rentabilno posestvo z zelo rodovitno zemljo v Slovenskih goricah blizu Maribora. Proda se lepo posestvo, aron-ibližr
dirano, približno 6 km od Maribora med Sv. Marjeto na Pesnici in .Tarenino. 36 oralov rodovitnih njiv, travnikov goric in mali gozd, na glavni cesti, obstoječe iz gospodarskih poslopij: 1 hiše za gospodarja, prenovljena, 1 hiša za oskrbnika, velik hlev in preša z gumno in kolarnico in 3 viničarska poslopja in z vsem živim in mrtvim inventarjem za 520.000 D. Plačilne ugodnosti. Cenj. ponudbe na Reisman, Maribor, Aleksandrova cesta 6 ali Vojašniška 488 2—1'ulica 6.	529 3—1
v vinorejstvu, sadjarstvu, poljedelstvu in živinorejstvo izkušen, se sprejme pri Ed. Sitppanz. Pristava.

:: Za birmance::
oblačilno blago, volneno blago za moške in ženske, velika izbira — dobite po najnižjih cenah v trgovini
F«anc Serčsr,
Mala Nedelja in Lfotomir.
Istotam se kupujejo jajca vedno po najvišji ceni. 485
□ □OOieODODO
| Rodovitno posestvo, 3 velike ! njive, sadonosnik, travniki, ; redi se lahko 6 glav živine, zidana hiša, hlevi, za 125.000 ; dinarjev takoj na prodaj. Po-| jasnila v trgovini v Mariboru, j Grajski trg 2.	506 2—1
Dobroidoča trgovina z mešanim blagom se prevzame takoj ali pozneje. Ponudbe na j upravo lista.	507 3—1
Mlin na Muri blizu Radgone, | popolnoma nov, se takoj po 1 zmerni ceni proda. Plačilo na obroke. Vprašati pri Al. Neu-dauer, Gornja Radgona, Po-| sojilnica.	492 3—1
Na prodaj posestvo v Sp. Žerjave ih h. št. 57, četrt ure od ; Sv. Lenarta. Obstoji iz lepega I vinograda, hiše in s a donos -: nika. Cena 20.000 D. Ponudbe ! sprejema notar Fran Stupica pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
, Proda se majhen travnik v
Dragučovi. Vpraša se v gostilni Kramberger, Sv. Marjeta ob Pesnici.	522
Posestvo 22 oralov, od tega trije rodovitni, sedem letni vinogradi, vse cepljeno na amerikanski podlagi, samo prvovrstne izborne kakovosti trije sadonosnik i, rodovitne njive, travniki, po katerih raste le prvovrstno in sladko seno, 2 gozda z mešanim lesom, hiša zidana, gospodarsko poslopje, klet in svinjski hlevi, vse v dobrem stanju, tudi nekaj inventarja, cena in plačilni pogoji ugodni. Naslov v upravništvu. 528 1—1
Posestvo, manjše, kupim. — Plačam v obrokih po 25.000 dinarjev. Ponudbe na upravo pod št. 521.	2—1
V najem vzamem posestvo z dobro zemljo, blizu železnice, večletna doba. Vinogradni kraj. Ponudbe poslati, ozir., naslov se pove pri upravi pod. št. 525.
Nova hiša z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v prometnem kraju, ' blizu postaje, se ugodno proda. Potočnik, Račje 135.	535
Priložnost za nakup. 38 oralov zaokroženega posestva se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji: 10 oralov njiv, 11 oralov travnikov, 8 oralov gozda za seč, 3 orale vinograda z viničarijo, 6 oralov sadonosnika, lepa hiša, gospo darsko poslopje, poljedelski stroji, stiskalnica na gepelj. Se lahke tudi parcelira. Vpraša se pri Stumpf Franc, Studenci pri Mariboru, Na cbrež ju 71.	537 3-1
Proda se posestvo okoli štiri orale, sadonosnik in njive z gospodarskim poslopjem, posebej še prešno poslopje, z dobro idočim kamnolomom. Cena 15.000 D pri Sv. Martinu pod Vurbergom. Pojasnila daje Iv. Kostanjšek, trgovec v St. Martinu pri Vurbergu. 527
Proda se posestvo, 20 minul od mariborskega Glavnega trga: gosposka hiša z gospodarskim poslopjem, 2 viniča-riji, vse zidano in z opeko krito, vinograd, njive, sadonosnik, gozd, 24 oralov. Za mleko se lahko vsaki mesec skupi 18.000 kron. Cena 1 milijon 200.000 kron. Naslov: Koroščeva ulica 6-II. duri 8, Maribor.	539
Proda se fin skioptikon, popolnoma opremljen. Cena 5000 D. I >n stili k: Florjan Za-
vec, Corca št. 5, p. Podlehnik pri Ptuju.	540
Birma se bliža. Vsled preoov-ljenja lokala prodajam po tovarniških cenah vse vrste ur, zlatnine, srebrnine itd. Popravila svoje stroke izvršn- j jem točno in po ceni z jamst-i vom. Lovrenc Stoječ, urar v Mariboru, Jurčičeva ulica 8.
2—1
Jajca za podlaganjc štajerskih in sulmdolskili kokoši.
čiste pasme se dobijo vedno pri F. Geiner, Maribor, Gosposka ulica 2.	519
Žveplo za vinograde najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni Ferd. Ilartinger. Aleksandrova cesta 29. '530
Na prodaj dve amerik. blagajni v najboljšem stanju, 2 voza, močen konj. M. Berdajs, Maribor.	489 3—1
Prodajam razne vozove, ki jih tudi zamenjam in kupujem stare vozove. Franc Ferk, Maribor, Jugoslovanski trg št. 3.
trg št. 3. 502 3-1
Grajščina Domova pri Ptuju j ima na prodaj po primerni ceni lepo, že otesano prešno sleme (Pressbaum), debelost 50 cm2, 8 metrov dolgo, iz čvrstega hrasta, katero'se nahaja doma pri grajščini. Kup ci naj se blagovolijo osebno ali pismeno obrniti na oskrbništ-vo grajščine.	496 3—1
Vež enovprežnih vozičkov, novih in malo rabljenih ter vsa-iovrstne vprege nove in malo rabljene ima stalno na po-laj Hinko Korenjak, sedlar in 'apetnik v Ptuju, Sp. Dravska j lica 6.	428 4—1
n pc
ra, Hoč, Račja, Pragerskega in Sv. Lovrenca na Dravskem polju, kateri imajo gozdove, borove ali smrekove, lahko prodajo svoj les za rudokope, sigurnemu plačniku ter traj-aemu odjemalcu, takojšnja do vaba, zajamčeno hitro plačilo. Kmetje, kateri imate takšne borove gozde na Dravskem polju in ako hočete hitro priti do denarja, ponudite takšen les Dragotinu Korošec, Rečica ob Paki.	429 5—1
Hrastov okrogli les kupuje proti takojšnjemu plačilu Matija Obran, Loška ulica št. 15.
285 5—1
Jabolčnik, ca 10 hI ugodno na prodaj. Vprašati pri Dolin-šek, Sv. Pavel pri Preboldu.
Pozor! Ravno došlo blago nove cene. Platno barhenti druk hlačevina, svileni robci, suk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 49
Brusimo britve, škarje, nože itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	1116
Prvovrstni angleški in ostrau ski plinski koks na drobno in debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna.	82
Prima Dnrkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Krekova ulica 14.	103f
Obiščite y Maribora Yinotoč
„Štajerska klet"
Kopališka ulica 17.
Kletni Drcsrori Nar.dm
Izvrstno vino, jabolčnik, mrzla in lopla ----- jedila. -----
OSET ANDREJ
Pridnega
majerja
(z ženo, pa brez otrok) sprejme tvrdka
Jakob Matznn v Ptuju. 469
»


-p


30. aprila 1925.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
Stran 7.
ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil suknc v veletrgovini R. STERMECKI i
Celjv iiev. 24katera razpošilja trpežno suknc m D 60-—, močen ševjot m D 70 —, fini bjsmgarn m D 90 —. Ilusirovani cenik t. čre s 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kaucgarna in razne manutaktur-ne robe pa samo za 8 d:i na ogled. Kdor pride z vlakom o-sehno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila črez D 500 — poštn. prosto. Trgovci engros cene.
Kmečka bratilnlca in posojilnic v likanja r. z z n. z.
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. maja 1925, ob osmih zjutraj v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1924.
4.	Prememba pravil.
5.	Poročilo o izvrjeni reviziji.
6.	Prosti predlogi.
K obilni udeležbi vabi uljudno
načelstvo.
Občna zbor
Kmetijskega druitva
in
Liudslie hranilnice In posojilnic« v v S&v.cHI*
se vršila
dne 3. maja 1925 popfoldne pri g. Antonu Fiiršt
526
Načelstvo.
NsiboHe nalvarpeje naložite svoj denar pri
Okraini po^iiloicl v Ljutomeru,
mmmi^mmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmamimmmmmKimiKi'
ki obrestuje hranilne vloge navadre po 8*/., večje in vezave po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilni knjige drugih denarnih zavodov bot gotovino tei izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
lii obrokeI
Manufaktnro in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t d. kakor moške in ženske obleke po meri iz lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobite prod agodnemn odplačevanja le pri tvrdki
DAVORIN JOKAM !N DRUGOVI
drsita z «, z. Maribor,Vojainlika si. 2, pUrma Gregorčičeva nI, I
Samo 30C3 ID fpanko na dom)
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja *e
proti predplačilu ali povzetju.
Kovinska industrija ¡NZ.J.fcH.SOHL.Maribor.SJtl
Posode držijo in to gornja vrsta od leve na desno po ca 8H, lJi in litra in spodnja vrsta po ca 1, 1%, IX, 1M litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ni vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo.
Cenik brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, M vzame radevolje nazaj.
Trajne vrsdncisii
#»ianejo vedno darila iz zlata !n srebra, ker obrtrfe i« y*< preteku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, veriiks
prstani, zapestnic kakor tudi vsai * vrstna zlatnina «n srebrnina, nakit, h predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najbolj* kakovosti dobi s* dobro in po ceni pri tvrdki Suttner. — Zahtevajte dlvac ilustrirani centi za katerega je te*-
fes poslati samo S dinarja na:
ODPOSILJALNfCO UR H. SUTTNER,
V LJUBLJANI št. 992, Slovenija.
Za udobnost odjemalcev se morejo ra na dopolnitev paketa primotati tudi dobra in fina Elsa-mila lepote in drugi kosmetični preparati lekar-s narja Fellerja.
II
Za reklamo se prodaja v trgovini
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
krema za čevlje »Lebin« male po din. 2.25, srednje po din. 450, *A kg po din. 11.50; »Egal« male po din. 1.50, srednje po din. 3, V* kg po din. 8.	510 2—1
Iščemo ponudbe
za razne zabojeve dele, rezano smrekovo blago, tesan les in brodarski pod. Ponudbe pod naslovom: »Brodarski pod 11—237« na oglasni zavod INTERREKLAM D. D., Zagreb, Strossmayerova 6.	518
r ^ • HI t "íS'fiSi* ' 'V MiH, r i ifp* rit>¡rijf.
'^■/^l^l^l^i^.^lwivv!	. »MIwíwni
Priporoča se
Tiskana sí. Cirila ? Marioora.
Za poljske kpižs
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D,
30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D.
Stenski križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikosti in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, . kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
se:
v lepem kraju pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža ob srezki cesti v bližini vode ležeče posestvo z vilo in viničarskem gospodarskem poslopjem s pritiklino ali brez nje. Zemljišče meri 7 ha 70 a 91 nr, od kojega odpade na vinograde 3 ha 35 a 34 m", na gozde 2 ha 66 a 3 nr in ostanek na njive in vrt. Posestvo je last dedičev Sueti ter se proda pod ugodnimi pogoji. Vsa pojasnila daje pooblaščenec dedičev	'	521 2—1
Dr. Vinko Rapotec ,odvetnik v Mariboru.
Zahvala.
Požar z dne 28. marca 1925 je podpisani Uničil vso gospodarsko in hlevno poslopje. Dražba
„Jugoslavija
pri kateri je bila podpisana zavarovana, je cenila in plačala škodo t' popolno zadovoljnost, tako da si štejem v dolžnost, ji tem potom izreči svojo za hvalo in jo vsakomur toplo priporočam.
Tezno, 24. aprila 1925.
An ton rja Gašper tč.
Ko bi mogli osebno z Vami govoriti,
bi Vam lahko razjasnili, kako slabo storite, ako pri izbiranju mila niste oprezni in koliko škodljiva ** dostikrat slaba mila! Če želite strokovnjaško izkušeno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od 5 vrst FELLERJEVEGA ELSA-MILA V OBLIKI STEKLENIC. Elsalilijino mlečno mila, Elsa-glicerinsko, Elsa-boraksovo, Elsa-katranovo is Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakon» zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo štedljiva, ii-vrstno se peni, osvežuje in ohrani kožo zdravo ia lepo. Ta mila so najboljše in najfinejše kar s« t milu sploh more datil
ZA PO IZKUŠNJO 5 kosov Elsa-mila v obliki stekleni* i cavojnino in poštnino 52 din., toda le tedaj, če se demjti polije vnaprej, ker je poštnina po povzetju za 10 dis vilja.
Naročila nasloviti na: EUGEN IT. FELLER, lekarnar, V Stahiel Don ji, EIsatrg 841, Hrvatska.
s t o n i
in ooštnine prosto se pošlje takoj krasni cenik z več tisoč slikami. — Pišite nemudoma ponj v
Prvo gorenjsko razpošiljajo
Ivan Savnik
Kranj—Slovenija.
Vzorci raznega blaga za obeske se pošljejo na ogled.
APNO
iz Zagorja, Portlandcement v vsaki množini in zmiraj sveže. Traverze in vsa druga železnina se kupi c eneje kot drugod v staroznani
veletrgovini z železnino in gradivnim materialom
I. Andraschitz
Vodnikov trg Maribor Vodnikov trg
" I V*, 'V IV i VIVIVIV í OIV r.' MI v I r.1 O o iI r.1»
k i' Ü I i '' k'i i k i k'i I k'i | k'i k"A k'i k i k'i k'i1 k'i k'i k'i I k'i I k i k'i k'i
si prihranite, ako kupite manufaklurno blago
if Celju „f*ri solncu
t«
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute.
Ne opustite se prepričati! Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofevtifc
Slavni trg 9 C«!j« Glavni trg i



Postrežba točna!
Mera obilna?
Stem»
S * '"t T-V f l','

»SLOVENSKI GOSPODAR.«
".'' . i ■ :•.»!. _" . i-'. .,;'
30. aprila im
KBAPIliSKE ■ TOPLICE j
£ri Zagrebu zdravijo: protin, revmatizem, išias, ženske , olezni itd.— Stulra vojaška godba, električna raz- ¡j svetljava kino, lastna radiopostaja ter druge zabave. j I*ren glavne sezone znatni popusti na cenah. Pojas-t \ > i nila daje brezplačno kopališčna uprava
KRJtPINSKE - TOPLICE!
IBB
S
CEMENT
ftPROla. TRAVHRZE
V1V! rj* V V r.t \ v I v ii r.-r ki I kV kV k> I k"i k¿1 kV! kV ki I ki
mm
tfj k-ilkV
Samo 250 D
stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen, isti boljše vrste 290 D. Najfinejši 460 D. Dobiva se v lepih barvah samo 7
P. vi gorenjski razpoliljainic!
IVAN SAVNIK, KRANJ 400
Istotam se razpošilja zopet vse vrste ma-nufakturnega blaga po zelo nizkih cenah Zahtevajte vzorce in cenik!
s"
kdor. kupuj« nta mi fakturo pri
Franeu KeSIe^lisch
v l ««£«<h f " T ' in njegovi podružnici pri
S»r. Ani v Slovanskih fjnueSaah.
■	in vse vrste železnme g po najnižji ceni se jj dobi na drobno in debelo pri tvrdki
KI
l lifen Km&m
® trgovina z železnino
i: Maribor :
® Aleksandrova cesta 42
■	Meljska cesta 1.
a
Original Sa«kowe pluge ""ipij
g ima na zalogi po ^ zelo ugodni ceni : kakor tudi vse ostalo orodje za polje-f delce, kovače, mi-zarje, sodarje i. t. d.
dalje za stavbenike traverze, cement, žičnike in pločevino kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete
üefet'soviRä z železnlno Cene nizKe* Pilite? & lüMfÚ P0^8^^1^"
MARIBOR,

^BB«BffBaaBn8$aBaaaBBBaBBBaBSB8aB»B8HnBBBaiBaB!«»ii3!
s-------
Priporočam se za lična, trpežna čevljarska dela po meri in popravila. Ivan Ekart, čevljar
Koroška cesta 34, Maribor.
B ■
K C B
S ■
S
Denar nalažlte
W naibolJSe In najvernslie pri
Spodnieštajarski ljudski posojilnici r,z.z n,z,
¥ Maritou, Stolni ulica št 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
S%in
oziroma po dogovoru.
» ■ ■
B
a m m m
B
B'
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
K
K
B
<3&£BBB0HBWKBBaaBBBBflB&!!£BffiaBB«BaBaa»flHa»BaiHa»Mp
Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti je edino
ST0EWER»REC0RD
■BBHaaaaaiaBHaaaBa
HiTTID-
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.
f
11 boj za srečo
i í
■ A
p&aastvo z hi&ama za Digs,
dobi lastnik naše srečke, katero bo zadel žreb.
Oela srečka Dšti* IO0G—.
Ceir>tt<9Bfca sra&fc* O 25'—. Basatlaska a^afi^is B
°ri iletrtinikifc srečkah igrajo Štiri, pri dessfinskih deset oseb na eno Ste?itko. Zadene žreb £*-
ruprci
Sreike razpošilja »Prostovoljno gasilno društvo« v StrniSču pri Ptuju, proti naprej vwši]tj«tvi sneaka m srečko ter Din. y— za priporoieno pošiljate v. — ISSejo •« povsod prodajale srečk
• •
Naloilte denar le orfi
Ljudski Dcisoiflifiki v Caliu
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarija
(poprej pri »Belem vola«)
kjer je najbolj varno naložen in se n a j ? i S j « obrestuje. - Eentni in invalidni davek plačuje
posojilnica.
*«
Naložite denar le pri
Ormoški posojilnici v Ormožu
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
Zgornje predmestje 10, v lastni hiši
(poprej „Geršakovi"),
kjer je najboljše in najvarnejše naložen in se najvišje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.

Oglasi v „Slov. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
CC |K! KfKlKI M KfH
				
	r» ».i// O V ViO.VAIV.' V '.'• V O V '/'V r,' V , Ji k'i A ü'v'i k i kiki >.V»VkV*i k."i v'i k i k . k.'i kVk'i k'i k i k i k'i	M, V1 kV»V'(ki		f, M '■< M f.i Fl f. r-,, r-» r, rt r f, r* .ri ri f,, ri M r ri rl r,i rt r, r, ,, , , Ja J j k'i ki1 ki u ki ki: ki k'i'k'i k'i >i k'ijk'i kiki, k'i «i k'i kV k.'i iVki.ki Vi k'i kij
Zadružna gospodarska banka d. d
Podružnica v Mariboru«
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, 7 Izvršuje vse bančne posle najkulantncje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
■»o€»bls*š$eiil	ireib držarne r»ir;loteri|e,
^ij^n^K^HhM^^	mmmmmmz
;r*k Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Janui Goleč,
Vi' k i ki tk*iUi w'i' ki 'kV-kVO k i. » i k i «. i k i k'i »:f
Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja«.