Celje - skladišče D-Per 214/1980 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ŠT. 10 - 30. MAJ 1980 Povzetek realizacije najpomembnejših stabilizacijskih nalog Kako smo gospodarili V začetku leta 1980 smo sprejeli stabilizacijske programe za leto 1980 s ciljem, da aktivnosti pri tej nalogi da realiziramo gospodarske plane za leto 1980. Stabilizacijske programe obravnavajo niso biIe zadovoljive, zato koordinacijski odbori za dobro gospodarjenje. Iz zapisnikov koordinacijskih odborov ?e zahteva intenzivnejše de-. . lo pri vsklaievanju domače podajamo povzetek izpolnjevanja stabilizacijskih programov. prodaje in izvoza TOZD FRITE — V mesecu marcu je obratovalo 5,64 peči. — V prvih štirih mesecih je TOZD dobil za 7,9 milijonov din avansov. — Pri pregledu izkoriščenosti delovnega časa je bilo ugotovljeno, da plan ni bil dosežen. V zvezi s tem je bil sprejet sklep, da se vsak neopravičen izostanek preda disciplinski komisiji. — Poraba plina je v I. kvartalu potekala po planu, medtem, ko je bil pri porabi pitne in industrijske vode dosežen prihranek. — Zamenjava Mg-karbo-nata s Mg-oksidom ni bila v celoti izvedena zaradi že prej naročenih večjih količin Mg-karbonata iz uvoza, ki pa jih ni bilo več možno stornirati. — Precejšen prihranek je bil dosežen pri vrnjeni embalaži (114.300 din). — Pri porabi osebnih zaščitnih sredstev je prišlo do prekoračitve, ker so bila zaščitna sredstva, ki so bila namenjena za zadnji kvartal 1979 izkoriščena šele v prvem kvartalu 1980. Zato bo potrebno paziti, da bo v naslednjih mesecih poraba manjša, da ne bo prišlo do prekoračitve letnega plana. — Poraba materiala se je gibala v mejah tehnoloških normativov. — Razvoj je potekal v okviru plana, saj so bile vse predvidene frite razvite. TOZD POSODA Koordinacijski odbor ugotavlja, da je eden glavnih vzrokov za nedoseganje planskih nalog neizvrševa-nje planov proizvodnje, zato je bila vsa razprava u-smerjena v to, kako nadoknaditi izpade. Glavne ugotovitve so: — proizvodnja kopalnih kadi, brušene posode in ALU kant je izpadla iz objektivnih razlogov (pomanjkanje surovcev, okvara stiskalni- ce), izpad je možno nadoknaditi le z uvedbo 3. izmene, — do izpada proizvodnje plastičnih WC izplakovalni-kov je prišlo zaradi začetnih težav pri uvajanju novega izdelka. Izpad bo nado-knaden do konca leta, nimi službami v čim krajšem času pripraviti elemente za stimulacijo vodilnih in vodstvenih delavcev glede na odstotek delovnih napak, — nabavna služba se zadolži, da v najkrajšem času nabavi kvalitetnejše robilne emajle, Uvajanje novih izdelkov Koordinacijski odbor je u-gotovil, da iz poročila ni razvidno, kako se naloga izvaja, zato se zadolži tehnična priprava proizvodnje, da do prihodnje seje pripravi detajlno poročilo. Proizvodnja avtokoles v TOZD odpreski — vrednostni izpad proizvodnje je večji od količinskega delno zaradi tega, ker so v planu predvidene nove cene že s 1. 2. 1980 in to 12%, nove cene pa smo dobili 7. 3. 1980 in to 7,4%,. Slabši rezultati so predvsem zaradi cenovno slabšega a-sortimana, delno pa zaradi znatno višjega deleža III. a, kot je bil s planom predviden. Ker je dodatni izpad dohodka zaradi večjega deleža III. a zelo velik (3,5 milijona din) je koordinacijski odbor detaljno obravnaval vzroke in sprejel naslednje sklepe: — vodstvo TOZD mora skupno z ustreznimi strokov- —- neprimerne barve robil-nih emajlov se izločijo iz proizvodnje, — zahteva se maksimalna angažiranost vseh strokovnih funkcij za reševanje problematike v zvezi s pojavom ribjih lusk in mozolj avosti. V zvezi z nalogo uvedbe enkratnega nanosa je ugotovljeno, da je bil program izdelan v roku, ker pa je naloga zelo obširna, kar se je pri pripravi programa ugotovilo, se rok uvedbe pre--stavi od 30. 6. na konec leta. Povečanje minimalnih serij, poenotenje barvnih izvedb in oznak na posodi V zvezi s to nalogo ugotavlja koordinacijski odbor, Pospeševanje inventivne dejavnosti Naloga je v fazi izvedbe javnega razpisa usmerjenih inovacij -— rok je konec maja 1980. Izkoriščenost delovnega časa Koordinacijski odbor ugotavlja, da je bil delovni čas bolje izkoriščen za 1 %, ker pa je cilj izboljšanja 2 %, se vodstvo TOZD zadolžuje, da podvzame vse aktivnosti, da se cilj doseže. Vzdrževanje zalog materiala na normativno določenem nivoju Iz poročila je razvidno, da so zaloge materiala padle od 92 ,dni na 69 dni, kar je gle- de na cilj 75 dni zadovoljivo. Razmejitev fiksnih stroškov na delovno enoto Koordinacijski odbor ugotavlja, da za razpravo nima zadosti podatkov, zato se zadolžuje plansko analitska služba, da do naslednje seje pripravi dinamiko plana stroškov po delovnih enotah, računovodstvo TOZD pa izvršitev. Kontrola dejanske porabe materiala napram normativu Koordinacijski odbor ponovno ugotavlja pomembnost te naloge, saj so odmiki od normativov zelo visoki, spoznava pa, da je kvalitetna kontrola v tej fazi možna le v obratu kovinske predelave. Ker se naloga še ne izvršuje, se ponovno zahteva, da se v obratu kovinske predelave k izvršitvi te naloge pristopi takoj. Izdelava planske kalkulacije in izbira bolj akumulativnega asortimenta Naloga je v fazi programiranja, ker je naloga za TOZD zelo pomembna se zadolžujejo vodstvo TOZD, da uredi vse potrebno, da bo naloga v roku (30. 6. 1980) izvršena. Zmanjšanje porabe energije na enoto proizvoda Iz poročil obratovodij je razvidno, da se v vseh obratih ta naloga izvršuje. Koordinacijski odbor ugotavlja, da na tem področju nima za ukrepanje dovolj kvalitetnih podatkov, zato TOZD Vzdrževanje zadolžuje, da da strokovno pojasnilo v zvezi z razdelilnikom porabe na posamezne TOZD, pri tem zanima koordinacijski odbor predvsem razdelitev električne energije, razdeljene na vrednost za porabo energije in vrednost Za konico z obrazložitvijo, katere TOZD so največji povzročitelj konic. Preorientiranje transporta fco. kupec iz kamionov na vagone Koordinacijski odbor ugotavlja, da se naloga izvršuje v skladu z zahtevami. (Nadaljevanje na 5. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE Organizacijska shema sindikata kovinsko predelovalne industrije V našem glasilu smo v začetku letošnjega leta objavili reorganizacijo OOS v TOZD Posoda. Iz treh OOS, ki so bile delovale v TOZD smo sedaj sestavili štiri. Do spremembe je prišlo v emajlirnici, kjer je zaradi velikega števila delavcev bila ta OOS prevelika in smo jo morali deliti na OOS 1 na eni izmeni in OOS 4 v drugi izmeni. Tako imamo v TOZD Posoda: OOZS 1 v emajlirnici, OOZS 2 v surovinskem obratu, OOZS 3 v skladišču gotovih izdelkov in OOZS 4 v emajlirnici. Po tem vrstnem redu so OOZS tudi registrirane pri občinskem sindikalnem svetu. Vse štiri OOZS v TOZD se združujejo v konferenco OOZS TOZD Posoda, kjer se usklajujejo stališča sindikata za enotne akcije na nivoju TOZD. Zelo star izrek pravi, da ena slika pove več kot tisoč besed, zato se je tudi predsedstvo KOOZS TOZD Posoda odločilo, da izdela shemo organiziranosti oziroma konsti-tuiranosti sindikata v TOZD. Na shemi so označene in imenovane sindikalne skupine in imena poverjenikov, ki jih zastopajo v izvršnih odborih OOS. Imensko so o-značeni tudi nadzorni odbori, s puščicami pa še člani, ki sestavljajo predsedstvo konference v TOZD. Vse OOS so tudi oštevilčene, takoj pod oznako pa je vidno z velikimi črkami izpisano ime predsednika. Mnenja smo, da bo ta shema dala jasnejšo sliko o organiziranju sindikata v TOZD in vedno znova seznanjala slehernega člana o njihovih predstavnikih v telesih sindikata. Na ta način naj ne bi bilo več delavca, ki ne bi vedel vsaj to kdo je njegov predsednik OOS. Shemo bomo dali na posebne panoje in jo izobesili po vseh delavnicah oziroma sindikalnih skupinah v TOZD. Friderik Brečko OOZSS v TOZD POSODA OOZS I predsednik Podpečan slava H KOP KADI, BARVNI ML. \ 1 OPERČKAL ZINKA | -| KONTI 2 1 -| POLJANŠEK -| KONTI 2 ! 1 OJSTERŠEK FRANC | 1 -| KONTI 3 | 1 MATKO ANTON | -| VARILNICA | 1 BAUER ANA y> r ^ I -| POSADA S, KOM. PEČI ] 1 KOTNIK ZDENKA |« 1-0—► [ 1 -1 LUŽILNICA | 1 MASTNAK BERTA | o [ ! -| EKO 1 | 1 JELER ROMAN )- -| EKO 2 | 1 PODPEČAN SLAVA |- A DEKOR | 1 MIKOLA HELENA I NADZORNI ODBOR I JURIŠIČ ERIKA MARKIČ MARIJA MURilč IVAN OOZS J predsednik SOTOŠEK VLADISüñ\ PRIREZOVALNICA V J CERENAK AVGUST KAVČU MILAN ROČAJN/CA PLANINŠEK IVAN |----1 OBUKOVALNICA [- MUTEC IVAN 3—C KLEPARSKI ODD. VRTAČNIK JOŽE |----\ KLEPARSKI ODD. HROVATIČ STANKO |-1 VLAČILNICA~ STROPNIK IVAN \-----1 OBUKOVALNICA SER M FRANC [-----] ALU ODD' TURNŠEK DANICA |----1 ROČAJMCA~ BOŽIČ ¡VAN I--1 VLAČILNIČA BUSER ANTON KLEPARMCA OBUKOVALNICA DVORŠAK STANE ARNŠEK ¡VAN \—| KLEPARNICÁ ' SOTOŠEK VLAO/SLAVj----j POCINKOVALNICA H I NADZORNI 0DBOr\ KOS TOMAJ JQZr~ I ST5BERNAK JANEZ~\ 1 NARRE D SILVA I KOOZS TOZD POSODA OOZS m L predsednik KVARTlč MARJAN MONTAŽA~ -) TEHNOLOGIJA |----1 REJC MARJAN \ ZAVIJALNICA j----1 LAMPRET MAJDA 3—[ KVARTIČ MARJAN SKL GOT IZDELKOV 3—£ ČATER JOŽICA > IH OOZS w z predsednik Brečko Friderik SKL. POL. IZDELKOV 3—C GAJŠEK STANKO j SKL. GOT IZDELKOV |---1 ŽIŽEK JOŽICA K? Cl -j ZAVIJALNICA [——j ZORMAN MARIJA -| SKL.60T. IZDELKOV |---1 FALNOGA VUKICA H PRODAJA j---1; ČUVAN VLADO -1 KAVČIČ ZDENKO J [ VARILNICA ZJ- -j GABERŠEK BEmm\ 1 KOP. KADI, BARV. ML.V 1 BORNEKAR ANTONUA\ 1 POSADA 6, KOM. PEČA- 1 GLAMOČANIN MILAN \ 1 VODSTVO EMAJL. h S | JAVORNIK ERNA □—C EKO 1 h 1 \ MARZ/DOVSEKMAJDA\ 1 EKO 2- . . -, h 1 KRAJNC LILJANA T-r KONTI 3 h 1 1 JUHANT SLAVA 1—1 DEKOR h 1 1 RAK/Č VLASTIMIR J—L LUŽILNICA -j TRGOVINA |---1' GOSTEČNIK IVANKA | -( MONTAŽA I---1 ŽNIDAR EC PAVLA \ NADZORNI ODBOR ■j MONTAŽA ]----1 ZAVERNIK VERA BOK N EKAR ANTONIJA | H NOTR. TRANSPORT [,--1 ČRETNIK JOŽE NADZORNI ODBOR ( VAN O Vi E K VIKI ~) j MATJANI IVICA I SUHO LEDNIK ERNA ] | ~ ZORE RUDI f JUHANT SLAVA 1 LEGENDA OOZS - OSNOVNA ORGAHIZACIJA ZVEZE SINDIKATA KO OZ S=KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA IOOOZS =IZVRŠNI ODBOR OSNOVNEORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATA I i V vzdrževalnih delavnicah pri nas izdelana elektro-krmilna naprava Alova elektrokrmilna naprava v AKU napravi V času prvomajskega remonta so naši vzdrževalci zamenjali elektrokrmilno omaro v AKU napravi v TOZD Odpreski in avtokolesa. Dosedanja elektrokrmilna naprava je bila montirana pred 38. leti in je takrat predstavljala sodobno elektrokrmilno napravo, s katero so bili krmiljeni elementi, ki so potrebni za nemoteno in varno obratovanje hidravličnih stiskalnic. Cas je napravil svoje. Takrat še sodobna, je postala sedaj zastarela in iztrošena. Elementi potrebni za vzdrževanje niso bili več dosegljivi, saj so del njihove proizvodnje zaradi zastarelosti ukinili. Po temeljiti študiji in analizi obstoječega stanja je iz naših risalnih desk izšel projekt za izdelavo nove sodobne elektrokrmilne naprave, katero so izdelali naši strokovnjaki v delavnicah vzdrževanja. Naprava je izdelana iz domačega materiala, ki se dobi na domačem trgu in brez deviz. Napravljena je tako, da se čas za iskanje napak zmanjša tudi do 20-krat. Cas popravil in zamenjave se bo zmanjšal na minimum. Predpriprava in izdelava sta hili izvršeni tako natančno, da ni bilo potrebno nobenih »poizkusnih« zagonov in dodatnih del. Naši mladi strokovnjaki so dokazali, kot že večkrat, da so sposobni iti v korak z ostalimi strokovnjaki v svetu. Naša želja je, da bi lahko več prispevali k modernizaciji ter da bi se tudi v bodoče imeli možnost uveljavljati pri modernizaciji naprav. TOZD Odpreski in avtokoles želimo, da bi ta naš skromni prispevek k stabilizaciji podprli z vestnim upravljanjem naprave tako, da ne bi prihajalo do nepotrebnih izpadov v proizvodnji. A. Meznarič EMO - RAZSTAVLJALEC NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Ponosni na svoje proizvode Zagrebški velesejem, ki je bil ustanovljen leta 1909 je danes eden največjih svetovnih sejmov, na katerem se letno organizira več kot 20 specializiranih prireditev. Sodeluje 8000 razstavljalcev iz 60 držav sveta, prireditve pa obišče okoli 2,5 milijona obiskovalcev. Zagrebški sejem je ustanovitelj in član »Unije mednarodnih sejmov« v Parizu od 1925. leta. Vsako sejemsko prireditev spremljajo novinarji, simpoziji, strokovno komercialna predavanja in drugi strokovni sestanki, za kar je na razpolago kongresna dvorana, ki sprejme do 1000 slušateljev. Zagrebški velesejem je v procesu samoupravnega sporazumevanja z gospodarskimi organizacijami in strokovnimi institucijami vezan za napredek gospodarstva in je z mednarodnimi stiki postal mednarodno tržišče, ki pomeni korak naprej v plasmaju proizvodov in znanstvenega pristopa v marketingu. Glede na opisano ni potrebno posebej navajati, zakaj EMO že vse povojno obdobje sodeluje na Specializiranem spomladanskem in jesenskem mednarodnem sejmu zagrebškega velesejma. Na spomladanskem mednarodnem sejmu je prikazan bogat asortiman proizvodov od artiklov masovne potrošnje, kot so: gospodinjski aparati, kovinsko predelovalni proizvodi, motorna vo- zila, proizvodi kemijske industrije, kozmetični proizvodi, galanterija, pa vse do mehanizacije za individualne kmetijske proizvajalce. Jesenski mednarodni zagrebški velesejem pa je glavna, največja letna sejemska prireditev Zagrebškega velesejma. Komercialni rezultati prikazujejo prireditev kot eno najpomembnejših središč jugoslovanskega blagovnega prometa na notranjem tržišču in je obenem izvoz -no-uvozno središče jugoslovanske proizvodnje. Razstavni program obsega vse gospodarske panoge. EMO ima danes v hali 6 svoj razstavni prostor. V želji, da bi predstavili DO EMO kot celoto v enem prostoru, smo odpovedali zunanji razstavni prostor (kjer je do lanskega leta razstavljala TOZD EMO kontejner, še prej pa tudi TOZD KOTLI in TOZD RADIATORJI) in ga u-strezno povečali v hali 6 od 198 m2 na 414 m2. Zgradili smo novo moderno stojnico, ki je ena naj lepših in se sestoji iz razstavnega in komercialnega prostora. Z otvoritvijo spomladanskega mednarodnega Del stojnice s programom za široko potrošnjo Široka paleta naših radiatorjev je vzbudila veliko zanimanje Pogled na stojnico z izdelki TOZD odpreski sejma Zagrebškega vele- Po prvih vtisih komer-sejma 18. 4. 1980 smo s po- ciale so poslovni rezultati nosom prikazali proizvodne zadovoljivi, končni rezultati programe vseh TOZD na pa bodo znani in obravna-novem razstavnem prosto- vani na ustreznih nivojih ru. v prvi polovici maja 1980. Kako uresničujemo cilje za realizacijo plana 1980 Ob koncu lanskega leta smo sprejeli cilje za realizacijo plana 1980, ki posegajo samo na najpomembnejša področja dela in poslovanja TOZD in DO. Ti cilji so: — izvršitev obsega plana proizvodnje z izboljšanjem fizične produktivnosti, — izboljšanje ekonomičnosti poslovanja in povečanje dohodka, — izboljšanje kakovosti naših izdelkov in zmanjšanje izmeta, — ureditev sistema nagrajevanja in uvedba skupinskega nagrajevanja po metodi ugotavljanja delovne učinkovitosti. Po prvih mesecih pošlo- mesec april pa 88%. Večja Vanja ne moremo biti zado- zaostajanja pri izpolnjeva-voljni z uresničevanjem ci- nju planskih nalog so pred-Ijev za realizacijo plana za vsem pri TOZD Posoda in leto 1980, TOZD Emokontejner. 1. Plan proizvodnje po Zaradi nedoseženega pla-vrednosti je v prvem četrt- na proizvodnje je tudi iz-letju dosežen samo 94%, za voz za 10% nižji od plani- ranega, kar povzroča še dodatne težave pri uvozu, ki je v celoti odvisen od izvoza. Pričakujemo pa lahko še težje pogoje gospodarjenja, ki jih bomo lahko obvladovali samo z doslednim izpolnjevanjem planskih nalog na vseh področjih dela in poslovanja. Pospešiti moramo rešitev nalog s področja urejanja časovnih in materialnih normativov, organizacije dela v cilju boljšega koriščenja delovnega časa in uvajanja minimalnih serij v proizvodnjo. Dela na teh področjih potekajo prepočasi vsled premajhne aktivnosti. 2. Izboljšanje ekonomičnosti poslovanja in povečanje dohodka je odvisna predvsem od obvladovanja stroškov in doseženega celotnega prihodka. Odgovornost za posamezne vrste stroškov in porabe materiala šele uvajamo, pri koriščenju smo dosegli prihranek 1 %, obvezali pa smo se za 5 % prihranek. Zaloge pri materialu so se znižale v skladu s sprejetimi nalogami, povečale pa so se zaloge polizdelkov in nedokončane proizvodnje, kar povzroča večje likvidnostne probleme in povečane obresti za izposojena sredstva. Več aktivnosti za realizacijo nalog za izboljšanje ekonomičnosti je čutiti šele v zadnjem času. 3. Pri izboljšanju kakovosti naših izdelkov in zmanjšanju izmeta še .nismo dosegli zadovoljivih rezultatov. V nekaterih TOZD so dosegli pozitivne premike, imamo pa tudi primere precej poslabšane slabe kvalitete. Tudi na tem področiu smo premalo aktivni in zagnani, da bi dosegli boljše rezultate. 4. Dela na uvajanju sistema nagrajevanja tečejo v glavnem po programu, tako, da lahko pričakujemo v letu 1981 uvedbo skupinskega nagrajevanja po metodi delovne učinkovitosti, kar bo prav gotovo vplivalo na povečanje produktivnosti dela. Zaključimo lahko, da so nekateri pozitivni premiki narejeni, vendar se naloge zaradi premajhne aktivnosti rešujejo prepočasi. Predvsem pa moramo v bodoče izpolnjevati naše proizvodne naloge, ker je od tega odvisna izvršitev naših prodajnih planov, s tem pa tudi celotni prihodek in dohodek. Vso skrb moramo posvetiti tudi varčevanju pri materialu vseh ostalih stroškov. 1% — -. M- —,1-,^ Splošne karakteristike delavskega sveta na osnovi zakona o združenem delu Pravni položaj delavskega sveta vsake organizacije združenega dela (temeljne, DO delavci morajo upoštevati, in sestavljene organizacije združenega dela) vsebuje nekaj splošnih in skupnih vsebin, da je del delavskega proce-ki opredeljujejo mesto in vlogo tega organa v sistemu samoupravnega odločanja. stopa ir 6y"de 1 arfskenfe1u** Prva splošna karakteristika delavskega sveta na osnovi Ustave in Zakona o združenem delu izhaja iz dejstva, da ni opredelitve samoupravljanja na posredno in neposredno odločanje. Delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah svoje samoupravne pravice uresničujejo z neposrednim odločanjem. Delavci uresničujejo neodtujljive pravice, delujoči z družbenimi sredstvi, upravljajo s svojim delom in pogoji dela. Samoupravljanje je osnovni družbeni odnos, ki se razume kot osnovna enakost v družbenem položaju, kolektivni in osebni odgovornosti in solidarnosti. Odločanje v delavskem svetu je oblika neposrednega samoupravljanja. To izhaja iz tega, ker organizacija združenega dela ni nosilec samoupravnih pravic kakor tudi ni izhaja-lišče za urejevanje samoupravnih odnosov. Druga splošna karakteristika delavskega sveta je, da je to naj višji organ upravljanja vsake organizacije združenega dela. Delavski svet se ne formira edino v majhnih temeljnih organizacijah, ki imajo do 30 zaposlenih. Funkcijo v teh temeljnih organizacijah združenega dela vrši zbor delavcev. Naslednja splošna karakteristika delavskega sveta je, da je to najvišji organ u-pravljanja organizacije združenega dela. Delavski svet organizacije združenega dela ima svoj samostojni pravni položaj kot organ upravljanja z njenim delom in poslovanjem. Zakon o združenem delu zavrača vsako možnost njegovega »razlaščanja«. Organizacija združenega dela ne more samoupravnim splošnim aktom določati pristojnosti referenduma, zbora delavcev ali drugih oblik osebnega izjavljanja, poseganjem v pristojnost delegatskega odločanja. Za delegatsko odločanje je določeno, da se vrši v delavskem svetu in se ne more menjati s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela. Ustava in Zakon o združenem delu so določili osnovne funkcije s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki iz tega izhajajo. Splošna karakteristika delavskega sveta je tudi, da z Ustavo in Zakonom o združenem delu ni določeno, da imajo člani delavskega sveta organizacij združenega dela imuniteto glede odgovornosti. Disciplinski ukrepi, predvideni z zakonom o združenem delu, se lahko izrečejo tudi članom delavskega sveta. Delegat, delavec v delavskem svetu organizacije združenega dela ne more biti voljen več kot za dve leti. Potemtakem mandat delegata ni odrejen z zakonom. Zakon samo določa, da mandat članom delavskega sveta ne more biti daljši od dveh let, kar pomeni, da lahko traja krajši čas, če se to določi s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev ali s statutom temeljne organizacije. rajo vzeti v obzir tudi socialno sestavo delavcev v temeljni organizaciji. Na ta način se zagotavlja socialna struktura delavskega sveta kot ena od važnih komponent v sistemu samoupravljanja. Ena od karakteristik delavskega sveta je, da niti Ustava niti Zakon o združenem delu ne vsebuje omejitve glede istočasnosti funkcije delegata v več delavskih svetov, da je lahko en delavec delegat v več DS (DS TOZD, DO, SOZD). Člane delavskega sveta delavci volijo neposredno v temeljnih organizacijah združenega dela. Način in pogoje Pri odločanju v delavskem svetu je treba vedeti, da je delavec osnovni subjekt odločanja, ker delavec: — skupno in enakopravno odloča z drugimi delavci prek delegatov v delavskem svetu, — odloča s sprejetimi stališči in dajanjem smernic skupno z ostalimi delavci, — delegat je vezan z odgovornostjo delavcem, kateri so ga delegirali, — obveza delegata je, da usklajuje stališča z drugimi delegati, stališči delavcev, sprejetimi na zborih delavcev ali na samoupravnih delovnih skupinah po delih proizvodnih procesov. Iz te zakonske odredbe sledi, da delavski svet ne more sprejeti sklepa, da se podaljša mandat članov delavskega sveta. Sprejemanje takšnega sklepa ne sodi v pristojnost delavskega sveta, pa tudi ne obstaja zakonska osnova. Naslednja karakteristika delavskega sveta je v tem, da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen v delavski svet. Organizacija ponovne izvolitve ima velikega pomena, ker vsem delavcem, ki so združili delo, daje možnost izvolitve v delavski svet organizacije združenega dela. S tem se istočasno onemogoča monopolizacija funkcije v delavskem svetu posameznikom za daljše obdobje. Ena od splošnih karakteristik delavskega sveta je, da delavci ob volitvah delegatov za delavski svet mo- Montaža kontejnerjev volitev delavskega sveta se določa s Statutom v skladu z Zakonom. Aktivno volivno pravico, tj. pravico da voli delegata ali da je voljen, imajo vsi delavci temeljne organizacije združenega dela. To pravico imajo tudi delavci, ki so združili delo za določen ali nedoločen delovni čas. V delavski svet temeljne organizacije ne more biti voljen delavec, ki je individualni poslovodni organ, oziroma predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa kot tudi drugi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kot so namestniki in pomočniki poslovodnega organa, ki so neposredno odgovorni delavskemu svetu, določeno s statutom in Zakonom. Ena od splošnih karakteristik delavskega sveta je, da Po zakonu o združenem delu delavski svet delovne organizacije prinaša tri vrste Sklepov, in sicer: — sklepe, s katerimi se ugotavlja, kako so se delavci odločili z osebnim izjavljanjem v temeljnih organizacijah, — sklepe, ki se sprejemajo v skladu s stališči, katere so ,sprejeli delavci v temeljnih organizacijah in prevzemanju materialnih obveznosti, določenih s samoupravnim sporazumom o združevanju na delavskih svetih TOZD, — sklepe, ki jih sprejema delavski svet z večino glasov delegatov v delavskem svetu. Delegati v delavskem svetu se morajo zavzemati, da je delavski svet organizacije združenega dela vse več masovna šola samoupravnega socializma, katera delov- nim ljudem ne daje samo bogate praktične izkušnje v upravljanju, temveč jim istočasno daje možnost vse večjem poglabljanju in razumevanju problemov, s katerimi se srečujejo in jim s tem tudi dviguje idejen in splošen kulturni nivo. Aktivnost delegata v delavskem svetu mora biti usmerjena na produktivnejše delo in hitrejši razvoj proizvajalnih sil, stremljenju k boljšemu individualnemu delu in boljšemu poslovanju organizacije združenega dela. Delavski svet mora vlagati posebne napore za uvajanje moderne tehnologije, zmanjšanje stroškov poslovanja, boljšo organizacijo in utrjevanje delovne discipline. Ena od zelo važnih nalog delavskega sveta organizacije združenega dela je razvoj in ustvarjanje socialističnih samoupravnih odnosov. Delegati v delavskem svetu temeljne organizacije delajo po smernicah delavcev, ki so jih izvolili. V delavskem svetu delovne organizacije delajo delegati po smernicah delavcev in delavskega sveta temeljne organizacije. Po interesih delavcev, katere delegat zastopa, razlikujemo stališče za delo delegata in smernice za delo delegata. Po smernicah v smislu sa-moupravljalca običajno razumemo navodila delavcev temeljne organizacije oziroma delavskega sveta temeljne organizacije, katere so sprejeli po določenem vprašanju, o katerih razpravlja organ upravljanja. Smernice dajejo z okvirno orientacijo, o katerih delegat odloča. Smernice imajo tri vrste pooblastil: 1. Zakon določa, da se delegat ravna po smernicah. Delegat ne more usklajevati stališč. Tukaj ni soglasja delegatov, ker se vsak delegat drži svojih smernic. 2. Delegat postopa v skladu s smernicami, lahko usklajujejo stališča, imajo širši prostor, da poiščejo skupno rešitev, kljub temu se držijo smernic. To je primer, kadar delegat odloča o splošnih samoupravnih skupnostih. 3. Delegat postopa v skladu s smernicami. Delegat ima širši krog pooblastil in lahko svobodneje nastopa in išče odgovarjajoče rešitve. Stališče je jasno izražena volja, oziroma interes delavcev, katere prenaša delegat. Tukaj ni odstopanj, niti delegat ne išče drugo rešitev. Takšen primer je, kadar se prevzamejo materialne ob- (Nadaljevanje na 5. strani) Kako smo gospodarili (Nadaljevanje s 1. strani) Spremljanje stroškov TOZD skupnega pomena Koordinacijski odbor ugotavlja, da stroški TOZD skupnega pomena niso bili preseženi, smatra pa, da za kvalitetno razpravo nima dovolj podatkov, predvsem glede kvalitete storitev TOZD ERC, zato zahteva, da informacijski kolegij poda do naslednje seje pregled vseh tabel, ki so za TOZD potrebne in te tabele tudi finančno ovrednoti, tabele, ki pa za TOZD niso potrebne pa odpravi. Iz pregleda izvrševanja stabilizacijskih nalog koordinacijski odbor ugotavlja, da se k izvajanju ni pristopilo z vso odgovornostjo, zato poziva vse nosilce posameznih nalog, da postavljene zadolžitve izpolnjujejo, ker le tako bomo uspeli v skupnih stabilizacijskih prizadevanjih. TOZD ODPRESKI Postopna uvedba minimalnih serij z uvajanjem norm predstavlja bistven stabilizacijski ukrep, ki se že kaže v rezultatih doseganja plana proizvodnje. Zaloge materiala in gotovih izdelkov so se napram stanju 1. 1. 1981 bistveno zmanjšale, s tem so realizirali zastavljeni cilj, zmanjšanje veznih dni obračanja materiala in gotovih izdelkov. Razvojna sanacija TOZD kot najpomembnejši stabilizacijski ukrep je že izdelan ter predložen TAM Maribor. Boljše izkoriščanje delovnega časa ter znižanje boleznin nad 30 dni — naloga še ni realizirana — je v teku. TOZD RADIATORJI 1. Ekonomizerji za prihranek na kisiku in acetilenU so naročeni, vendar zaradi dolgega dobavnega roka še niso prispeli. (Nadaljevanje s 4. strani) veznosti temeljne organizacije, če se o njih odloča v delavskem svetu. Delegat mora biti aktiven, da se določeno vprašanje, o katerem se odloča na delavskem svetu, reši na najboljši način, toda odločitev delavskega sveta mora biti v skladu s smernicami, katere je delegat dobil od delavcev, kateri so ga izvolili. Delegat v delavskem svetu ima pravico in dolžnost, da o vseh vprašanjih, o katerih odloča delavski svet, prenaša stališče delavcev, kateri so ga izvolili. On v delavskem svetu ne more imeti stališč, kar je nasproti stališču delavcev, ki so ga izvolili. Delegat o svojem stališču lahko govori le na zborih delavcev, na katerem se določa stališče, o katerem 2. Izdano je naročilo za izdelavo projekta za vgradnjo stranskih oken. Postopek je v teku. 3. Prihranek pri kurilnem olju bo možno evidentirati v daljšem časovnem obdobju, tako da bo prihranek znan ob koncu leta. 4. Slaba kvaliteta (II. a) pri EMOTERM radiatorjih je bila v letu 1979 5,46%. Povprečno slaba kvaliteta za februar, marec in april mesec 1980 je 4,4% ali 20% znižana glede na leto 1979, s tem, da je še v januarju bila 8,04 %. S preureditvijo vzdolžno varilnih strojev, ki še ni izvršena, se bo % slabe kvalitete še zmanjšal. TOZD VZDRŽEVANJE Vskladili smo gospodarski plan za 1980 z vsemi zakonskimi predpisi z namenom znižanja stroškov. 5 % znižanje energetske oskrbe se v I. trimesečju 1980 ni uresničilo. Poraba repromateriala je znižana za 3%, po stabilizacijskem programu za 1 %. Ukrep dosežen. Znižanje nadur za 12% ni doseženo zaradi nepredvidenih remontov (TOZD Posoda— stiskalnica III). Manjka 18 proizvodnih delavcev tj- 8%. Zaloge repromateriala in rezervnih delov so znižane za 16,9%. Ukrep dosežen. Varčevalni ventili za TOZD radiator so naročeni. Zaradi daljšega dobavnega roka ta točka še ni. izvršena. Pri skupnem reševanju proizvodnih in tehnoloških problemov je bilo za TOZD Posoda izdelano več načrtov za zamenjavo dotrajanih delov za »Ruthner«. Za TOZD Odpreskov je bila izdelana nova elektro-varilna naprava za hidravlične stiskalnice. Tu gre za nadomestilo uvoznega materiala z domačim in za bistve- se bo razpravljalo na delavskem svetu. Delegat ima pravico in dolžnost, da v teku sprejemanja sklepov usklajuje stališča z drugimi delegati v teku prinašanja skupnega sklepa in da usklajuje stališča v delavskem svetu temeljne organizacije. Delegat ima pravico in dolžnost, da obvešča delavce o delu delavskega sveta, kakor tudi o svojem delu, kar je zelo pomembno za pravilno opravljanje funkcije delegata. Na koncu, namesto zaključka bi lahko poudarili, da je vloga delavskega sveta na osnovi Ustave in Zakona o združenem delu velika, zahtevna in odgovorna. Delegati v delavskem svetu so odgovorni za: — razvoj in poglabljanje ni prihranek sredstev, saj se bo čas iskanja napak zmanjšal do 20 krat. TOZD ERC 1. Informacijski kolegij je pričel redno preverjati upravičenost fakturiranja za dodatne obdelave, ki niso s planom za leto 1980 določene in ovrednotene. 2. Racionalizacija tabel — naloga še ni dokončno realizirana, je v fazi izdelave (analiza obstoječih zbranih podatkov o tabelah). Na osnovi že izdelane analize obstoječih podatkov o tabelah bo postopoma izvedena naloga. 3. Rokovnik za nove naloge je potrjen in vsklajen na informacijskem kolegiju. Delo na posameznih novih obdelavah že teče. TOZD EMOKONTEJNER Naloge, ki si jih je zadal TOZD Kontejner so vezane v glavnem na daljši rok, rokovno vezane na II., III. in IV. kvartal, zato je večina nalog le delno realizirana. Zmanjšanje zalog materiala, ki ni predviden za proizvodnjo v letu 1980. Od predvidene prodaje 10 milijonov din, realizirano ca. 7 milijonov din. Izdelava 100 kom. zabojnikov izven plana iz materiala, ki je na zalogi — naloga delno realizirana, saj je bilo izdelanih že 30 komadov. Proizvodnja skladišč vnetljivih snovi — se izdeluje po normativu. Predvideno zmanjšanje izdelovnih ur se bo lahko ugotavljalo, ko bo zaključena serija. V izdelavi je prototip novega skladiščnega kontejnerja — naloga bo predvidoma realizirana sredi meseca julija. S 1. 4. 1980 je TOZD Emo-kontejner uvedel zajemanje stroškov po novih stroškov- samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji, — izboljšanje delovne discipline, — razvoj medsebojnih odnosov med delovnimi ljudmi, ki se sestoji v razvoju odnosov iskrenosti, zaupanja, razumevanja,' potrpežljivosti in tovarištva med delovnimi ljudmi v temeljni organizaciji, — pospeševanje takšnih samoupravnih odnosov v procesu dela in poslovanja, kateri bodo omogočali, da delavci neposredno in enakopravno uresničujejo družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice. Delavski svet organizacije združenega dela ima pravico in dolžnost, da se aktivno udeležuje v celotnem življenju, delu in poslovanju organizacije združenega dela. nih mestih. Realizacija uvedene naloge bo osnova za kvalitetnejše planiranje stroškov po stroškovnih mestih v letu 1981. TOZD KOTLI Povečanje fizične produktivnosti za 7% je TOZD Kotli v prvem trimesečju realiziral, saj le-to znaša za 15%. Stroški poslovanja, ki so z zakonom omejeni in so v prvem kvartalu prekoračeni — se s sklepom zmanjšajo v naslednjem kvartalu. Drago Mravlak EMO CELJE STANOVANJSKI ODBOR Na osnovi 21. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev v DO EMO Celje, stanovanjski odbor DO EMO Celje razpisuje NATEČAJ za posojilo iz stanovanjskega sklada DO EMO za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj. 1. Za posojilo se lahko prijavijo individualni graditelji, zaposleni v DO EMO za nedoločen čas. 2. Skupni znesek za posojilo znaša 1,000.000 din. 3. Najnižji individualni znesek za posojilo določi stanovanjski odbor, a ne več kot 150.000 din na gradnjo upoštevajoč dosedanje posojilo, 4. Pogoji najetja posojila so naslednji: — da poseduje posojilojemalec gradbeno dovoljenje, — da je zemljiškoknjižni lastnik gradbene parcele, oziroma ima uporabno pravico za zemljišče, — da gradijo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju s katerega se lahko prihaja redno na delo, — da je gradnja v 4. fazi. 5. Prednost pri natečaju imajo prosilci: — ki nimajo stanovanja, ali imajo neprimerno stanovanje, upoštevajoč prioritetni red pri dodelitvi stanovanja, — kateri člani ožje družine so zaposleni v DO. 6. Udeleženci natečaja, ki gradijo montažno hišo morajo izpolnjevati še sledeče pogoje: — da so izvedena vsa zidarska dela, — sklenjena pogodba o nakupu montažnega dela hiše, — da je izvedeno vplačilo montažnega dela hiše, — opis preostalih del, katera potrebujejo finančna sredstva. Udeležba na natečaju je pismena in mora vsebovati sledeče podatke: 1. Ime in priimek, rojstni podatki, delovno mesto in TOZD ter čas nepretrgane delovne dobe v podjetju. 2. Objekt, ki ga kandidat namerava graditi z opisom glavnih gradbenih in stanovanjskih karakteristik in pripis gradbenega dovoljenja. 3. Lokacije objekta (parcelna številka, katastrska občina). 4. Faza graditve objekta v času prošnje za posojilo. 5. Višina posojila in rok plačila. 6. Podatki o sedanjem stanovanju, navedba lastnika — upravljalca stanovanjske hiše, kdaj bo stanovanje izpraznjeno. Sprejemajo se samo prijave za natečaj, ki izpolnjujejo navedene pogoje pod točko 4. in 6. Vse vloge, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev natečaja se zavrnejo kot neutemeljene in se ne izvede ogled gradnje. Pod gradnjo v 4. fazi se smatra: — objekt je pod streho (3. faza), —- da so v 4. fazi izvedena ena od navedenih del: vodovodna instalacija, elektroinstalacija, zunanje gradbeno pohištvo. Prijave na natečaj se vložijo na posebno prijavljenem obrazcu in se ga dobi v oddelku za družbeni standard. Vsled minimalnih razpoložljivih sredstev, se prošnje za adaptacijo obstoječih hiš ne sprejemajo. Natečaj za individualno gradnjo velja 15 dni od objave v EMAJLIRCU. Vloge se naslovijo na stanovanjski odbor DO EMO Celje. Namestnik predsednika stanovanjskega odbora Anton Pantner Samoupravna delavska kontrola zasedala Samoupravna delavska kontrola DO EMO je že imela svojo prvo redno sejo, na kateri so bili prisotni vsi člani in namestniki. Sejo je vodil predsednik volilne komisije DO Herman Lichteneger. Sprejeti so bili naslednji sklepi: — samoupravna delavska kontrola delovne organizacije je potrdila mandat vsem 'članom in namestnikom SDK DO; — za predsednika samoupravne, delavske kontrole DO je bil izvoljen Anton Cerar za mandat 1980—1982; — za namestnika predsednika samoupravne delavske kontrole. DO je bil izvoljen Zoran Božič za mandat 1980—1982. EMO CELJE DIATI vsakomur . Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni knjig. Eden od načinov, kako delavcem, kmetom in študentom, ki prejemajo nižje osebne dohodke, omogočiti nakup prav tako dobrih knjig, kot jih ponujajo številni akviziterji komercialnih založb, ponavadi za precej več denarja, je izvirni način prodaje preko' poverjenikov, ki se ga poslužuje Prešernova ■družba.. Poverjeniki . Prešernove družbe s ponujanjem knjig ne služijo denarja, temveč kot kulturni in družbenopolitični aktivisti izpolnjujejo tisto kulturno poslanstvo, ki ga je Prešernovi družbi že leta 1953 določila njena ustanoviteljica, Osvobodilna fronta slovenskega naroda. V tistih temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer Peršernova družba 'Skupaj s sindikatom in Socialistično zvezo še ni naš-ia poverjenika, lahko delavci in občani knjige naročijo tudi po pošti. Seveda pa tudi včasih ne vedo, da morajo naročilo poslati čimprej, kajti le naročniki, ki plačajo knjige do 30. junija, prejmejo v zbirki brezplačno tudi nagradno knjigo. Pa poglejmo, kakšna bo Zbirka Prešernove družbe v letu 1980: PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice, tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in Pravilnik o priznanjih za najuspešnejše inovatorje leta z ilustracijami Marlenke STUPICA. Anton INGOLIČ: DE- LOVNI DAN SESTRE MARJE, Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja. Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičen za naše ljudstvo. Prod. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi. Broširano delo bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev. POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Ta bo: Max von der Griin: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža«. Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA, v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi vse leto; pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značke, Poezije in drugo. NASLOV: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana, telefon 21-440. Splošne določbe 1. člen Pravilnik v skladu z zakonom o patentih in tehničnih izboljšavah, Pravilnikom o inovacijah, Pravili društva DIATI EMO, smernicami Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in drugimi veljavnimi akti u-reja: I. Določanje sredstev za priznanja II. Namen priznanj III. Vrste priznanj IV. Višina in način podelitve V. Postopek za izbiro VI. Končne določbe I, Določanje sredstev za priznanja 2. člen Sredstva za vsakoletno podelitev priznanj zagotavlja DIATI EMO iz lastnih virov. II. Namen priznanj 3. člen Priznanja imajo namen spodbuditi inventivno dejavnost članov DIATI ; in ostalih zaposlenih v DO EMO. III. Vrste priznanj 4. člen Podeli se 3 priznanja INOVATOR LETA za: a) največje število inventivnih predlogov, b) največji gospodarski prihranek, c) najkoristnejši predlog, za katerega se ne dajo neposredno Izmeriti ekonomski učinki. Poleg priznanj lahko prejmejo INOVATORJI LETA tudi nagrade.^ Priznanja se podelijo še 10 najbolj aktivnim inovatorjem v EMO. IV. Način podelitve 5. člen Vrsto priznanj in višino nagrad določi vsako leto u-pravni odbor DIATI. V. Postopek za izbiro nagrajencev 6. člen Predlog kandidatov po kriterijih tega pravilnika pripravi OIL, potrdi jih UO DIATI EMO. 7. člen Nagrade lahko prejmejo posameznik ali skupina predlagateljev. Skupini predlagateljev se upoštevajo le skupinski predlogi, ne pa tudi predlogi posameznikov iz te skupine. Posameznemu predlagatelju iz skupine se pri samostojnem kandidiranju u-pošteva le delež, s katerim je bil udeležen pri skupinskem predlogu. Delež se mu upošteva takrat, kadar skupina s predlogom ne kandidira. Skupina, ki prejme nagrado, jo razde-il v enakih delih med predlagatelje. 8. člen Pravico do nagrad imajo delavci, ki so bili v času realizacije zaposleni v DO EMO in upokojenci DO EMO, ki so člani društva DIATI. 9. člen Priznanje za na j več j e število predlogov se podeli inovatorju, ki je v o-bravnavanem letu imel sprejetih in obravnavanih največ inovacij (vsaj tri). Predlogi, ki so ocenjeni samo kot smiselni, se ne štejejo, so samo dodatni faktor ob istem številu predlogov in višini prihrankov za te predloge. 10. člen Priznanje za največji gospodarski prihranek pripada inovatorju, ki je v o-bravnavanem letu z eno ali več inovacijami prihranil največ. Pri ocenjevanju se. upoštevajo izračuni prihrankov za preteklo leto, ki so jih potrdili ustrezni samoupravni organi. Ob enaki višini prihrankov dveh ali več avtorjev pripada nagrada tistemu, ki ima več inovacij v preteklem letu ali za podjetje pomembnejšo rešitev, kar oceni komisija. 11. člen Nagrada za najkoristnejši predlog, za katerega pa se ne dajo neposredno u-gotoviti ekonomski učinki, pripada inovatorju, ki je z eno ali več inovacijami v obravnavanem letu prihranil največ na netehničnem področju (organizacija, komerciala, finance, varnost pri delu itd.). Ostali kriteriji so isti kot v 9. členu. V primeru, da prihrankov ni moč izračunati, se upoštevajo kriteriji kot: koristnost, izvirnost itd. 12. člen En predlagatelj ne more kandidirati za dve ali tri nagrade. Nagrada se vedno podeli trem predlagateljem. VI. Končne določbe 13. člen Pravilnik lahko dopolni ali spremeni samo občni zbor DIATI EMO. 14. člen Nagrade in priznanja se podelijo enkrat letno po možnosti ob prazniku dela. 15. člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme občni zbor DIATI EMO dne 7. 5. 1980. Predsednik DIATI EMO Celje Obvestilo iz naše industrijske prodajalne Vodja industrijske pro-lajalne Ivanka Gostečnik nas je obvestila, da imamo v naši prodajalni na zalogi neemajlirane plošče za vrtne mize premera 80 cm. Cena je 119;69 din po komadu. Sočasno imajo na zalogi tudi enodelne pralnike po ceni 281,62 din za komad. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanj a davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Kadrovske vesti od 1. 4. do 30. 4. 1980 Sprejeti na delo: TOMAŠEVIC Dragica, BLENDIČ Zvezdana, HA-SANBEGOVIČ Besima, ZORlClC Stanka, JEROVŠEK Ivica, DRAŽIČ Dubrovka, MITROVIČ Milica, JURKOŠEK Terezija, BOŽIČ Mirjana, KATIC Karmen, FLAC Martin, JANKOVIČ Janko, MILOSAVLJEVIČ Nikola, STOKIČ Rajko, SEŠEL Bojan, KIŠ Drago, OVČAR Anton, DRAGIŠIČ Milan, LIPOVŠEK Matija, BENEDEJČIČ Srečko, MATOŠEVIČ Mirko, JAVORNIK Stanislav, PETEK Igor, DUKIČ Mile, SINIČ Brane, GUČEK Bojan — vsi POSODA; GAJŠEK Režita, JELEN Milenka, REMŠKAR Silvo —vsi DSSS; MALGAJ Marjana — ERC; VONČINA Tatjana — FRITE; ŠKET Branko, PETROVIČ Mirko, VOGA Rafael, PRE-BREZA Vehbi, SLEMENIK Stanko — vsi KONTEJNER; POPIT Ivo in KOTNIK Roman — ORODJARNA; KLINC Miran in MEHIČ Avdo — VZDRŽEVANJE; KOROŠEC Bojan in KOPINŠEK Branko — RADIATORJI. Iz DO EMO odšli: ZDOLŠEK Jože, ŠMID Marjan, DORDEVIČ Goran, LIPOVŠEK Zdravko, GRAHOVEC Mirko, RISTIČ Dušan, KAMBER Hidajet, KOTNIK Franc, VOUK Jakob, KRSNIK Stjepan, PRELOŽNIK Janez, KOZMUS Janko, RUPNIK Edi, KOŠTOMAJ Jože, GOBEC Marija, TOPLIŠEK Karolina, BANIČEK Dragica, OBERŽAN Ana, KAČ Marija — vsi POSODA; PAVLOVIČ Ra-dun, ŠALOMAN Alojz, PEREČ Pavao, TRUPKOVIČ Ivan, SAVATIČ Radiša, MILUŠIČ Slavko, HRIBAR Matija, TRAJKOVSKI Danijel — vsi KOTLI; BEVC Anton, DEŽELAK Stanislav, POTOČNIK Srečko, PEČEK Slavko, OCVIRK Franc, KOROŠEC Zvonko, KOLAR Ignac — vsi KONTEJNER; MAČEK Franc, ŽVEGLER Ciril, KLENOVŠEK Milan, RAMŠAK Jože, BRKO VIČ Huzeir — vsi VZDRŽEVANJE; SLATINEIC Franc in PILIH Vojko — DSSS; JAZBEC Alojz, SLA-TINEK Branko, BŽAFIČ Nazif — vsi ORODJARNA; CIGANOVIČ Miloš in ILIČ Živanko — ODPRESKI; RECKO Angela — RADIATORJI; HROVAT Vida — DSSS. Upokojili so se: JAUŠOVEC Marija — POSODA; HRIBAR Matija — KOTLI; DEBELJAK Martin — POSODA. Poročili so se: KOTNIK Marija — Bincl, VIDEC Slavica — Horvat, CAJNKO Durdica — Trstenjak — vsi POSODA. Umrl je: PODGORŠEK Marjan ORODJARNA. Obiskali smo naš pihalni orkester 35-letnico Vadbeni prostor in dvorana naj večja želja vseh godbenikov Naši so, kajti brez njih si težko zamislimo katerokoli prireditev in slavo. To so člani našega pihalnega orkestra, ali po domače naše »pleh« muzike. Obiskali smo predsednika, marljivega Marjana Cveka, ki nam je že uvodoma dejal: »Letos praznujemo 35-letnico obstoja. Naš pihalni orkester je bil namreč u-stanovljen tam okrog 1945. leta. Ustanovljen je bil na pobudo godbenikov, takrat zaposlenih v naši delovni organizaciji. Od ustanovitve tako sodelujejo še danes aktivno Martin Zagožen in Jože Podlinšek. Od vsega začetka pa vse do danes je reč na Slovenski prireditvi in na Taboru pri Šentvidu pri Stični.« i In nastopi v letu 1979? »Imeli smo 73 nastopov. Od tega je bilo 17 koncertov in nastopov na proslavah. Kar 56-krat smo zaigrali na pogrebih. V širši celjski regiji redno nastopamo. Imamo redno vaje Marjan Cvek, predsednik pihalnega orkestra Naš pihalni orkester ob prvomajski paradi in nastopu v Celju bilo več dirigentov in vsak od njih je pridal svoj del v bogat mozaik našega dela. To so bili Stanko Po-javnik, Jože Stropnik, Karl Vodišek, Franc Resnik, Rafko Kos in nazadnje profesor Franc Zupanc.« Ocena dela? »Pihalni orkester se vsa leta bori s težavami. Toda s skupnimi močmi smo vedno uspeli doseči svoje cilje in premagati težave. Zahvala gre v prvi vrsti starejšim godbenikom, pa tudi upravi podjetja. S prihodom profesorja Franca Zupanca, ki je prišel med nas pred petimi leti, se je tudi kvaliteta močno popravila in kar je zelo razveseljivo, orkester se je močno pomladil. Pod vodstvom Franca Zupanca smo postali znani širom po Sloveniji. Nastopili smo nam- dvakrat na teden in to vsak ponedeljek in četrtek. In tu bi se dotaknil našega največjega problema. To so prostori. Brez njih si ne moremo predstavljati še večjo dejavnost. Morali bi vaditi še bolj, zato pa so potrebni primerni prostori. Upamo, da bo uprava podjetja rešila tudi ta problem, ki nas tišči že dalj časa.« Želje? »Da bi v našem delovnem okolju imeli za naše člane godbenike več razumevanja, kajti marsikateri član našega orkestra i-ma težave tudi na delovnem mestu. Mimo tega pa tudi vodja profesor Franc Zupanc deluje v nemogočih pogojih, zlasti v zimskih mesecih. Na zadnjih razgovorih in po letni konferenci našega pihalnega orkestra smo v tem pogledu storili nekatere korake, toda skupaj z razumevanjem celotnega kolektiva, teh ne bomo mogli rešiti. Naša želja pa je, da bi olj 35-letnici obstoja našega kolektiva to proslavili lepo in svečano.« uz STRELCI TEKMUJEJO Te dni je med našimi športniki — strelci zelo živahno. Odvijajo se namreč tekmovanja v streljanju Z zračno puško med člani v TOZD. Tekmovanje še ni končano, toda že sedaj vemo, da nastopa v naši DO nad 150 strelcev. Od tega 120 v Celju in blizu 30 V TOBI. ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega očeta se lepo zahvaljujem sodelavcem razvoja in projektive iz TOZD Kotli za darovano cvetje in izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Gelca KVAS z družino ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža in očeta KODRIN TONETA se najlepše zahvaljujem sodelavcem skladišča gotove posode za darovano cvetje ter spremstvo v prerani grob. Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob tako težkih trenutkih. Žalujoči: žena z otrokoma ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala godcem za igrane žalostinke in njegovim sodelavcem iz skladišča gotove posode za venec in denarno pomoč. žena Genovefa Antončič, sin Franci in hčerka Tončka S PRVE SEJE DS Novi člani in namestniki 10 DS DO Emo Ob koncu meseca aprila smo imeli prvo sejo delavskega sveta delovne organizacije EMO. Sejo je vodil predsednik volilne komisije DO EMO Herman Lichteneger, ki je pozneje, po izvolitvi predsednika in namestnika DS DO, predal besedo in mesto novemu predsedniku. TOZD Odpreski — član TOZD TOBI — član Silvo Milan Bakušič, namestnik Fabjan, namestnik Emil Un-Vlado Flis, terlustner, Za predsednika delavskega sveta delovne organizacije je bil izvoljen Tomaž Mi-lač iz TOZD Kotli. Za namestnika pa Aleksander Jeki iz TOZD Orodjarna. Izvolili smo tudi člane in njihove namestnike IO DS delovne organizacije za mandat 1980/82. To so: TOZD Frite — član Jožica Berginc, namestnik Alenka Peško, TOZD Posoda — član Stane Korpnik, namestnik Peter Videnšek, TOZD Kotli — član Ivo Gostečnik, namestnik Anton Žličar, TOZD Radiatorji — član Drago Perkovič, namestnik Anton Kerš, S seje novega delavskega sveta Rešite jo, saj ni težka Tomaž Milač, DO DSSS — član Jožica Kovačič, namestnik Tatjana Hladen. Za predsednika IO DS delovne organizacije EMO je izvoljena Jožica Kovačič iz DSSS, za njenega namestnika je izvoljen Stane Korpnik iz TOZD Posoda. Mandat velja za 1980—1982. Člani stanovanjskega odbora za mandat 1980/82 so: TOZD Frite — Nuša Dimic, TOZD Posoda — Vinko Krajšek, TOZD Kotli — Slavko Adamič, TOZD Radiatorji — Milan Ramšak, TOZD Od- TOZD Orodjarna — član Marjan Petelinšek, namestnik Jože Dobrišek, TOZD Vzdrževanje — član Drago Gruber, namestnik Bernard Sternad, TOZD Emokontejner — član Alojz Hren, namestnik Ludvik Nunčič, TOZD ERC — član Vladimir Bratina, namestnik Ferdinand Lupše, predsednik DS EMO Aleksander Jeki, namestnik predsednika DS DO EMO preski — Ivan Kajba, TOZD Vzdrževanje — Franc Lešek, TOZD Orodjarna — Rado Robič, TOZD Emokontejner — Anton Pantner ml., TOZD ERC — Anton Lipar, DSSS — Franc Brežnik. Za predsednika stanovanjskega odbora za mandat 1980/82 je izvoljen Milan Ramšak iz TOZD Radiatorji, namestnik pa je Anton Pantner iz TOZD Emokontejner. Zahvale in sporočila sodelavcem Ob mojem odhodu iz naše sredine se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda Dekor oddelek za tako lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vsa dolga leta, ki smo jih preživeli skupaj. Želim vam še naprej veliko medsebojnega razumevanja in osebne sreče. Vsem skupaj pa želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Vinko Jamšek Prisrčno se zahvaljujem sodelavcem vzdrževanja za darilo, ki so mi ga poklonili ob odhodu v pokoj in mi bo drag spomin nanje. Lepo mi je bilo vsa ta leta med vami in rada se vas bom spominjala. Še enkrat hvala za vse Justina Pantner Ob smrti našega predsednika tovariša TITA, je bila na EMO poslana naslednja sožalna brzojavka od inozemskega dobavitelja: Službi komerciale: »Želimo izraziti naše iskreno sožalje in globoko sočustvovanje ob smrti vašega predsednika republike« Firma Jurinox S. a. S. (Italija)