nežna številka. 40. Poštno pek, račun. - Conto cor rente - - - - - v-va^; v-:. - v:-" - '-■. .' ■zt*. Pit um- 111iQ i te con la posta. ' ..S. V* ' J V.S.V.v.4. ■EvSC- - - A. I/.k*h dne io. In 20. vsakega meseca. — Uredništvo iu upr^vuUtvo v Corlui, 1 itMhik I* tance PodhcriUč. — ()i:nii oglasom: I iniliniitcr visočine m Širini ciicm stolpa L. Vi« C. 1'avctti 9. — Tlak* Nar.idoa Tlaka ipa. ~ Izdajatelj ii» ollgov. tance PndhertJč. — Učna oglasom: I miliniilcr visočine m ftirini enejm stolpa I,. —.>10. za trgu vike reklame, llmična obvcatlla, poalana. osmrtnice' va* kila. naznanila itd., v .suka vrsta I L. •— Celoletna uaroduin* L. inozemstvo 22.3O b. ftelo III. OOttlCA, dne t. JnnunrJn 1024 SI. 1. Srečno novo leto, po noči in po dnevu! Kume: »Buh Vas štiafcj, anka Vos. krku cejtu i'fc nisva srajci« včep. Pcj vse duobru jen duostc 'n lluh dej komare ze nuovu lejtu!« Komare: »Anka Van Kume. Pcj nje samu Van, ■a anke Cukavcn piipkam jenu fantan. Buh mc I«) forte duobru lejtu ze ncguqvc kompaziejone. Kume: »Jemastc rcžuon! Vsem duobru, Ciike »rte kliin. jen piipam muočne porhaste srajce nn vagjese. Nu da d jeh jc trkaj uokliivov nu UO» irau, dc jem nej uostulu nanka ano» bouhe u irajcab« Kumare: »Bužc uOnc jen anka mi driizc. stari, 8M> jeh fuortc duostc uod njuha, uohlaat ga aijcčc. Zetu je prov dc auguriraste vsem kraiev« cem nu trštinam ftaldo malu mizcijc brez »bola« ce karotc, kapus, bige, šjelcn, jenu patate«. Kume: »Ma pcj anke duobrc uoči, zc ga brat j«n duobcr žcluodci, bul&c uod porkota«. Komare: »Altrokc kume; anka jest iclin vsen ■••Iu mraza pa forte kalorja, malu lipoža nu uo< fcjene feste...» Kume: »Jenu trku vaporju u Pontcfranko, de bnojo rcvjcrali do Opkcn jen §cžanc, ze jeh tam irigjcrat. anka čc nej deputatu zc tu skoman« Komare: »Ha. ha! Ce bc blu tu muoč, njchi fant pupe rengo pod pasko, kc gre zvečjer pumtament«. Kume: »Srutc, ubuogc. nej buo forte bulše tce -ej. Kci prareste komare?« 'omare: »Ke prej! Z Bugan nu vsem včcplc gorica L januarja 1924. Že zopet je prišlo novo leto, hvala Čuku na palci, ki je pomagal z dovtipi skozi vse križe in težave, četudi je radi tega skoraj dvojezičen postat, kar pa sam Bog nas obvaruj, ker še samo z ct nim jezikom tako pika in bode in seka, da so mu radi teh lasnosti že parkrat zastonj reklamo dela/i. To je pa tudi vse, kar jc Čuk na palci dobil zastonj preteklo leto, odkar je gospoda »Bohlonaj« povozil tisti vlak, ki pelje vojno odškodnino in ki namerava priti na rhesto v letu devetnajststo štiris in... osemdeset, čc Bog do in sreča junaška in bodo današnji otroci z brada* mi kralja Matijaža okoli hodili in že kitajsko govorili, če do tedaj že tisoč dru; '"rčnih odlokov ne pride. Torej Čuk ni nič zastonj dobil, pač pa je mnogo za* s t on j dal, .da je sam skoraj gol ostal. anmo naianco. sekondo pa- bori ve mando io, per noštro nor Cuk! E zp lc takse brute. pod brv ke vadi smuk pa dacjo ta presnjete, zc kuoga jc. 'zcfcaj? ke vadi vse tutto — indrijo nezaj! Pa mi augiiro ' a tutta ia žente fortuno tako in vina na bientc. . kc čimiži krepi, ki niso pet nente, mi kvefito vojo, per noštro Sior Cuk! K zo Ic stradc brute, kc dela trku muk, pa anke forte piova, jen ziniran direndaj, kc vadi vse tutto — indrijo nezaj t E mi augiiro forte lavoio, inanještrc grasc jen guorko vsem žiipo c buonc klobase pa fantam Tu baba vošči, per noštro fiior Cuk! 1 E zo vsi kolfuzjoni, jen šužo vsi klabuk. nej fenta Cuk mize r'jo in forte S raje zdaj: kc vadi vse tutto — indrijo nezaj! Tetfu v Ikh/očc ne bo več. Kdor se hoče smejati, ro* žali in podob/te reči vgan-juti. nuj si olajša moŠ* njlček za tistih pur betičev, du Čuku gottanec zaveže, skrb zatre, sovi dii za krilce in po-le nt o, bluzo' in solato, pu sum si moru včasih perje malo prenovili, kako cigaro pokadi ti in dobre volje biti. Ko bo enkrat vse to brez parlamentu v redu (v tem ozira se Čuk strinja z Mušolint-jem). Čuk vesel Stopi v novo telo z desno nogo naprej, da bo več sreče in dobre volje in vošči prodajalcem, naročat' kom, sotrudnikom in bralcem toliko reči, du jih največji voz ne drži. In sicer voščim naši tiskarni, da bi delati kot v kaki tovarni, same Čuke noč in dan. Voščim naši upravi, da bi bili• vsi zdravi, da bi samo Čuka razpošiljali in nikoli ne nehali. ln naši pošli, du bi bolj urim bila, da bi vsaki* uro imenu pošt' ne izpremenitu. Voščim našim ru/.prodajalcem, tla ga prodajo tisočero, zaslužijo li-rte nevrhano mero. Voščim še bralcem predragim, predobrim^ preblagim, da ko ga be> r<>. vse skrlif jim gredi), še rev i mutizem izgine, jim čas naglo mine. Voščim dojtisnikom in jih povprašam, dobro prevdu* rite, to le nughtšum, če mislijo dolgo /ako brez možgani, čeč-kati. pisariti kar tja vendan. Kdor kaj načečka, še cekina ne velja, če Micka noče hodit i pet, novica ni za celi svet; če Nežka Toneta ne mara, naj jo Čuk za to p a kara; če l.ojski zdaj gori srce, že vsa dežela to naj vi. Voščim dopisnikom mnogo soli. dopis vsak naj matije po blatu smrdi. Voščim potem vsem, ki so brali Čukov koledar, da dobi vsnlč-vsuj po eno nagrado v dar. (To bo mulo težko, nas grade so tri in ne stol) Voščim, kdor to si želi, du vojno odškodnino dobi in si Čuka naroči. Kdor se s politiko ukvarja, mu Voščim, da ga pre* fekt slovensko nagovarja. In kdor otroke ima, 'da v šoli ta* ko govori se kakor domIn kdor po sodnijah se potika, .da po slovensko pouči sodni* ka. In kdor v' Gorici š/acuno drži, du od jutru do večere nt koncu ljudi; Sploh voščim vse stvari, ki si jih kdo poželi. Na vrh še zadnji februarjev dan. dobi, ki leto daljše naredi. In Če hoče vse, kar bo med letom v koš zletelo, ako se niu pre* več ne bo zdelo, lahko odnese, nasuje v koritu in s tem tri svinje debele opita. Čuk nu palci. CESAR VILJEM IN NJEGOV OSEBNI ZDRAVNIK. »Povejte mi, dragi,« jc vprašal cesar Viljem svojega osebnega zdravnika, »koliko ljudi stie že vi . pomorili v svoji praksi?« »Odkrito povedano. Veličanstvo«, je odvrnil ta, »okrog tri milijone manj nego Vaša visokost.« Grajski oskrbnik. To vrste možje so tudi zelo spoštx>vani' od kmetov, ki sc jih večina zčk> boji, da se jim ne zamerijo. Vsako uslugo ali kaprico jim siromaki kar na mah zvršijo. Osrkbnik lahko kmete graščaku založi, da so drva v njegovem pobirali, mor* da kak meter trave preveč pokosili ali, tla so, sc krave na njegovem pasle. Grajski os* krbnik nekega trga na Notranjskem bi bil rod šel na sc« nožet, ji je bila prevelika voda. Na bregu je stal kinctič' in cc* pil drva. Njega je naprosil, naj ga ponese čez vodo na ono stran. Kmetic ..se je poli* lovno odkril in takoj zadel debelega gospoda, na hrbet. Ko sla bila že sredi vodo pra* vi gospod: »Nič so ne bojte, ko bom vnovič oskrbnik. Viun botn lo uslugo desetero povr* nil.u Kinctič: »Kaj! Vi niste več oskrbnik? (»os pod: »Seveda ne I Kaj ne veste? .. . Kmctič ui čakal konca, marveč butnil gospoda v deročo vodo rekoč: »Tako, kadar boste fnovič oskVbnik, Vas bom pa naprej našel.« nujete vso s predikatom »Vn* Šu mitostU. Natakar: »Ju kuj hočete! Samo, 'da več napitnin no pode. Pri nas je vsak p rite* peni falot »Vaš« milost m Cužek je hitro posrebol in' odšel iz dvorane. Milostni falotje. Pri/, Cužek jc bil gizdalin in se je kot tak tudi šopiriL Z vsakim je govoril od vrha navzdol in se smatral žejo vi? socega. Žal mu je bik), da ni bil pod srečnejšo zvezdo rb* jen, morda grofovsko, baron* sko,' vitežko ali kaj sličnega. Dejali pa so mu nekateri, da jim je po ponašanju zelo po* doben. Nekega dne so je na* potil iz svojega rojstnega trga na Dunaj. Oblekel sc je elegantno, kupil usnjate rokovice | in očali je nosil samo na de* 1 snefn očesu. Ko je vstopil v hotel, je ta* koj z vso prijaznostjo skočil k njermi vratar in ga vprašal: »Milostivi gospod želi sobo?« »Da, najfinejšo«, jc odgovo« ril Cužek. V prvem nadstropju sc mu je laskala sobarica in vprašala milostivega gospoda, koliko časa, da ostane, hlapec ga je istotako častil in rnazal z miloc stivim. Seveda jc bil Cužek prepričan, da ga smatrajo za kako visokost ali še več._ Zato se jc še bolj ošabno in samo* zavestno na jc bilo našemu vaškemu Frizu preveč. Pocukal je na* takarja v stran rekoč: »Cujte natakar, kaj so ti gospodje vsi plemiči?« Natakar: »Kaj še, eden je trgovec, drugi komi i. t. d.« Cužek: »No in Vi ime* NEPEUSKI LOVCI. (Resničen dogodek.) Kaj se vali, kaj mrgoli Po tej blatni ccstici? To je pristnih lovcev roj K^ danes gne v težki boj. PsS iiajlx>Ijši so formati Tud' dobri so U priganjači, In tudi takšni Ki radi irijcjo na škrok So zbrali se v ila kjrvski krog. Ali junak jc nad junaki l-e stari k»voc l>otcr Rok. lu da 1m> (tiiu večji »ge/t« Povabljeif hil jo tudi Mojster pušk Tn »bičiklct«. Ko dobro so se okrepčali V liudl lx»j so se podali. Gorje vam srne ovč Kdo morilec grozni je. ' Kdo je sprožlf Sinitloiiosoj strel, O tem kasneje Cule vat n bo zajM-i. rigoletto v zahodu. Gospa Strntlcllopf. pristna Nemka je bila na potovanju po Italiji. V neki restavraciji v Florenci se je v 00 zaprla, ni pa mogla več odpreti zapaha, nakar je na vso moč kričala in tolkla po vratih: »O Tio! sono tentro eiiJgcriegolctto!« \ V KOPALIŠČU. Gospodična (ki se potaplja): »Na pomoč, ,na pomoč!« Nek mladenič, ki jc priplaval do nje: »Dajte mi .Vašo roko gospodična.. Gospodična: »O z vsem ve* seljem, toda govorite poprej z mojo main6.« INFORMACIJE. . »Imate VI brata?« »Da gospod, inuun onega!« »Samo enega?« »Kajpada, samo enega.« »Čudno! Sinoči sem to.vpra* šal Vašo sestro, a on* mž je de* jok, da ima dva brata.«: Kje ie popotni mož?' Popotnik pride Čez goro. . od doma vzel je slovo. In kamor sc oko ozre • povsod se mu nov svet odpre. 1 Tud' tukaj luna rude^i, koUbe 'mjijo tud poči; a on nobene našel ni. 1 ker zgubil se je sred' vasi. 4 Kdor ga najde, naj priloži še lire tri, da po pošti lepo knjigo »Čarovnica« dobi Naslov: NARODNA KNJIGARNA, ulica Carducci Gorica (v hiši Goriške Ljudske Posojilnice.) v medenih dneh. Soprog (svoji novi ženki). -V kiiluiliju m- mi z (Kadar je /ena z domu.) Kaj ie bolj gorko kot en ko* žn h? ( Dva kožuha.) Katera podobnost jc med portret ni m slikarjem in lov* cem? (Oba poizkušata zadeti.) Postrežljivi sosed Tine. Tine utrujen pride z dela, /enn .st: nad njim jezi, du bi luijc nu začela, v krčmo on skrivaj hiti. x »Birl. prinesi vina liter, da na jezo pijem ga. toda, hodi ločen. hiter, predno žena prikrevsa. Saj poznai jo habo zlobno, njej na svetu para ni,-kak' z menoj ravna hudobno. Sc s |x>lcnom mi preti.« Kmalo jc opazil Tine, du mu žena ie »ledi: plaže n kar /a vrata šine, Katra v »oho prihrumi. Bi rt 'koznicc ji nalije, ona urno »prazne ga: yedno žejna Ic fie pije. ' »Kdor zna. kod zdaj Tine hm, da ga polno glavo ima. ne »vadiš me, to znam; ker »cm ravno na korajži. ic 7.a liter vina dam!« Birt ftc drugi liter nese, Katra |>ije mož za vrati, polen jeze. vc» »e trese, žena vinjena zaspf. Zdaj Ae le mož pride k nji. ter na dom Jo naglo vleče, jezno ftkrta on r. zobmi, ona pa blebeče. ' t Ko domov jo je privlekel brž jo v postelj položi; nam »c pa po klopi zlekne, imel jc takih več noči. Toda klop jc tudi trda. truden, lačen nc zaspi; n v blazinah baba grda. kakor medved mu smrči. 'J"inc tiho kašlja. kihne, da nc čujc Katra, večkrat tožno, milo vzdihu«: »Kak* me ona martra.1« Čukovo predavanje. (Ženski molk.) Angleži niso nikdar srečnejši, kukor kadar so nesrečni; Nizozemci niso nikdar mirnejši, kakor če imajo vu/» no; Rusi so doma, kadar so na potovanju; Nemci niso nikduc bolj žejni, kakor kadar pijejo; Francozi niso nikdar bolj zu-i,iti, kakor, če so se vsega nu* učili. Ampak ženske? t a naj> nerazrešljivejši ustvor na sve* tu, se ni nikdar izrekel. Ogromno skladišče orožja in oklepov v družinskem ali družabnem življenju, kakor: lahke sulice, bodala, sablje in druga morilfut orožja do -figa kanona solz in omedlevic, m nobeno orožje tako nevarno in nestrpno, kakor pripomoček udušljivegu plina, ki ga ob drugih prilikah imenujemo otihu vodu,* a v slučaju ljw bežni• uli zakona ženski molk. K (sat i. namrduvuli in jokati se, so le j>rve »salve* iz puške žensk ine premetenosti. Kričati in psovati, kukor tudi kak divji grabež las itd., so le luhki kimoni obkolenja. Umetni krči, omedlevice. teptanje i nervoznimi mržicami po tleh, so le bojne kače in rusilci zida; um pa k »molk,* molk to je izstradan jc sovražnika. Žen? ska ima v shrambi orožja, dra* gi poslušalci, dežnike, palice, metle, smetišnicey žlice in vili* ce in včasih za nameček tudi kako zarujevčlo gladilo. Ampak to je le orožje za bombon dirati, ki ni od daleč tako grozovito kakor ta trmasti, lo* gotni, ženski molk. Vsaka ženska zrni rja drugače, ampak vse ženske molčijo na enak način. Ženski molk spremlja V dejanju njena strelna in iro* nična mimika. Ako ti ženska v svoji iezi in trmastem mol* ku ne odgovori, temveč samo bliska kot strela s svojimi raz* jarjenimi očmi, je hujše, ko ti »copte« brcne pod noge, kot bi ti jih v glavo vrgla z vskli* kom: »na, tu jih imaš, nesna* ga«. Ta ženski prezirljivi molk pa se ne raztesa samo na tvojo osebo in na stvari, ki jih imaš rui sebi od nočne kape pa do *šufec*, ampak na vse osebe s katerimi občuješ. Ako te ke* do obišče in uljudno pozdravi, bo ženska ironično namrdnila, vzela kuk »zašmiran« karton v roke ter pričela pihati ogenj na ognjišču z njim in se pri tem tako po bliskovito ozirala na ogljenico, kukor bi same lire ali krone gorele. Poprosi jo nato povsem mirno In lepo naj vama prinese kave, bo (o storila, u ko ti jo porine na mi* zo, boš gotovo opazil, da jo je polovico razlila. Ako se žen* ska prička in krega s teboj, ho enkrat nehala, ker v Po svrho ima samo to orožje: grlo, jezik, zobe, ustnice in nohte. V molku pu vporabi nos, od tod je in odspredje, oči in sploh vse, kar se je drži, tako da lahko funialjuje tu neznosni boj s t & poj, dokler se ji poljubi, alt />* ':e ji kuj kupiš in prineseš, kar ji je najljubši. Ako v nujluij* šem prepiru uli kreg/u s žensko kihneš, ti bo ženska vseeno rekla •Bog ponutgej* ali pa •na zdravjeAko se pa to zgodi ob času ženskinega mol* ka, tedaj lahko kiluiš ves dan in boš lahko raz počil uli se . pretrgal ona niti mrdni/a nc bo. Ako te ženska psu je in kriči nad teboj, si lahko ušeiui zamašiš, če pa molči, ti tegu ni potreba, Saj li itak na vsa t volu vprašanja z ramami in u komolci odgovarju, ako nima navade ludi pljuniti. Ako ihI* hajaš od doma, ti ne < h!zdravi, ko sc vrneš. H pokaže hrbet in oddrsu s svojimi copatami v sobo in jo za seboj zapre. Ako greš zu njo, ti pa ona ven uide pa magari tudi na strani šče, samo, da te Ignorira. Ako si pri obedu ali večerji, hr da imaš toliko poguma, da izblek-neš, da jed ni dovoli sbuui ubogi tit Jezno bo vstala, o//i<> skledo soli fyrav pod nos porinila in nato bo zaihtela. da ii bodo krokodilo\'if solze v jed ka* patc. Vprašaj jo za denar; tedaj bo po \-sih luknjah do zadnjega novca poiskala in ga vtek* nila v kafe oguljen •priftošelj« ter ti ga prezirljivo pod noge vrgla. K j, dragi poslušalci, hud je ta i*i>j, kajti dokler ženska kriči, zmirja in razsaja, lahko posežete z besedo vmes; tinta kaj hočete storiti nap rum tem groznim kanonadam in švi* ganju ognja najhujšega kati* bra. In če tudUcrlči in tolče z nogami po tleh, da ji kurje o* Česa razpočijo in se ji grlo pretrga, imajo bližnji sosedje obzir na to in le stiskajo gja* ve skupaj, medtem ko molče* čo žensko pomilujejo in hvali* jo. kot najizbornejšo, mirno, pridno in vzorne* žensko, ti* dino mož ve, kaj se princi imeti umazane nogavice, a si ne upa vprašati po opranih. Edt* no mož ve, kaj se pravi obra* ze rezati, kakor opica na vsak njegov nagovor. F.dino mož ve za trpljenje te tihe nevihte, ki ga mora ovolenš riofens* prenašati, kakor ladija ki se na širokem moriu gugn. Radi (ena nravi »f'.uk na parci*: •Pusti na I piha, zmirja. kriči — a Bog te previdi, če ona molči.u Du ste mi zdravi! Zveza vinskih bratcev. (Opčinr.) oji, < naj navedem par Vsakemu pač znano ni. kako nc. /daj pri lian živi Kdoi nun preveč denarja. i. vineem res rad ukvarja K nam nuj pride hr nam Akruf, biti moru vinski hrnt Tu častiti viim možjč spili vina bi morji, vsi nad cvičku, nad terana, naloga ta njim je dana. So pri mi/i vinski bratci, nlarei vsi in golohmdci. Srkat zna ga vsak poAteno, naj zapravi bajto, žono Naj doina jc dolg čez glavo, v vincu najde srečo pravo. Taka zdaj je naSa vas. to povemo vsem nu glaa — VOŠČILO IRKDNIKl - Prejeti »mo: Gospodu Uredniku |mi» klanjapi vottilo zu novo leto: Jaz vosMim Vara iz dila arci, »polnitev VaAih vacli itlj*. da Iii zdaj v bodoče fl) letu, m: po vacin »lovenakcm svetil čihlll Vaj zdrav humo^. moiLI, icnakc, celi zbor Preprosto moje jc vojčilo. akromiic du4c — dokazilu So razkošni umotvori, ki Vam nudijo jih zbori viijih glav. umetnikov, ki jih ne krijr borni krov. A io|H-k moj iz ppljakUi roi, brez »Lode toraj zdrkne v koi! ZDRAVNIK, ♦ KI S K KAZUMK. »Drogi moj, reci kar hočeš, u kajenje je škodljivo.« »Ni res! Moj oče je bil K triu sten kadilec, a je živci nad de; ve I deset let.« »Kvo. vidiš, ako lic bi kadil, bi jih imel lakrat najmanj, sto.« PKIMKKEN OIKSOVOK. »Gospod kri lik, kako ziimo-rete javno razglasiti, da |e moj roman packarija. Saj Vi ni«te šc nikoli nobenega nunami spi« »alf« »To nič nc dČ, j>oS|»>d romanopisec. Sn j tudi VI po/nate. če it jajce gnjUo, vzlic temu. dn niste še nobenega /.nesli.« PONOS. »c>(m|hx1, usmilite sc siroma-; k*. Podrfirito mi novce,« »Kako, tako zdravmočan pfosjiLČitc, aJi Vas ni sram. Ne bi bik)> boljše, da greste de» lati?« »Gospod, prosil sem V« nofen. a nc Vašega naa veta.« HUDOBNO. Teta jc ob&skaia v mestu svojega npčaka, ki je tamkaj študiral. Popoldne sta se skupno napotila, iz via i mtesta m zjet in ob tej prifcki ob i* skala tudi razvaline starojav; nega gradu. Ko je teta tako umišljeno zrla v to staro zi$|ovje je nakrat - deklama to; rično Vzdahnila: »In novo življenje nam sije iz razvalin«. Nečak: »čisto prav ljuba tefc*, ampaJk konočno si bodeš morala vendar brbp obriti.« MED ZDRAVNIKI. »Ti si hotel postaja Špecljalist za ušesne bolezni, z4nj p? v-i-dim, da si sc izuril za _zobo-zdravnika«- »Veš, drtifi. mi. človek ima samo ovoje ušes, 2jao pa dvadntrkfesrt.« Biti «U ne biti. Učiti se alf i katcai.jp; 1 i. r; ''i (Izreki Ppomb* |n velikega' Gentilija.) '"* je izda| šolsko reformo, katpri j« eoj Male damske iejfctfe koledarje po L i.- 130, 2.- 3.% 5.59 r največji izberi vezane r papir, platno, usnje, aluminij dobite ttftfto le f NARODNI KNJIGAMI V GORICI VIa Cacduccl 7. Krasni namizni tc d enaki kole tfarjl. — Cena I,. 6,— Naroča se.lahko tudi po pošli. V slednji dobi so veliiri se umžjč rodili, v naii dobi Mušohni in gospod GentUi, Prvi on ga vi -s parlamentom, drugi reformira selo, vas, veKko mesto, vse modernizira. Hajd v Pokrustovo posteljo; če predolg si, te odspka, če ptekratek, tc nategne, proti temu nimaš letet. Včasih so modrost vlivali skoz lijak v glavice mlade; zdaj so drugo pot izbrali, če se učile nc bi rade. I* lcrfčajtp, vi študentje, čc vse dnigo nc porjiaga, brž dobite žc »rtcirio,«" to izcisti vas za vraga! Co minister Čuk postane šob vnovič reformira, cn uvide; čšperanto, hi nifi& rfc študira. Potlej svet postane srečiip, bomo si povsem edini, in se bodo razumeti Vilfan, Sček in Mutoim. Vendar pa dopisnik dragi v esperantu mi ne piši, vsak <*opwič v tam feiikii sattio v koš uredniški sflW Čukov koš pa poln tako je cspcrnntskp 3u|ie vede,' da minister šc postane, čc šo kor.ca ne bo zmede. Kje so ubegle živali. V mcnažeriji so se živali naveličale svojega krotilcu, ter z vso močjo razdrle svjoje kurnike. Krotilec je ubežal in se z glavo v zemljo zaril Za njim pa sta tekla dva slona, ti» ger, beli medved, žirafa in gospodinja. Ako jih najdete, storite kakor s prvo skrivjUnico! Ribničan Urban. Vajstc zde j ne g rjem c^uuslc po svajte. zetu k' j^ prevelika draginje z gorkuto jen povlšej-ne mraza. Ampek pred Božičem im {U vnder muogu jet z našga najsta. Ana gesjKi u Terste m' e djala, do niica muojga prdajl-ca pa sm muogu glih ne Buo-žeč ke prM. Uofertnci0u gvanta K lili najsm jemu, pa sm tan an* ga ltšafoti ikm! anc njcrW nobcl staCOne z Iblanc nc plače. Pa sm kar povjezau muojo rišten-go, pa šu ne rajžo. U Postojne sm .du. muojo kunštno rajč u (an gamacin, puotlcj sm šu pa po ifarkarto. Jen ke srn/ Mu loku iiofcrtnu uopravlcn sm ktipu karto prvega klasa. Kalr skuz |uoknu sm pliinu u ajzlponc, pa su u an kotiček. Nankret pa jc pršu h mjeni an pa j 11 ko far, jen mi je djau: »Urban, al ste vidie če je vaše ruoba u frofotvaguo-ne?« »Naka«, sm djau jest, »ampek pogljedat usedih grjem.« Pa sm rajs šu, jen ruoba je bla nc svuojem plače u irolftenkomre, nc ajzlponc. Vaj-ste.de rajs, kumej sm čez prali pajngofa ne šine sftuopu je tu kruotešče uod) aj z I pora zepis-kalu, jen sc ne prej strklaiu. Jest s' najsm muogu driizga po*_ inagat koker hitru ze ram tečt Jen kričet: »Uslavc se pošast, sej še zdej karto u rnokah le-š-čakou, do drfizga ciiga po pou-dne. Jen prcu prcc koker jo prdrajsou, sm skuoču u an va* guon, de njebfi zemiidu. Pa jc spjet pršla ana kruota pajngo-farska karte ščipat. Je9t jo najsm tu dat prevrtast, zetu k'"je žje bla uod zutrej, ampek tiste kruota je djala, de karta uod zutrej naj več ze neč. Pa/ sm imiogu kar ne glih jet driigo kii-p*t. Puotlej sw sa vndaf nakrel brez skrbi nsu up ziajfo, pa fajfo pržgati. Noč se najsm več ban k' jc pršu spjet pajngofar karto ščli>at. Kar pod ints sm |o po* niiilii. Buli nes var«! Pa vajste kaj Je ta inroina rjekla? De karta nej ze neč. Jest sm ankret njega pogljedou miotlej pa karto.. O zc stu ran martrnekaveh. U zmuejte sni z uno karto uod lx>poudne fajfo pržgau, uod zii-trej [» u aržcl uteknu. Pa sm muogu kar precej še ano drfl-go kupot. Nu ttio rajžo je šlu vender jjtou neprej. Kumej sin 11 Trst pršu, sm tjeku vprašet M gamacin, čc Jc ruoba tam. Gamaciner ka*o pa jc djau,.de so me povajdale, dc sm uodzad uostou, jen so zetu s prvem pajngofam vse skep nezaj u Postuojno poslale. Joj-menes. ka' blu ze stnt liibe. Idjc buožje. Kar sojet sm drugo katito kiipu, pa nezaj u Postuoj-no spjet zvečjer nezaj. Ruobo sm muogu ne usako vižo gspe u Trst prnest. Zekaj sm pa 5 ajzlponarskeh kart kupu jen nov gvarrt u ta njerbl nobel sta-cune z Iblane ne plače. Kesnu ix> ntKxh; sm pršu o Postuojno jen kar hitru tjeku spjet u ga-mazin. Pa vajstc kaj so me zc sknzc .Buli |x>vajdale. De so zvajdte, de -sm šu z drugem "pajngofam popotidne u Trst, pa so ruobo ze mano u Trst poslale. O ti šment nesrječne ja vaj« ste de rajs! Kaj. sm -tu? Zc tisto nuč sm muogu jfcrpergc jeska* u Po-staiojne u lamerikanske gruote, k' imajo hotel pr Birkaveh pet-desjetih Sritu uod cajstc. Ampek naj rajs! Jest sin jeh tuolku ne-rjedu, de simprekesnu pršu, zetu k' je blu žjc zeprtu. Pa sni zečjev kar kamin je mjotat u šajbe. Pa samu dva sm porinil, pa sc jc žje ana ubila, zetu k' je bla hedu švoh, tista naj bla a« loerikanskal ŽendaTje pa k' so Šliseli, so misleli, de so tatuve, pa so nic u kajho gnale. Selcj zutrej so mc spiistle k' šm jem povajdou, de imam ruobo u Trste jen žje pjet kart ze pajngof u aržette. Kuniej sc irri je po-srjačlu Wn>u u' beožjara gniafia spjet u Trst prrumat. Kac pou sm spjet u gamacin, jen*sein tje kruote -pajngotojrske. glih uraj» moti, k' šo mtiojo ruobo spjet ,tajle nest nc ajzlpon ze u Postuojno. Kar strgou ,sm jo z ruok, pa liitm ven l>ajža. k' je niiciibi irmoj pr-dajlek. K sin do štše pršu, sm ue Vse tnuoje trplejnc jen aj-zliHNiarsku zlu frozahu, zetu k' sin blu gvl-Šen, dc buom v| ste, llrban«, Jc djala. »Vajstc pa ml sino žje use neklipile. k vas naj hiu luolku cajta«. Jojineues, mjoiij se je vsa ruotna uod straha po šlejugali strklaiu. Pa koku njelii. Sej se inuortc u^iklet, koku ml je blu pv uoferten gvant u ta njcrbl nobcl staeiino z \* blane .ne placc. Ampek neč najsm grlinhA'. Prcc sm vajdu, kaj ]c zc strt. Na državne rllitc buom tuožu ]>angof jen gospuo, de ine buojo uodškuodvalc ze pjet kart, i>a muoj nov gvant. A ste vldk: z2e mogoče«, odvrne ji ta; »in vendar pngaaai v mestu človeka, ki bi z veseljem dal zadnji ccntezim, ld posediijc^ da bi ga zamogcl v ozadje brc* niti.« »To je laž!« / »Nikakor ne gospa!« »In kdo je ta Človek?« »No, ubogi kapetau Brenčič, ki je v zadnji vojn« iz«uba obe nogi in ki ga «edaj vozijo v vo» zičku na sprehod,« PRIZORJ NA ULI«. Pijanec ie je poooča zvrnil v jarek in tam zaapai Stražnik ga je pozno r noč zapazil vsled močnega smrčanja »Hej, dobri mož, kaj delate tu. Vstanitel« Pijanec (nejevoljno): »Kako ste se priJdatifi v mojo spalni* co. Takoj se poberite iz nje!« ODVETNIK IN POŠTENJAK. V nekem kraju je umrl splošno priljubljen in spoštovan odvetnik. Na grob so mu postavili ploščo s kratkim a značilnim napisom: »Odvetnik in poštenjak«. Neki tujec ki si je slučaj* no ogledoval pokopališče opazi ta napis in ves vznevoljen vsklikne: »Kakšna sramota, položiti »poštenjaka, v isti grob z odvetnikom!« Dopisi. IZ T01.MINA. Vsi pametni in pošteni Tol* minci želijo srečno in uspešno novo leto 1934 vsem kvan- tarjem in k van tarčam od balkona do balkona, od kantona do kantona, od brloga dp brloflg iz Tolmina do Zaloga. Ani dar is sio Čukov Koledar Dovtipov takih kot je la, nad koledar nad slo iirtA. 'okova zgodba v 7. slikal) kako nnj miro vodno dpazuje, ali dc* lam ali ne, mi lw> zapazila, da snn šel v gostilno? .... In lahko brc/, skrbi odidem. Aha. jo že imain takole Lenuh, prckKcapi, že pol ure tc opazujem skozi ključavnic co, kako nič ne dela*--— - napravim, zdaj šc glavo na vrh — ■—• — ------čakaj, jaz tc bom na* učila, da boš pomnil... t Oh, ti moj Bog, kaj pa je to! Pravilo. Pravijo, d* je Tone Pol* k i/. To» maja zelo prijazen diotaorju, ker mu »časih pokažejo, kje se zajca v leži« šču vdobi. Pravijo v Kojanu. da ho nska šhi» dentinja v tem »emeMru relo slabo rcdovana. ker začenja zanemarjati pouk, to pa zato. ker je zaljubljena Drugič pa, ker m j* por»dil« ▼ a jratai .srcu taka Kimpatija do »Čuka«, (kur ni nič čudnega) da »e jo sliši v/dihati šc po centi: »O moj ljubi »Cuk na pal'ci!«........... Pravijo, da m» sc rojunskr »pupC« rfl/delilc v dve struji. ker rnr so Stti« I je in rne študentinje. Ta tazkol jc povod občnega razburjenja V dobro informiranih krogih »e govori, da l?o skoro gotovo progla&rn »Stato d'asse« di*.« Pravijo, da ima neka rojanaka' »Si* gnorinu« zelo lepe. bele /obke. Piavijo iudj. gospoda raka »tfajika — poiiebao fsdfcmcnt. ' Pravijo, da ie prišla finančna »trsi* k PJKantem kontrolirati. ali imajo kmetje rea tako množino vina kakm ao' ga pred čaaoui naznanili.. Kadar m> 1'iščanci stralo zagledali, io »c od samega atrahu poskrili v v soj c kurni. ke, Kai pa, ako M prišel ti, dragi Cul med talce atrabopetneieV Nekateri le tako v ktrahu, in a« ie tako trenejo, da jih io dane* no vidil iz avojib kui-uikov. Torej pridi, dragi Cuk, da jih na svetlo spraviš. .Pravijo «1« »trah jr lepa reč. Pravijo, da obatoja na Volčjidragi takotmenovem »kader«, h kateremu spadajo tudi naši .ljudje« a podiuž« nico v Mih&evcm »Rcatavriutu«-. Pravilo, ila na Volčjidragi delajo Volčjeorsgeraki strici protest lantov. Akl odobritvi z narašča jam. To pa n .to, kor njim ac ugajajo »Uvolokl. ainiMk. pijača. Pravijo,-da v Ladrih no more bili mraza, ker polic vi braovlak ie ni za. mrail. ker ao ao nekateri fantje / njim v Trst pripeljali. Pravijo, da novi Tamburail na Kozini piecej dobro napredujejo. Z-. to pa vsa zasluga g. taiuburaškcpiu učitelju, ki se )« toliko potrudil, da ae je dobilo nove tamburke. katere mc. danes Jepo sušijo v domačih dimni' kili, kot nekdaj »parfcjti«. Pravijo, da če Idi Cuk na palci do« živeti eno izvrstno in zabavno noč. naj pride v Zakojco v Gosposko ulico It. ato manj ieet; tam dobi vaake vrste najboljšega likerja in na joku*, nejle indljike klobase. Uhko ho gial na karte vae igre, kar jih sedanji svet po/na. latotam ao tiskajo najno-vejic vcdeievalne vrati. Žc vnaprej ao prerokuje najzanimivejše reči, ki se Imajo zgoditi r tridesetem atoletju. Pravijo, da imajo nekatera deklet« na Livikih Ravneh v glavi slamo mc sto moigan. Da bi se jim ne videla, so jo počele pokrivati s klobuki. Pravijo, da vidi na Piedelu eno dr. kle zelo rad« črne fante, če ni mač« Dotok velikanski. Pravijo v IL\ Bistrki. da je pri zad« njem Miklavžu dobil za. darilo naš »epriasimo capoHaito« lepega milica v milu tri Dekleta, ki so sedela pri nje govi Mizi, so imele baje lepo zabavo, a miši in noeci mišo. Pravilo, da jeVolčanakim fantom zeld^iai. da so jim fantje od drugod najgorii punce prevzeli. Kadi tega je« za in pretep. Pravijo, da nosijo ubcljika dekle« ta čipkasta krila in bele ičzencc. njih očetje pa imajo z . -beko« zve« za ne črevlje in »špico za knof.« Pravijo, da so vzele šmarske pupc za tri leta v najem Reletinov akedenj za pleme vaje. Z vajami prično ta« koj "po novem letu. Pri Vajah bode aviraia turška godba iz Dan. Pravijo, da 'je bilo v sežanskem Gradišča neko dekle neccikveno bir< mano. Pravijo, da sc nahaja v sežanskem Port "Arturju nek možakar, ki bi strašno tad zlezel na županski atolec. Pravijo, da mislijo naročiti Orleča. ni dva gondoljerja s gondolami na »ti;oške županstva iz Benetk, da bo. deta prevažala »orieike. frajle« na ples v Seiapo. To pa radi tega, ker jo občinska pot slabša kot v »Proštaico« in ker preti nevarnost, da bi si katera teh »frajl« pokvarila iibke nožice. PRKZGODAJ ZVK. KDO, DA JE. i\'ck uradnik pri Rothscbil? du uslužben je navadno pozno prihajal V urad. Nekega dne mu pravi bogati gospodar: »Knochcnstab, Vi prihajate šele o4j 9tih v urad. Koliko čas sa pa spite? »Do osmih.« »Kaj do osmih. No jaz sem 'baron Rothschild, a spim samo do šestih. Ako grem pa na lov, tedaj vstanem žc oB Stih.« »Popolnoma prav; Vi hočete vedeti že ob 5tih, da sc imenu? jete beron RothschUd, ako pa jaz zvem. da sem »škribus Knochcnstab, j« še dovolj rano.« v ■:('špiki AL) • Nedavno se mi jc sanjalo, • * kfer šob 0MI0 vina spil, dti.ao je do nod.nebo zagnalo, -se* kot vratar nastavljen bil. Te&aven Pa'je bil ta posel, ker vse tiščalo jc v neto, kdo more biti odgovoren, da «e nastane kako zk>. In vsakdo naglo me povpraša, ko Me po rami pot jopi ja, .Ka« nekam naj se zdaj obrne ko je zablodi) v prostor ta., Pristoči glzdaSn v salon najlep&i tfii bi Šel. igral bi še na karte dalje t In lepe zlatnike bi' štel. Fraacoz jc bilo to budaki. ki. si ^omišljal jc sedaj, da mu prltiče prvo mesio, ker |e že vžival zemski raj. Prjplazi se Anglež obniti, •zaspan. ^cvaje mi veli:. »Ppprosjt tebe sir vrauire jas telegraf poskut Seli. Mybdy jas praf ihč jjofedat, ta tancs jutro kar pokinit: prepifat v ttid-ParksStreet « y«fft kar tclekraf nčlnit!« Primali^ Rus jo s parno silo in krepko se zaeania. išče. vprašal vse navzoče za sobo »zborovanja«. Parlament' bi Lah rad naTako vroče gospodična« pritrjuje ji ta, »da njorajo postaviti tam kokoši v ledenico, da ne ležejo trdili Jajc«. NJKGA NI PA VKNDAR J H! Gospodarju stanovanja so paradah, da je u lomil tat v njogovp stanovanje. Kakor obseden jc skočil v sobe in pričel iskati. Odprl je vrata omare za vobkko in dejal: »Tu ga ni!« Nato je odprl vrata omare dru* go sobe in: »tu ga ni!« Odprl jc tudi omaro v kuhinji in tudt za* nikal: »tu ga ni!« Slednjič je odfarl vrata velike! omare za pe« :rikj na hodniku ter ugledal stati človeka, s stegnjeno rojco in v nji nabit revofvor. Naglo je zja^ pA vrata, jih zakleni} in zakrit •č«J: »hi g« nit« sčohf J A. W * žtola s ko-. vacetu In. »ŠalmaŠtrom« samo 40 prebivalcev, se je Štela med lujjiirpčflejfic, ker nI prfšlo nflt-dktr donajmanjšega spora. »Sol* maŠter«1 je* ubijal paglavcem v glavo svoj večni.i rin a, kovač, kot dnuga glavna osebja v vasi, pa je pridno konje podkoval In jih V slučaju boiez/ii tudi zdravil. Nckuč pa sc jO kOvriič grešil. Ukfadel je sosedu kole!. In ko se je to zvedekiy ga ic sosed ovadifin tako;je prišlo do prve to£bo in obsodlki ]El)lraIe so se va$|ce učenosti, dc* lxxto kovača sodile. Vsi so bili zjcdlr njeni, da se mora hovač kaznovati. kutoor tartu prltiče. Jn, res so sodniki obsodffi kovača ha* smrt. Ko pa je bUa sodba Žc izrečena, priteče nek kmet v so-lx> jn pravi: »Ljudje božji. pre» mislite prej, kaj počenjate. Vedite. da imamo samo enega» kovača ln ta nain Konje zdravi. Kedo nam jih bo zdravil v bodo-Ce, ako tega zadrgnemo. Sivi sodniki so se spopadali lu dolgo posvetovali, ln vnovič so iki-tTdlll. da xk)čin moril biti kaz« Iiovap. Ker hiuuno pa v naši vasi dvu. »žnidarja*, ki Sta pa nas preveč, tedaj dbcsfmo c-negu izmed njih. Tako lc bil zločin kaznovan, ter so obesili enega »žnidarjo« mesto kovača. ■ „. OPREZNOST. »Ne greš nocoj v gledališče?« »Kaj v gledališče? Nikdar več! Pomisli kaj se nri jc sinoči pripetilo. Poleg mene jc sedel neki debeli možičolc . Pravijo, da jo bil bankir. Kar naenkrat se jc zvrnil na tla in ol;lcžal mrtev. Zadel ga je mrtvoud. ! Vidiš kako bi bil tudi mertc lahko zadel!« UKAž-ELNl JURCEK. Jurček je dokončal svojo Šolsko nalogo, zaprl knjigo in dejal očetu: »Papa, aH tc smem nekaj vprašati?« A seveda sinek moj, • saj vendar želim tvoje naobrazbe in se veselim, da te poučim. JKaj želiš tedaj vedeti?« »Rad... rad bi zna! kaj dela burja, bo neha pihati«. Naročnikom! Današnjo številko „Čuka" smo razposlali ie vsem starim naročnikom. Kdor ne pošlje naročnine za leto do dne 10. Januarja t. I. v znesku L15, za inozemstvo L 22.50, mu prihodnje Številke ne pošljemo vet. — Razprodalalce opozarjamo na naše obvestilo v zadnii Številki. UPRAVA CUK A MA P»L'CI. BABliNiVEREIN NA (M"Cl-NAJI. Nil Opčinali priletel Cuk, v vsak kotiček »agk» smuk. Kljunčok sv«i Zc ilak ima, zaipiolčaltl nič nc zim. A ic »tabu naletel, ko v .nfU'|<>. st: jc vscl. SluSal, kal Marička pravi, Su nit) zdaj šumi iki jflavl. Ali iuj saiiu) ccilraJa, drueum irai jc liot kazala, artt \ konsHicvčrc teduj, jih posluša, daje kaj. Tja naj gre, kdor času ima, in če kosa kaj /iiiuma V kotisllju sc K(*.>vo da vloviti kako novo.' Kam naj Ctik bi 90 obrnil, šu stoliuo je provrnil; sklenil ie tedaj, (b tri, Ua v salon, kjer se vrt£. Se Marička jc plecšla, ln kot kača se zvijSLa: tam je mnogo naradaiakov, U *o prišli od vojakov-Poleg: tej» Se ie kino; vsak, ki ljubi domovino, pridno, redno vanj zahaja, i 11 na j:eati nc ostaja. RAZBURJENJE. . Neki zdravnik ie zdravil poljskega žido. Kd ie bilo zdravljenje pri kraju, mu je postal račun, ki ca je dobil neodprtega nazaj. .Ko ga ob priliki sreča na cesti, ga po&teno ozmerja radi lega, žid-j»a nni odgovori j>opol» noKict tiliriHj: »Sai ste mi.dejain, da sc moram izogibati vsakršnega razbofienia. HimiLIN. Med dvema, ki sta ix>s4ooaia brez. dela, se /e razvil sledeči razg*)vor: •Kal pa w ti?, »Trgtivski notimčnik.. * •7-c dolgo brez služl>e?. -Ne, iwl 1 Misttli so tnc včeraj.« •Zakaj pa?< • Ah, radi putolina.. • Ruda česa?. .Radi petelina. V trgovini, kjer sem 1)11 pur. ualužbun, so strašno gledaB na točnost. K sreči j» smo Imeli ilonu, kjer stanuietn! iMJtelina, ki ini ie vsako Jutro točna pel in me žbli* d»l- Na ta način nijetn sluitbe nikjoli zamudil Zgodilo pd se ie. da so aetoBna ubili. Od tedaj -sem redno prihajal prepozno v trgovino. Zato 90 me odpustili.« •ftoframnost Koiiknkral pa si pnW prepozno?« '»No, pa izračunaj — petelina so ubili jjrsd dmni te«.« . KA MLADINO. NHRODNH KNJIflflitNn V eoiucl vU CordKci 7. Ima v Vdtni zalogi nove lepe Jtnjlge za deco s podobami in verzi , r. JMK01N METKA 2. MOJE ŽIVALI 3- MLADI R0K0PELCI Edina zaloga. btntta i^lno ■ Samski klub ..SamOSVOj" naznanja v globoki potrtosti, preložno vesl, da se je njega ustanovitelj, bivši predsednik,, prvoboritelj, br«t ROMI pp dolgih, nepopisljivih artnih bolečinah in krčih, po neverojetni borbi z oiolgani, oblagodarjen z vsemi klubovimi mazili in udan ponižno nevid-Jjili sili, napotil danes ob 9. zjutraj v boljše in lepSc življenje. Pranehalo je bili lo blago, premehko srce za vzvišene ideje — sam-tktgnr stanu. Bodi mn b cvetjem nsstlaoa pol v večnost — zakonskega komika. Žalujoči ostali Pop«, Stan*. Gvldon, Franjo, Mirko, Lojze, Pepe, Buo, Joiko, Lan. MB, Prosi se Uhepa toialja, krokorlilnvllt soIk, V Postojni, dne lanskega leta, poštnega pečata. Srečno in veselo novo leto 1924 vošči Modna trgovina Narodna knjigama" v Gorici, Via Carducci it. 'I Tclef. lit 169 Narodna Tiskarja v Gorici, Vin c Fnvettl St. •>. TcK-f Si 185. v Gorici, pred nadškoflio §1. 7 DRA60TIN KERŠEVANI & JOSIP FUBLAH zaloga pristnih domačih vin Corso Vcr^i it. 21. — Gorica. (Gostilna Mamifaldurnu trgovina »fll Rlbas»o- Cavazzmi - Rossi Videm (lldlne) Via Savorgnana N 3 ,Pri Krancu" v Gorici iki ftciinlmn ti 1111 Ustnica : i.o;jtwn kumnc: Pravilo IVm'l/11, lil w> » Sr-imici smejali, kri ao v ur.ki gostilni gostje •nima« glodali Pravi/o v l.okovcu. iia ir nrLa gospodična. ki oh nejinnih tudi |xma» rr.jene lase. ndrciu, žela radovrf uir dolgr. »n.urta- de Iiu znala konje pognali. ak.> tudi njo ke.daj zadene zakonaVa aicia (ill> M|HHlična ar tudi jezi ker ui lilli po. vabljeuu ua nobeno »olicct*. '1V||» I e pa krfv jeziček in pa tisti, ki vs* izve in vidi. tu je: Cuk ua palel Pravijo, da je neki dopisi ia v M) štev. Čuka na palci pisal. -da je neki kmet iz Cikavca našel v km motnem grmovju prav mlado košuli~o . . ka. tera pa ae ue inorc naučiti IciMrga govorjenja«, kar pa je lai, ker inu jc bila dotična ■ rojena T ipd 17 lc'l kot hčerka in nc inorc ničesar proli temu. £r> je dobila očetov priimek Pravijo pa. da najhržc tudi dopisnik iii prav lepega govorjenja, ker »to mu beseda pri i/govarjavi za dira —-to se pravi -nudo jeclja. Vsi pametni ljudje pa pravijo, da ona piav govor rt x razumnimi ljudmi. 7. ovli. ki pa Mamo rigajo, tudi ona /ic more lepo govoriti. Pravijo, t/a »e je v Go«ci»i*Jr \z» našel mož. ki je vpeljal nj nov na* čin popravo c^st. S pivim poisknsoir-jc pričel s turSico in soljo, katero ic nasipni p« cesti od Postojne do Go. renj. Pravijo, da v Oseku ost«i*jo injž» ki med služlto božjo pred Je"kriK>. . Nekateri pravijo, da je ccrncv pic majhna, a diugi zopet, da »Avob« noge, ter nc morejo stati «« lo uro po konci, kar jim na cerkvcnih zidoivh ni treba. Tretji pa pravijo, da nc smejo med pridigo cig«'et kaditi. j Pravijo v Scnici priiKiinalu: Oj Cukcc naš picdragi min v nemški . breg nikar ue sili. Dekleta tamkaj so sklenile, da tc bodo oskubile, ti pe» rutnice »odšvrknile« in »firtahe« si z njib nar'dilc. Kremplje pa — o Bog sc vsinili. z nohti bodo za-nt-nile. Rljiin, da ti (Hlbijcjo na peto ga prišijejo; oča pa - liože mili, da ti bodo iztaknilc in na noa jih natak. nile. Kljun, da ti odbijejo ua peto in sprejmi naše opomine: Koiajžen hod' saj hraber al — nc pusti 'zruvnt si Oči. Čeprav sc ženske Vrag boji, no boj se je nai CukcC ti I Pravijo v Prciljami. da dokler mi Fantje tam šcstnajstlet stari, nc mo-' rejo biti m noben način »edcmn.mt. Pravijo, da pripravljajo Grodinci , velike priprave za pričetek predora in da je v to svrho nakupil Grnčan« aki mesar veliko Število goveje ži»i» ne. Bnjc pride nadzorovati delo neki gospod iz Ljubljane. Pravijo, da so giočanskc klepetule zagrozile Urhovcmu T... da naj po» sečr lipo, da sc ne bo ikrival več Cuk na njej. f uk pa p.*vi di» se bo zatekel na Mihčevo raur70 ako se fip« poseka. Pravijo v Naaireu da miali iti neka gos|Midična v l.jubljano na uro pogle. dati Pravijo. da nameravajo gročunski kovači pie.ncati avojc delavni-:« pred namera vam predov. da bodo ta n popravliali pokvarjeno orodje. Pruvljo. da jc bil kottji .semenj ua 1'esku silno živahen.' Na prvem me» slu no bile zastopane NasirAkr ko/o. Pravljf>, da hodi siiul.it v Naaire.c visoko nrizohiažcii gospod i/ j.juh-Ijniie. Vedno v isti obleki kakor A' dam. ODKRITOSRCN()ST Gospodar je našel ha cesti [ svojega kočij aža vsega pova* Ijcncga in pijanega ter zaroh? ncl nad njim: »Zivinče! Kaj dolaš tu? Zakaj ležiš tu pijan? , r. '■<_ty Kočijaž: Ležim tu gospod moj, ker jaz nimam kočijaža kakor Vi, da bi me peljal na dom«. PREMOČ. »Kako |e to mogoče, draga gospa. da je vaš mož zapustil ta svet, tak hnust kot je bil.« »Oh, moj Bok, saj ni bik) mogoče drugače. Trije zdravniki so bili pri njem in so so prepirali in kaj je mogel revež sam o-pnavttti pnrtti vsem trem — umrl je. KRIV ogled. »No, ali že veste najnovejše?« je vprašal gospod knji* govodja Mostni k svojega kolega, ko sta prišla v urad. »Ne,« jc dejal ta. »Imel sem danes smolo. Ko sem se peljal v tramvaju, jo bral moj sosed časopis od — včeraj.« ne morf/ Čestitati. »Zakaj da nisem čestital no-vojjoročencenia- Jako enostavno: njemu ne morem čestitati kor nc poznani nje, njej pa nc morem čestita d ker po/jiam nJega«. OPRAVIČENO TARNANJE Kraševka jc prisopela na železniško postajo, a je zamudila vlak. In ko jc doznala, da isti dan sploh nc bo prišla ni* kamor, je pričela glasno tar« nati: »Hotet jet pruoč, nc moč jet pruoč jen muorat jet pruoč, pej muoren krjepat jen puo* četi« POTNI LIST CREZ MEJO. V krčmi je tarnal potepenec, da nima potnega lista, a da bi jo vseeno rad črez |H>plhaJ, hu* iiio >m)ji se, da bi ga nc aretu rali: »Veste kaj«, pravi krč* mar, vzemite «noj jedilni Kst, morda Vas puste preko meje«. Potepenec jc vzel tedaj je. dilni ILt in šel do meje, kjer ga jc na zahtervo osebnili do« kumentov, izročil. Stražnik čita: »Glava — telečja jezik — kravji noge — jančje hrbet — prešičev noge — kozlička prsa — kokošje«... (prestrašeno): »Ma. čuj te, saj Vi niste Člo* vek, temveč pošast f Pojdimo naprej I« ^OZDRAVI IZ BUENOS A IRK S (Južna'Amerik«). Predragi Cuk. ti zabavni jptii naše Slovenske domovine' sprejmi srčne pozdrave od prcsclečih ae Slovenccv v daljni tujini In pooesi jh v luiem imenu v^im znancem, fanfara ip dekletom. Bižjsk Maks. Kamnje; Farlan Franc, Prvačina; VoUrič Antcm. Manficda Franc, Miklarii Anton, 1» dersko; \ Ples ni Čar Andrej in AJoJzlj, Ravnica; Fabjsn Anton, Fah;an Jo* ie f. Stanovih Jožef, Bste; Antončič Ivajj. Grabovobrdo pri Sežani. Trbl. uredništvo Čuka pa želimo vse nai« . IŽ, PIEMONTA. Vojaike pozdrave pošiljamo »loven, ski vojaki 3. polkk,.2. gorske baterije. Ob- enem voščimo vsem siečno in ve« dalo novo leto; posebno znancem, sla« ri^em. prijateljem, fantom in dekle« tom, ter Čuku z repom. Renfielj Maks. Povir; Pahor Franc. Vale; Csharija Izidor, Nabrežina; Purič Avguštin. Repentabor. RKSITKV ZADNJI- SKRIVALNICE Ivan ltordon, l>ckani; Pctei II. matrica; Jožef Kramar. Iloriana; Anton 2cnka. Vukovaki- Vrb i. H. S.; Štefka Koma«, Trst. ' ) VI Vogrič iz TrblŽ«, naa obvešča t^utr Na /Jet družina sc poda i njo atriČck Tooc cepcta Ker sit čenčanja dečjega šc hujše — v gilu praska ga. zastane m«lo, misli «i: •Hrib Jalovnik le glejte vi. •2cf« pa meni žejo ugasi« Marije ta Pirgšnel.. Ozctjan; (Un* Pcrtot. Maribor. Listnica uredništva. Zakojca: Oprostite, a Cuk je po. stal tak tepec, da Vašega kavnajija po papirju prav nič ne razume. Mor da ga bo koš? — GodoviC: Oaefcoo. •ti in zopet oseb no« ti! — Trnovm: Isto. Ako ste pa oče. tedaj to stvari za Vas. a nc za nai list. »mireč koš. — Dekleta Izpod Breje Nam jc žal za vas. da nimate kruj' skih klobas. — Sv. Kril pri Trstu — LJubljanaf Ne verujemo, da ste se zmotili jn zamenjali »Čuka na pal'ox z državno pošto. — Topole čaka, gospoda Spale«. — Pirenr«; Ni. nia smisla. — Roaental: Sc niakr odločiti za vaške čenčarijc. — Z+ gorje S. H. S. Ako bi mi vse vene predelati, ki nam prihajajo, bi rali najprej D'Anunzija naučiti in ga potem v našo rfužbo sprejeti. Na ta način bi Cuk V|-čaaa ne izhajal. — Kor t I niča: Ako bi Vaše »nadrukali,« bi morali tudi. pol kilogramov enakih atvari, ki iz koša kukajo. — V. K.: Osebnosti ao r M-icm košu lasa jo. — Studeno: lato.-*-Rakitna: To bi menda le piašios za. ni malo; a Cukovc bralce — oj bot — Sv. Peter na Krasu: Cuk ni M v cerkvi na smradu, pač p« je dppis smrdel in tudi podpisan tako. Ured> niltvo iell vtlm »pravijo* humor me pa fantatlčlnc osebnosti, demmdfe. blatenje itd. Ije triletne in zmtselne stvari bodo ligledale Beli dan — druge p* aori kolf Velika izbira Pfaffovih in drugih šivalnih Strojev za vsako obrt iz prvih nemških tovaren z večletnim jamstvom. Brezplačen poduk v umetnem vezanju, krpanja in šivanju. Priporoča se: Ma FRANC SAUNIG - GORICA Via Carducci št 25 (prej Gosposka ulica) blizo Koma. Tvrdica " Anton Kuštrin z jestvinami in kolonijalnim blagom v Gorici, Via Carducd št. 25 (prej Gosposka tdica). Mirodilnica Pich v Gorici, na Kornu št- I (Piaz/.a Corno) Zaloga vina Brata Vogrič v Gorici, Via Torrente št. I (na KaUrinlfcreni trgu) Zaloga vina Briata Abuja v Gorici, Via 6. Antoni* št. 4 Ooslilua luii ii hili MM v Gorici, na Komu št. 8 Trgovina s kolonijalnim blagom Rud. Saksida v Gorici, na Korhu it. H Gostilna „Pri Maxu" v Gorici, Via S. Giouannl 41. 14 i Lastnik : M. PEPROVČIČ. tu_:__ Llrusar ln noža r Ivan Temil' v Godci, Via Carducd 41. b Trgovina s »teklom in porcclano Anton Koren v Gorici. Via Carduccl it. 4 j Restavracija „Europa" v Gorici, na Travniku St. 16 Ustnik : J. CULOT. Zaloga čevljev R. Sivitz v Gorici, pred luu&koftjo št. 7 Gostilna - restavracija združena s I prenočišči I »Pri Zlatem Jelenu" j Lastnik : A. VIDA I Domača usnjar na Bruno Saunig v Gorici, Via Carducd il. 7 Gostilna pri Rajhu na Komu v Gorici, ViajS. PeUlco št. 4 Lastnik : JOS. DROČ ^ Trgovina z manifakturo, klobuki in^1 drobnlno Marij Mozetič v Gorici, Via Carducci it. 7 i. Gostilna ,Pri Petelinčku* v Gorici, Via Monacbe št. 2 Lastnik : A NT. PJPP. Trgovina z manufakturnim blagom i Trgovina z manufakturnim blagom z lastno krojačnlco j I Artur De Rossi v Gorici, Corso G. Verdi it. 1 Andrej Mavric v Gorici, Via Carducci št, 3 Tvrdka z manufakturnim blagom Teod. Hribar v Gorici, Corso Verdi it. 32 (v hiii Centralne Posojilnice) Restavracija * »Central" z izborno domačo kubinijo v Gorici, Corso Verdi št. 32 Lastnica : J08IP1NA PODGORNJK. Zaloga dvokbles Ignac Plahuta v Gorici, Viale 24 Maggio št. 15 L Tapetnik Marij Mučič v Gorici, Viale 24 Maggio št. 18 Gostilna „Pri Zvezdi" v Gorici na trgu Sv. Antona' št.. 3 Lastnica: VIUtlMM OlUN-MU«. Gostilna „Pri Prinčiču" v Gotici, Via Dogana šl. 18. Trgovina z jestvinami Franc Cink v Gorici, Raštelj št. 39 Trgovec s kolonijalnim blagom in jestvinami J.1 Lenassi v Gorid, Via Trieste it. 16 k I rt Adriatico" v Gorici, na Travniku št. 2, Lastnika : NHUIG-PEČENKO. gorica BRUNO SAUN1G gorica Ifia Carducci 7 , m pr |jU^e JlSOjlllitl. via ^J1"1 7 usje, nadplati, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine, n Vrvi, biči, bičevniki, masti, ličila, barvila. :: Sveže, vesek, kadiln. Kupuje čebulni vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PII1ELLI na debelo. P»(lrMŽniCH v Solkanu. Zu.iiui slovenska Ivrdlka JOSIP KERŠEVANI mehanik, pulkar In Irflovec Gorica, Stolni trg. št. 9 (desno) so priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šlvalalb strojev Oriulnal Muiidlos Nemških tovaren, katere lama* m dobo 25 let. I\xluk v umetnem vezenju, krpanju in Šivanju brat. »lačen. Tako linain tudi najboljša dvokolesa znamke KoluuAfa Ameriških tovaren, kalere Jamčim 2 leti, vse dele spadajoče v mehanično In imškarsko stroko. Delavnica >n popravljavnica 5tolni trg it. 5. VELIKE ZALOGE MAH Izrodnti prodit]n no riifun tovarnarjev VIDEM - ia Savorgnana št. 5 - VIDEM VELIKANSKA ZIMSKA PRODAJA Opozarjamo spoštovane naše cenj. odjemalce, oa O priliki božičnih praznikov in novega leta smo otvorili počenši s pondeljkom dne 17. decembra pepsehno razprodajo 23 dobrodelne namene. V ta namen smo ponovil© znižali cene posebno zimskemu blagu. Hogala izbira moškega in ženskega blaga. — Najfinejši plašči. — Žametno blago za lovec, — Izgolovljrno perilo. -—gobasta blago za žensko obleke. — Platno razne višine. — Prti in prtiči. Brisače. Namizno perilo. Volnene in bombaževe maje. - Preproge. Zavese. — Prevlake za mobiljo. — Ponteljrie odeji? vseh nier. in volnem. • Opreme za neveste, za prenočišča, za zavode, za penzijone, blazine izgotovljene iz žime POSEBNO ČRNO BLB60 ZA DUHOVNIKE. — NEPOSREDEN UVOZ VOLNE ZA MATRACE. VSAKO BLA60, KI NE ODGOVARJA BODISI PO KVALITETI BODISI PO CEHI SE LAHKO VRHE- Na debelo in drobno! Posebni opusti za razprodajalce. STALNE CENE Stalna izložba z zaznamovanimi cenami.