Tedenske novice- Birmovanje v konjiški dekaniji. Od 7. do 10. julija se je vršilo birmovanje v naši dekaniji. Vseh birmancev smo imeli 2342: Loče (7. julija) 478, Konjice (8. jul.) 931, Zreče (9. jul.) 384, Cadram 10. (jul.) 549. Svojega Nadpastirja so verniki povsod sprejeli z otroško vdanostjo in z velikim spoštovanjem. Prevzvišeni Nadpastir pa so poleg trudapolnega birmovanja v pomenljivih cerkvenih govorih vlivali tolažbe v ranjena srca vernikov. Tako so govorili v Ločah o starozakonskem svetem ognju in o ognju sv. Duha, v Konjicah o štirih častnikih, katere nam omenja sv. pismo novega zakona, v Zrečah o Mariji Tolažnici žalostnih in y Cadramu o zaupanju v Boga ia o molitvi. Dahovniška vest. 2upnijo Sv. Urban pri Ptuju dobi č. g. Jožef Panič, župnik pri Sv. Antonu na Pohorju. Odlikovanje lavantinskega duhovnika. Cesarski štajerski namestnik je odlikoval duhovnega svetovalca in župnika v Zrečah, č. g. Matija Karba s častno kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje. Odlikovancu naše čestitke! Nov vojni kurat. Č. g. Mihael Barbič, kaplan v Ljutomeru, je poklican za vojnega kurata v neko vojno bolnišnico. Vojni kurat za slovenske vojake v Celju. Č. g. Klobovs, vojni superijor, je bil pred par dnevl v Celju in ob enem v samostanu ter odločil P. Hieronyma Streminger, vikarja celjskega samostana za vojaškega kurata za slovenske vojake v Celju. Krščanski pozdrav. »Bogoljub« piše. v svoji letošnji julijski številki o tem med drugim to-le: »Najlepši izmtd pozdravov pa je krščanski: Hvaljen Jezus! S tema dvema besedicama pozdravite človeka. pohvalite Jezusa, za nameček pa dobite še odpustek (50 dni). Zato smo vam ta pozdrav okrajšali, da ga lažje rabite. In zares, odkar imamo okrajšan ta pozdrav, opažamo, da je prišel malo bolj v navado. Pa mora priti še bolj! Na neko tozadevno vprašanje, oziroma obžalovanje s Štajerskega. češ, da se je z okrajšano obliko izgubil odpustek (ker so odpustki natačno navezani na besedilo), bodi povedano, da je na prošnjo ljubljanskega škofijstva Rim dovolil isti odpustek za okrajšani pozdrav. In to dovoljenje je dano ne samo za ljubljansko škofijo, marveč splošno Če kdo v Afriki izreče ^Hvaljen Jezus«, ima ravnotako odpustek kakor na Kranjskem.« Poročnik Kolšek padel. Enoletni prostovoljec Kosi in črnovojnik Aadrej Roškar pišeta z bojišča, da je dne 11. jul!ja na laški fronti padel zadet od sovražne mine poročnik Kolšek. doma iz Polzele. Padli junak je bil član naših organizacij in je vrlo deloval v mariborskem Orlu. Padlemu junaku, vrlemu somišljeniku, lahka zemlja, kjer počiva niegovo junaško truplo! B^tajerc" in Jugoslovani. Zahteve naših poslancev in našega ljudstva, naj se na jugu naše monarhije razmere liredijo pa načelih narodne eaakopravnosti in samoodločbe, so »Štajerca« tako razburile in mu tako zmedle tisto že itak zelo borno in skromno merico pameti, s katero je razlagal. da z vsemi štirimi brca zoper jugoslovansko državo, katera se kakor pošast dviga pred njegovo razpaljeno domišljijo. Revček se nam res smili. V pomirjenje mu bodi, da mu ne bo treba iti v jugoslovansko državo, ker v pravično preurejeni in prenovljeni Avstriji ne bo veC prostora za »Štajerca« in za nemškutarsko sleparstvo. BŠtajerc" kot visličar. »Štajerca« kaj radi napadajo visličarski nagoni. Leta 1914 je njegova visličarska narava kar zdivjala. Pomiloščenje političnih obsojencev njegovih visličarskih nagnjenj ni pomirilo ali ublažilo, marveč še hujše razvnelo ter je povzročilo hude živčne napade. Takšen napad se je zopet zgodil o priliki, ko poroča o boju češko-slovanske brigade na ruski strani pri Zborovu. Takim ljudem. tako kliče »Štajerc«. pristojajo vislice. Ker pa naglica ni nikjer dobra. je najmanj dobra pri vešenju. »Štajerc« si mora dati dopasti motenje svojega poklica, ker tisti ijudje, katere bi rad spravil na vislice, niso avstrijski dezerterji, marveč to so Čehi in večinoma Slovaki, ki so naseljeni v Rusiji ter imajo tamkaj že državljansko pravico. To se je ura.dnu ugotovilo. Obenem je oblastveno dognano, da so se avstrijski vojaki in med njiMii češka 19. infanterijska brigada pri Zborovu junaško držali in hrabro bojevali. Tako se je »štrik za vrat«, ki ga tako vneto in vztrajno meče »Štajerc«, zopet pretrgal. Razpuščen občinski zastop. Namestništvo je radi nesklepčnosti razpustilo občinski odbor. v Iljašovcih, okraj Ljutomer, in poverilo vodstvo občinskih poslov županu Matiji Slekovcu. / Predlogi in interpelacije slovenskih poslancev. Slovenski poslanci so podali v državni zbornici v zadnjem času sledeCe predloge in interpelacije: Dr. Benkovičev predlog o odškodnini vsled potresa v brežiškem okraju povzročene poškodbe, dr. Korošec, dr. Benkovič in tovariši interpelacijo na celokupno ministrstvo za odpravo izjemnega stanja na Štajerskem. Južni del Štajerske do Maribora, je sicer še širše vojno ozemlje, toda tako daleč od vojnih dogodkov, da je izjemno stanje v celi deželi tako malo potrebno, kakor n. pr. na Nižjem Avstrijskem. Roškar in Jarc glede ureditve prometa z žitom in poslanec Gostinčar glede oskrbe prebivalstva z mesom divjaCine. Dr. B e n k o v i C in drugi so intefpelirali domobranskega in naučnega ministra radi neenakomernosti pri rekviriranju šolskih poslopij na Sp. Štajerskem, posebno v Brežicah, Laškem in v Ptuju 1. t. d. v vojaške svrhe; dr. Benkovič in dr. Jankovič sta zahtevala v interpelaciji na notranjega, naučnega in domobranskega ministra, da se pospešijo dela, potrebna vsled potresa v Brežicah, da se da saj dvojno število vojaštva, posebno rokodelcev na razpolago ter stavbeno gradivo in da se objavi izkaz o darovih za žrtve potresa z navedbo namembe in uporabe, Brenčič in tovariši zaradi nujne državne pomoči v ptujskem in ormoškem okraju. kjer je vsled suše povzročena ogromna škoda. V teh okrajih že več kakor dva meseca ni bilo nobenega deža. Hudo so prizadete zimske in poletne setve in travniki. Pridelek bo malenkosten. Posebno hudo so bile prizadete Haloze in Slovenske gorice. Zahteva se, da se v prizadetih krajih takoj odpišejo davki. da se ne bo rekviriralo živiL ter da država poskrbi za prebivalstvo potrebnih živil. Odškodnina županom. Slovenski poslanci so v državnem zboru stavili sledeči predlog: »V zadnjih letih se je kmetskim županstvom delo silno pomnožilo. Vsled tega zanemarjajo svoj kmetski poklic. Dežuje predpisov in ukazov. Župani morajo sodelovati pri vseh rekvizicijah. Za to delo jih nihče ne odškoduje. da^i svoje posle z&nemarjajo in trpe gmolno škodo. Nam se zdi pravično, da *se župane za to delo primerno odškoduje. Zato naj zbornica sklene, da se vlada pozove, da župane iz državnih sredstev odškoduje.« Invalid, ki ima kako kmetijsko šolo, se sprejnie takoj. če je tudi oženjen. za oskrbnika graščine blizu Celja. Ponudbe na upravništvo. Radeckyjev veteran amrl. Na Lilaškem Vrhu pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je umrl 901etni Serafin Pec. Umrli se je pod očetom Radeckvjem udeležil vojske na Laškem 1. 1848 in 1849 ter tudi bitke pri Solferinu 1. 1859. Bil je zvest volilec naše stranke. Svetila mu večna luč! Cesar kupil na Slovenskem panj čebel. Ob priliki svojega bivanja v Ljubljani je cesar Karel naročil svojemu osobju. iiaj v Ljubljani kupi panj Cebel. Panj čebel je bil kupljen pri gosp. Požlepu v Linhartovi ulici in oddan dvornernu vlaku. Gospodarske novice. Kmetski poslanci združeni. V državnem zboru slovenski poslanci ne branijo samo naših narodnih in političnih pravic, ampak se vedno trudijo, da bi olajšali tudi težaven položaj kmetskega Ijudstva. Slovenski kranjski poslanec Jarc se je v družbi z našimi štajerskimi slovenskimi poslanci trudil, da se je ustanoviia zveza kmetskih poslancev vseh strank. Ta zveza hoče braniti v državnem zboru koristi kmetskega prebivalstva proti drznim protikmetskim zahtevam in nameram socialdemokraške in druyih strank. Poslanec Jarc je v imenu zveze v seji drž. zbora dne 13. t. m. vložil skupen predlog kmetskih poslancev, ki se glasi: Pri načinu. kakor se je lani uredil promet z žitorn, so se pokazale sledeče napake 1. Na glavo kmetskega prebivalstva je bilo z ozirom na težko delo in manjšo porabo mesa odmerjenega premalo žita. Se ta množina se je zmanjšala, s čimer je bilo odškodovano kmetijsko pridelovanje. 2. Prepoved, da se ne sme živine krmiti z žitom, je vzrok bolezni mlade živine in pomanjkanju inasti. 3. Nižje cene kakor na Ogrskem niso krile jkmetovih stroškov. 4. Promet s krmili je pomanjkijivo urejen, krmila predraga v primeri s ceno žita. 5. Seme se je dostikrat vzelo, premalo se ga pustilo ali pa prepozno poslalo, zato je ostalo dosti zemlje neobdelane. 6. Zaloge so bile dostikrat slabo oskrbovane. blago se je brez potrebe  prepeljevalo, mnogo pokvarilo. Zato je v posameznih okrajih preskrba zaostala. Predlagamo to- rej: 1. Za kmetskd prebivalstvo naj se določi na dau in glavo 500 gramov žita, za otroke pod 15. letom 400 gramov. Ta množina kakor tudi žito. kar ga je treba za nestalne delavce. kakor tudi semena, naj se pusti kmetu. 2. Določi naj se po posameznih deželah in okrajih. oziraje se na gospodarske razmere, koliko sme kmet žita (pozneje tudi krompirja) pokrmiti živini na dan in glavo in se mu mora to množino brezpogojno pustiti. 3. Cene naj se nastavijo žitu enako kakor na Ogrskem. Cena moke naj se ne zviša, razven za fino moko. 4. Cena krmil naj se uredi primerno ceni žita. 5. Mlačev naj se prepusti posestnikom. Čas za mlačev naj se določi po gospodarskih razmerah. Pri razdelitvi pridelka naj se gleda na to, da bo najprej vsak okraj iz lastnega pridelka oskrbljen. Slovenski poslanci za kmetske vinogradnike. Poslanec BrenCif je bil dne 14. t. m. pri dvornemu svetniku Portele zaradi potopanja deželnega kulturnega nadzorništva pri naine-tniji v Gradcu glede nakupovanja (rekviriranja) vina v ptujskem okraju. Neki Alojzij Mir v Ptuju nakupuje vino od ubogih Haložanov stopnjo alkohola po 35 vinarjev. Vino se tehta z neko vinsko tehtnico »Vinonieter Weinlaube«. Na Dunaju so se temu nedovoljnemu postopanju čudili, posebno ker baje niti strokovnjaki ne poznajo te vinske tehtnice. Napravili so se v tem oziru skupni koraki pri voditelju poljedelskega ministrstva Ertlu, kateri bo storil vse polrebno, da se kaj takega sploh več ne zgodi. Poslanec R o š k a r je bil za Štajersko kot zastopnik Jugoslovanskega kluba pri odposlanstvu poslancev iz vinorodnih krajev cele Avstrije pri voditelju poljedelskega ministrstva Ertlu zaradi dobave sladkorja za napravo domače pijače in je odločno ugovarjal proti rekviriranju vina, za katero se zavzemajo meščani,, po ceni. ki ne krije pridelovalnih stroškov ter je zahteval določitev vinskih cen glede na kakovost in dobroto vina. Te cene se naj nikakor ne določajo po množini alkohola, kateri se po raznih tehtnicah ne da nikdar zanesljivo določiti. Cene za vino se bodo bd osrednje presojevalnice cen na Dunaju najbrže v kratkem objavile in je bil poklican v to kot glavni poročevalec vinarski ravnatelj Ferd. Beckendorfer. Vinske cene na Hrvatskem. »Tagesposl« po roča, da se vino plačuje na Hrvaškem ocl 3 do b kron. Petrolej. Zupani naj takoj vpošljejo glavarstvom seznam onih hiš, kjer imajo večje število živine, kakšno obrt ali bolnika, da dobijo petrolej. Ali ni škoda za dragoceni čas ? Vormoškem okraju se občinski predstojniki in odborniki pritožujejp. da jih vsak čas kak gospod od okrajnega glavarstva kliče na »pouk« ali »posvetovanje« v Ormož ali celo v Ptuj. To posebno hudo zadene bolj oddaljene občine. Občinski predstojniki neštetokrat zgubijo ves dan, dasi je povsod hudo pomanjkanje delavnih moči. zraven tega pa imajo še nepotrebne precej visoke izdatke, ki jim jih nihče ne povrne. Gospodje uradniki menda ne vedo. da kmetski župani ne vlečejo dijet, kakor oni. Pogosto bi se dal tak* »pouk« v par vrsticah sporočiti občinam. pa bi bila zadeva urejena. Zavoljo vsake malenkosti pač res ni ireba sklicati celega zborovanja! Vprašanje. Iz S r e d i š č a se nam poroča, da je bil lansko leto pridelek sena in slame zaradi suše zelo majhen. Kljub temu je okrajno glavarstvo predpisalo velike množine sena in slame. ki so se rekvirirale. Malokateri posestnik je imel ob letošnji Veliki noči še kaj krme ali slame za živino; nekaterim se je odvzela celo še slama. ki so jo naročili z Ogrskega po 22 K in 24 K meterski stot, in sicer za 9 K. tako da so imeli še zraven vsega občutno izgubo. Posamezniki so bili prisiljeni razdreti celo slamnate strehe. ker ni bilo druge stelje. Kljub vsemu temu pa zahteva sedaj ptujsko okrajno glavarstvo še na račun 1 a n s k e g a leta od posestnikov v Središču 150 meterskih stotov sena, dasi je tudi letos pridelek sena vsled suše majhen. Prosimo torej pojasnila. ali so te zahteve okrajnega glavarstva po zakonu utemeljene? Odgovor: Te zahteve nikakor niso utemeljene. Posestniki se naj obrnejo s pritožbo ekspresno na poljedelsko ministrstvo. Vojaški konji za kmetska dela. V Cmureku je na razpolago 120 vojaških konj za poljedelska dela za okoliš 20 ktn. Prošnje na poveljnika cin kr. vojaškega konjskega oddelka (Pferdestaffel) v Cmurekn. Prosijo naj občine in razdelijo konje od časa do časa med posamezne posestnike v občini. Za enak'»merne cene. Načelstvo kmetijske podružnice za ptujsko okolico je v seji dne 1. julija enoglasno sklenilo. da odločno zahteva od vlade, naj se kmetovalcem plačujejo ravno iste cene za rekvirirano žito, živino in seno, kakor se plačujejo na Ogrskem in Hrvatskem, da se po celem Štajerskem enakomerno rekvirira in da se pri graščakih ne dela nikakoršnjih izjem. K rekviriranju živine se naj pritegnejo tudi avtonomna mesta Graiec, Maribor, Ptuj in Celje. Nakup sena in slame. Namestnija je dne 9. junija odreiila, kakor smo že poročali. da se morajo prošnje za nakup sena in slame, ki se bo rabila pri posameznih posestnikih po 1. avgustu 1917. vlagati ne veC pri okrajnih glavarstvih. ampak pri deželnem uradu za krmiia v Eggenbergu Gradcu, Eggenbergerallee 26. Pri občinah bodo posebne tiskovine za take prošnje na razpolago. Tiskovine se morajo natačno izpolniti. Potrdita jih naj župan in obč. žetveni komisar. Branite kmeta! Očividec nam pripoveduje, da mesarji, njih pomočniki in vajenci in mnogokrat tudi vojaštvo pri oddaji živine neCedno norčujejo iz kmeta, ga zasmehujejo in po nepotrebnein dražijo. Ker so pri vsakem prevzemanju tudi zastopniki glavarstva. vojaštva in orožništva, jih pozivarao, naj se zavzamejo za kmeta in ga branijo pred Ijudmi. ki živijo večinoma od kmeta. Kmete pa pozivamo, da vsak posamezni slučaj zasmehovanja takoj naznanijo zastopniku okrajnega glavarstva. Čebelarski tečaj se bo vršil na deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici s sodelovsnjem čebelarskega društva za Spodnje Štajersko v nedeljo dne 22. junija od 9. ure dopoldne pa do večera istega dne. Poduk bo zanimiv, teoretičen in praktičen ter vsem prijateljem čebelarstva zlasti čebelarjem začetnikom zelo koristen. Ravnateljstvo. Vrednost iztrčanega medu. >Slov. Čebelar« št. 5. in 6. poroča: Odbor Osrednjega čebelarskega društva se je pečal v seji dne 28. junija z vprašanjem o ceni medu. Izrazil je strokovno mnenje, da je z ozirom na sedanjo vrednost denarja in v primeri s cenami in hranilno vrednostjo drugih živil 1 kilogram iztrčanega medu vreden vsaj 10 K. Na Ogrskem, kjer se pridela najveC medu, se prodaja sedaj 1 kg po 12 K. Ne zanašajte se na neobdačeni sladkor! Neob-, dačeni sladkor za čebele se bo oddajal za naprej le pod pogojem. da dotičnik odda tudi gotovo množino medu po še nedoločeni ceni. Glede na žalostne skušnje, katere jelahko imel vsak čebelar s takim sladkorjem — saj ni nikoli pravočasno prišel. dobili ga nismo nikoli dovolj in vreden tudi ni posebno — in glede na to, da je imelo društveno vodstvo z dopisovanjem iri razpečavanjem nepopisne težkoče. ki bi se gotovo še podvojile, ako bi se moralo ukvarjati še z dobavlianjem in oddajanjem medu (posamezniki pa so dništvenemu vodstvu kljub temu očitali malomarnost!). je taisto na posebno vprašanje izjavilo. da pod takimi pogoji neobdačenega sladkorja ne mara več, pač pa obdačenega. Opozarjamo torej vse člane. da na neobdačen sladkor ne smejo več računati. obdačenega pa vlada skoro gotovo ne bo dala. Končno opozarjamo. da so društveni kozarci za med po 1 kg in V2 kŁ v ^alogi pri g. Kosiju v Celju. Cena 70 vin. in 50. vin. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko. — To izjavo so sklenila vsa čebelarska društva. ined njimi tudi »Slovensko osrednje čebelarsko dmštvo« v .Ljubljani.« Iz ortnoškega okraja. Preskrba prebivalstva z inoko. kruhom. sladkorjem in drugimi potrebščinami. ki bi jih rnorali dobiti na karle, ,je v našem okraju skrajno slaba. Tako meseca junija sladkorja kmetsko prebivalstvo celega ormoškega okraja niti ni dobilo, ker ga okrajno glavarstvo na deželo ni hotelo nakazati. Dobilo pa je sladkor inesto Ormož z izrecno opombo, da je sladkor sanio za meščane, za okoličane ne. Tudi v Ptuju je bilo sladkorja dovolj. Zdi se. da okrajno glavarstvo v Ptuju pozna kmeta samo takrat, kadar kaj rekvirira. Poljska straža. ObCina Radvanje pri Mariboru je organizirala poljsko stražo. ker so tatvine na polju vedno gosteiše. Pri straži se menjavajo vsi občani. Take straže bi bile letos povsod na mestu. R&zne novice* 150 cerkev porušenih. V škofiji Amiens na Sevcrneni Francoskem je bilo v tej vojski porušenih 150 cerkev. Tamošnji škof je objavil oklic za prispevke. da se porušene cerkve njegove škofije zopet zgradijo. Nežin čutno armadno povelje. Francoski vojskovodja general B. je izdal naslednje armadno po- velje: >-Odpočijte se dobro. dragi mpji otroci, spite lepo. popravite se uredite svojo obleko in poča- kajte. da dobite iz zaledja nove stvari. katere mi zahtevamo. Očistite svoje orožje za bodoče boje, razveselite svoja srca, smejte se in pojte iz polnega grla.- Kokoš bi morala znesti na dan 3 do 4 jajca. Gospoda. ki zahteva od kmeta jajc in predpisuje koliko bi se jih moralo oddati. inia v nernškem uradniku Fehlerju vrednega lovariša. V občino VViiHersdori' ob severozapadni železnici je prišla komisija za jajca. »Strokrvnjak« Fehler je poizvedoval, koliko kokoši je, nato je nekoliko računal in odredil: Vsak teden niorale oddati toliko in toliko jajc« Na ugovor. da je to nemogpče. se »strokovnjak« velemodro odreže: »Vsaka kokoš vendar zleže vsak dan najmanj 3 do 4 jajca.« Dopisi. Markor. Slovenski oče nam piše: Naše mesto dobiva vedno več slovenskega prebivalstva. Če bi se daties vršilo ijudsko štetje in bi vsak smel oziroma bi moral napovedati svoj materinski jezik, bi našleli v Mariboru gotovo do 2 0.0 0 0 S 1 ov e n c e v. V Mariboru je najmanj 10 0 0 s 1 ovenskih otrok, a mariborski Slovenci še do danes nimamo slovenske ljudske šole. Celo Prusi so se že tekom vojske v toliko poboljšali, da so dovolili Poljakom v ljudskih šolah poljski pouk v veronauku. Mi slovenski starši zahtevamo, naj mesto Maribor takoj odstopi eno ali dvoje šolskih poslopij za ustanovitev slovenske ljudske šole. Maribor. Narodna društva vMariboru priredijo v nedeljo, d n e 19. a vgusta 1917 v proslavo prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla 1. slavnost v spodnjih prostorih N a r o dnega doma v Mariboru s sledečim vsporedom: 1. godba. 2. petje, 3. slavnostni govor (profesor dr. A. Medved), 4. tombola (karte po 50 v, dobitki v prvi vrsti živila), 5. prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 v. Cisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih mariborskega okraja. Maribor. Mestni gospodarski urad naznanja, da bodo dne 21. julija t. 1. dobivali cenejše meso v mestni klavnici tisti sloji mestnega prebivalstva, ki imajo dobavne listeke 2 A in 2 B, dne 22 julija pa tisti. ki imajo dobavne listeke 1 A in 1 B. Sv. Peter pri Mariboru. Une 1. julija so imeli zopet naši veteranci svojo letno pobožnost. Pri rani sv. maši, pri kateri so z gorečimi svečami zbrani okoli svoje lepe veteranske bandere molili in darovali sv. obhajilo za svoje rajne sobrate iz let 1866. 1878 in tudi iz sedanje svetovne grozne vojne. Letos so se vdeležili skupnega sv. obhajila tudi sorodniki rajnih, padlih domobiancev, katerim naj da Bog večni mir in pokoj. —¦- Dne 15. julija je zapel na Gori v krasni romarski cerkvi č. g. Štefan Stiper svojo prvo sv. mašo. Za njo se je skrbno pripravila Marijina družba. Takrat so se dobili vajo popoldne tudi že popolni odpustki karmelske bratovščine, ki je ustanovljena na Gori. Št. Peter niže Maribora. Na primiciji č. g. Stiperja dne 15. julija se je nabralo za avstr. Rdeč križ 122 K 45 v. Hvala! Št. Ilj v Slov. gor. G. okrajnega glavarja pl. Weissa vprašamo: Ali Vam je znano, da je za načelnika odbora. ki deli moko in kruh imenovan nadučitelj šulferajnske šole Gordon? Ali Vam je znano, da se karte delijo samo v šulferajnski šoli? Ali V»m je znano. da se namerava odbor. v katerega ste imenovaii skoro samo Nemce, deliti moko in kruh v Sudmarkhofu? Ali Vam je Gordon že poročal. da se krušne in sladkorne karte še tudi sedaj neenakomerno delijo in odvzemajo?